72. številka Ljubljana, v sredo L aprila. XXIV. leto, 1891 Izhaja vsak dan iveier, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstro-oge rsk o dežele za vso leto lf> gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kina mosor, po 30 kr. za ftetrt leta, — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah 5t. 12. Uprav u iStvn naj bo hlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Vabilo na naročito. Slavno p. u. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim jo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 ,, 50 ., , četrt leta........3 30 ., „ jeden mesec.......I „ 10 ,, Za pošiljanje na dom se ni run a 10 kr. na mest t, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. , pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ jeden mesec.......I „ 40 ,, Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naroČilo. Vpratrtiištvo ,,8lov. Naroda**. Rusija in Francija. Vest, da je rugki car podelil predsedniku francoske republike, gospodu Carnotu, red sv. Andreja, najodličnejši red, kar jih premore car — samodržec, presenetila je vse politiške kroge evropske, kajti sv. Andreja red je toli odličen, ila se daje na-vaduo samo člauora vladajočih rodbin. Kaj čuda torej, da bo se podvizali prijatelji in neprijatelji Rusije in Francijo komentovati to odlikovauje, o čegar posebni pomenljivosti so vsi prepričani. Da so to storili vsak s svojega stališča, je pač samo ob sebi umevno, posebno v kolikor se to dostaje zagovornikov trojne zveze, katerim je to odlikovanje predseduika francoske republiko kar sapo zaprlo. Politiški krogi evropski osvedočeni so biti do slej do dobrega, da mej Rusijo in Francijo no more nikdar nastati nikaka intimuejša zveza že iz tega razloga ne, ker je Busija absolutno vladami monar- hija, ker je dozdaj vedno z vso odločnostjo pobijala in uduševala vsa tnko imenovana nsvobodnau teženja in prizadevanja, in to ne satno doma, nego i na tujem, dočim je Francija uprav dijametralno na-sprotstvo tega politiškega ideala ruskega, namreč republika, stoječa na krvavih tradicijah veliko revolucije. Omenjeno odlikovanje predsednika francoske republiku, katerega j* v nekem oziru zmatrati vrhovnim zaščitnikom pridobitev velike revolucije, kaže jasno, da ta nazor ni osnovan. Zdavna obstoja že med Rusijo in Francijo intimna duševna zveza in ako se je zdaj sklenila vzlic mnogim predsodkom z jedne in z druge strani tudi politiška zveza, je to le popolnoma ua-ravna stvar. Ruski narod je Francozom na mnogočem hvaležen. Za časa Petra Velikega sem, ko je postala Rusija pristopna inozemcem, prizadevali so si Nemci na vse mogoče poštene in nepoštene načine preustrojiti rusko državo in jo urediti po svojem kopitu, a da se jim to ni posrečilo, da so si Rusi ohranili slovansko svojo narodno individualnost, da Be niso navzeli neprikladnega slovanskej naravi „esprit de choucrout", pripisovati je le francoske kulture uplivu, a da tega ni bilo, i Rusi ne bili bi danes to, kar so dejanski, namreč narod, kateri je sosede svoje, ki imajo razširjanje kulture med Slovani v zakupu, v vsakem oziru dosegel, deloma celo nad kn Ml. Ruski odpor proti nemškemu navalu mogoč je bil le na podstavi francoske kulture; ona prija slovanskej naravi mnogo boli, nego okorno nemštvo, a Rusom bila je sredstvo, da so tem potom vspre-jeli rezultate evropske civilizacija ter si je prikrojili po svoji potrebi, brez škode za slovansko svojo individuvalnost. To razmerje rodilo je iskreno ono ljubezen, katero so ob vsakem času gojili Rusi za vse, kar je francosko, in katere ni moglo udušiti niti pre-vladanje nemštva za carja Aleksandra II., niti naklonjenost francoska do poljskih ustašev, niti pojav Ijajoča se nasprotstva mej vladama teh dveh držav, nasprotstva, katerib mej narodoma ni bilo nikdar, a utrdilo se je to razmerje posebno po nesrečnem izidu francosko-nemške vojske. Zapuščenim in osamljenim Francozom jelo se je tedaj svitati, da je jedina država v Evropi, kjer bi utegniii najti simpatije za svojo nesrečo, a tudi močno zaslombo v dneh nevarnosti — velika, slovanska K usiju. Z galsko energijo začeli so se seznanjati z ruskimi razmerami, s književnostjo in umetnostjo rusko ter z ekonomskim stanjem ogromne države, a ko je po nesrečni smrti Aleksandra II. zašel ruski prestol pravi Slovan, cesar Aleksander III., tedaj jela so je gladiti pot tudi političnemu prijateljstvu mej tema dvema narodoma, politični zvezi mej tema dvema državama. Nemška preširnost in oholost snivala je mej tem o velikih izpremembah v Evropi in boteč po?S6u1 uničiti nevarna tekmeca. Francijo in Rusijo, skrpal je Đismarck „trojno zvezo", politično pogodbo, za katero prizadeti neso baš naudušeni. Krstili so jo evfemistiško „ligo miru", vzlic temu, da je miru evropskemu najbolj nevarna, ker nema druge svrhe, nego osigurati in utrditi germansko preponderancijo v Evropi. Da so se pa usedli tini avstrijski diplomatje na pruske limanice, da so skle-nli pogodbo, od katere nema Avstrija nobene basni, ter jej nalaga ogromne trnške, tega krivo je zopet le prizadevanje, germanizovati avstrijske in ogerske Slovane, v katerem plemenitem prizadevanj je imela biti trojna zveza krepka moralna podpora. Nevarnost, preteča Rusom in Francozom po trojni zvezi, zbližala ju je še bolj, kajli nnstala je potreba, in to prijateljstvo, katero nema druge svrhe, nego zabraniti kaljenje miru, brzdati tevton-sko razposajenost in vzdržati Nemško v sedunjih svojih mejah, ta zveza je prava liga miru. Svet ne ve, obstoja li že mej Rusijo in Frau-cijo kaka posebna, natančna določila za vsak slučaj obsezajoča pogodba, ali pa se snuje njijno soglasje in mejsobojno podpiranje v vseli politiških vprašanjih zgolj na skupnost interesov, to pa ve in o tem se lahko prepriča sleharni dan, da sta Rusija in Francija popolnoma soglasni v tem, da treba vzdržati evropski mir in zabraniti i najmanjšo preme m Mo. Odlikovanje predsednika francoske republike, ob jednem pa tudi veleposlanika ruskega, je LISTEK. Korist osuševalnih in namakalnih naprav. (Spisal kulturni inlenGr A. Čadei v Ljubljani.) (Dalje.) Da se dosežejo taki dohodki, je za kravo treba 15 centov slame za steljo po goldinarji in 20 krajcarjev = 18 gld., potem za deset glav večje živino jeden hlapec in 1 dekla, da opravljata potrebna dela, kar se sme računati na leto 200 gld., ali pa 20 gld. na kravo; k temu se pri računa 20 gld. za riziku od glave, potem pa za razne stroške, za poslopje, potrebno pripravo, živinskega zdravnika, zdravila itd. še 10 gold. na leto od krave in to vse znaša G8 gld., torej je dobička 224—68 = 156 gld. Ta dobiček se pa poraai.jša še s sledečimi izdatki in sicer velja za kravo, ki poje* na leto onih 60 meterskih stotov krme: 1. Prva košnja 40kvintalov za hektar po 4 gld. in druga košnja 20 kvintalov tudi 4 gld., vkupe........8 gld. 2, Sušenje sena za hektar 4 gld. in za otavo 3 gld., vkupe.......7 „ 3. Vožnja 4 voz sena in 2 voz otave domov, torej 8 voz po 1 gld., vkupe . . 6 gld. 4. Nakladanje, razkladanje sena 4 gld. in detelje 3 gld., vkupe......7 „ 5. Poprave in vzdrževalni stroški zadružnih naprav za hektar......6 „ 6. Dela za namakanje od hektara . 7 „ 7. Splošni gospodarski stroški, razdeljeni na njive.........15 „ 8. Povišanje davka..... 3 , Vkupe . 68 gld. To kaže torej od krave na leto za hrano ali za hektar namakanega zemljišča čistega dohodka 156—65 = 91, in ker se pri desetih hektarih zemljišča pomnoži živina 6a/s krav, torej se povekša letni dohodek za 91 x 6a/3 = 606a/8 goldinarjev, tako da se prvi stroški za naprave, ki so potrebne za uvedeuje umetnega namakanja, katere smemo računati na 1500 goidinarjev, pokrijejo v 2l/a letih iz dohodkov pomuoženega števila živine. Ta dobiček se pa vekša v stalni progresiji tudi pri njivah, katere se ne namakajo, kajti Gov imaš več živine, lahko bolje pognojiš, in čim Jjem ta^jA, tem več pridelaš. Ako uoene • A jaz mislim, au-i prve naprave popi' ^0 J hektarov napravi umetno namakanje, s Čimer se dobiček posestniku, naj že namaka travnike ali njive, od leta tako povekša, da se mu stroški postranskih del tacih napiav skoro popolnoma pokrijejo, če se naprave zemljišča, obsezajočega 100 hektarov, po-polnijo. S takim sukcesivnim postopanjem bode mogoče kmetovalcu, da s svojim denarjem, ali prav za prav h povekšanimi dohodki, ki jih ima vsled namakanja zemljišč, pokrije stroške za daljše uvođenje namakauja, vsaj za stranska dela in tako za vse posestvo 100 hektarov obsezajočo VBaj v desetih letih lahko uvede umetno namakanje. Pri majhnih posestvih, ki morijo le nekaj hektarov, se namakanje seveda primeroma veliko preje dovrši, kakor je mogoče pri večjih posestvih. Sploh se bi pa s takimi napravami ne bilo trebit prehiteti in bi se vsaj moralo delati na to. da bi vaaj zadružne naprave, t. j. strauska dela umetnega namakanja izveli dotični posestniki oziroma zadruge, da bi se sukcesivni razvoj naprav ali obrata mogel zmatrati za stvar, izvirajočo iz delavnosti prebivalcev kraja, kjer se uvaja namakanje ali osuševanje, (Konec prih.) viden in jasen izraz tega soglasja, potrdilo, da bo-deta Rusija in Francija skupno stali in skupno delovali v vsakem slučaji. Resolucija, ki so jo skleniti obrtniki Ljubljanski na občnem zboru dne 30. marca: Oziraje se na to, da so se v preteklem desetletji naložile proizvajajočim stanovom nova in velika bremena, ter da se glede narodno-gospodarske politik« ni izvelo ničesar, kar bi tem stanovom omogočilo prenašati višja bremena; da se je v boji za politične namene raznih strank preziralo uravnanje razmer delajočih stanov po danih obljubah in je radi tega obstanek poštenih obrtovalcev čim dalje težavneji, pripozna občni obrtni zbor potrebo, g. kandidatu mesta Ljubljanskega za državni zbor, ki mora, ne glede* na namene kake stranke, zastopati koristi vseh svojih volilcev, opozarjati na naslednje nujne potrebe, za katere naj se obveže delovati, poleg delovanja za duševni napredek in blagor ljudstva, v j rvi vrsti in pred vsemi drugimi vprašanji po vseh svojih močeh: 1. ) Davčni zakoni naj se premenijo tako, da so uvede progresivni dohodninski davek; olajšajo pa naj se bremena malim obrtovalcem, ki v primeri z velikimi kapitalskimi podjetniki in z neproduktivnim kapitalom plačujejo najvišje in za svoje dohodke neznosne davke. Zniža naj se posebno hišni davek za majhna stanovanja in za delavnice. 2. ) Eksekutivni red premeui naj se tako, da bode, neoziraje se na višino dohodkov dolžnika ali njegovega imetja, mogoče rokodelcem izterjati pri-služek za izvršeno delo. Terjatve rokodelcev za izvršeno delo naj imajo postavno prednost pred drugimi terjatvami. 3. ) Obitni zakon premeni naj se tako, da bode zajamčeno izučenemu rokodelcu toliko varstva na-Hpioti zgolj kapitalističnim podjetjem, da mu ostaje osiguran oni delokrog, za katerega se pripravlja po mnogoletnem učenji. 4. ) Pospešuje naj se ustanova obrtnih zadrug in podelijo naj se jim večje pravice. 5. ) Določi naj se skrajni termin za reševanje ulog in pritožeh obrtnih zadrug 6. ) Uredijo naj se postavnim potem jiravice mej rokodelci in mej prodajalci obrtnih izdelkov, tako da bode poslednjim dovoljena le kujanja z obrtnimi izdelki, a zabranjeno vsako, tudi posredno izvrševanje rokodelstva, na svoj račun, če nemajo za svojo lastno osobo onega dokaza sposobnosti, ka keršnega zahteva zakon za rokodelske obrti. 7. ) Delniškim društvom ali zadrugam, ki ne obstajajo iz rokodelcev, naj se ne daje pravica izvrševati rokodelske obrti, tudi naj se zabrani navidezno izvrševanje taeih obrtov po kakem poslovodji, katerega si najame v ta namen, da se izogne zakonitim določbam. 8 ) Napravi naj se zakon o domovinski pravici tako, da bodo obrtovalci in delavci s svojimi otroci vred po preteku določenega števila let brezplačno vsprejeti v občino istega kraja, kjer so obr-tovali ali delali. Da bo pa malim srenjam v bližini veličin tovarn s tem ne nalagajo neznosna bremena, obvežejo naj se podjetniki, da bodo plačevali zato občinam odškodnino po številu tovarniških delavcev. 9. ) Glede zavarovanja delavcev proti nezgodam izvršuje naj se zakon tako, da bode plačevati zavarovalne doneske le za ime osobe, katerih posel je združen z nevarnostjo ponesrečenja in nevarnostjo življenja pri izvrševanji dela. 10. ) Glede zavarovanja proti boleznim pa naj bode brezizjemno vsaki zadrugi, ki broji vsaj 50 zavarovanju podvrženih oseb, dovoljeno ustanoviti zadružno blagajno. Zadrugam naj se tudi dovoli, da po zakonitih določbah same oskrbujejo obolele vajence iz zadružnega premoženja. 11. ) Osnujejo naj se samostalne obrtno zbornice. Vsaj podeli naj se vsem trgovinskim in obrtnim zbornicam, ki je Se nemajo, pravica, voliti lastnega zastopnika iz svoje srede za državni zbor. 12. ) Dokler se ne uvede občna in direktna volilua pravica, katero želimo kot pravi izraz ljudskega mnenja, podeli naj se delavskemu stanu primeren zastop v državnem zboru z ustanova delavskih zbornic. KoneČno pa polagamo državnemu poslancu glavnega mesta na srce, da deluje skupno z drugimi poslanci naše dežele na to, da se v Ljubljani ustanovi višja državna obrtniška šola. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 1. aprila. Cesarski, patent sklicuje državni zbor na dan 9. aprila. Predsedstvo zbornice poslalo je novovoljenim poslancem poziv, s katerim se vabijo k prvi s- ji, katera bode dne 9. aprila zjutraj ob 11. uri. Predsednikom gospodske zbornice imenovan je dosedanji predsednik grof F. Trautt-liiansdorit, prvim podpredsednikom knez Schonburg, drugim podpredsednikom knez Czartorvski. Novih članov gospodske zbornice se bode imenovalo od vsake stranke toliko, kolikor jih je pomrlo. O položaji. Signatura položaja je ta, da nobena stranka ni prav vesela leto.šujdi velikonočnih piruhov. Povsod vlada neko nezaupanje v bodočnost, nobena stranka se ne more prav razveseliti nad položajem. Taka se godi levičarjem, katerim njihovi organi priporočajo opreznost. Desničarjem ne godi se dosti bolje in posebno staročeški listi tožijo po izgubljenem uplivu. Glede vnanjega položaja pa so vsi listi v tem jedini, da ga ne zmatrajo za zdaj kot nevarnega, vender pa seveda svare, da nt treba biti preveč sanguiničuim. Mladočeski shod. Veliki ponedeljek bil je v Pragi v mladoče-škeru klubu shod mladočeških zaupnih mož, katerega se je udeležilo muogo uiladočeških deželnih in državnih poslancev ter zaupnih mož iz vseh krajev. Predsedoval je dr. Blažek. V početku zborovanja stavila sta poslanca grof Kaunic in Massaryk predlog, da se dr. Riegiu pošlje sožalni brzojav povodom smrti njegove soproge. Predlog vsprejel se je jednoglasno. Več govornikov razjasnevalo je potem političui položaj. Z oziroin na to, da je položaj še nejasen, sklenilo se je, da se državnim poslancem ne daje nikakoršuih navodil, nego se jim pusti popolna prostost. Na Dunaj i sešel bo bode pred otvorenjem državnega zbora raladočeški klub, ter bode detinitivuo odločil, kako mu bode postopati. Opažalo se je, da se dr. Gregr in Vašatv nesta udeležila tega shoda. Nekatera nasprotstva mej državnimi poslanci in kmetsko zvezo so se poravnala. Organizacijski statut strauke se je odobril in se je naročilo eksekutivnemu odboru, da skliče, ako mogoče že o binkoštih, velik shod mladočeške stranke v Prago. Itusinski klub imel bode konferenco dne 6 aprila v Levovu. Profesor Romanczuk sklical je rusinske poslance, da se dogovore, kako jim bode postopati v državnem zboru. Buget m leto lSftl predložil bode, kakor poročajo „Narodni listy" finačni minister dr Steinbach še jedenkrat državnemu zboru. Spremenil se je baje v mnogih točkah prav izdatno. % nanje riržuve. Atentat v So/iji Še vedno živo zanima vse kroge. Zdaj se ne dvomi več, da je atentat imel političen značaj, ter je bil naperjen proti Stambulovu, ki je srečno odšel napadu. Policija zaprla je necega človeka, ki je kupil pri nekem orožarji revolver kakoršnjega so našli v mestnem parku. Dotični ne taji, da je res kupil revo! ver, trdi pa, da je to storil za svojega brata, ki živi v neki vasi v okolici Sofije. Poslali so orožnike tja. Ziprti človek je Grk in je kupil revolver pred tremi dnevi v družbi Še dveh tovarišev, katere policija zasleduje. Mesto je še vedno cernirano in ne sme nihče vun. Niti nekaterih članov diplomatskega zbora neso pustili iz mesta na sprehod. Atentat vršil se ]e tako rekoč v najbolj obljudenem in imenitnem delu mesta. Komaj 200 korakov daleč je navadno prenapolnena, največja kavarna v Sofiji. Deset korakov naprej je vojno mi-nisterstvo, pred katerim je navadno straža. Čudno naključje je torej, da na tem živahnem mestu v trenutku atentata ni bilo nikogar, ki bi hitel na pomoč, in da uiti orožnik ni tekel za morilci. Preiskava dozdaj ni spravila še ničesar na dan, misli se pa, da je atentat v zvezi z veliko zaroto, katero so oBnovali iztiraui častniki. Benderev je baje zapustil 27. t. m. Verciorovo, da bi se takoj podal v Sofijo, če bi bil atentat imel ugoden uspeh, kajti da je bil naperjen proti Stambulovu, o tem nikdo ne dvomi. Pogreb žrtve atentata, ministra Belčeva vršil se je z velikim sijajem. O morilcih dozdaj še ni nobenega sledu. Brata, za katerega je zaprti Grk kupil revolver, našli so v neki bližnji vasi, in tudi revolver, a pokazalo se je, da z atentatom ni v nobeni zvezi. Širi se govorica, da so na srbski meji prijeli ranjenega moža, o katerem se sumi, da bi bil jeden morilcev, katerega je orožnik ranil s sabljo. I Gotovega pa se ne ve ničesar. i Mask list o atentatu. Zanimivo je, kako se izraža „Novoje vremja" o Sofijskem atentatu Odnošaji v Bolgariji se po njegovem mnenji morajo prej ali slej spremeniti. Dežela je pribežališče jako sumljivih politiških pustolovcev. Trenotek se bliža, ko bodo evropske vlade, katerim Berolinski traktat naklada dolžnosti glede Bolgarije, morale kaj storiti in ne bodo ravnodušno mogle gledati tacih odnošajev. Novi srbski konsum ni davek. Posebna izdaja uradnega lista v Belemgradu objavlja dne 28. t. m. potrjeni in isti dan v veljavo stopivši zakon o novem konsumnem davku in izvr-ševalne odredbe finančnega ministra. Francoski j ust leni minister izrazil se je, da član i. iztiralnega zakona, ne more imeti veljave za princa Louisa Napoleona, ker se ga ne more zmatrati za neposrednega dediča svojega očeta oziroma svojega brata. Član 11 pa bi se smel rabiti proti njemu le tedaj, č« bi na Franco skem prouzročevat kake nemire. Ministerski sovet pridružil se je nazorom justičnega ministra. Ana t 'histična zar o ta. Kakor se poroča „M. Allg. Ztg." se je baje posrečilo policiji v Konstancu zaslediti pri neki hišni preiskavi važna pisma, katera dokazujejo, da je Konstauc središče daleč razteguene anarhistične zarote, katere nit« vodijo v Stuttgart. Poročevalec omeujeuega lista pa pravi sam, da ue jamči za popolno istinitost te vesti. Delavski shodi bili so veliko nedeljo v Barceloui, Valenciji in Cor-dovi, na katerih se je govorilo za os 'murni delavni dan in za eventuelen splošen štrajk. Na vseh shodih sklenilo so je jednoglasno, praznovati dan 1. maja kot praznik in se s silo upreti, Če bi se hotelo zabraniti to praznovanje Dopisi. Iz Ilrežlc 30. marca. [Izv. dop.] (Volitev v okrajni zastop.) Letos poskusili smo se prvikrat resno pri volitvi v okrajni zastop. Kakor se Vam je že poročalo, zmagali smo v kmetski sku-pinl sijajno, kajti našinci dobili so po 34 in 33 glasov, nasprotniki pa 3. V velikem posestvu ostali smo sicer v manjšini za 3 glase; ali nasprotniki so se samo na ne-postavni načiu takrat še obdržali, kakor se bode to razvidelo iz sledečega: Pred vsem moramo omenjati, da je vladni komisar storil prvi korak v nepostavuost s tem, da je pri volitvi za komisijo svojevoljno odbil glas kueza VVmdischgratza oskrbnika g. dr. Bude. Gospod Buda je namreč imel povsem pravilno pooblastilo za volitev, prvič določeno na 27. decembra 1890., iu poleg tega pismo kneževo redno podpisano, tega zadržaja: Dass die ihm fiir den 27. Dezember 1890. ertheilte Vollmacht selbstver-standlich ihre Geltung bal e auch fiir die nun auf den 21. Marz 1891. angeordueto Wahl aus der Grossgrundbesitzergruppe", pooblastilo s pismom skupaj, je popolnoma neovrgljiva polnomoč; ker to je vender vse jedno na kakem papirju ali formatu se pooblastilo piše, ali ima ravno naslov pooblastilo, ali ne. Tako nam je bil vzet jeden glas. Gospa Lepšina dala je, ako se ne motimo, tri pooblastila mej temi tudi g. Pavlu Ilaiderju. Tu so bila pooblastila si v nasprotju; tu bi bil moral reči g. vladni komisar: „pooblastila so v nasprotji, katerega ne rešujem jaz, ampak volilna komisija, torej naj nobeden ne voli" ; tega pa g. komisar ni rekel, ampak je sam razsodil, in sicer tudi tukaj nam nasprotno; in tako je nasprotna stranka dobila ona dva glasu, »katerima je zmagala pri volitvi komisije. Proti dr. de! Oottovim dedičem ugovarjali smo že iz prva, da so že razdeljena zapuščinska posestva mej tri otroke, katerih nobeden sam ni veleposestnik, pa odbit fe bil ugovor, odbit priziv, in odbito tudi ugovarjanje pri volitvi sami, akoravno vsi vemo in je to v komisiji sam priznal g. Gustav del Cott, da je tudi Graška nadsodnija že davno potrdila skleneno dedno delitev posestev. Gospod Gustav del Cott, kot sovaruh ml. dr. del Cottovih otrok, volil je s pooblastilom gospe Tereze del Cott kot matere in varuhinje; to pooblastilo dano za ml. dediče ima le tedaj pravno veljavo, ako je nadvarstveno potrjeno, česar g. Gustav del Cottovo pooblastilo nima; torej tudi ni veljavam) in odpade ta nasprotni stranki daui glas že iz teh dveh razlogov. Za veljavnost tega pooblastila določil in za njo glasoval je pooblaščenec g. Gustav del Cott sam, kateri je bil v komisiji v tej zadevi tedaj .sodnik iu propria causa". Gospa Janežic Neža \k Brežic dala je prvo pooblastilo g. Potočniku, preklicala je to izrecno s posebno prijavo c. kr. okrajnemu glavarstvu rine 30. marca, ter v tej prijavi povedala, da pooblašča g. Schmirmaula. Gospod vladni komisar je torej znal, da je preklicano in neveljavno g. Potočnika pooblastilo; ou bi bil mnral obvestiti ga o tem preklici, legiti macijo od njega nazaj zahtevati, ter na dan volitve zabraniti g. Potočniku pristop v volilno sobo, katera ima biti pristopna za čas volitve samo volil-cem. Gospoda Potočnika pa se je pustilo v volilni sobi, da je z drugimi zmerjal naše stranke volilce v nespodobni meri. Pri volitvi volilne komisije, volil je gosp. dr. Schmirmaul v imenu gospe Janežičeve za naše kandidate, pri volitvi v okrajni zastop pa ni smel voliti; tukaj nam j« torej zopet nepravilno vzet jeden glas. Nadalje so je za gospo Hočevar s Krškega na Kranjskem, za Hermino Elsler z Dunaja, za Henrika Satterja z Duuaja glasovalo z nezadostljivimi pooblastili. Pooblastilo, ki pride iz druge krono-vine, je le tedaj piavilno, ako ima poverjen podpis, kakor to potrjuje v zadevi volitev že davno obstoječa praksa ; toga pa nima nobeno omenjenih pooblastil, torej odpade troje nasprotnih glasov kot neveljavnih. Razen tega pa navedemo še jedno posebno anomalijo. Po postavnem določilu mora vsak volilec gla sovati po svojem lastnem prepričanji ; g. dr. Srebre glasoval je kot veleposestnik v svojem imenu z nami za naše slovenske kandidate; to je torej njegovo lastno prepričanje; kot mestni župan pa je po posebnem naročilu moral glasovati proti urim, za kandidate nemške stranke; to je vender povsem uepostavno in ne dopušča niti trohice lastnega pre-pričauja, ako se komu zapove: „ti moraš za tega glasovati", in tak glas mora biti neveljaven, ker je v direktnem nasprotji z določilom, da mora vsak le po svojem prepričanji glasovati. Ta očividna anomalija z drugimi slučaji kaže dovolj, da je re/ultat te volitve dosežen le po samih nepiavilnostih in nepostavnostih in da bi morali izvoljeni biti naše stranke kandidati, ako se nam prištejeta odvzeta nam dva glasova in nasprotni stranki odštejeta vsaj dva neveljavna, čeravno smo takih več navedli. Narodna stranka uložila je zoper volitev v velikem posestvu protest, zahtevajoč, da se ta volitev ovrže in razpiše nova volitev. Naši nasprotniki priborili so si tukaj pravo Pvrrhovo zrnato, takrat še. Čutijo pa že sami, da so za „nemške zmage" tukaj že presneto slaba tla, in da je nemško gospodstvo tukaj že pri kraji, iu da tudi tukaj „Slovan gre na dan!" — Iz Vreiu«*Ue doline 28. marca | l/v. dop.j Kake žalostne posledice ima za marsikaterega izse Ijevanje v Ameriko, kaže nam s'edeći slučaj: Meseca decembra pr. 1. prišlo je tudi v našo dolino od necega furlanskega agenta pismo, v katerem je prigovarjal ljudstvu, seveda za svoj dobiček, izseliti se v blaženo (?) Ameriko, kjer ljudem ne bode toliko skrbeti in trpeti za svoj obstauek! Ćulo pa se je tudi od druzih krajev, kako se ljudje sele trumoma v srečno lkazelijo! — To dalo je pogum nekaterim Fameljcem in Gorenje-Vreiueem, in odpravili so se s svojimi družinami v Ameriko. Jeden Fame-ljcev, po domače „Kastelač," proda pred odhodom oziroma zastavi vse svoje premoženje z nado, da si v Braziliji pridobi drugo. Z denarjem v žepu odpotuje s svojo ženo in tremi otročici v družbi z drugimi vaščani prve dui decembra p. I. Srečno prjšli so v novo domovino! A kmalu so bili prepričani, da so prevarani tu da ni tako, kakor jim je sleparski agent prerokoval! Ni se jim odkazala zemlja, katere bili bi gospodarji, temveč razdelili bo jih med premožne Američane, katerim ao morali delati kot sužnji. Imenovanemu Kastelaču, kakor tudi drugim ni bila ta sužujost po volji; ker pa je imel še 100 gld. svojega denarja, uide po noči, popustivši ženo in otroke v Braziliji, ter se prepelje čez širno morje nazaj v svojo rojstno vas, kjer so ga dobili v jutru dne 27. t. m. pri svojem sosedu v hlevu vsega sestradanega. Ta novica se je hitro zvedela po fari; ljudje ga obiskujejo in poprašujejo, a revež je tako utrujen in žalosten, da ne more dosti govoriti, vedno joče! Da je ženo in otroke pustil v Ameriki, storil je, kakor pravi za to, ker tam govore, če mož uide Ženi, da mora brazilijanska vlada zapuščeno družino v Evropo nazaj poslati. Ubogi ta človek prišel je v kratkej dobi štirih mesecev ob ženo in otroke in vse svoje premoženje. Pridite torej tisti, katere mika Amerika, k temu zapeljanemu človeku — in prepričani bodete na svoje oči, — da je in bode vselej doma najboljše. Domače stvari. — (Povodom smrti gospoda deželnega glavarja dr. Jožefa Pnklukarja) izrazili so dalje sožalje: Deželni odbori v Bregencu, Lincu in Inomostu, okrajno-cestni odbori v Koeevji, Mokronogu in Novem mestu, c. kr. notarska zbornica za Kranjsko v Ljubljani, županstvo v Šturiji, lega-cijski svetnik v p. dr. Ernest pl. Plener, dvorni svetnik dr. Viljem Exner, vodja c kr. tebnologič-nega obrtnega muzeja na Dunaji, dr. Mihael Klaič, državni poslanec v Zadru, dr. Tobias vitez pl. VVilri auer, c. kr. vseučiliščni profesor v Inomostu, dr. Jurij VVaibel, državni poslanec v Dorbirnu, državni poslanec Purghart v Budovici in gozdarski pristav Viljem Putick. — (Vitezi zlatega runa) so imenovani nadvojvodi Josip Ferdinand in Josip Augustin, general konjice grof Sternberg, kneza E imuml Clary iu Aldringen, grof Clam Martinic in tudi — ban hrvatski, grof Khuen Hedervarv. — (Družbi sv. Cirila i u Metoda) je doposlala te dni njena po d r u ž n i ca v B r e ž i ca h kot letni donesek 149 gld. 40 kr. Ker si je z imenovano znatno svoto osvojila med našimi podružnicami za letos jako odlično mesto — beležimo hvaležno ta donesek v znanje slovenskemu svetu. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Uprašanje gledaliških lož definitivno rešeno.) Z razsodbo najvišjega sodišča z dne 11. februvarja 1891, št. 14.240, bila je tožba v pravdi posestnikov lož bivšega deželnega gledališča, zastopanih po dr. Maksu pl. VVurzbachu, proti deželi kranjski, zastopani po dr. Alf. MoBchetu, popolnoma in končno zavržena. S to razsodbo je končana pravia, katero je dobila dežela kranjska v vseh treh instancah in katere troške povrniti so bili obsojeni tožeči posestniki lož. — (Na Dunaji) umrla je dne 30. mat ca gospa Marija Skrejšovsky, udova po pokojnem i/.bornem češkem uredniku Fr. Skrejšovskem, v 5G. letu svoje dobe. Pokojnica bila je tašča znanemu dr. Živnerau na Dunaju, uredniku „Parla-mentiir-ja". — (Agitacija za občinske volitve.) V 69. štev. pisal je „Slovenee", da je g. Elija P redov! C ljudi slepil na razne načine in očital mu mej drugim, da je laui strastno agitoval. Na to nam je odgovarjati, kakor nam je sporočil gosp. Elija Predovič sam: Res je, da sem lani agitoval za izvrstne može v prvem in drugem razredu, ker me je nasprotna stranka pri volitvi v tretjem razredu poučila, kaj zna. Pooblastila, katerih sem precej imel, izročil sem bil g. Valentinčiču, meneč, da jih bode prav razdelil. A bilo je narobe. S pooblastili, katera sem bil jaz nabral, volili so nam nasprotne kandidate. Ko sem videl to nelepo taktiko, predrznil sem bo kot volilee in davko plači valeč, ki plačujem okolu 1500 gld. davka na leto, da sem napravil uekoliko stopinj, da smo v II. in I. razredu popravili, kar se je v tretjem po-kazilo in da smo izvolili gospode, katerim se lahko vsa hvala da. Kar „Slovence" tveze o mestni vožnji, za to se prav nič ne brigam. Zavračati pa moram očitanje, da bi bil jaz ljuriij slepil s tem, da sva z gospodom župnikom dobra znanca To ni nika-keršna sleparija. Z g župnikom sva zares dobra znanca in rojaka. Oba sva iz Bele Krajine, g. župnik porojen je v Malinu, a jaz v Hrastu, komaj jedno uro narazen. Da bi bil pa jaz volilcem go voril, da sva z župnikom „ena", da bi se bil hvalil, da sem dober kristijan, da hodim k maši, da sem opravil velikonočno spoved i. t. d , moram odločno izjaviti,da jaz vsega tega neseni govoril in da je .Slovenec" vedoma ali nevedoma napisal veliko laž. Jaz se res zmatram za dobrega kristijana, hodim k maši, opravljam tudi velikonočno spoved, a s tem se nikdar bahal neseni in tudi proti volilcem u osem nikdar kaj tacega govoril. Govori se tudi o brez-verstvu. Jaz stvar umejem tako, kakor, da hi jaz ne imel nobene vere. A jaz mislim, da je moja vera boljša, nego „Slovenčevau, če želite, se Vam lahko dokaže. Iz tega je razvidno, da jaz nesem nikogar slepil, torej vračam „Slovencu" vse sleparije in druge lepe pridevke, nazaj, da jih zase porabi in konstatujem, da so tudi „Sloven-čeve" bes.-.le : „Le hitro tu-le podkrižajte ali podpišite; za nami bodo prišli brezverci" i. t. d. kar se mene tiče neosnovana laž. Meui tacih sredstev ne treba, jaz postopam pošteno in odkrito, zato pa imam tudi več zaupanja, nego je nekaterim gospodom ljubo. — (Narodna čitalnica Ljubljanska) priredi besedo z malim plesom v soboto 4. dne aprila 1891. I. v društvenih zgornjih prostorih. Program: 1. W. A. Mozart: Ouvertura iz opere „Titus"; svira vojaška godba. 2. F. Suppe: „Opomuiea" ; poje gosp. J. Pavšek. 3. F. Abt: „Poletni čas"; troglasni ženski zbor s spremljevanjem glasovira. 4. Fr. Gerbie: a) „Oh! brže hodi"; h) »Prva ljubav"; iz cikla hrvaških pesmi, poje gospa M Ger-bie-eva. 5. Fr. Gerbič: „Ples duhov", iz opere „Orpheus"; svira vojaška godba. 7. Mali ples. Pristop je dovoljen izključljivo le čč. p. n. društveni-kom. Začetek točno ob 8. uri zvečer. K mnogobrojni udeležbi vabi uajprijaznejše odbor. — (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Meseca marca uložilo je v mestno hranilnico Ljubljansko 384 strank 193.009 gld. 18 kr., vzdignilo pa 226 strank 70 827 gld. 73 kr. — (Prvi april) že dolgo ni bil takšen, kakor danes. Temperatura znižala Re je tako zelo, da je bilo zjutraj vse zmrzneno in da se je na drevji videlo ivje. — (V Horjulu) ustanovila se je nova podružnica c. kr. kmetijske družbe kranjske. — (Premo v a u je konj na Kranjskem) bode letos dne 31. avgusta v Lescah, 1. septembra v K ran j i, 5. septembra v Lukovici, 7. .septembra na Vrhniki, *J. septembra v Ribnici, 16. septembra Trebnjem in 21. septembra v Šent Jerneji. — (Dr. K o c. h) posetil je, vruivši se iz Egipta, na velikonočno nedeljo Tržaško bolnico ter se po-sebno zanimal za uspehe, katere so dosegli z Lieb-manovo mezgo. Izrekel se je jako povoljno. — (V Bar kov 1 j ah pri Trstu) pel je velikonočno nedeljo pri procesiji prvikrat mešani zbor društva „Adrija" slovenske svete pesmi. Sku paj je bilo pevcev, pevk in dečkov okoli 00. — (Slovansko pevsko društvo v Trstu) priredi prvi svoj koncert 12. aprila v re-dutni dvorani gledališča „Politeama Rossetti". Zanimivi vspored prijavimo prihodnjič. — (Občni zbor „učiteljskoga druitva za Goriški okraj") bode jutri 2. aprila v Gorici na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole. — (V Po d gor i) pri Gorici predstavljali so Solkanski diletantje dne 19 in 22. marca žaloigro „Genovefa6, ki je jako ugajala mnogobrojnomu občinstvu. Igralci so prav izvrstno rešili svoje uloge iu jih je občinstvo odlikovalo z viharno pohvalo. Telegrami ,,Slo venskemu Narodu": Praga 81. marca. Ktrajkujoči zidarji zahtevajo najmanje 2 gld. na dan in da se ima delo pričeti še le ob 7. uri, ne pa, kakor sedaj ob šesti. Prva zahteva se ne more dovoliti Popoludne zbirali so se zidarji le v malih tolpah, dednega zidarja so zaprli. Sofija 31. marca. Ministerski svet dovolil BelČeva vdovi dosmrtne penzije 9000 fr, Policijskega načelnika razglasom razpisanih je 20.000 frankov nagrade onemu, ki bi povedal pravi sled, da bi se morilci dobili. Načević prevzel je finančni portfelj. Bruselj 81. marca. V kontiskovaueiu vozu z dinamitom bilo je devet zabojev, v njih pa 8000, v tovarni v Ombretu pri Luttichu ukradenih patron. Vojni minister poslal več častnikov v Seraing, da preiščejo zaboje in patrone izpraznijo. Tudi sodnijska preiskava se je pričela. Osebe, ki so dinamit ukrale, poznate so kot anarhisti. Voznika in nekega Serenga so zaprli. Izdal se je ukaz, da se še trije anarhisti zapro. Buenos Ayres 31. marca. V Morou so se v nedeljo povodom volitev volilci spoprijeli s policijo. Bilo je do dvajset mrtvih in ranjenih. ChicagO 31. marca, lin pa je še vedno epidemična. Včeraj umrlo 300 oseb, 600 mr-ličev še ni pokopanih. Dunaj 1. aprila. Shod nemških geografov otvorjen dopoludne v prisotnosti ministra Gauča, ki je pozdravil shod v imenu vlade, v prisotnosti ministrov barona Bauerja in grofa Fal-kenhavna, župana Prixa in mnogih avstrijskih in nemških učenjakov. Prisotna sta bila tudi Reuss in Paget. London 1. aprila. Cesarica Friderik povrne se dne 8. aprila v Nemčijo. London 1. aprila. Reuterjevo izvestje iz Washiiigtona popravlja vest, da bi bil italijanski poslanik Fava zahteval svoje popotne izkaznice. Fava je jednostavno predložil svojo odpozvalnico. Razne vesti. * (Najdaljša Železnica na svetu,) zgradila so bode na Ruskem in sicer iz Peterburga preko Irkutska v Vladivostok. Merila bode fi500 kilometrov a mogoče bode zdaj priti v 40 dneh okolu sveta Pri sedanjih razmerah hodila je poštna poštljatev iz Peterburga v Vladi vostok po leti 3 V« meseca, po zimi pa 4 mesece, — zdaj se bo za to potrebovalo 12 dni. Največje železnico bodo poleg sibirske še atlantska .pacific" — železnica, dolga 5600 kilometrov, severna pacific — železnica, dolgo 5300 kilometrov in kanadska železnica, dolga 5000 kilometrov * (Po vod nji.) Iz raznih krajev v Rumuniji se poroča o velicih povodnjih. Prut in druge reke so izstopile, ter poplavite mnogo bližnjih vasij. * (Edvard Wissmann,) pruski major in cesarski komissr v nemških afriških kolonijah, umrl je za malarijo. Mnogi uradniki in vojaki so že pomrli, drugi pa bolni, tako, da domači muri delajo kar hočejo. Nevarnost za nemške kolonijo je jako velika. * (Nesreča v laboratoriji.) V GraSke tehnike laboratoriji ponesrečil je pretekle dni asistent Rudolf Ziegelbc uer. Razletela se mu je steklenica, v kateri je varil neko tekočino in opekel se je po celem telesu jako nevarno. * (Potres.) V Bukureštu in v okolici bil je na veliko soboto precej hud potres. * (Pomoč za Šivilje.) Pred nekaterimi leti umrla gospa Prudence Batifol zapustila je svoje premoženje plemeniti svrhi, da se obresti znašajoči 10.000 frankov, dado vsako leto revni, a pošteni in neomoženi šivilji, da more samostalno delati. Letos Oglasilo so je 300 prosilk. * (Hlače izgubil.) V Opavi zgodila se je nekemu glumcu čudna nesreča. V prizoru, v katerem je imel baš razkriti svojo ljubezen, jele bo mu hlače raz noge padati in moral je za kulise zbežati, da je ta nedostatek popravil. * (Tatovi u I omili v sodišče) V Beli cerkvi na Ogrskem ulomili so tatovi v ondotno sodišče, a ker ni«o našli niti denarjev, niti druz'h vrednosti, strgali in razmetali bo vso sodnijsko re-gistraturo. * (Drag čaj.) Dober Čaj čifila Anglež nad vse, torej se ni čuditi da se je te dni v Londonu prodalo 1 a kile izredno finega čaja za ogromno vsoto 265 fr. 60 c * (Sovražnica brk.) Gospa Grimshavo najela je lakcja, ki ni imel brk. Mesec dni pozneje zapazila je, da mu rastejo brke in zahtevala, da rb lakej obrije Le-ta se |e pa branil, rekši, da mu je brke Bog dal. da si je torej ne bo obril, temveč da si bode kupil neko pomado, s katero upa du si bode tudi »koteleto* na dan zvabil. Spor je prišel pred sodišče in le to je razsodilo : Brku imeti je pravica sleharnega komur rastejo in lakej ni dolžan upi -rati se naravi, kajti brke rastejo sam6 od sebe. Tožba se je odbila in gospa Grimshave obsodila, plačati troške. ■531-M C? I.judnko HrrilHtvo. M o II-o v o „Francusko t. g a n j e * dajo ravno tako uspešno kakor cono sredstvo pri protinakib iu revmatičnih boleznih, ranah in ulesih. — Cena steklenici HO kr. VHak dan razpošilja po pofit-ik--.ii povzetji A. Al o II, lekarnar, c. iu kr. dvorni /.aložnik, na Dunaji, Tuchlaiiben i*. V lekarnah po deželi zahtevaj ho izrecno Moll-ov preparat z DJSgOVO varstveno znamko in podpisom. 3 (4—4) i I „IJIBLJAMI ITOr »to 11 xa vm« leto gld. 4.HO ; la pol letu Khl. 2.30: ia eelr« leta »Id. l.lff. I-olerlJne »reelte 28. marca. Na Dunaji: 20, 89, 37, 43, 57. V Gradci: 5, 48, 76, 24, 9. Tujci : 31. marcija. Pri Malici : Dr. vitez pl. Sačlaviczek, Likoser, Sin-ger, dr. SchOnach, Tschfirmak, Dacbler z Dunaja. — Ga| berfiek s Krškega. — .Mu/..-tir iz Trata. — Novak iz Ribnice. — Terpotic iz Trbovelj. — Doljati ia Kočevja. — Sirca iz Poptojine. Pri Momi: Brrlckau, Tauscher, Edelstuin z Dunaja. — Globočnik iz Velikih La3č. — Likoser iz Trsta. — Fer-janćič z Notranjskega. — Dimnik iz Postoj ino. — VVirgler s hčerjo s Krškega. - Zatlovkat iz Budejevic. Pri avstri|skem eeiarji: Aljanč;ć il Bistrico. — Turk z Begunj. Pri batarikrni dvora t Ciuba iz Ljubljane. — Mohar s soprogo s Krškega. Pri Ju*u«mii kolodvora: Hafner z Brda. — IV-telino z Gornje-Avstrijskega. — Sablic, Colievino iz Benetk. Umrli so v I juOtljaiki : 31. marcija: Marija Jezersek, delavčeva hči, 1 leto, Strmi pot Ar. 4, za bolj as tj o. V de t e I n i bolnici: 30. marcija : Polona Mohorčič, gostija, 68 let, za plučnim erapbysemom.. 31. marcija: Kranja Šefic, delavka, 'J3 let, pneutnonia. Meteorologično poročilo. Dan ! Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi V min. 31. marca 7. zjutraj. 2. popol. 9.zvečer 75*9-9 nm. 729-2 mm. 7306 mm. 00° C 4 4o C —12° C si. svz. si. svz. si. svz. - obl. d. jas. jasno 000 mm. Srednja temperatura 1*0°, za 5-9" pod uormalutn. dne 1. aprila t. 1. (Izvirno telegrarično por-čilu.i včeraj —■ 2 — Akcijo narodne banko . „ 982 — ., 982 — Kreditne abuje.....„ Slo 75 — „ 810*7S London....... „ »14-85 — „ H4-90 •Srebro.........-- — „ Napol. . . . 0. kr. cekini . Nemško u.arlu državne srečke i/. !, iy.r>i 9 13'/, — . 914 -43 — . 44 56-40 — , :.«47'/, 25» Kld. 131 kM. 75 ki. Državu«) srečko iz 1. 1«»;4 100 , 179 „ 50 , ngerska ilsta renta l°/u....... 105 „ 05 . Ogerska papirna renti 5°/u...... 101 t 20 „ Dunava ietf. srečke 5u/0 . . . 100 » • • srečke..... 10 „ — „ — „ Akcijo un , 50 „ Tramway-dru&t. vel j. 170 gld. a. v. — „ — » Krompir „Onejida" jcl^l prodaj. Kje? pove upravniStvo tega lista. (245—3; Služba občinskega sluge na Krškem Ne odda m 1. majem IH1H. Samci in bivši vojaki, /.možni slovenskega in nemškega jezika, imajo prednost. Natančneje se poizve pismeno ali pa osebno d«» konec aprila t. I. pri žiipaiiNtvu m* 14 r* k eni. TT- IJPfeifer, (260—1) župau. velik vrt a velikim cvetl)lon|akom od 1. dne novembra t. I. nadalje. Kje? pove upravnistvo „Slov. Naroda". (195-4) v starosti od 25 do 40 let, neoženjenim, zdravim in krepkim, ki so nemSkega in tudi slovenskega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožni iu morejo dokazati, da je bilo njihovo dosedanje življenje neomadežovano ter da jo njihovo gmotno stanje urejeno, ponuja se z oddajo službe potovalnega zastopnika, kateri službi b se morali zavsem posvetiti in s katero je združena stalna plača s stranskimi dohodki, prilika, ako su njih sposobnost dokaže, zagotoviti Hi Bigurno in stalno bodočnost. Za to službo se pa naj le take osebo potegujejo, katero »»vin tem zahtevam ustrezajo in ki imajo venel|e do potovalne^* posla in so vajene, svoje dolžnosti z reMuoMtio, pridnostjo in žilavo vstrn)nostjo izpolno-vati, pri čemer se pa tudi brezmadežno obnašanje zahteva. Lastnoročne, nemško in slovensko pisane prošnjo, katerim se morajo priložiti prepisi spričeval, pošljejo naj so pod ,.ll. 171" v Gradec, poste restanto. (151—5) 20 hektolitrov dobre (238—4) po 58 gld. hektolitev prodi« Fran Prijatelj v Triiičl, post* Mokronog. n.......... (Jd—22- zo-be im zobovja * * * Na najnovejši in naj bolj Si način * J Ul**«VCftfc«9 (33—22' X a ^ untuvlja tire' vnukih bolečin r.er opravlja plt ne /ahvalnib pisem, a upeljana sta vsled uk»za lui.iidterskega pri c. kr. vojski, v porabi pa celo pri c. kr. visokostih. Ta tekočina je tudi jako dobra za či- fi jiije tonih slamnikov, (196—i) Cena mazila za usnje: Cena svetilne tekočine: Jedna ki a.....gi. 1.20 */, Pk.itljica.....gl. — -80 1 steklenica Ar. i . . , —.*0 Skatljtce.....„ —40 1 . , 2 . . „ —.40 »/4 r .....n — *80 1 „ . ?. • • —.Šp 7» n ..... n -»10 Prodajalcem in vojakom daje so rab-1. Svari ho pred ponarejenimi izdelki. V;«aka_ ateklonie.a in vsaka skatljica ima znamk« 1: J. HtMidik, Hi Valentin, Ctoren|e Av-MtriiHlco. Glavne zaloga pri Sel»iiHWiil^-u *1 Weber-|u v Iijnbljnui; v Olji pri IV« 1111-11 A Mtleger.Ju t v Kadovl|lel pri lloman-u : na Jesenl«cnlt pri Trevnu. Holnei aerdicht. puškar \ IC o i- «> v 1J ji la (Ferlaeh) 11» KoroNkem izdelnje in prodaja vsakovrstno nove pnAke in revolverje t<>i vae lovske priprave« patriMi* ter «lrui(o HlreI;ivo po najnižjih C11 ali. — Pulke ho vso pre-Nkiisnii' mi ces. kr. llkuAavaltiol ^er '.•.azriumenovane z znamko tij.';i /avoda. (175—H) Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puško popravljajo no cono. Ceniki pošiljajo so brezplačno. 1 cšca v upravitelj*! vil pošle. . M Jhugun trdim pnzm.lnih ^ pnihkom j/L^c~X ^*Tx 10 "H kn/e. S:*^ .: