Na podlagi 18. člena Statuta Občine Logatec (LN, št. 5/99) je Občinski svet Občine Logatec na svoji 6. redni seji, dne 20.07.1999, sprejel
PRAVILNIK O FEBRUARSKIH PRIZNANJIH OBČINE LOGATEC
i.
Februarsko priznanje je najvišje priznanje (v nadaljevanju: priznanje), ki se podeljuje v Občini Logatec posameznikom za izjemne dosežke ali za življenjsko delo na področju kulture.
II.
Priznanje se podeljuje enkrat letno na osnovi utemeljene odločitve na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v Občini Logatec, ki jo pripravi Zveza kulturnih društev v sodelovanju z odborom, ki je pristojen za kulturo (v nadaljevanju: odbor).
III.
O prejemnikih priznanj odloči odbor na podlagi mnenja komisije, ki jo imenuje odbor. Razpis se objavi v mesecu oktobru za naslednje leto. Predlogi morajo biti vloženi vsaj do 15. decembra tekočega leta. Splošni kriteriji, ki jih odbor upošteva pri odločanju so:
I. IZJEMNI DOSEŽKI:
- izjemnost stvaritve (kulturno umetniškega dela ali dogodka),
- preseganje običajnosti delovanja (kreativni pristop),
- izjemen prispevek k razvoju kulture v občini in izven nje,
II. ŽIVLJENSKO DELO:
- stalnost in širina delovanja in področju kulture,
- posebna skrb za popularizacijo kulturno umetniškega delovanja,
- uspešno dokumentacijsko in raziskovalno delo na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti,
- delovanje na področju varovanja naravne in kulturne dediščine.
IV.
Predlagatelji so lahko posamezniki, društva, organizacije in skupnosti. Predlogi morajo biti formalni in utemeljeni. Odbor lahko od predlagatelja zahteva dopolnitev predloga. Predloge iz prejšnjih razpisov je mogoče obnoviti za naslednja odločanja.
V.
Priznanja so lahko uokvirjene unificirane listine ali izvirna plaketa. Februarsko priznanje podeljuje župan Občine Logatec oz. od župana pooblaščena oseba. Če je prejemnik zadržan in želi, da priznanje v njegovem imenu sprejme njegov pooblaščenec, se priznanje vroči pooblaščencu. Če prejemnik zavrne prevzem priznanja, se ta ugotovitev objavi na prireditvi, priznanje pa shrani v arhivu.
VI.
O podeljevanju Februarskih priznanj se vodi posebna evidenca. Zoper odločitev o izbiri prejemnika priznanja ni pritožbe.
VII.
Pravilnik velja v osmih dneh po objavi v uradnem glasilu Občine Logatec. Z uveljavitvijo pravilnika preneha veljati Pravilnik o februarskem priznanju Občine Logatec z dne 13.02.1991.
Številka: 012-05/99 Logatec: 20.07.1999
OBČINA LOGATEC OBČINSKI SVET ŽUPAN Janez NAGODE
Na podlagi 18. člena Statuta občine Logatec (LN 5/99) in Pravilnika o enotni uniformi, označbah in opremi pooblaščenih delavcev občinskega redarstva (Ul. RS št. 2/99) je Občinski svet Občine Logatec na 6.redni seji dne 20.07.1999 sprejel naslednje
spremembe Pravilnika o službeni
izkaznici, uniformi in opremi pooblaščene osebe za komunalni nadzor v občini Logatec
i.
11. člen se preoblikuje in se glasi:
Letno uniformo redarja sestavljajo: hlače, srajca, suknjič, kravata s sponko, kapa s ščitnikom, nogavice, čevlji in pas. Letno uniformo redarke sestavljajo: hlače, hlačno krilo, srajca, suknjič, kravata s sponko, klobuček, nogavice, čevlji in pas.
II.
12. člen se preoblikuje in se glasi:
Zimsko uniformo redarja sestavljajo: hlače, srajca, suknjič, jopica, kravata s sponko, kapa s ščitom, nogavice, čevlji, pas, bunda, usnjene rokavice in šal. Zimsko uniformo redarke sestavljajo: hlače, srajca, suknjič, jopica, kravata s sponko, klobuček, nogavice, čevlji, pas, bunda, usnjene rokavice in šal.
III.
13. člen se preoblikuje in se glasi:
Hlače, hlačno krilo, kravata, kapa s ščitom, klobuček so temno modre barve. Srajca, suknjič, jopica, in šal so bordo rdeče barve. Bunda in dežni plašč s kapuco so kombinirano temno modre in bordo/deče barve. Všitki v posameznih delih uniforme so modre in rdeče barve. Čevlji, nogavice, pas, torbica, usnjene rokavice so v črni barvi.
IV.
14. člen se črta (uniforma je moška in ženska)
V.
15. člen se preoblikuje in se glasi:
Pooblaščena oseba za komunalni nadzor lahko pri svojem delu uporablja tudi delovni kombinezon v bordo rdeči barvi, delovne rokavice in odsevni brezrokavnik v rumeni barvi.
VI.
16. člen se preoblikuje in se glasi:
Simbol občinskega redarstva, ki se nosi na levem rokavu, je izvezen grb občine s pripisom OBČINSKO REDARSTVO OBČINE LOGATEC na okrogli podlagi premera 90 mm rumene barve. Simbol občinskega redarstva, ki se nosi na pokrivalu uniforme, je izvezen grb občine s pripisom OBČINSKO REDARSTVO. Velikost grba: višina 50 mm, širina 40 mm. Simbol občinskega redarstva, ki se nosi na levem gornjem žepu suknjiča, letne srajce in na levem pršem delu jopice, bunde in dežnem plašču s kapuco, je izvezen grb občine, pritrjen na usnjeno podlago, v izmeri: višina 60 mm, širina 50 mm, rumene barve.
VIL
17. člen se preoblikuje in se glasi:
Nad levim žepom delov uniforme je dodatni našitek v rumeni barvi z napisom OBČINSKO REDARSTVO v črni ban/i, velikost našitka je odvisna od vrste oblačila. Zimska bunda, dežni plašč s kapuco in delovni kombinezon imajo našite trakove bele odsevne barve in na hrbtu kombinezona napis REDARSTVO v modri barvi.
VIII.
Spremembe se objavijo v občinskem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi.
Štev.: 012-14/98 Datum: 20.07.1999
OBČINA LOGATEC OBČINSKI SVET ŽUPAN Janez NAGODE
Na podlagi 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98), 5. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur.l. RS, št. 9/92 in 8/96-sprem.) ter 9. in 94. člena Statuta Občine Logatec (LN, št. 5/99) je Občinski svet Občine Logatec na svoji 6. redni seji dne 20.07.1999 sprejel
ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA ZDRAVSTVENI DOM LOGATEC
/. UVODNA DOLOČBA
Lčlen
Občina Logatec ustanavlja s tem odlokom javni zdravstveni zavod (v nadaljevanju: zavod) za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti za Občino Logatec.
Dejavnost zavoda je javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu. //. STATUSNE DOLOČBE
2. člen
Ime ustanovitelja zavoda je Občina Logatec s sedežem v Logatcu, Tržaška c. 15.
3. člen
Zavod posluje pod imenom: Zdravstveni dom Logatec. Sedež zavoda: Logatec, Notranjska c. 2. Skrajšano ime zavoda: ZD Logatec.
4. člen
Zavod lahko spremeni ime in sedež po predhodnem soglasju ustanovitelja. V pravnem prometu mora zavod upoštevati ime iz predhodnega člena.
//. ORGANIZIRANOST ZAVODA
5. člen
Zavod je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki so določene s tem odlokom in statutom zavoda. Notranjo organizacijo zavoda, organizacijske in strokovne enote, v katerih zavod organizira izvajanje dejavnosti, določa zavod s statutom. Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, na registrskem vložku št. 1/12747/00, srg. 3717/91.
//. DEJAVNOST ZAVODA
6. člen
Dejavnost zavoda Zdravstveni dom Logatec je:
- osnovna zdravstvena dejavnost v skladu s 7. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur.l. RS, št. 9/92),
- specialistično ambulanta dejavnost v skladu z 9. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti in v skladu s potrebami prebivalstva,
- druge zdravstvene storitve v skladu z zakonom.
V tem členu našteta dejavnost se izvaja v zdravstvenem domu v sodelovanju z zasebnimi zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci, ki na podlagi koncesije opravljajo javno službo.
Dejavnost iz 1. odstavka tega člena je v skladu s standardno klasifikcijo dejavnosti naslednja:
- 85.121 osnovna zdravstvena dejavnost,
- 85.122 specialistična ambulantna dejavnost,
- 85.130 zobozdravstvena dejavnost,
- 85.141 druge zdravstvene dejavnosti (samostojne zdravstvene dejavnosti, kijih ne opravljajo zdravniki),
//. ORGANI ZAVODA
7. člen
Z zavodom upravljajo in vodijo posle zavoda v mejah pooblastil in nalog, kijih v skladu z zakonom določata ta odlok oz. statut zavoda: svet zavoda, direktor zavoda, strokovni svet zavoda.
Zavod ima lahko tudi druge organe, ki jih določa zakon ali statut zavoda.
1. Svet zavoda
8. člen
Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki delavcev zavoda, zavarovancev in drugih uporabnikov in ustanovitelja. Svet zavoda šteje 7 članov, ki ga sestavljajo:
- 2 delavca zavoda,
- 3 predstavniki zavarovancev in drugih uporabnikov,
- 2 predstavnika ustanovitelja.
Predstavnike delavcev zavoda izvolijo delavci neposredno po postopku in načinu, ki ga v skladu z zakonom določa statut zavoda. V statutu zavoda se določi, da so med člani sveta predstavniki zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter nezdravstvenih delavcev. Predstavnika uporabnikov oz. zavarovancev imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Predstavnika ustanovitelja imenuje občinski svet v skladu s statutom občine.
9. člen
Mandat članov sveta traja štiri leta. Član sveta zavoda je v svet lahko izvoljen največ dvakrat zaporedoma. Predsednika sveta imenuje svet zavoda.
10. člen
Svet zavoda:
- sprejema statut in druge splošne akte, ki urejajo zadeve iz pristojnosti sveta zavoda,
- sprejema program dela in razvoja zavoda,
- spremlja izvrševanje programa dela,
- sprejema finančni načrt,
- sprejema zaključni račun,
- odloča o najemanju dolgoročnih kreditov,
- daje soglasje k sklepanju pogodb in sprejetim odločitvam, za katere je tako določeno v statutu,
- predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti,
- daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posamičnih vprašanjih,
- sprejema program razreševanja presežnih delavcev zavoda,
- imenuje in razrešuje direktorja zavoda s soglasjem ustanovitelja,
- imenuje in razrešuje člane disciplinske komisije, komisije II. stopnje, izvršilnih organov in stalnih ali občasnih komisij,
- opravlja druge zadeve v skladu z zakonom in tem aktom.
2. Direktor
11. člen
Direktorja imenuje in razrešuje svet zdravstvenega doma v soglasju z ustanoviteljem.
12. člen
Direktor zdravstvenega doma:
- predstavlja in zastopa zdravstveni dom,
- organizira in vodi delo in poslovanje zdravstvenega doma,
- odgovarja za zakonitost dela,
- vodi strokovno delo zdravstvenega doma,
- odgovarja za strokovnost dela zdravstvenega doma,
- odloča o sklenitvi delovnega razmerja delavcev,
- sklepa pogodbe do višine, ki jo določa statut,
- imenuje delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
- odloča o razporejanju delavcev k določenim delom in nalogam,
- sprejema splošne akte zavoda, razen tistih, ki so v pristojnosti sveta zavoda,
- opravlja druge zadeve na podlagi zakona in statuta.
3. Strokovni svet
13. člen
Naloge, sestavo in način oblikovanja strokovnega sveta določa statut zavoda.
//. DELOVNA RAZMERJA
14. člen
Delovna razmerja ter udeležba delavcev pri upravljanju in uresničevanju sindikalnih pravic, se urejajo v skladu z zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti zavoda.
//. SREDSTVA ZA DELO ZDRASTVENEGA DOMA
15. člen
Premoženje, s katerim upravlja zavod in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljen, je lastnina ustanovitelja. Zdravstveni dom pridobiva sredstva s plačili za opravljene zdravstvene storitve, iz pogodbenih razmerij z zasebnimi zdravstvenimi delavci in zasebnimi zdravstvenimi sodelavci in koncesionarji ter iz drugih virov določenih z zakonom.
16. člen
Ustanovitelj iz občinskega proračuna zagotavlja sredstva za investicije in za druge obveznosti, določene z zakonom, za posamezno koledarsko leto.
17. člen
Zdravstveni dom lahko za izboljšanje materialne osnove dela, za nabavo specifične ali nadstandardne opreme ali za izvedbo nadstandardnega programa oz. za organizacijo in izvajanje izrednih aktivnosti, zbira sredstva od donatorjev neposredno ali prek donatorskega sklada, ustanovljenega na ravni Občine Logatec.
//. RAZPOLAGANJE S PRESEŽKOM PRIHODKOV NAD ODHODKI IN NAČIN KRITJA PRIMANJKLJAJA
18. člen
Zdravstveni dom samostojno gospodari s sredstvi prihodkov, ki jih ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti.
Presežek prihodkov nad odhodki zavod nameni za razvoj, medicinsko-tehnološko posodobitev in opravljanje dejavnosti. Del presežka se po predhodnem soglasju ustanovitelja lahko nameni za stimulativno nagrajevanje delavcev.
19. člen
Primanjkljaj sredstev v poslovanju zdravstvenega doma, izkazan v medletnem in letnem poslovnem poročilu, krije ustanovitelj le, če zdravstveni dom z analizo stanja dokaže, ustanovitelj pa ugotovi, daje do primanjkljaja prišlo zaradi motenj v poslovanju, ki imajo za posledico dispariteto med kalkulativnimi elementi cen storitev in realiziranimi cenami. Pri tem mora zdravstveni dom dokazati, da ima sistemizirano in zasedeno število delovnih mest v skladu z normativi in standardi in v skladu s programi, dogovorjenimi na ravni občine ter daje realizirana masa sredstev za plače enaka ali nižja od zneska vkalkuliranih plač v skladu z zakonom oziroma ustrezno kolektivno pogodbo za obdobje v katerem se ugotavlja primanjkljaj.
20. člen
Če zdravstveni dom v medletnem ali letnem obračunskem obdobju izkaže presežek prihodkov nad odhodki in presežek nameni za stimulacijo zaposlenih v skladu z zakonom, kasneje pa izkaže primanjkljaj, ga mora pokriti v breme sredstev za plače najkasneje v naslednjem obračunskem obdobju, razen če dokaže, da financer še izpolnil svoje obveznosti v celoti.
21. člen
Realizacija prihodkov zdravstvenega doma iz dejavnosti, ki ni predmet osnovnih dejavnosti (lastne realizacije), je prihodek zdravstvenega doma, s katerim samostojno razpolaga, če v celoti in realno pokrije -stroške take dejavnosti, ki bremenijo osnovno dejavnost.
Prihodke iz prvega odstavka tega člena zdravstvenega doma se ne more razporejati v investicije ali za druge namene, iz naslova katerih bi nastale višje obveznosti financiranja, če k temu ne da soglasja ustanovitelj.
//. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZDRAVSTVENEGA DOMA V PRAVNEM PROMETU
22. člen
Zdravstveni dom odgovarja za svoje obveznosti s premoženjem, s katerim razpolaga.
Zdravstveni dom je pravna oseba. V pravnem prometu s tretjimi osebami ima vsa pooblastila, razen za promet z nepremičninami, kjer je potrebno soglasje ustanovitelja.
23. člen
Zdravstveni dom lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je doiočena s tem odlokom in vpisom v sodni register.
24. člen
V pravnem prometu zastopa in predstavlja zdravstveni dom direktor neomejeno.
25. člen
Zdravstveni dom je dolžan skrbeti za vzdrževanje in obnavljanje stavbe in prostorov, ki so bili oddani v najem ali v zakup koncesionarjem ter vzdrževati in obnavljati opremo v teh prostorih, v skladu z najemnimi pogodbami.
26. člen
Zdravstveni dom je dolžan s predhodnim soglasjem ustanovitelja dati koncesionarju možnost najema prostih prostorov in opreme, ki jih ne potrebuje za opravljanje zdravstvene službe ter omogočiti vlaganje lastnih najemnikovih sredstev v prostore in opremo.
27. člen
Zdravstveni dom je dolžan koncesionarja na njegove stroške vključiti v strokovno izpopolnjevanje, ki ga organizira za svoje zdravnike in zobozdravnike oz. za druge svoje zdravstvene delavce.
//. ODGOVORNOST USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI ZDRAVSTVENEGA DOMA
28. člen
Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zdravstvenega doma, ki jih zdravstveni dom prevzame ali se zanje obveže le iz pravnih poslov v okviru dejavnosti zdravstvenega doma, določene s tem odlokom ter na osnovi programa dela zdravstvenega doma h kateremu je dal predhodno soglasje. Zdravstveni dom ne sme prevzemati finančnih obveznosti izven dogovorjenega programa.
///. DRUGE MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN ZDRAVSTVENEGA DOMA
29. člen
Zdravstveni dom je dolžan ustanovitelju najmanj enkrat letno pošiljati podatke o poslovnih rezultatih zdravstvenega doma, pa tudi vse druge podatke, ki so nujni za izvrševanje funkcije ustanovitelja.
30. člen
Zdravstveni dom mora od ustanovitelja pridobiti soglasje.:
- k določbam statuta,
- k imenovanju in razrešitvi direktorja,
- k statusnim spremembam.
Če ustanovitelj ne odloči o izdaji soglasja iz prejšnjega odstavka v roku 60 dni od vložitve zahtevka, se šteje, daje soglasje izdal.
//. KONČNI DOLOČBI
31. člen
Zdravstveni dom mora uskladiti svoj statut z določbami tega odloka najkasneje v treh mesecih po objavi v občinskem uradnem glasilu.
32. člen
Zavod prične s postopkom za izvolitev oz. imenovanje članov sveta neposredno po uveljaviti tega akta. Do izvolitve sveta zavoda v skladu s tem aktom opravlja naloge sveta dosedanji svet.
33. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi zavoda za opravljanje zdravstvene dejavnosti na območju Občine Logatec, ki ga je sprejela Skupščina Občine Logatec, dne 29.05.1991 (Ur.l. RS, št. 24/91).
34. člen
Ta odlok začne veljati 8 (osmi) dan po objavi v občinskem uradnem glasilu.
Številka: 012-11/99 Datum: 20.07.1999
OBČINA LOGATEC OBČINSKI SVET ŽUPAN
Na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah (Urad. list RS, štev. 29/97) in 18. člena Statuta Občine Logatec (LN, štev. 5/99) je Občinski svet Občine Logatec na 6. redni seji dne 20.07.1999 sprejel
ODLOK O OBČINSKIH CESTAH
/. Splošni določbi
Lčlen
(predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest)
Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa, in ta odlok.
2. člen (namen odloka)
Ta odlok določa:
- občinske ceste na območju Občine Logatec (v nadaljevanju: občina) in postopek njihove kategorizacije,
- upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih,
- način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe,
- inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega odloka.
//. Občinske ceste in njihova kategorizacija
3. člen
(občinske ceste)
Občinske ceste so vse javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste.
4. člen
(kategorije občinskih cest)
Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste in javne poti. Lokalne ceste v občini se v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razvrstijo v dve podkategoriji: zbirne krajevne ceste (LZ) in krajevne ceste (LK).
5. člen
(postopek kategorizacije občinskih cest)
Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet občine Logatec (v nadaljevanju: Občinski svet) na predlog župana. Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste (v nadaljevanju: Direkcija za ceste) po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.
6. člen
(spremembe kategorizacije občinskih cest)
Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz prejšnjega člena tega odloka.
Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlagajo krajevne skupnosti in zainteresirane pravne osebe (podjetja in druge organizacije). Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest. O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči Občinski svet na predlog župana.
Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno v tem sklepu. Spremembe kategorizacije občinskih cest se opravijo enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.
7. člen
(novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest)
Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot rekonstruirana cesta.
8. člen
(opustitev občinske ceste)
Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta prenese ob plačilu primerne odškodnine med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljavcev te ceste.
O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči Občinski svet na predlog župana.
9. člen
(prenos nakategoriziranih cest med občinske ceste)
Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.
Nekategorizirana cesta se lahko prenese med občinske ceste, če je bila v uporabi za javni promet najmanj zadnjih pet let, če se njen prenos opravi brezplačno in če je vpisana v zemljiško knjigo.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za prenos gozdnih cest med občinske ceste; prenos gozdnih cest določajo predpisi o gozdovih. O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči Občinski svet na predlog župana; njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 5. člena tega odloka.
10. člen
(planinske, turistične in druge poti)
Planinske poti, turistične poti, poti po parkovnih gozdovih in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu do planinskih koč in vrhov ali dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, niso javne poti po tem odloku. Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, daje njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.
Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti in iz dotacij občine njihovim upravljavcem.
///. Upravljanje občinskih cest
11. člen
(upravljavec občinskih cest)
Z občinskimi cestami, ki so javno dobro v lasti občine, upravlja občina.
12. člen
(letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest)
Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest se določi v posameznem koledarskem letu in se usklajuje ter sprejema po postopku, določenim za sprejem občinskega proračuna, in je njegov sestavni del. V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki jih je treba opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.), in za izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil pristojni inšpektor za ceste, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu.
13. člen
(opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste)
Strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja pristojni občinski upravni organ za ceste (v nadaljevanju: upravni organ). Te obsegajo zlasti:
- izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov,
- naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest,
- naloge nadzora nad stanjem občinskih cest,
- izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa,
- naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste,
- vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna primerne porabe občine in vodenje združene evidence o javnih cestah,
- organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in obdelave zbranih podatkov,
- spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi občino,
- naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih,
- izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih,
- priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov,
- izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.
14. člen
(financiranje občinskih cest)
Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v občinskem proračunu.
Financiranje lokalnih cest se zagotavlja tudi s sredstvi proračuna Republike Slovenije in z drugimi viri v skladu z Zakonom o javnih cestah (Urad. list RS, štev. 29/97).
IV. Graditev občinskih cest
15. člen
(varstvo okolja vzdolž občinske ceste)
Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši. Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda kot izvedba teh na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.
16. člen
(projektiranje občinskih cest)
Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja. V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter ureditev pristopov do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.
17. člen
(pridobitev zemljišč za gradnjo občinske ceste)
Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko odvzame ali omeji lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini v skladu z zakonom na zahtevo investitorja, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.
18. člen
(vračilo razlaščenih zemljišč)
Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena v štirih letih ne pričnejo uporabljati za namene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom.
Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto razlastitve, lahko prejšnji lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva od investitorja sklenitev pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi pogodbe o odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe.
19. člen
(gradnja avtobusnih postajališč)
Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč pristojni upravni organ ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov.
20. člen
(križanja občinskih cest in železniških prog)
Križanja občinskih cest in železniških prog morajo biti omejena na najnujnejši obseg, in sicer tako, da se dvoje ali več občinskih cest usmeri na skupno križanje z železniško progo.
Način križanja občinskih cest in železniških prog ter razmejitev stroškov njihove gradnje ali rekonstrukcije, ki bremenijo cesto ali železniško progo, se uredita skladno s predpisi o varnosti v železniškem prometu.
21. člen
(razmejitev obveznosti med upravljavcem občinskih cest in upravljavci vodotokov)
Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje občinske ceste, kadar prečka vodotok ali poteka ob njem, krije investitor ceste.
Vzdrževanje   neposrednega   zavarovanja   podpornega   zidu in premostitvenega objekta (brezine pod objektom, in praga pri objektu za zavarovanje temelja objekta) je sestavni del vzdrževanja občinske ceste. Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja vodotoka.
22. člen
(obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste)
Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave. Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve upravnega organa za boljše elemente nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.
23. člen
(obveznost usklajenega projektiranja)
Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste.
Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovoren pristojni upravni organ. Stroške projektiranja, gradnje in rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena krije investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav.
24. člen
(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto)
Pristojni Upravni organ mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu najmanj 30 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste. Pristojni Upravni organ mora dati investitorju oziroma upravljavcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma upravljavce objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti.
V. Vzdrževanje občinskih cest
25. člen
(odgovornost za vzdrževanje občinskih cest)
Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati, tako da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste in določbe 30. člena tega odloka, omogočajo varno odvijanje prometa.
Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe in izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka 30. člena tega odloka je odgovoren izvajalec javne službe.
Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izvajanje ukrepov iz prvega odstavka 30. člena tega odloka je odgovoren pristojni upravni organ.
26. člen
(javna služba za vzdrževanje občinskih cest)
Za vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje teh cest in organiziranje njihovega obnavljanja. Redno vzdrževanje občinskih cest se zagotavlja z oddajo del javnemu podjetju ali po postopku in pod pogoji, ki so z zakonom določeni za oddajo javnih naročil.
Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko Občinski svet na predlog župana odloči, da redno vzdrževanje občinskih cest ali dela teh cest zagotavljajo na svojem območju krajevne skupnosti. Občinski svet lahko hkrati določi tudi program rednega vzdrževanja teh cest, potrebna sredstva, ki se zagotovijo iz proračuna občine, in določi odgovorno osebo za izvedbo programa. Za stanje občinskih cest je občina podredno odgovorna. Obnovitvena dela na občinskih cestah oddaja v izvedbo pristojni upravni organ po postopku in pod pogoji, ki so z zakonom določeni za oddajo javnih naročil.
27. člen
(vzdrževanje križišč in križanj)
Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste skrbi pristojni upravni organ.
Vzdrževanje križanj občinskih cest z železniško progo urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu.
28. člen
(vzdrževanje cestnih objektov na nekategoriziranih cestah nad občinskimi cestami)
Za vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukcije nadvozov in drugih cestnih objektov na nekategoriziranih cestah, po katerih je dovoljen javni promet, nad občinskimi cestami je pristojen upravni organ.
29. člen
(vzdrževanje občinskih cest ob preusmeritvah prometa)
Upravni organ lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
O preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, se mora upravni organ predhodno uskladiti z Direkcijo za ceste.
Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora upravni organ predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca. Če je treba med preusmeritvijo prometa z občinske na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.
VI. Varstvo občinskih cest in prometa na njih
1.Varstvo občinskih cest
30. člen
(omejitve uporabe občinske ceste)
Če je občinska cesta v takem stanju,
- da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,
- da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti ali
- če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr., posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč in podobno),
lahko upravni organ s sklepom začasno, najdalj za eno leto, prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler obstajajo razlogi za takšen ukrep.
Upravni organ mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alinee prejšnjega odstavka, obvestiti policijo in pristojnega inšpektorja za ceste najmanj petnajst dni ter javnost prek sredstev javnega obveščanja najmanj tri dni pred označitvijo občinskih cest z ustrezno signalizacijo. Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi vzdrževalec ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih je treba nemudoma obvestiti policijo, pristojnega inšpektorja za ceste in javnost prek sredstev javnega obveščanja. Vzdrževalec ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh ukrepih obvestiti tudi upravni organ. Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta, se določi v skladu z določbo 51. člena tega odloka.
Določbe tega člena se nanašajo na prometno ureditev, označeno na občinskih cestah ob uveljavitvi tega odloka.
31. člen (varovalni pas ob občinski cesti)
Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, po katerem je raba prostora omejena. Novogradnja, nadomestna gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem upravnega organa. Upravni organ izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa, zaradi gradnje komunalne infrastrukture ter zaradi varovanja njenega videza. Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 15. členom tega odloka.
Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta (od posestne meje) in je na vsako stran občinske ceste širok:
- pri lokalni cesti 8 m
- pri javrji poti 6 m ■ pri zbirni krajevni cesti 8 m
- pri krajevni cesti 6 m
Določbe tega člena se ne uporabljajo za območja, urejena s prostorskimi izvedbenimi akti občine.
32. člen
(napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav)
Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi, plinovodi ter druge podobne naprave, katerih investitor ni občina, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem upravnega organa. Upravni organ lahko zahteva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali zaradi izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.
Upravni organ lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.
33. člen
(dela na občinski cesti)
Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti (v obsegu posestne meje) se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravnega organa. V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.
Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenje in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste.
Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil,
mora upravljavec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo.
34. člen
(opravljanje del ob občinski cesti)
Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje vseh drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je treba pridobiti soglasje upravnega organa. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh del.
35. člen
(izredni prevozi)
Vozila ne smejo presegati predpisanih pogojev glede osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij, ki so določeni s posebnimi predpisi. Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz.
Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitve, vendar pa presega na občinski cesti ali njenem delu določeno omejitev katerega koli od teh elementov. Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz.
Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda upravni organ v 15 dneh po vložitvi popolne zahteve. O izdanih dovoljenjih upravni organ obvesti policijo, pristojnega inšpektorja za ceste in vzdrževalca cest.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza z upravnim organom uskladiti potek izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo.
36. člen
(nadzor izrednih prevozov)
Največje dovoljene osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzoruje vzdrževalec cest v sodelovanju s policisti. Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, policist izključi iz prometa. Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz in povrniti škodo na občinski cesti, če jo je povzročil.
37. člen
(spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti)
Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo drugega odstavka 16. člena tega odloka, in površine, ki jih za te namene upravni organ določi ob obstoječih občinskih cestah, se lahko oddajo najugodnejšemu ponudniku.
Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in v zvezi z drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan. Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje upravnega organa.
38. člen (priključki na občinsko cesto)
Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem upravnega organa. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo. Pri gradnji ali rekonstrukcijo občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v lokacijski ali projektni dokumentaciji za te gradnje.
Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije investitor. Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo na območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste.
Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati upravni organ zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena.
39. člen
(obvezna rekonstrukcija priključka)
Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko upravni organ z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
40. člen
(ukinitev priključka)
Pristojni inšpektor za ceste lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz 38. člena ali je zgrajen brez soglasja ali če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz 39. člena tega odloka. Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega odstavka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
41. člen
(varovalni gozdovi in hudourniki ob občinski cesti)
Upravni organ lahko pristojnemu upravnemu organu za gozdarstvo predlaga, da se gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni bližini zaradi njegovega pomembnega varovanja pred drsenjem zemljišča, bočnim vetrom, snežnimi plazovi in podobnim razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih.
Pravne ali fizične osebe, ki ob občinski cesti pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, morajo sodelovati z upravnim organom in prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta. Upravni organ krije del stroškov za pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov in deročih rek glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo občinske ceste.
42. člen
(graditev žičniških naprav čez občinske ceste)
Za graditev žičniških naprav nad občinskimi cestami ali ob njih mora investitor dobiti soglasje upravnega organa.
Občinska cesta, ki jo prečka žičniška naprava, mora biti zavarovana z ustrezno lovilno napravo. Stroške postavitve in vzdrževanja lovilne naprave krije investitor oziroma upravljavec žičniške naprave.
43. člen
(izkoriščanje kamnin ob občinski cesti)
Kamnolomi, peskokopi in glinokopi lahko obratujejo le v takšni oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa.
Za odpiranje objektov iz prejšnjega odstavka mora investitor pridobiti soglasje upravnega organa.
44. člen
(omejitve opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske ceste)
Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodne ravni oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na cesti, mora investitor pridobiti soglasje upravnega organa. Taka dela se lahko opravljajo le pod pogoji, kijih določa soglasje.
45. člen
(prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej)
Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej, ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi njihov povzročitelj.
Prepovedano je predvsem:
1. odvajati na cesto vodo, odplake in druge tekočine,
2. puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo,
3. ovirati odtekanje vode s ceste,
4. pomastiti cesto z mazili ali drugimi snovmi,
5. voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali po drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih izrecno dovoljeni,
6. postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine do posestne meje s cesto, nameščati ali odlagati na cesto ali ob njej odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža varnost prometa, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost,
7. nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet,
8. spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete,
9. nameščati na cesto kakršne koli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa,
10. poškodovati prometno signalizacijo,
11. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo
12. puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto,
13. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali,
14. voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovani, da lahko poškodujejo cesto,
15. namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi,
16. orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo,
17. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje,
18. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami,
19. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete pa tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora,
20. voziti po cesti s traktorjem, ki ima nameščene zaščitne verige, ki lahko poškodujejo cesto,
46. člen
(naležne ploskve na kolesih vozil)
Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča. Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.
47. člen
(obveznosti sosedov ob občinski cesti)
Sosedi ob občinski cesti morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda. Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode s cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste. Sosedi ob občinski cesti morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, pritrjene snegolove. Sosedi morajo z objektov ob občinski cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu.
2. Ukrepi za varstvo prometa
48. člen
(zapora ceste zaradi del ali prireditve na občinski cesti)
Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 49. člena tega odloka.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ni potrebno dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katera je Izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del. Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej. Dovoljenje se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge javne ceste ali če se promet zaradi zapore na zbirni krajevni cesti in krajevni cesti ne ustavi za daljši čas. Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste se lahko izjemoma izda tudi v primeru, da prometa ni mogoče preusmeriti na druge javne ceste, vendar samo v času zunaj prometnih konic.
49. člen
(izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste)
Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda upravni organ. Upravni organ obvesti o izdanih dovoljenjih policijo, pristojnega inšpektorja za ceste in vzdrževalca cest. Dovoljenju mora biti priložena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste, ki jo potrdi upravni organ. O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katera na podlagi drugega odstavka 48. člena tega odloka ni treba pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred začetkom njihovega izvajanja obvestiti policijo, pristojnega inšpektorja za ceste in vzdrževalca ceste. Obvestilu mora biti priložena potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste, ki jo potrdi upravni organ.
Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas zapore. Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanji5 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti.
Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritev prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost prek sredstev javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste.
50. člen (polje preglednosti)
V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje preglednosti). Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo pristojnega inšpektorja za ceste ali policista odstraniti ovire. Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in upravni organ v skladu z zakonom.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju upravnega organa iz 31. člena tega odloka,
51. člen
(prometna signalizacija na občinskih cestah)
Prometno signalizacijo na občinskih cestah določa Občinski svet na predlog župana, razen v primerih iz 30. člena tega odloka in v primerih, ko je njena postavitev, zamenjava dopolnitev ali odstranitev posledica odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na javnih cestah, za izdajo katerih so s predpisi o varnosti cestnega prometa pristojni minister, pristojen za promet, minister, pristojen za notranje zadeve in minister, pristojen za okolje in prostor.
Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestila), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije odloči upravni organ s sklepom. Upravni organ ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev.
52. člen
(obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti)
Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah je prepovedano. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj
naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Upravni organ lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.
Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob občinskih in državnih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah. Soglasje za njihovo postavitev izda upravni organ.
V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste lahko izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.) in za tiste občinske ceste, ki jih določi Občinski svet. Transparenti morajo biti izobešeni najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste.
53. člen
(opravljanje dejavnosti ob občinskih cestah (zunaj naselja))
Kdor namerava ob občinskih cestah (zunaj naselja) opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določbo 38. in 39. člena tega odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.
V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje upravnega organa.
54. člen (pritožbeni organ)
Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in ki jih po določbah tega odloka izdaja upravni organ, ter zoper sklep iz drugega odstavka 51. člena tega odloka je dovoljena pritožba na župana.
VII. Inšpekcijsko nadzorstvo občinskih cest
55. člen
(opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira pristojni inšpektor za ceste (v nadaljevanju: pristojni inšpektor).
56. člen
(pogoji za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
Za pristojnega inšpektorja je lahko imenovan inženir gradbeništva, ki ima najmanj pet let delovnih izkušenj ter opravljen strokovni izpit za delo v državni upravi in izpolnjuje druge splošne pogoje, predpisane za delo v državni upravi.
57. člen
(naloge inšpekcijskega nadzorstva) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest ima pristojen inšpektor poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
2. nadzorovati dela pri obnavljanju cest, pregledovati 'dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta dela izvajajo brez odločbe o dovolitvi priglašenih del ali v nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali opisom teh del,
3. nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih ter ustaviti vsa dela na cesti, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim,
4. odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti, ki ogrožajo varnost prometa,
5. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda,
6. odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti,
7. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v varovalnem pasu ceste,
8. odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekonstruirani ali
obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu.
Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, je 8 dni od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi tretje, pete in osme točke prvega odstavka tega člena, ne zadrži njene izvršitve.
V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, pristojni inšpektor lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko pristojni inšpektor odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj. Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima pristojni inšpektor pravico:
- pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti,
- zaslišati stranke in priče v upravnem postopku,
- pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost osebe,
- vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva,
- pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste,
- na podlagi potrdila odvzeti največ za 8 dni dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, daje utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste,
- zahtevati, da odgovorna oseba zavezanca v roku, ki ga določi pristojni inšpektor, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva.
O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki prvega odstavka tega člena, mora pristojni inšpektor obvestiti župana, upravni organ in policijo. Če pristojni inšpektor pri vzdrževalcu cest ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe, lahko poda izvajalcu del utemeljen predlog za uveljavitev sankcij, določenih s pogodbo o izvajanju del.
Stroške inšpekcijskega postopka (dnevnica, potni stroški in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z uvedbo postopka), ki se je končal neugodno za zavezanca, plača zavezanec.
VIII.      Kazenske določbe
58. člen
(prekrški)
Z denarno kaznijo najmanj 50.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in naprave (drugi odstavek 31. člen),
2. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 32. člena),
3. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 33. člena),
4. brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (34. člen),
5. postavi na površinah ob občinski cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja upravnega organa (37. člen),
6. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali a gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (prvi odstavek 38. člena),
7. ne prilagodijo vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek tako, da se zavaruje občinska cesta (drugi odstavek 41. člena)
8. brez soglasja gradi žičniške naprave nad občinskimi cestami ali ne zavaruje žičnice z ustrezno lovilno napravo (42. člen),
9. brez soglasja ob cesti odpira kamnolome, peskokope in glinokope, ki bi lahko vplivali na stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje občinske ceste ali varnost prometa na njej (43. člen),
10. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodne ravni oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali opravlja dela v nasprotju s pogoji tega soglasja (44. člen),
11. začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršna koli dela na cesti in zemljišču in objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (45. člen),
12. vozi vozilo s takšnimi naiežnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (46. člen),
13. vozi motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s primernimi oblogami, ki bi zavarovale vozišče pred poškodbami (46. člen),
14. ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani ledenih sveč s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu (tretji odstavek 47. člena),
15. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja de! na cesti ali zaradi športne ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 48. člena),
16. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno ustreznih organov o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 49. člena),
17. izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, če delne ali popolne zapore in začasne prometne ureditve ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali če preseže dovoljeni čas njenega trajanja (tretji odstavek 49. člena),
18. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek 50. člena),
19. postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski cesti ali brez soglasja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja (52. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 10.000,00 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
59. člen (prekrški posameznikov)
Z denarno kaznijo najmanj 10.000,00 SIT se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka prejšnjega člena.
60. člen
(kršitev obveznosti vzdrževanja cest)
Z denarno kaznijo najmanj 50.000,00 SIT se kaznuje za prekršek vzdrževalec cest, če
1. cest ne vzdržuje tako, da omogočajo varno odvijanje prometa (prvi in drugi odstavek 25. člena),
2. ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki delavcev (drugi odstavek 25. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 10.000,00 SIT se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba vzdrževalca cest. 61. člen (kršitev obveznosti uskladitve del)
Z denarno kaznijo najmanj 50.000,00 SIT se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v cestnem telesu ali ob njem, če o nameravanih delih na občinski cesti ne obvesti upravni organ ali če mu ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (tretji odstavek 24. člena). Z denarno kaznijo najmanj 10.000,00 SIT se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja.
Z denarno kaznijo najmanj 10.000,00 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravnega organa, če pred začetkom gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste ne obvesti investitorjev oziroma upravljavcev drugih objektov in naprav v cestnem telesu ali ob njem zaradi pravočasne medsebojne uskladitve del (prvi odstavek 24. člena).
IX. Prehodne in končne določbe
62. člen
(legalizacija priključkov)
Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili priključek nekategorizirane ceste na občinsko cesto brez predpisanega dovoljenja ali soglasja pristojnega organa, morajo vložiti vlogo za pridobitev tega soglasja pri upravnem organu najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka. Po preteku tega roka se uveljavijo ukrepi iz 40. člena tega odloka.
63. člen (namestitev snegolovov)
Lastniki ali prek njih pooblaščeni upravljavci objektov ob občinskih cestah, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, morajo namestiti snegolove na strehe objektov najkasneje v treh letih po uveljavitvi tega odloka.
64. člen
(prilagoditev neprometnih znakov)
Neprometni znaki, ki so postavljeni ob občinskih cestah na podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 108. člena Zakona o cestah (Urad. list RS, štev. 38/81, 7/86, in 37/87), 5. in 6. člena Odloka o razvrstitvi ulic, vaških cest in poti, ki niso razvrščene med državne ceste (Urad. list SRS, štev. 35/84), se morajo prilagoditi določbam 51. in 52. člena tega odloka ter določbam novega predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah najkasneje v petih letih po uveljavitvi tega predpisa. Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovoljenja iz drugega odstavka 108. člena Zakona o cestah (Urad. list SRS, štev. 38/81, 7/86 in 37/87), 5. in 6. člena Odloka o razvrstitvi ulic, vaških cest in poti ali so postavljeni v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju, se odstranijo.
65. člen
(vpis v zemljiško knjigo)
Zemljišče, ki je bilo do uveljavitve tega odloka uporabljeno za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, pa ni bilo vpisano v zemljiško knjigo kot družbena lastnina, se vpiše v zemljiško knjigo kot javno dobro po skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne listine ne glede na svojo vrednost. Prejšnji lastniki zemljišč iz prejšnjega odstavka tega člena, ki za svoje zemljišče še niso prejeli odškodnine, jo imajo pravico zahtevati v skladu z zakonom.
66. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o razvrstitvi ulic, vaških cest in poti, ki niso razvrščene med državne ceste (Urad. list SRS, štev. 35/84) in Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Logatec (Urad. list SRS, štev. 2/81).
67. člen
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu Občine Logatec.
Številka: 012-10/98 Datum: 20.07.1999
OBČINA LOGATEC OBČINSKI SVET ŽUPAN Janez NAGODE