=.» s < 9 9 «? PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini >. ^ postale i gruppo - Lena 9U lir Leto XXIX. Št. 72 (3474) TRST, torek, 27. marca 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tekal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Kvropi. PO INTERVJUJU PODPREDSEDNIKA VLADE TANASSIJA REVIJI «PAN0RAMA» Andreotti grobo napada socialiste in zagovarja desničarsko linijo KD PSI zahteva takojšen odstop sredinsko-desničarske vlade , - RIM, 26. — Koliko časa bo še ostala Andreottijeva vlada na Vprašanje, ki si ga že več časa zastavljajo politični opazo-. *■> je postalo še posebno aktualno po intervjuju podpredsednika • “e Tanassija reviji «Panorama». Kot je znano, je predsednik PSDI (... °bratnbni minister očital vlačli, da ni znala uresničiti zadanih si V,l®v' ter predlagal čimprejšnji začetek posvetovanj za sestavo nove h6 *eve sredine. ■ ® s° se Andreottiju po takih iz- ',a'1 zamajala tia pod nogami, je 0 Vsern jasno: to dokazuje tudi ton , y°.ra' ki ga je imel danes pred-. nik vlade blizu Frosinoneja, ko Wi.*pr°a, grob napad na sociali-^cn° stranko z očitnim namenom, *• , bi kar se da zavrl navezavo Vs °®a s PSI. Andreotti je pred-stolf1 ^dil, da Je Potrebna «zve-duhu maja 1972», ko je KD bral Partementa mirni volitvami u-izoJ^-i desničarsko pot, da bi se izgubi glasov v korist neo- w?dre°tti seveda odločno zago-tgj.13 .Pako linijo, po zaslugi ka-SprI . Je postal ministrski pred-iriRrf1 j Socialistom je Andreotti nji: drugim očital, da niso storili ~- Sar, da bi ublažili spore, ki brani levičarske izvenparlamentar-ce, da v «rdečih deželah» zavračajo politiko «demokratične alternative*, ter da na podeželju vodijo ostro borbo proti Bonomijevi organizaciji. Višek pa so socialisti po Andreottijevem mnenju dosegli z «izzivalr,o pobudo» o uzakonjenju splava. Seveda vladi škoduje — je priznal Andreotti — «krivični občutek začasnosti*: bodoči kongres KD mora odpraviti to začasnost, toda seveda ne v smislu obnovitev sodelovanja s tolikanj grajanimi socialisti. Andreotti je samo zelo bežno in megleno polemiziral s Tanassijem, to pa je nekoliko bolj odločno storil Piccoli, ki je pozval »demokratične sile», naj ne motijo priprav demokristjanskega kongresa s po- So uumiiii »pure, ijaj.privedli do predčasnih volitev, Je da so edina stranka, ki ,,|Miiiiiiiiii,i,ii„i,i1,i„„„,m„i,„,IIIII#IIIllmlI)(„,1,MllmiII||1|m|||1M1I|I1|1|||m||(|||1I|||I1|||I|(1||| ^APNO SPOROČILO BELE HIŠE Jutri dokončni odhod Američanov iz Indokine Izjava Patet Laa, da bo osvobodil ameriške 'ojne ujetnike, prisilila Nixona k spoštovanju obvez, ki izhajajo iz pariškega mirovnega sporazuma d^AlGON, 26. — Izjava Patet Laa, • -• , . — izjava x auttt Laa, škg Popravljen osvoboditi ameri-jg ^Jetnike kadarkoli in kjerkoli, to^riPoniogla k premostitvi mrtve .e’ na kateri so obtičali od-^d ZDA in Severnim Viet-iVet,0]11?' Američani so namreč v dneh izjavili, da bodo hami - Umilc svojih čet iz Viet-bzajv’ Pe 06 bodo tudi laoški par-£SVobodili ® ameriških vo- j ••“h jc uaiica ua ^ater°Se®^ dokončni sporazum, po 2Tj,y e.ra bodo severni Vietnamci, Vsg 111 laoški partizani osvobodili ca anieriške ujetnike do 28. mar-b^-"° in z osvoboditvijo 107 1Canov’ ki jih bodo severni Jakliu-oC1 Izpustili v sredo, se bo Aftipi-. a operacija za povratek še .‘aanov v ZDA. Odprto ostaja Hame H0, vprašanje severnih Viet-Zanovev. ?n jožnovietnamskih parti-težitn’ .so v rokah Thieujevega °težk3-’- ^ skuša na vsak način še njihov povratek domov, tipnih -na z as krhlja položaj poli-°bsta' .ujeteikov/, o usodi katerih j, ^ajc mnogi upravičeni dvomi, tej^m je bila v Parizu tretja rietna onference med ZRV in južno-’rhieiHtnsko vlado predsednika Van hspešn se^a bda ne" hetjj a- Govor je še večno o dnev-ptedst rec?u Političnih pogovorov: PotiQv?Vnlk ZRV minister Hieu je Pri da vztraja v prvi vrsti g°k°ritvi demokratičnih svo-tejf, , * * * * v Južnem Vietnamu, medse^;, ° jnžnovietnamski podpred-stavjjl 'dade Luu Vien stalno po-hja v pspredje vprašanje skrčeno jJ^oženih ril. pri čemer očit-skih a1",1 na umik severnovietnam- ^ z juga. ci „,es sta bili tiskovni konferen-katej^tekov obeh delegacij, na svoj, . ste v glavnem ponovila hjo 7 z® znana stališča. V dokajš-lTiieu:adrego pa je predstavnika hekepJeVe vlade spravilo vprašanje V j^a P°vinarja, ali je res, da je tisoč nem Vietnamu približno 17 dajai ameriških vojakov, ki se iz-stavnikZa turiste. Saigonski pred-tadfpr, e n.a to vprašanje z vidno ^ go dejal, da jim nihče ne Jastn: Prepovedati, da bi imeli v b; jj^državi ameriške civiliste, da pjbrPomagaii pri obnovitvi, ob^ °dnja seja konference med a južnovietnamskima strane- r, ,' so jih zajeli pred časom. , ia hiša tiosej :rem bodo severni Vietnamci, je danes sporočila, da dte b0 bip v petek. Java za 7. kongres komunistov Slovenije V Lr-^JANA, 26. priprar~ te prvič sešel odbor za Danes se je l-UjR0d na*ega dopisnika) t T . , L Ji Ubij komU0. sedmega kongresa Zveze J^anP,stoy Slovenije, ki ga vodi dsiheri +?>0Pit* Njegova naloga je ha p 'atl in usklajevati priprave hkra(?n®tes slovenskih komunistov, bost \ Pa s°d* v njegovo pristoj-sl> pre- deželnega petletnega načrta za raz- j šanj skupnega interesa. V poštev • Jui/i zvečer ob 21. uri bo v jela 890 glasov in so na tej l?sti voj gospodarskih in socialnih dejav- j pridejo nadalje prizadevanja za ljuc - u domu «Zorko Kralj» v bili izvoljeni: Tombesi, Saul , Del nosti v Furlaniji - Julijski kraji- ' ustrnavljenje znanstvenih in druvih Tre—a javno zborovanje z raz- Conte, Orlando, Strisovich in De ni, v katerem je govor o naši j organov in že omenjeno ovrednote- pravo o ' »gorskih skupnostih, kraš- Gavardo. narodnostni skupnosti. ! nje etnične manjšine. V ta ok- kih rezervatih v stališčih KPI». Iz volilnih izidov izhaja, da sta Načrt je kakor zr.sni pred dnevi vir sp.-dajo končno prizadevanja regovoril bo dolinski župan in obe manjši s. upmi ziah.,a premo- odobril deželni odbor na .ojebni pri v ' vu Evro ~ke gos,Md-fske ; že ni sv. :v. • Dušan Lov viha, stih zapreko *o oustomov glasov, seji, ki jo je vodil predsednik de-; skupnosti, da bi to priznalo d ož-li j je v d: že nem svetu in pristojni ki jih mora po notranjem statutu j želne vlade dr. Berzanti in na ka- j status obrobnega področja in u- komisiji sledil temu važnemu vpra- KD prejeti neka struja, da ima j teri je bil odobren tudi deželni ur- i strežne olajšave, šanju. Prebivalci iz Trebč in osta- pravico do izvolitve svojih pred- banistični načrt. O obeh dokumtn- j Deželni načrt si postavlja vrsto lih bližnjih kraških vasi so vab- stavnikov v pokrajinski odbor. O- ■ tih naj bi se še v tej mandatni ciljev, ki naj bi jih Furlanija-Julij- ijeni. čitno je levičarska lista, ki je bila ; dobi izrekel tudi deželni svet. 1 ska krajina v prihodnjem petletiu . ----------- na videz v težavah, prejela pod-! Ob tej priliki je odbornik Stop- deteta na gnsprbrzkem pdrj-.u,,! User' drenja •i .i. • _ i.:i j_i____l nri tom no nadlačo Ha Kn ?a . • , . . , na rurlanski cesti politika tudi v prihodnje, da bi ; se ou s sosedu v;. u ..sami okrepili in poglobili. V prvi vrsti \ pridejo v poštev srečanja, ki naj | utrdijo odnose dobrega sosedstva [ V Trubčah zborovanje o gorskih skupnostih in kraških rezervatih (Nadaljevanje s 1. strani) spada Rižarna, kar je treba še ponavljati, ker nekateri tega nočejo razumeti. To je treba poudariti zlasti še po sramotnem nastopu fašistov in celotnem poteku razprave proti fašistu Fredi in njegovim pajdašem pred tržaškim sodiščem. Po tem uvodu je govornik prešel na osrednje vprašanje procesa proti zločincem Rižarne. Omenil je uradno obvestilo, ki ga je 6. 12. 1945 kriminalistični oddelek civilne policije poslal tržaškemu državnemu pravdništvu o odkritju človeškega pepela in ostankov pod ruševinami v Rižarni. Sodna oblast ni tedaj ukrepala, kot bi morala. Nič se ni zgodilo, ker niso marali procesa, ki bi imel velik politični odmev, ker bi prišle na dan ne samo odgovornosti posameznikov in njihovih sokrivcev, pač pa tudi zločini celotnega sistema. Preprečili so sodni postopek, leta 1954 pa je bil odlikovan policijski komisar Gaeta-no Collotti, ki je tesno sodeloval z Nemci in zakrivil hude zločine. Skozi Rižarno je šlo na tisoče in tisoče ljudi, težko pa je točno ugo- toviti. koliko so jih tam umorili. Kateri so glavni krivci? člani posebne skupine «Einsatzkomando Reinhardt ki so najprej izvedli akcijo T 4, med katero so umorili v Nemčiji 70 tisoč 273 kroničnih bolnikov in umsko bolnih. Po specializaciji v Nemčiji je posebni oddelek dobil nalogo, da na Poljskem iztrebi Jude in «manjvredno» slovansko pleme* ter zatre osvobodilno gibanje. Tako nalogo je petem o-pravljala ta skupina v Trstu, ker bi moralo biti tudi to področje «Adria- poro od zunaj in v tej zvezi so i per naglasil, da je bil dokument; pri tem pa naglaša, da bo za se čule govorice o tem, da so to j o razvoju gospodarskih in social- j dosego teh ciljev treba računati na s i fss t gg*-& struja in da bi imeli samo abso- podlagi širokega posvetovanja s | želi naj bi šlo v produktivne na-, 'A, . . ‘w. . , lutno število članov pokrajinskega predstavniki 8 socialno - gospodar- i tožbe vsako leto 12.1 odst. vsdh.• obči .* s0 znani: maksimalen ob- toni.^ V bistvu je največ zanimanja j seg zaposlenosti, skrčenje izselje- ' vanja, demografska okrepitev Furlanije - Julijske krajine in odprava gospodarskih in socialnih raz- lik med našo deželo in drugimi razvitimi deželami v Italiji. Načrt poudarja potrebo po primerni vključitvi naše dežele v ev- na kongresu obstajalo za stališče Tombesija, ki vodi frnfanijevo strn-jo ■muove cronache* in ki so ga stalno prikazovali kot dnigega moža v stranki. Tombesi se je v bistvu branil pred očitki, da so delali izven stranke (in je torej zavrnil pomoč, ki jo je nudil Sardos Albertini, ko je poslal 30 tisoč de- j mokristjanskim somišljenikom pis- j mo z navodilom, kako naj volijo! člani KD na predkongresih). Nato ! je Tombesi govoril zavezništvih I in dejal, da je nujno treba tudi v Trstu ustvariti isti sistem, ki j velja v Italiji in da tako njih sta- i lišče podpirajo Forlani, Piccoli in Fanfani. Glede tržaških vprašanj pa je podčrtal premajhno prizadetost dežele in teoretiziral sodelovanje vseh ter predvsem gospo-da"skih operaterjev. Mednarodnih vprašanj se Tombesi sploh ni dotaknil, čeprav so bila v že omenjeni povezavi z Sardos Albertini-jem v ospredju predkongresne kam- . panje. V bistvu Tombesi zahteva, da se spremeni vodstvo stranke, da se na drugačen način vodi stranko, ne da bi jasno povedal v interesu koga in s kakšnim programom. Drugi kritičen glas pa je bil izrečen, seveda povsem z drugega zornega kota, s strani levice, v imenu katere je občinski svetovalec Zanini obravnaval predvsem gospodarska vprašanja in ugotovil, da se stranka mnogo hvali, dejstva pa so povsem negativna. Ostro je kritiziral politiko stranke do mladinskega vprašanja in nato podčrtal izreden pomen, ki ga lahko imajo za demokratično življenje konzulte, kolikor jih ho stranka hotela resnično uporabiti kot demokratični mehanizem. Kongres je zaključil tajnik stran- bi v petletju presegle 2.000 milijard lir. Terciarne gospodarske dejavnosti naj bi se razvijale zlasti v zvezi s predvidenim razvojem mednarodne blagovne menjave med Italijo in našo deželo na eni strani ter vzhodnoevropskim svetom na drugi strani. Pri tem naj bi se na- j ša dežela še posebej uveljavila kot trgovinski posrednik. Načrt nadalje predvideva občutno okrepitev pomorskih dejavnosti na Jadranu in speljavo ustreznih kopenskih zvez z zaledjem. Končno se načrt ukvarja z vorašan.tom vojaških služnosti in naglaša, da bo dežela v zvezi s tem problemom ražvila svojo dejavnost v dve smeri: skušala bo doseči, da bi osrednje oblasti predelale zakonodajo o vojaških služnostih in da bi hkrati poskrbele za izplačevanje ustreznih odškodnin. Poseben poudarek so sestavljavci načrta namenili še vprašanju onesnaženja vode in zraka, ustrezno poglavje dokumenta pa naglaša, da še bo dežela pri reševanju tega problema naslonila tudi na sosedne dežele oziroma republike. PROTI «SCA LFARO VI P RO TIREFORMI» V četrtek zborovanje študentov na univerzi Jutri zvečer v študentskem domu večer slovenske pesmi z zborom «Vinko Vodopivec» uvodu omenili, se je v Trstu začel sodni postopek, obtožnica pa se ne bi smela omejiti le na nekatere primere umorov. Svojci žrtev Rižarne naj se prijavijo kot prizadete stranke, je priporočal senator Maris in pri tem poudaril, da ne gre za maščevanje, ampak za določitev odgovornosti, za spoštovanje pravice, za priznanje žrtvam in osvetlitev zgodovinske resnice. Dr. Emesto Arbanas, predsednik tržaške sekcije ANED, je v svojem kratkem nagovoru poudaril, da korenine osvobodilne borbe segajo globoko v antifašistični boj, da se je treba boriti proti porajanju fašizma in dogovoriti se za skupne nastope. Predsedoval je Giovanni Postogna, ki je med drugim omenil, da je pobudo za proglasitev Rižarne kot nacionalni spomenik sprožila tržaška sekcija ANED. Skupina tržaških pionirjev je prinesla pozdrave in izročila vodstvu združenja ANED darilo — fotografijo celic Rižarne v okviru, ki so ga sami izdelali. SLOVESNOST OB DNEVU INVALIDOV NA DELU ke Coloni, ki je ugotovil, da ni i delu. nakar je bila osrednja gan-prišla na kongresu do izraza no-! Ijiva slovesnost v mali prenovljeni bena politična alternativa ter pod- dvorani Politeama Rossetti. Po Podelitev častne zna čke Edvardu Župančiču lanca Bologne in ravnatelja deželnega nadzorništva INAIL dr. Maria Rossija so podelili častne značke velikim in malim invalidom. To visoko priznanje je poleg Aredia Della Valle in Daniela Sancina prejel tudi Edvard Župančič iz Bazovice. Značke za manjše invalid V nedeljo so v Trstu proslavljali dan invalidov na delu. Velika spominska slovesnost je bila v jutranjih urah na pokopališču pri Sv. Ani, kjer je delegacija predstavnikov zveze invalidov potožila venec pred spomenikom padlim na črtal pristanek na vabilo k sodelovanju s strani predstavnika «for- nagovorih predsednika Zveze invalidov na delu Brunna Zocca, pos- Zakonski osnutek o višjem šolstvu, ki ga je za vlado pripravil minister Oscar Luigi Scalfaro, so študentje in napredne sile povsod v Italiji krstili za «protireformo», trdeč, da gre v popolnoma nasprotno smer kot vse reforma »eske težnje študentskega gibanja. Očitno je ta zakonski osnutek ne samo odraz premika v desno v politični osi, temveč tudi odraz reakcionarne protiofenzive, kateri smo priča v šolah na splošno, v univerzah pa še posebej. Od tod sklep študentov povsod v Italiji, da v četrtek izvedejo «dan mobilizacijo in boja proti Scalfarovi protireformi*. Na to se tržaški visokošolski z vnemo pripravljajo. Te dni potekajo na posameznih fakultetah študentska zborovanja, na katerih se študentje seznanjajo z vsebino vladnih predlogov o šolstvu in oblikujejo svoja nasprotna stališča. Danes in jutri bodo zborovanja na filozofski in na strojni fakulteti. Višek tega gibanja pa bo splošna študentska skupščina, ki so jo sklicali v «auli magni* nove univerze za četrtek, ob 10. uri. Tedaj bodo očitno študentje sklenili, da se pridružijo vsedržavnemu gibanju proti vladni «protireformi» in s tem ustrezno izvedejo svoje manifestacije in protestne akcije. Pri tem bodo še enkrat poudarili, da ima tržaško študentsko gibanje svo-j jega sogovornika tudi v krajevnih ustanovah in deželni upravi, saj so se pred poldrugim letom obvezale, da bodo začele reševati konkretna vprašanja študentskih domov, javnih prevozov in 1 drugih vprašanj, ki spadajo v ok-; vir «politike pravice do študija*. I Na univerzi torej študentje niso utihnili, nasprotno, v svojih domovih žive intenzivno politično in kulturno življenje. Naj omenimo pluralizem krožkov (levičarski krožek ARCI, napredni katoliški krožek «Don Milani* in tako dalje) v veliki dvorani študentskega doma pri novi univerzi. V okviru kulturne dejavnosti, ki teži k družabnemu izživljanju študentov, obenem pa širšemu spoznavanju okolja in perečih vprašanj, I se visokošolci zanimajo tudi za slo- nosti pa so prejeli Fortunato Cos j vensk0 kulturno ustvarjalnost. Za-lovich, Rinaldo Rotta, Carlo Bossi, I nimiva je v tem smislu pobuda štu-Lionella Ermanni, Attiiio Bcrtoldo, dentov. ki so za jutri zvečer pri-Emilio Kosovel, Danilo Zupin, Luigi redili pomemben koncert slovenske n: 11 • • t-* - n 1 • i ...... • ___.ttonnolrn nnomi trn liki dvorani študentskega doma bo namreč nastopil akademski pevski zbor «Vinko Vodopivec*. Prihod slovenskih pevcev je predviden za 19. uro, koncert pa se bo predvidoma pričel ob 20. uri. Pred tem bodo slovenske goste pozdravili predstavniki tržaških študentov. Rizzotti in Piero Schiro. ‘ umene in partizanske pesmi. V ve-1 (ih nageljnov. Dolinska občina priredila sprejem za ansambel SSG V okviru priprav za gostovanje v Taminesu v Belgiji pri tamkaj živečih beneških izseljencih (na to gostovanje potuje ansambel SSG v petek skupno s pevskim zborom Rečan) je Stalno slovensko gledališče v soboto zvečer nastopilo v Dolini in v nedeljo popoldne v So-vodnjah na Goriškem s Štokovo burko «Moč uniforme*, s katero bo gostovalo tudi v Belgiji. Nastop SSG v Dolini pa je imel še posebno obeležje, ki zasluži, da ga posebej omenimo. Ob tej priložnosti. ko je SSG tudi prvič nastopilo v dvorani nove športne palače pred lepim številom domačega občinstva, čeprav je to delo SSG v Dolini že uprizorilo pred dvema letoma, je dolinska občinska uprava kot prva uprava katere izmed slovenskih občin v zamejstvu, pripravila ansamblu in predstavnikom SSG po predstavi uradni sprejem v prostorih gostilne «Pri studencu». Poleg župana Lovrihe so se ga udeležili tudi vsi občinski odborniki in številni svetovalci. pa tudi nekateri drugi krajevni predstavniki. Sprejem je potekel v prijetnem tovariškem razpoloženju in je tudi kot prvi neposredni stik s člani ansambla predstavljal lep primer, kako lahko naše krajevne ustanove prispevajo k vrednotenju naših osrednjih kulturnih inštitucij. Omeniti velja še to, da je občinstvo predstavo, v kateri je nastopil tudi Boris Cavazza (tokrat seveda samo kot gost), sprejelo z vidnim zadovoljstvom in da se je prijetno zabavalo ob komičnih zapletih krojača Cvirna in ob drugih posrečenih likih. Dolinska u-prava je igralcem na koncu predstave poklonila veliko košaro rde- Na sinočnji seji izvršnega odbora SKGZ proti spreminjanju Trsta v petrolejsko luko Izvršni odbor SKGZ je na sinočnji seji med drugim razpravljal tudi o vprašanju novih naftovodov iz tržaškega zaliva preko Krasa. Po izčrpni preučitvi vprašanja je Izvršni odbor sprejel o-dločno stališče proti spreminjanju tržaškega pristanišča v petrolejsko pristanišče ter se izrekel za okrepitev tradicionalne pristaniške dejavnosti, ki edina lahko zagotovi Trstu gospodarski razvoj in njegovo naravno funkcijo emporija za velik del Evrope. Izvršni odbor je razpravljal tudi o vprašanju hitrih cest in o vpadnicah. Sprejel je tudi sklep, da bo na eni prvih sej glavnega odbora na dnevnem redu vprašanje razvojnega načrta naše dežele, v okvir katerega spadata tudi obe omenjeni vprašanji, ki živo zadevata interese slovenske narodnostne skupnosti v deželi. Izvršni odbor je nato razpravljal še o zadnjem razvoju vprašanja o kraških rezervatih, o občnem zboru Kmečke zveze v Gorici, o šolskih vprašanjih s posebnim ozirom na Industrijski strokovni zavod v Trstu in na dopolnilni zakon Belci-Škerk. poslušal je poročilo o pokrajinskem kongresu KD ter se seznanil s položajem na Koroškem po nedeljskih občinskih volitvah. Srečanje odposlanstev SZDl Slovenije in PSI V okviru periodičnih stikov socialistične stranke v Furlaniji -Julijski krajini z republiško konferenco SZDL Slovenije so se v soboto srečali predstavniki obeh organizacij. PSI sta zastopala deželni tajnik Gioacchino Lucio Trin gale in deželni svetovalec Arnaldo Pittoni, SZDL pa Mitja Ribičič in Jože Hartman. Med prisrčnimi razgovori, ki so zadevali vprašanja skupnega interesa so predstavniki PSI povabili odposlanstvo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, naj obišče Furlanijo - Julijsko krajino. Datum obiska - se zaključuje tiskovno sporočilo — bo dotočen pozneje. Sinoči se je ponesrečil 38-letni Antonio Maurich s Proseka, Ul. S. Nazzario 182. Med delom v gradbišču podjetja «Delta» pri Sesljanu ga je železen opilek zadel v oko in mu preluknjal roženico. Prepeljali so ga v tržiško bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 40 dneh. Glasbena matica — Trst Sezona 1972 - 1973 Osmi abonmajski koncert Jutri, 28. marca 1973 ob 20.30 v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4 ZAGREBŠKI SOLISTI VLADIMIR RUŽDJAK, bariton Spored: A. Corelli: Concerto grosso v D-duru D. Scarlatti: Tri arije L M. Jamovič : Koncertantni kvartet V. Ruždjak: Tri medjimurske pesmi B. Martinu: Sekstet B. Bartok: Romunski plesi Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom JAKA ŠTOKA MOČ UNIFORME v treh dejanjih MARIJA VIDAU DEMETRIJ CEJ UROŠ VAGAJA H. O. VOGRIČ ALEKSANDER ROJC MARIO URŠIČ burka Kostumi Scena Zastor Glasba Motive izvaja Režija Danes, 27. marca 1973 ob 20.30 Gledališča Danes, 27. t. m. ob 20.30 Jaka Štoka: «Moč uniforme*. Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred Pn' četkom predstav; ob nedeljah k* praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.. tel. 734265. _ Kino Slovenski klub priredi danes, 27. marca 1973 ob 20.30 predavanji predsednika čebelarskih društev Slovenije VALENTINA BENEDIČIČA o ANTONU JANŠI ob 200-letnici smrti in glavnega urednika Slovenskega čebelarja MARTINA MENCEJA STO LET SLOVENSKEGA ČEBELARSKEGA TISKA Vabljeni ! «La Cappella Underground« ob 19- i® 21.00 «Donne Viennesi* (Merry-Go-Round, ZDA, 1923). Režiser Bill? Wilder. Igrata Robert Stephens i® Christopher Lee. Nazionale 16.00 «Snoopy, cane cont®-statore*. Barvna slikanica. Fenice 15.00 «Ultimo tango a P®' rigi*. Barvni film. Marlon Bran-do in Maria Schneider. Prepovedano . • «• *** Eden 15.00—22.00 «Ultimo tango a P»‘ l... -a....... *. toluccija. Marion Brando m M®ri® Schneider. Prepovedano mladini P°® 18. letom. Grattacielo 16.30 «L’uomo che uccide’ va a sangue freddo*. Annie GiraP dot, AJain Delon. Prepovedano cciz-dini pod 14. letom. Excelsior 15.00-18.30—22.00 «Ludwig»-Helmut Berger, Romy Schneider ® Trevor Hovard. Prepovedano n®8' dini pod 14. letom. Barvni film- Ritz 16.00 «Le quattro dita della ‘u' ria*. Barvni film. Prepovedano ml®' dini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Sotto a chi tocca*. iŽ1® Dean Reed. Barvni film. Capitol 16.00 «11 richiamo della fore-sta*. Barvni film. Charlton Heston- Cristallo 15.30 «11 Padrino*. Barv« film. Igra Marlon Brando. Filodrammatico 16.30 «Belle d amore*; Barvni film. Prepovedano mladim pod 18. letom. Moderno 16.30 «Sull’orlo della paur®*-Lawrence Harwey, Mia Farro*r-Barvni film. . Vittorio Veneto 14.45 «Barbablu*. _ K chard Burton. Raquel VVelch, Virn® Lisi. Prepovedano mladini pod 1 letom. o Abbazia 16.00 «Willard e i topi*-Davison, S. Locke, E. Borgnine; Barvni film. Prepovedano mlad1®1 pod 14. letom. Astra 16.30 «Sole che scotta*. B®®. Hayword in Robert Walker. Barv®1 film. Prepovedano mladini pod letom. Impero 15.00 «Girolimoni* Nino Ma® fredi. Barvni film. Ideale 16.00 «La furia dei barbari*-Rosanna Podesta in Edmund r® dom. Barvni film. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo Trst obvešča člane, da bo jutri, 28. marca 1973 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju ob vsakem številu udeležencev v Gregorčičevi dvorani, v Ul. Geppa 9, 19. REDNI OBČNI ZBOR z običajnim dnevnim redom. Včeraj-danes Danes, TOREK, 27. marca RUPERT Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 18.28 — Dolžina dneva 12.33 — Luna vzide ob 2.05 in zatone ob 10.51 '"»ri, SREDA, 28. marca JANEZ Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,9 stopinje, najnižja 9,7, ob 19. uri 11,9, zračni pritisk 1020,5, mb, rahlo narašča, veter 5 km na uro. severo-zahodnik, vlaga 82-odstotna, nebo po-oblačeno, morje mimo, temperatura morja 9,5 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne 25. in 26. marca 1973 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo je 17 oseb. UMRLI SO: 80-letna Agrippina Ar-chi vd. Ghezzi, 86-letna Celestina Ar-neri, 82-letna Anna Giordano, 93-letna Teresina Ricciardi, 65-letna Domenica Sponza, 72-letna Maria Martin vd. Kresevieh, 54-letni Giovanni Manin, 82-letna Maria Sandrin vd. Russignan, 77-letna Santa Bartoli por. Stocovaz, 65-letni Augusto Carboni, 59-letni Giuseppe Origlio, 75-letni Guglielmo Ve-licogna, 83-letna Maria Sulli vd. Sulli, 73-letna Maria Mezgec vd. Slama. 93-letna Griselda Corsich vd. Corsi, 82-letni Giusto Bari, 74-letna Nevenka de Mirkovič por. Paulin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Man-zoni, Largo Sonnino 4; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Aj Gemelli, Ul. Zorutti 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Ai Due Luc-ci. Ul. Ginnastica 44; Miani, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje). MOSKVA IN LENINGRAD S-dnevna potovanja od 22. aprila do 27. maja 1973. Posebni potovanji za Veliko noč in za 1. maj ! Cena: 117.000 lir Hoteli I. kategorije PALMA DE MALLORCA 8-dnevna potovanja od 21. maja do 22. oktobra 1973 Cena od 58.000 lir dalje. Hoteli I. in II. kategorije BLED IN OTOK KRK Na razpolago je še nekaj prostih mest za 2-dnevni velikonočni izlet na Bled in drugi izlet na otok Krk. Cena za Bled je 12.500, za Krk pa 13.500 lir na osebo. Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu «AURORA» - Ul. Cicerone 4, telet. 29-243, Trst Razstave V občinski galeriji razstavlja M®1^ Rebez. Razstava bo odprta do aprila. . V koprski galeriji Loža razstavljaj trije umetniki in sicer Jure Cud.C Božidar Grabnar in Boštjan Razstava bo trajala do konca meseCll V dvorani Cesare Sofianopulo Largo Papa Giovanni 6 razstava s karja Giacoma Comina iz Goric®_ V Kulturnem domu slikarska f®* stava Jožeta Šajna. . V galeriji «Forum* v UL Coro® 1 razstavlja Lojze Spacal. „» V galeriji «Degli Artisti bo °d . marca do 8. aprila razstavljal ški slikar Marino Aita. Otvoritev stave bo v četrtek, 29. t.m. ob 18- ® V galeriji «Tergeste» razstavlja 6. aprila svoja dela Carlo Miceu. B® stavlja krajine in marine. Izleti SPDT priredi 1. aprila izlet n® ^ liki vrh. Odhod z avtobusom ob • iz Ul. Beccaria do Proseka. Od peš v Zgonik, na Veliki vrh, v R nič, Prosek. Skupno 4 ure in pol 0 SPD'1 .,-riiecl <.a velikonočne praz- t Trst* nike zimovanje na Voglu, t z se odpotuje v soboto, 21 aprila ^ ob 15 uri Povratek vredo. ^ aprila Zaradi omejenega števila d . nočišč v hotelo *Triglav» v -Fužini, se bo vpisovanje zaklJ11 nepreklicno 4. aprila. [nformac'Je g vpisovanje on Norci, Ul. GepP*' ( Naprošamo, da nri vpisnini pora*'® račun. Prosveta Slovensko prosvetno društvo obvešča, da bo imelo jutri, t .m. v Prosvetnem domu n® Opčinah redni občni zbor in s^ceViTti. 20. uri v prvem ter ob 20.30 v gem sklicanju. Aravi. Dnevni red: 1. Otvoritev, P°ZI gaz-izvolitev komisij: 2. Poročila: 3. g prava: 4. Razrešnica in volitve' Razno. . v PD »Slavko Škamperle* Prireri. v soboto, 31. marca 1973 ob 20-veliki dvorani na stadionu «L koncert orkestra «MIRAMAR». žen z nastopom gojencev drus nega glasbenega tečaja. Vljudne ,^ bimo vse člane, prijatelje in libr,^. glasbe k polnoštevilni udeležbi. udDU Prispevki Namesto cvetja na grob pok- B® ^ Sosiča poklanjata družini Sosič i® 2000 lir za popravila prosvetnega ma na Opčinah. Karla V počastitev spomina pok- . v Stublja daruje družina Pertot - •> vič 5000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Emila . vaka darujeta Srečko in Ivanka 2000 lir za PD «škamperle». Ob priliki poroke nečaka ^or^, Hf beljuha daruje teta Milena 60 ^ za spomenik padlim v NOB iz g nja. s Kolonkovca in od Sv. Ane, Ur za PD «Ivan Grbec* in 25UU za dom dr. Ukmarja v Skednju, isti prihki darujeta Mara in ®°ns .pp) beljuh 5000 lir za spomenik P®° v NOB iz Skednja, s Kolonkovca od Sv. Ane. 2500 Ur za PD “jL, Grbec* in 2500 Ur za dom dr. marja. ga Ob 5. obletnici smrti nepozabne^ sina Alojza Bucika daruje 1113 tisoč lir za Slovensko planinsko štvo. [va. V isti namen darujejo sestra brata Rafko in Drago z ženo 5.000 lir za Dijaško matico in Albin® 10.000 lir za Slovensko planinsko društvo- PRIMORSKI dnevnik VjTEDELJO ZJUTRAJ IN POPOLDNE GORIŠKI DNEVNIK 27. marca 1973 NOBENIH NOVOSTI V PREISKAVI 0 POKOLU KARABINJERJEV PRIKAZ LIPI ERI JA MINISTRU BOZZIJU Naključni najdbi večjih količin orožja Posvetovanje med branilci o zahteviše, ™!t “erešeno — * 1 železniškega prometa na meji pri Katinari in za vojašnico «Sassari» po začasni svobodi za vse osumljence Preiskavo vodijo politični oddelek kvesture, karabinjerji in vojaško poveljstvo - Bombe, ki so jih našli ob vojašnici, so vrste «scrm», s katerimi je oborožena vojska V nedeljo so v razmahu nekaj ^ na dveh krajih odkrili orožje. dopoldanskih urah je neki upo-°jenec našel najlonsko vrečico, v ateri je bilo več vrst municije in azigalnih vrvic, v zgodnjih popol-anskih urah pa je prav tako pri-, 6n moški opazil sumljiv zaboj, v aaterem je bilo 72 ročnih bomb. Do prve najdbe je prišlo pri Ka-nari, na travniku med cesto 202 cesto, ki pelje v Bazovico. U-ie u'ien?c je iskal po pobočju div-r oeluše, ko je violičasta vrečica najlona pritegnila njegovo pozor-Ko jo je odprl, se je znašel težkim zavojem: v papirju mi-.Jakega dnevnika «Il Giorno» od 27. julija 1971, je bilo 7 ""bojev za strojnico kal. 12,7, 15 nj?r*evrskih nabojev za puško, 9 aoojev za brzostrelko kal. 8, 7 šivalnih raket, 2 črna in 2 bela za-jdJ.a zažigalne vrvice, 52 detona-n Jev in zažigalna raketa za mi-^talec. Ves material je izdelan ttalijj v letih takoj po drugi Obrambo vodijo štirje odvetniki - Verjetno preiskovalci soočajo priprte in zaslišujejo priče - Vdova po karabinjerju Ferraru vložila zahtevo po odškodnini lovni vojni, kljub svoji starosti pa j® ae Povsem uporaben, znak, da ga hranili v primernem prosto-'n ob stalni negi »ljubitelja*, ki ga je iznebil pred nedavnim. E>ruga najdba pa je mnogo bolj P^henibna, saj meče senco celo a vojsko. Nekaj minut po 15. uri Prileten maski opazil na križi-acb med Ul. Mameli in Ul. dell’E-®fno približno meter dolg in pol ^ etra širok zelen zaboj. Ležal je lravi pod borom sredi majhnega “Petnega vrta, ki je le nekaj ko-ja*°v od zidu na zadnji strani vo Del municije in zažigalnih vrvic vidno odprl pokrov, je zagledal nekaj ročnih bomb, skrbno zavitih v oljnati papir. Izkazalo se je. da je v zaboju kar 72 ročnih bomb vrste «scrm» iz leta 1959. tistih bomb, ki jih ima vojska. Iz neuradnih :e v Ul. Rossetti. Ko je pre- krogov smo izvedeli, Ročne bombe v zaboju V SOBOTO V DRUŠTVENIH PROSTORIH Letni obračun proseškega «Gospodarskega drustva» Odbor je imel lani 12 rednih in 40 izred-nih sej - Nova najemnica Društvene gostilne soboto zvečer je bil v prosto-ie. j riišivene gostilne na Proseku dn i občni zbor Gospodarskega - n"čne praznike razdelilo svo-ahom po dva litra vina. Do- 'tVa na Proseku. tva°r Pozdravu predsednika druš-Srečkana Bana so Prisotni izvolili Ea k G°'Ja za predsednika občne-ka pr? ‘n Draga Štoko ter Slav-p rašija za zapisnikarja, da' °ro^il° upravnega odbora je pokoj' Predsednik Ivan Ban, ki je tajg'1 v začetku pozval prisotne, da njj0Z en°minutnem molkom poklati spominu preminulih članov zb0ranske§a do letošnjega občnega 10; a In sicer Marija Bana in A-hjudh . ianca- Ban je v nadaljevale^ • a*’ da je odbor v prejšnjem sej 12 rednih in 40 izrednih skeiT) k°7 ie bilo sklenjeno na lan-darov .^dnem zboru, je društvo vitev a 0 denarno podporo za posla-na Pf^P^nenika padlim v NOB liljQ°g,°bičajn°, je društvo jim čh delilo i denar' Je 7udi razne podpore v šport nU *"Ud’ vaškim kulturnim in član l77. ustanovam. Obdarilo je Veli , P0 „v lanskem letu preži-dalo tfkaj aasa v bolnišnici in Premij?0?-?^0 podporo za pogrebe PoZ"Ul‘h «anov. Dodelilo je tudi novih T ,dvenia članoma za nasade Aloizn f,717 slcer Antonu Miliču in pJza Bukavcu. bilo6 Sednik je dejal tudi, da je del za e? najnujnejših običajnih trebnr, redno delovanje obrata, po-razmpr Pngoditi kuhinjo sedanjim ski št ao1 in so zato nabavili plin-Nam ' f !lnik In še razne pritikline, nje > so tudi napravo za čišče- Odh ka: - dobrih°r S’ Je Prizadeval za nabavo Je ne iVln’ pri tem niishmo, da bisk Pl- t0 Priča številen o-Hlem ,malcev v obratu. V pre-Sostiln,"- ,u je društvo menjalo ntes'7Carja- GosPa čuk Lina je iz ,,Jullja Prenehala delovati osebnih razlogov. za 7JavIjen bil nov natečaj, šnia „ eTC;Sa se ie Prijavila prejmi ?ostl'ničarka Marija Černjava, jejo n. se. odbor in člani zahvalju-ni ’ da Je sprejela s sodelovanjem nin.0 sestre Anice, in njunima braJ™3’ mesto gostilničarja v o-v .P .in vsi ji želimo obilo uspehov nadaljnjem delovanju in sodelo- vanju v društvu za dvig ravni gostilniškega obrata. Sprejeti so bili tudi novi člani in sicer: Marijan Ban, Vladimr Blažina, Marij Černjava, Vincenc Cibic, Aleksander Čuk, Ivan Fer-luga, Alojz Kapun, Dario Rupel, Marij Rustja in Leopold Vatovec. Ob zaključku je Ban predlagal, da se čisti dobiček razdeli eno tretjino v rezervni sklad in dve tretjini za razna popravila v lokalu. Blagajnik Stano Furlan je podal blagajniško poročilo, Alojz Lukša pa poročilo nadzornega odbora in predlagal, naj člani odobrijo obračun za lansko leto. Občni zbor je sklepčno odobril obračun. Ob koncu se je predsednik občnega zbora Srečko Orel zahvalil vsem, ki so pozorno sledili poročilom jim je želel na svidenje prihodnje leto. B. R. zaboju tudi listič — potrdilo o tem, da je vojaška uprava sprejela bombe iz tovarne in da jih je torej spravila v svoja skladišča. \ V obeh primerih so takoj prihiteli na kraj agenti: pri Katinari so prispeli prvi agenti prometne policije. ki so urejevali promet na bližnjem križišču, v drugem pa najprej agenti letečega oddelka, ki so jih obvestili po telefonu. Ko se je izkazalo, da gre za res nevaren material, so prispeli še agenti političnega oddelka kvesture pod vodstvom načelnika oddelka dr. Volpe-ja in agenti znanstvenega odelka, ki so izvedli vse potrebne meritve in opazovanja. Naboje in zažigalne vrvice so prevzeli v varstvo civilni pobiralci min, ročne bombe pa je zasegla policija. Ob odkritju tolikšne količine o-rožaj v enem samem dnevu se seveda porajajo nekatera vprašanja in dvomi, zlasti če pomisli-I mo kam in komu je verjetno bilo namenjeno orožje, ki so ga odkrili pred časom pri Nabrežini in kateri krogi se pri nas bavijo z atentati, j Sum pada seveda na desničarske skrajneže, na iste, ki so postavili bombo v slovensko šolo pri Sv. Ivanu, na tiste, ki so tesno povezani s črnimi celicami iz Trevisa, kot kažejo zadnja odkritja v preiskavi za krvav pokol v milanski Kmečki banki. Kako to, da :e bilo orožje odvrženo na travnik oz. pod drevo ob cesti in torej tako opazno? Najbolj utemeljena domneva utegne biti, da je v soboto >n prejšnje dni policija izvedla obsežno preiskavo v tržaških podtalnih krogih in da je to pravočasno prišlo na uho tistim, ki so se bliskovito rešili »vročega* materiala. Mnogo uolj resno pa je vprašanje bomb v Ul. delFEremo. Odkrili so vojaške bombe v vojaškem zaboju in kot se govori z vojaškim potrdilom le nekaj korakov daleč od največje mestne vojašnice. Ti podatki so sumljivi sami po sebi, kljub temu pa je že v nedeljo policija na podlagi prvih izsledkov preiskave lahko izključila, da so bombe prišle na cesto iz skladišča oddelka «Sassari», Id je v omenjeni vojašnici. Težko pa je najti katerokoli drugo domnevo, ki naj 'o-gično utemeljuje, kako je lahko zaboj bomb. ki naj bi bile zapisane v inventarju skladišča vojske, prišel pod borovo drevo. V smer naše domneve kaže tudi nepotrjena vest, po kateri vodijo karabinjerji, v svojstvu vojaške policije in poveljstvo oddelka «Sassari» strogo preiskavo. vzporedno s tisto, ki jo vodijo na političnem oddelku kvesture. Z odhodom posebnih dopisnikov velikih vsedržavnih listov iz Gorice se umor treh karabinjerjev pri Petovljah z eksplozivom T 4, praktično potiska v ozadje. Zadeva stopa iz ospredja tudi zaradi čedalje bolj skopih novic. Po prvi rundi zasliševanj se je še bolj utrdilo prepričanje, da so obtožbe proti šesterici tako splošnega značaja prav zaradi tega, ker ne obstajajo otipljivejši dokazi, na podlagi katerih bi pristojne oblasti mogle krepkeje izraziti svoje sume. Vse to samo olajšuje delo zagovornikov, ki so se že večkrat sestali; takšen skupen sestanek so imeli tudi sinoči. Na teh srečanjih so primerjali svoje izsledke ter na njihovi podlagi sestavljajo načrt za svoje nove nastope. V vrstah odvetniškega kolegija se vedno vztrajneje širijo govorice, da bodo vložili zahtevo za izpustitev osumljencev na začasno svobodo, ker da jih ni mogoče držati v priporu na podlagi tako splošnih in nepodprtih indicij. S tem v zvezi se navaja podobnost s primerom Valpre-da, ki so ga izpustili, ker se je izkazalo, da so bile obtožbe iz trte izvite. Branilci so si edini v tem, da bodo vložili zahtevo po izpustitvi o-sumljencev atentata, vendar se zdi da hočejo počakati še nekaj dni, do bi se tudi vsi tisti, ki se ukvarjajo s «primerom Petovelj* sprijaznili z mislijo na takšno možnost. Takšna zahteva bi najbrž naletela na gluha ušesa, v trenutku, ko preiskovalni organi osumljence najbrž še vedno zaslišujejo, jih med seboj soočajo in skušajo dobiti čimveč elementov, ki bi potrdili upravičenost suma, da je bila šesterica udeležena pri atentatu. Ni izključeno, da preiskovalni organi zaslišujejo številne priče in da bo verjetno prišel na vrsto tudi Di Biaggio, ki je zaprt v videmskih zaporih in o katerem se govori, da je prišepni! karabinjerjem, v katerih krogih naj lazis-kujejo, če hočejo priti atentatorjem na sled. Po nekaterih govoricah naj bi bil Di Biaggio nekdanji prijatelj nekaterih priprtih osumljencev in se jim je hotel maščevati, ker so ga izključili iz svojega kroga. V obrambnem kolegiju je včeraj nastopila nova sprememba. Odvetnik Pedroni je prevzel obrambo Larocce. Sprva je kazalo, da bo njegov odvetnik Cossa, ki naj bi branil Resna, Badina in Larocco, vendar se je Cossa obrambi odpovedal, ker brani poveljnika legije polkovnika Mingarellija, zaradi smrti karabinjerjev v Gorici, nastali pri eksploziji grelnega kotla. Tako sta odvetniku Battellu ostala Bad n in Resen, Maniacco brani Budicina, Bernot oba Mezzorana, Pedroni pa Larocco. Druga pomembna novica zadeva civilno stranko. Rita Famea, vdova po karabinjerju Antoniu Ferraru je po odvetniku Eniu Pascoliju vložila zahtevo po odškodnini. ske koalicije prišlo do spora, kdo bo komisiji predsedoval. Demokristjani in socialisti so se že pred časom domenili, da bo to socialist, sedaj pa se za to mesto poteguje tudi zastopnica Slovenske demokratske zveze. O stvari bodo razpravljali na sestanku političnih tajnikov strank leve sredine. S«ja vodstva PSI Na seji pokrajinskega vodstva socialistične stranke, ki je bila v soboto popoldne v Tržiču pod predsedstvom tajnika prof. Semole, so razpravljali o položaju v dveh občinskih upravah, Gradežu in Kr-minu, kjer je prišlo do nesporazumov med zastopniki PSI in zastopniki KD ter PSDI. V Gradežu je podžupan Silvani zapustil socialistično stranko in se priključil socialdemokratom, v Krminu pa je socialistični zastopnik zapustil odbor zaradi notranjih nesporazumov. Razpravljali so tudi o izvajanju sporazumov glede psihiatrične o-skrbe, za katere so se domenili z drugimi strankami leve sredine januarja letos. Na isti seji so tudi imenovali načelnike nekaterih delovnih komisij stranke Šolski komisiji bo načeloval prot. Attilio Carbone, komisiji za izseljenska vprašanja Marko VVaitritsch, gospodarski komisiji dr Gerardo Amirante, socialnoskrb-stveni komisiji pa Mario Ros. Septembra v Gorici svetovno prvenstvo v letalskem modelarstvu V Gorici so v teku priprave za organizacijo osmega svetovnega prvenstva v letalskem modelarstvu z radijsko komando. Prvenstvo bo na mirenskem letališču letos septembra in predvidevajo, da se ga bo udeležilo nad trideset držav. Zaradi tega že sedaj napovedujejo prihod velikega števila tekmovalcev, njihovega navijaškega spremstva in seveda tudi radovednežev. Iz Amerike bo priletelo posebno letalo s tekmovalci in njihovimi prijatelji. V naše mesto so dospeli tudi zastopniki italijanskih tvrdk, ki prodajajo razne letalske modele. Ob svetovnem prvenstvu nameravajo tu prirediti tudi svetovni sejem letalskih modelov. Kljub številnim obljubam težave z blagom, ki prihaja iz «treljih» držav - Minister je sprejel tudi avtoprevoznike in špediterje Ob priliki sobotnega obiska v žave, s katerimi se srečujejo pri Ronkah, kjer so odprli nove prosto-1 svojem vsakdanjem delu na ita-re letališkega terminala, je prišel j lijansko jugoslovanski meji. Mi-popoldne minister za promet Aldo | nister za promet je vsem obljubil Bozzi tudi v Gorico. Na sedežu da se bo zanimal za čimprejšnjo trgovinske zbornice se je sestal z zastopniki političnega in gospodarskega življenja. Predsednik zbornice Lupieri mu je prikazal težave, v katere je zašlo goriško gospodarstvo zaradi nerešenih prometnih vprašanj. Poleg že znanega vprašanja o omejitvi letalskih poletov, je Lupieri prikazal rimskemu gostu tudi nerazumljivi zastoj pri izdajanju dovo Ijenj za prevoz blaga, ki prihaja rešitev postavljenih vprašanj. PDC odpotovalo na festival v Sarajevo Uradni selektor festivala Malih scena» Jugoslavije Luka Pavlovič je izbral predstavo Primorskega di antskega gledališča «Krst prt Savici* Franceta Prešerna . Peršaka za festival v Sarajevu. Vest nam ali je namenjeno v tretje države jg sporočil namestnik direktorja /i ” Primorskega dramskega gledališča po železnici na progi Gorica - Nova Gorica. O tem smo pisali že pred leti, goriški gospodarski krogi se že več časa zanimajo, lani se je zdelo, da je vprašanje rešeno, pa so spet prišle vmes nerazumljive težave. Zaradi tega so sestanku prisostvovali tudi funkcionarji železniške uprave, kot ravnatelj tržaškega oddelka Contaldi in odv. Morganti od rimske direk cije za motorizacijo. Minister Bozzi se je potem sestal še z delegacijo avtoprevoznikov in kasneje še z delegacijo špe- diterjev. Oboji so mu prikazali te- • llllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||H||||||||||||||||||||||||||1Jn(||||||||||||,|||,|||M,M|„,|,,„,M„„|„|„„,m,,|ri|||„|yk,,,|,||||||||||||||||||||m||||||m||||||||||||| SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI V Štandrežu bodo v kratkem pričeli graditi nov občinski otroški vrtec Otroci, ki jim je vrtec pogorel, se bodo začasno preselili v spodnje prostore župnijske dvorane Darij Bratoš. Gre za pomembno priznanje, saj je PDG poleg «Pekarnes iz Ljubljane, ki bo v Sarajevu nastopila z rGilgamešom», edino slovensko gledališče, izbrano za ta pomemben festival Novogoriški gledališki umetniki, ki so danes krenili na pot. se bodo spoloma ustavili v Zagrebu in predstavili tamkajšnjemu občinstvu Lužanovo «Zaščitno masko* in sKrst pri Savicis> V Zagrebu bodo nastopali 27., v Sarajevu pa 29. marca. Prisppvnjfp za DIJAŠKO MATICO! Danes v Gorici seja pokrajinskega sveta Danes popoldne ob 17. uri bo v Gorici seja pokrajinskega sveta. Na njej bodo verjetno zaključili debato o vprašanjih socialnega zdrav stva in najbrž debato o goriški prosti coni. Včeraj popoldne so nam reč imeli sejo načelniki skupin, da bi skušali sestaviti skupno resolucijo o tem vprašanju. Na dnevnem redu današnje seje so še ustanovitev tehničnega odbora, ki oo nadzoroval ceiovanje v umobolnici ter dodeljevanje denarnih podpor strokovnim šoJam, šolskim zavodom in dijaškim menzam. Kar se tiče delovanja pokrajinske uprave lahko povemo, da je predsednik dr. Chientaroli v petek umestil svetovalsko komisijo za nadzorovanje psihiatrične bolnišnice, v kateri so trije demokristjani, dva komunista, po en socialist, socialdemokrat, liberalec, predstavnik Slovenske demokratske zveze in en misovec. Komisijo so le umestili, ker je znotraj levosredin- Čez dober mesec bodo v Gorici odprli ESPOMEGO 73, goriški blagovni sejem. V dolini Kotna so pričeli postavljati stojnice na prostem, da bi pridobili čimveč prostora za razstavljavce Na začetku sinočnje seje občinskega sveta v Gorici je svetovalka Brajnik (KPI) vprašala župana, kdaj bodo začeli graditi nov otroški vrtec v štandrežu, ker sta zaradi požara, ki je uničil poslopje, obe sekciji na cesti. «že lep čas zgradba ni mogla nuditi zavetja vsem otrokom iz štandreža. ker ni bila dovolj velika in ker tudi ni bila zgrajena v ta namen. Predvsem ni razpolagala s primernimi sanitarijami in tudi kuhinja, ki je bila v kletnih prostorih, ni ustrezala potrebam — je dejala svetovalka. Ker je sedaj Štandrež brez otroškega vrtca, je potrebno pospešiti postopek, da bi čimprej pričeli z gradnjo novega*. Svetovalka je tudi vprašala, kam bodo namestili otroke, dokler novega vrtca ne bodo zgradili. •nuiiiiiimniiitittiiiiiiiiiimtiiinntMi Občinski svetovalec prof. Bratina (SDZ) je prav tako vprašal, kako je z lokacijo novega otroškega vrtca v štandrežu, v katerem sta slovenska in italijanska sekcija, in kako je z gradnjo novega vrtca, ki je nujno potreben odkar je požar uničil starega. Odbornik Agati je svetovalcem odgovoril, da bodo v enem mesecu pričeli graditi novi vrtec na zemljišču, ki so ga že izbrali v ta namen. Začasno bodo otroke premestili v kletne prostore župnijske dvorane, ki so jih zdravstveni občinski funkcionarji že pregledali in ugotovili, da bodo kot zasilni prostori ustrezali. Svetovalci so županu in odbornikom nato zastavili vprašanja z drugih področij. Svetovalec Chia-rion (KPI) je opozoril odbor na iiiiumnnmnmtiiiiifiiimiiitimmiitiiiiiinmiiiiimmtffitiiiuinii SOLSKO SKRBNIŠTVO OBJAVILO REZULTATE Dokončna lestvica izidov učiteljskega natečaja Z novimi učnimi močmi ne bo zastojev v slovenskih osnovnih šolah na Goriškem Prejšnjo soboto so se v Gorici zaključili ustni izpiti za učiteljski natečaj na slovenskih šolah v naši pokrajini. V nedeljo smo objavili izide tako pismenih kot ustnih izpitov in omenili, da omenjeni rezultati niso bili dokončni, ker so manjkale še točke, ki so si jih kandidatke (vse udeleženke ustnega izpita so ženske) pridobile bodisi s poučevanjem ali na račun določenih prednosti. Na šolskem skrbništvu so sedaj razobesili dokončni izid natečaja. Na prvem mestu je Vanda Tom-masi roj. Tomšič (pismena naloga 40,50 točk, ustni izpit 45, preostale točke 13,75) s skupno 99,25 točkami. Druga je Anica Pahor roj. Vižintin (39,00 ; 47; 12,90) s 98,90 točkami. Sledijo naslednje učiteljice: 3) Kazimira Blasi (43,00: 49; 3,60) 95,60 točk; 4) Emilija Devetak roj. Černič (35,00; 42; 16,65) 93,65 točk; 5) Verena Buzzi (35,50 ; 46; 3,00) točk; 6) Ada Conzutti roj. Lovrenčič (31,00; 46; 5,00) 82,00 točk: 7) Sonja Pahor roj. Božič (36,50; 40; 4,40) 80,90 točk; 8) Miroslava Saksida roj. Brajnik (30,00 ; 40; 5,00) 75,00 točk; 9) Ana Černič (34,00); 39; 2,00) 75,00 točk; 10) Ivanka Tabaj (32,50; 38; 2,00) 72,50 točk. Prvih pet učiteljic na tej lestvici bo dobilo službo v prihodnjem šolskem letu. Sedaj sta prosti dve učiteljski mesti in ti bosta zasedli prvi dve na zgornji lestvici. Šolsko skrbništvo pa namerava vzeti v službo še pet učnih moči, da bo lahko zadostilo nenadnim potrebam, ki nastajajo tu pa tam med šolskim letom zaradi večjega števila otrok, bolezni, itd. Po prvih kongresih KD rahel premik na desno V soboto in v nedeljo so bili prvi trije sekcijski kongresi Krščanske demokracije. Iz rezultatov teh treh kongresov je razvidna velika premoč morotejcev, nepričakovan uspeh dorotejcev, nazadovanje ba-zistov in napredovanje skupine «for-ze nuove*. Iz prvih podatkov sicer nj moč dobiti jasne slike, ker bodo brez dvoma rezultati v sekcijah furlanskih vasi drugačni, vendarle je treba ugotoviti, da imajo doro-te.ici več glasov, kot si je marsikdo pričakoval. Bo to pomenilo preokret na desno? Rezultati so naslednji: Tržič, sek- cija center: morotejci 112 (40 odstotkov), dorotejci 75 (26 odstotkov), «forze nuove* 47 (16 odstotkov), bazisti 27 (9 odstotkov), »centralitk democratica* 20 (8 odstotkov); na prejšnjih volitvah so imeli morotejci 85 glasov, dorotejci 54, «forze nuove* 58 in skupna lista bazistov ter centristov 82 glasov; Tržič, sekcija Panzano: morotejci 54, dorotejci 10, «forze nuove* 23, bazisti 21, centristi 2; Gorica sekcija Podturn: morotejci 72, dorotejci 15, «forze nuove* 44. bazisti 15, centristi 2. V petek bodo skupščine v dveh drugih sekcijah v Tržiču (Romana in Aris) in v goriški sekciji v Stražicah. V soboto in v nedeljo pa bosta skupščini v Medeji in Krminu. Požari na Krasu Res je, da je suho in da se trava hitro vname, vendar je požarov na goriškem Krasu toliko, da domačini vedno manj verjamejo v njihovo naključnost. Cigaretni ogorek res lahko povzroči požar, vendar morajo zanj obstajati določeni pogoji, ki pa niso vedno prisotni. V soboto je ponovno vzplamtel ogenj na pogorišču pri Poljanah kjer gasilci svojega dela prejšnji dan verjetno niso temeljito opravili. Tudi pri Jamljah je bilo ob koncu prejšnjega ter v začetku tega tedna več požarov. Domačini postajajo pozorni nanje ker so lansko leto na svoje oči videli kako je nekdo podtaknil med prehodom v Jamljah in Sabljači kar sedem ognjev, ki so uničili ogromne površine mladega gozda. V Jamljah je v zadnjem času gorelo pri tako imenovanem ovinku smrti, pri vojašnici v Preberju, pri železnici in na Rocci nad Tržičem. Za gašenje ni na voljo dovolj sredstev niti ljudi. Obsežno gozdno področje je sedaj pod nadzorstvom enega samega gozdnega čuvaja, ker se je drugi ponesrečil med gašenjem. Gozdna uprava lahko zaščiti gozdove samo z večjimi izdatki za osebje in za nakup avtomobila, ki je nujno potreben za učinkovitejše nadzorstvo gozdov in za gašenje. Ni treba posebej omenjati, kako požar uničuje tudi divjačino in s tem škodo še povečujejo. pomanjkanje hidranta na parkirišču pred Rdečo hišo, kar je otež-kočilo gašenje gorečih tovornjakov. Odbornik Agati je s tem v zvezi načel vprašanja čuvanja tovornjakov in omenil možnost izgradnje ograje in uvedbe parkirne takse za čuvanje vozil, podobno kot imaio na jugoslovanski strani. Dodal je, da imajo gasilci načrt občinskih podjetij, na katerem so zarisani vsi hidranti v občini, ki jih bodo prepleskali, da jih bodo prej opazili. Odbornik Tomasich je govorii o združevanju bolnišnice za tuberkulozne bolnike s splošno bolnišnico, svetovalec prof. Bratina pa je prebral resolucijo, v kateri so predlogi, ki naj preprečijo nastajanje škode slovenskim kmetom zaradi regulacijskega načrta in zakonov o razlaščanju. Seja se je nadaljevala z razpravo o občinskem letališču in glede proste cone. Opozorilo srbnišiva za m«sta suplenlov Šolsko skrbništvo javlja, da je v v uradu skrbništva in na vseh didaktičnih ravnateljstvih na ogled ministrstva okrožnica štev. 61 z dne 16. marca 1973, ki obravnava imenovanje učiteljev za nedoločen čas in za suplentska mesta v osnovnih šolah v letu 1973-74. Učitelji, ki niso še vpisani v pokrajinsko lestvico .morajo vložiti prošnje za poučevanje najkasneje do 28. maja 1973. Jutri v Verdiju skupina Salva liandona Jutri zvečer ob 21. uri bo o Verdijevem gledališču četrta izven-abonmajska predstava italijanske dramske sezone. Nastopila bo skupina Salva Randona s Pirandellovo igro «11 piacere delVonesta». V i-gri nastopa tudi Neda Naldi Vstopnice po 2.500. 2.000. 1.500 in 1.000 lir so v prodaji v turistični agenciji Appidni na Korzu Italija. Iz goriške bolnišnice V goriško bolnišnico so včeraj sprejeli s pridržano prognozo, zaradi hudih opeklin po celem telesu, 42-letnega delavca iz Gradišča, O-liva Libana. Liban je zgodaj zjutraj vstal in zakuril štedilnik, da bi si segrel kavo. Da bi ogenj prej prižgal je mož vlil na polena nekaj kapljic alkohola, kar je bilo dovolj, da je švignil plamen in mu povzročil opekline. V Romansu ob Soči je avtomobilist podrl 7-letnega učenca Gian-franca Bogarja iz Romansa, ki bo v bolnišnici ostal 10 dni zaradi lažjih prask po vsem telesu. Pozno zvečer se je v Krminu pripetila avtomobilska nesreča družini iz Tržiča. Gre za očeta in mater ter za komaj 4-letnega Orlan da Mincha, ki so ga sprejeli v splošno bolnišnico zaradi možganskega pretresa in drugih udarcev, starše pa so prepeljali v krminsko bolnišnico. Nicola Di Giovanni, 18-letni delavec iz Gorice, Ul. Scala 5 se je ponesrečil v Ul. Čampi. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu obvezali rane. Pri mirenski meji se je prejšnji dan ponesrečil 23-letni delavec iz San Giorgio di Nogaro Giorgio Biondin, ki se je nekoliko pobil po telesu. STALNO SLOVENSKO GLEDA LIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kultur ne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice TED WHITEHEAD ALPHA BETA Prevod DUŠAN TOMŠE Scena in kostumi EDVARD ZAJC Režija MARIO URŠIČ Gospod Elliot SILVIJ KOBAL Gospa Elliotova LIDIJA KOZLOVICEVA V četrtek, 29. marca ob 20.30 za abonma red A, B, C v gledališču «G. Verdi* v Gorici. Razna obvestila Čitalnica v Dolu priredi v sredo, 28. marca ob 19.30 v svojih prostorih predavanje profesorice Novakove iz Ajdovščine o «skrbi roditeljev za pravilen in skladen razvoj otroka*. Vabljeni vsi domačini. Izleti Sindikalna turistična organizacija O-TIS-UIL priredi skupno z ETSI-CISL aprila in maja letalske izlete v Moskvo in Leningrad. Stroški znašajo 118.500 lir za petdnevno bivanje. Vpisovanje na sedežu OTIS v Gorici, Korzo Italija 54. -Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 «Fritz il gatto*. Ban na slikanica. Mladini pod 18. letom prepovedano. CORSO 17.15—22.00 «Correva 1’anno di grazia 1870*. A. Magnani in M. Mastroianni. Barvni film. CENTRALE 17.00—21.30 «Navajo Joe*. B. Raynolds in N. Machiavelli. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano MODERNISSIMO 16.30—22.00 d cock-tail del diavolo*. D. Wynter in B. McNair. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. VITTOR1A 17.15-22.00 »Giochi eroti-ci svedesi*. E. Jones in B. Bayle. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. Tržič AZZUKRO 17.30 «Quei gran oezzo deli Ubalda tutta nuda. tutta calda*. Barvni film. EXCELSIOR 16.00 «La calandna*. Barvni film. PRINCIPE 17.30 »Sette sc laik di seta gialla*. \ora Gorica SOČA »Požar Rima*, italijanski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA »Viking z iuga». italijanski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE »Cena maščevanja- ameriški barvni film - ob 19.30 RENČE »Črni izziv*, ameriški barvni film - ob 19 30. PRVAČ1NA Prosto. ŠEMPAS Prosto. KANAL Prosto. DEŽURNA I.KKAHNA v gorici Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 2879. DEŽURNA LEKARNA V IKZICU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Rismondo. Ul E. Toti tel št 72-701. Z A H V A I A Ob bridki izgubi naše drage Marije Ferletič roj. Gergolet se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti in počastili njen spomin. Žalujoči: sinova Jožef in Karel, hčerki Angela in Cecilija ter drugo sorodstvo Doberdob, 27. marca 1973 Od 9. do 15. aprila letos OSEM SEJMOV ZAGREBŠKEGA VELESEJMA Na prostorih Zagrebškega velesejma ni miru. Komaj so se, da se tako izrazimo, zaprla vrsta za zelo uspelim sejmom «Intergra-fika 73», že so se začele priprave za po velikosti drugo prireditev Zagrebškega velesejma. Gre za osem madnarodnih sejmov ter izložb, ki jih bodo priredili od 9. do 15. aprila pod skupnim nazivom — Mednarodni zagrebški spomladanski velesejem. Kar takoj lahko rečemo, da bo prireditev potekala v znaku novih rekordov. Napovedana je udeležba nad 1200 razstavljavcev iz 25 tujih dežel in Jugoslavije, ki bodo obiskovalcem prikazali svoje proizvode na skupno 200.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora. Za obiskovalce bo nedvomno iiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii« V Vojvodini naj starejši Jugoslovani Najstarejše prebivalstvo v Jugoslaviji je danes prebivalstvo Vojvodine. Res da je že 1. 1948, ko je povprečna starost v vsej državi znašala 28,2, bilo povprečje v tej pokrajini 30,6. Vendar je ?a razlika, kakor so leta tekla, postajala vse izrazitejša. Po prvih rezultatih popisa iz 1. 1971, je četrtina vojvodinskega prebivalstva stara 50 in več let, v vsej državi pa samo petina. Tretjino prebivalcev sestavljajo mladi do 19. leta, nekaj manj od polovice pa je uvrščenih med odrasle. V strokovni analizi Centra za politične študije je, nadalje, objavljen zanimiv podatek, po katerem je prebivalstvo severne Bačke že 1. 1961 bilo starejše kot je deset let kasneje bilo prebivalstvo Vojvodine v celoti. Res je, da niso podatki zadnjega popisa še povsem urejeni, vendar je na osnovi stanja, kakršno je bilo pred desetletjem, in pa glede na nizek naravni prira-steh mogoče realno predpostaviti nadaljnji proces staranja ter poudarjene deformacije v starostni strukturi prebivalstva. Južna Bačka ima nekoliko mlajše prebivalstvo od zahodnega predela te regije, zahvaljujoč višini naravnega prirastka in glede na dejstvo, da predstavlja ta južni del središče priseljevanja odraslega prebivalstva. Banat pa ima v glavnem izenačeno krivuljo starosti s pokrajino kot celoto. Strokovnjaki tudi poudarjajo, da je opaziti v vseh krajih Jugoslavije med poljedelskim prebivalstvom nižji naravni prirastek kot med nepoljedelskim, vendar ni nikjer ta razlika tako očitna kot v Vojvodini. Povsod so namreč rojstva in umrljivost tega prebivalstva večji kot med nepoljedelskim, a edinole v Vojvodini je višja samo smrtnost, vtem ko je število rojstev nižje kot pri prebivalcih, ki se ne ukvarjajo s poljedelstvom. To je že 1. 1961 privedlo do dvakrat nižjega naravnega prirastka. Sicer pa predstavljata manjše število otrok in pa nadzorstvo nad rojstvi v vojvodinskih poljedelskih družinah že dolgotrajno tradicijo. najzanimivejši del prireditve Mednarodni sejem blaga široke potrošnje. Letos se bo na tej specializirani prireditvi zbralo okrog 400 jugoslovanskih podjetij in nad 250 tujih razstavljavcev, ki bodo tu prikazali nad 60.000 artiklov, od proizvodov množične porabe, kot so gospodinjski aparati, motorna kolesa, kozmetični ter galanterijski izdelki, pa vse do strojev mehanizacije poljedelstva. Poseben poudarek se letos daje nastopu proizvajalcev tekstila in tekstilne konfekcije. Na sejmu bo organizirana tudi modna revija, in sicer v Kongresni dvorani, omenititi pa je še treba XVI. sejem obrtništva, kjer bodo prikazane možnosti jugoslovanskega in inozemskega obrtništva v kooperaciji z industrijo ter drugimi gospodarskimi panogami. Spomladanski Mednarodni velesejem bo vrhu tega imel v gosteh še eno zanimivo prireditev — IV. mednarodni sejem prometa, zvez in racionalnega transporta. To bo manifestacija gospodarskih dosežkov vzhodnih in zahodnih dežel na področju prometnih sredstev, opreme in mehanizacije. Eksponate s tega področja bodo tu prikazali razstavljala iz dvajsetih dežel Evrope, ZDA in Azije. Nekako vzporedno s tem sejmom bo prirejena obenem kot nekakšna spremljevalna razstava tudi VIII. mednarodna razstava letal, na kateri bodo najbolj znani svetovni proizvajalci o-biskovalcem prikazali letala za najrazličnejše namene. Prvič se bo letošnjo pomlad vršil nadalje Mednarodni sejem stanovanjske opreme in lesne industrije kot samostojna prireditev. To bo, pravijo, največji razstavni prostor za stanovanjsko opremo in hkrati vodilno tržišče lesne industrije v Jugoslaviji oziroma na tem delu Evrope, kjer se bodo obiskovalci lahko seznanili z najnovejšimi dosežki v proizvodnji lesne industrije, opreme, surovin in pomožnega materiala. V okviru Spomladanskega velesejma bo tudi XHI. mednarodni sejem prehrambene industrije — specializirano tržišče prehrambenih proizvodov, največje v Jugoslaviji in eno največjih v Evropi. Hkrati s prikazom izvoznih možnosti jugoslovanske industrije prehrambenih proizvodov bo sejem tudi mesto povpraševanja in nabave vseh vrst strojev, pomožnih materialov, naprav ter sredstev za delo v prehrambeni industriji. Tako domači kot tuji razstavljalci so napovedali svojo udeležbo z bogatim asortmanom proizvodov in bo sejem obenem tako prikazoval proizvodnjo gospodarskih področij tako Vzhoda kot Zahoda. Omenimo naj še, da bodo v istem času v okviru Zagrebškega velesejma prirejeni še Mednarodni sejem plastike, XVII. mednarodna razstava merilne in regulacijske tehnike ter IV. mednarodna razstava strokovne in znanstvene literature. Poleg tega bodo organizirana številna strokovna predavanja, simpoziji, seminarji in druge strokovne manifestacije, na katerih se bodo gospodarstveniki lahko seznanili z napredovanjem proizvodne tehnologije ter strokovnimi izskušnjami drugih proizvajalcev. S sobotne zaključne prireditve revije «Primorska poje 73» Zgornja slika: ob zaključku revije je sodelujoče in poslušalce pozdravil tajnik SPZ Miro Kapelj. Spodaj: pozdravne besede Ivana Siliča NA FILMSKIH PLATNIH Luchino Visconti: ^LUD Zadnji jilm Luchina Viscontija «Ludwig» prinaša do skrajnih posledic režiserjev razvoj v zadnjih filmih Kot v «Morte a Venezia» imama v njem absolutizacijo dekadence, preko vsake zgodovinske perspektive. Dosledno s tem je filmska uprizoritev plitva, kamera posnema brez vsake iznajdljivosti scenografsko bogate prizore. Ali je osebnost protagonista, kralja Ludvoiga, kako historicizirana? Ne! Zdi se nam le izraz nekega abstraktnega avtorjevega vzdušja. Film je brez vsake notranje dialektike. Naivno bi bilo misliti, da je kraljevska oblast zadostna de-terminacija; kvečjemu lahko služi Viscontiju za politični alibi. Če pišemo slabo o tem filmu in o drugih, ki jim večina kritikov daje «štiri zvezdice» (mimogrede bi radi povedali, da se nam zdi sistem «zvezdic» brez vsake kritične resnosti), ni zato, ker bi hoteli biti izvirni. Zdi se nam, da gleda mnogo kritikov filme metafizično, zadovoljuje se s predpostavljenimi avtorjevimi izjavami, ne išče v filmih estetsko - vsebinskega razvoja. Danes je npr. mnogo govora o «dekadentni» problematiki. Mi ne zavračamo prave, utemeljene dekadence, utemeljenega pesimizma; zato smo pozitivna ocenili Zurlinijev film «La prima notte di quiete», zato smo navdušeni nad Skolimourskim. A v filmih Skolimouiskega manjka prav tista aprioristična gotovost, ki pri mnogih filmih združuje avtorja in kritiko (čeprav je to gotovost v negaciji, v dekadenci). Danes pa večji del italijanskega filma niha med abstraktne dekadenco in abstraktnim političnim «engagementom». Antoniom, Pasolini, Visconti, Ber- tolucci, ti «svetniki» italijanskega filma so vedno bolj pokazali svoje omejenosti. Nekdaj so režirali kak dober film: Antonioni nam -je dal «Lo signora senza camelie* in «L’avventura», Pasolini «Accat-tone» (a tudi «11 Decameron» je bil ponekod zanimiv, daleč od a-kademičnosti, ki jo zasledimo v «1 racconti di Canterbury»). Visconti je vse do «Rocco e i suoi fratellh in celo do «11 Gattopardo» ustvarjal dobre filme, v katerih je pa kritika iskala abstraktni socialni pomen. Vsi ti režiserji so zdaj zabredli v večno ponavljajočo se metafiziko, v slepo ulico samodovadnosti. Katere avtorje lahko rešimo v današnjem italijanskem filmu? Nismo nikdar bili «fellinijevcv>, a priznati moramo, da je danes Fellini v italijanskem filmu izjema, vsaj zato ker se prepušča lastni domišljiji in se ne jemlje preveč resno. Ostaneta še Francesco Rosi in Marco Ferreri, edina, ki jima uspe povezati osebno tematiko z industrijsko izvedenostjo. Bel-locchio zmore kak dober film, a jo lahko tudi popolnoma polomi (kot v «Sbatti il mostro in prima pagina»). Rossellini in Carmelo Bene sta se vsak po svoje sterilizirala. De Sica ne pomeni več popolnoma nič. Ostane še skupina režiserjev, ki delujejo v ljudskih žanrih in ki so jih doslej podcenjevali: Luigi Comencini, Dino Risi, Nino Manfredi, morda Luigi Zampa in Alberto Lattuada. Od intelektualističnih režiserjev pa si ne mnogo obetamo; nekateri vendar dobro pišejo o zadnjem delu bratov Taviani. Preostajajo nato se vsakovrstni žanri, ki pa razen filmske komedije ne dajejo vrednih rezultatov, vključno «angaziram» niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiliiiiilliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiriviiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TEZKOCE Z MLADIMI TUDI V SOVJETSKI ZVEZI Nataša si želi živeti med «mladimi aristokrati Dolgolasci s ciničnimi pogledi na vse, kar je po njihovem mnenju staro - Posebno elito predstavljajo sinovi tako imenovanih dobrih družin, ki se smatrajo za nekakšno «aristo-kracijo» - Kje so vzroki za ta pojav in kako nanj reagirajo predstavniki sovjetske družbe Odkar je pred nekako pol leta mlada Nataša Čemiševa v odprtem pismu priznala, da se je z zadovoljstvom poklonila družbi sovrstnikov, ki so se bili dvignili nad ostale do take mere, da jih je moč imenovati «aristokra-cijo», je «Komsomolskaja Pravda* začela objavljati polemična pisma mladih čitateljev, obravna-vajoča ta in podobna vprašanja. Omenjeni mladinski časnik sam pa spodbuja to polemiko, ker meni, da poglavitni vzroki tega pojava še niso odkriti. Nataša je napisala, da živi med fanti in dekleti od 15. do 20. leta starosti, ki jih ni moč prištevati med «huligane». Nasprotno, so dobri učenci, uvrščajo pa jih med tako imenovane «dobre otroke*. Edinole — zanje ni nič svetega, ne spoštujejo ničesar, kar je staro. Posmehujejo se umetniškim koncertom in starim filmom, upokojencem. Zadnje Nataši ne ugaja, vendar zaradi tega ne namerava zapustiti «aristokra- Horoskop V Sahari so prišli do senzacionalnega odkritja. Skupina raziskovalcev, ki so stikali za uranom, je v pesku odkrila pravcato pokopališče prazgodovinskih velikanov, dinozavrov. Na sliki dva raziskovalca, ki sta pravkar potegnila izpod puščavskega peska velikansko stegnenico omenjene praživali ...... u,...,........II...MM,.,,.......II...III........................................................... S svojo dinamičnostjo boste prebrodili vse težave. Večer posvetite sebi in svojcem. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Preveč ste zaposleni, da bi si naprtili še druge naloge, ki se vam ponujajo. Ljubosumni boste. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vse se bo tako razvijalo, da boste komaj dohitevali dogodke. Ne razkrivajte svojih čustvenih nagnjenj. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Dan se bo razvijal zelo intenzivno 'n bo tudi uspešen. V čustvenih zadevah naj se vam ne mudi. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Dopoldanske ure posvetite delu, popoldanske pa sebi in svojcem. Pazite na zdravje. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Špekulacije so zelo nevarne, zato se jim izogibajte. Razumevanje v družini. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pripravljali boste načrte za bližnjo bodočnost. Pomembno srečanje v popoldanskih urah. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Nekoliko ste zanemarili svoje naloge in to vas bo ve:iko stale. Ne boste najbolje razpoloženi. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Veliko bo praktičnih poslov, oolj malo pa bo zadoščenja. Zelo živčna diskusi- ja, ki pa bo zalegla. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Preob-ložili ste se z delom in zato boste marsikaj slabo opravili. Neki važen problem družinskega značaja bo razčiščen. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Preden se za kaj odločite, temeljito premislite. Prijetno razpoloženje, ki bi ga bilo škoda pokvariti. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Dan bo dober, vendar se ne boste navduševali nad njim Pri jetno presenečenje od nepričakovane strani. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. H.) cije» in oditi med «plebejce», ki se, kot njeni vrstniki v razredu,.počuti jo neprijetno pred sleherno golo skulpturo in nimajo pojma o olimpiaoi v Sapporu. Redakcija je najprej Nataši , odgovorila z nekaj moralnimi nauki o koristni življenjski filozofiji. Sledilo je nekaj Dobronamernih pisem, ki so jih napisali celo nekateri čitatelji, kateri so sami preživeli dokaj nemirno mladost in so lahko razumeli Natašo, a ji na koncu vendarle žele, da bi se kar najhitreje spet povrnila med normalne fante in dekleta. Potem je prišlo še 'več pisem, ki so dokazovala, da Natašin primer ni osamljen. Ugotovljeno je bilo, da tudi na drugih šolah obstajajo skupine, ki se imenujejo intelektualci* ali «giganti misli* ipd. Vsi ti s prezirom gledajo na ostale. Te pojave «aristokracije» je prvi odkril Jurij Dobičin, ki je z grenkobo zapisal: «Na glavnih ulicah mest lahko srečaš vrsto tako imenovanih «hipijev», ki drug drugemu preprodajajo gramofonske plošče, kavbojke in podobne stvari: Kakšno strašno nasprotje! Urejene, lepe in čiste u-lice — na njih pa črede teh dol-gosalih in umazanih preprodajalcev.* Med dolgolasci so tudi taki, ki se ne smatrajo za «švercarje», a navzlic temu, kot Saša Kirsanov iz Lvova, odkrito izpovedujejo svoje simpatije za to, kar je tudi tem pri srcu. Pravi: «Imam rad pop in beat-glasbo, nosim dolge lase in ameriške kavbojke, imam magnetofon in stereo-sprejemnik . .. Nad tem se navdušuje tudi moja babica in mati. Imam rad ljudi, ki gredo v korak s časom.* Namesto, da bi pojav, ki ga nihče več ne prikriva, samo registrirali, skušajo resnejši udeleženci te razprave odkriti njegov izvor. Pod obtožbo so se znašli učno-vzgojni sistem, šola in starši. študent tehnološke fakultete Andrej Krugljačenko meni, da so klice pojava mladinske «aristo-kracije* v samem učnovzgojnem sistemu, ki daje poudarka samo znanju, predvsem tehničnemu, mnogo manj pa humanističnim vedam. «Danes človeka ocenjujejo same po pridobljenem znanju, ne po duši in srcu,* toži Krugljačenko. Spričo takega vrednotenja učencev, pa se že v srednji šoli začenjajo izločevati odličnjaki kot nekakšna vrsta «tehniške elite*. Celotnemu učno-vzgojnemu sistemu tudi zamerijo, da je preveč usmerjen proti kolektivu, zanemarja pa individualnost. Nepodpisano pismo iz Novokuz-njecka pa pravi: «Natašini prijatelji so očitno nad svojo sredino. Kaj naj store? Naj se spuste na njeno raven? Naj se podajajo v «klube dolgočasja*? Naj prisluhnejo vzvišenim frazam o romantiki in kolektivu? Morda je to res vredno pozornosti, toda danes ni vse. Danes je treba razumeti, da je človek tudi individuum zase. Pa naj se imenujejo aristokrate, v skrajni liniji je to vendarle boljše, kot pa se imenovati «delec družbe*. Nato so prišli na vrsto starši. Cule so se kritične izjave: «Nata- šini prijatelji niso aristokracija, marveč razvajeni otroci*. Neznani starši so zapisali: «Kolje-vi starši so delavci, Sašev oče pa je glavni inženir, mati pa zdravnica. Pomeni, da bi se naš sin moral družiti s Sašo in ne s Koljo. Že od šolskih klopi naprej skušajo starši prepričati otroke, da ne smejo postati delavci, temveč inženirji, zdravniki in učenjaki.* Na drugi strani te intelektualne «aristokracije» in ccočkovih sinčkov* se nahaja «aristokracija» preprodajalcev, «hipijev» po glavnih mestnih ulicah, o katerih je pisal omenjeni Dobičin. To so mladoletniki, ki se ukvarjajo s prepovedano p-odajo blaga, tako imenovanim «švercanjem». Posel je dobičkonosen. Po zadnjih podatkih glede cen na teh «divjih tržiščih*, stanejo v Odesi kavbojke 100 rubljev, lakasti moški večlji prav tako 100 rubljev, kravata 10 do 15, žvečilni gumi pol rublja itd. Že prvi rubelj, zaslužen na tak način, privede mladega preprodajalca v krog «aristok.racije», a obenem tudi na rob mladoletnega kriminala. Divja trgovina cvete po vseh večjih sovjetskih mestih, celo nedaleč od znane moskovske veleblagovnice GUM. Ljudje, ki med poglavitne razloge tega uvrščajo pomanjkanje modnega blaga, ne samo inozemskega, ampak tudi domačega, zaskrbljeno predvidevajo, da bodo sledovi «šverca» na tej mladini ostali še takrat, ko bo sovjetsko gospodarstvo v stanju boljše in u-strezneje oskrbovati tržišče. Med omenjenima dvema mladinskima «aristokracijama» — ono razvajenih otrok in preprodajalcev — pa očitno obstaja neka zveza. Da bi lahko nekdo dobičkonosno trgoval z «zahodnimi artikli*, morajo zanje obstajati kupci. To pa so mladi ljudje, ki sami še ne služijo, a njihove zahteve, želje in potrebe zadovoljujejo starši. Naravno, ne vsi — toda prav na osnovi različnih poklicev in dohodkov očitno danes obstoje različni sloji sovjetske družbe, a te razlike prihajajo do izraza tudi v položaju mladih v tej družbi. Nekateri sovjetski e-konomisti, kot n. pr. Kronrod, pa govore celo o razredih. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Anita Coneatti v Rossonijevi Generali proti Picassu Ako iz Černigojeve šole prihaja slikarsko napredni pomladek tržaške likovnosti, pa ostaja Tosti učitelj vsem, ki čutijo nagnjenje do bolj tradicionalnega upodabljanja lepote sveta. Pri njem se je izšolala tudi Anita Coneatti, profesorica klavirja. Po pičlih treh letih dela je sedaj njena prva razstava v Rossonijevi galeriji vsekakor mnogoobetajoč nastop. Doma iz Malega Lošinja, pač najraje slika obalne kraje tu in v Istri, od Izole in Milj do Trsta, s posebno ljubeznijo do slikovitosti starega mesta, odkoder je uspela podoba Ulice Croce-fisso. Vse to podaja v prijetno sončno - toplih barvah, a ne sledi pri tem v teminah učiteljevim vzorom. Ne vnaša kot on v slike živali in ljubi tihožitja s cvetlicami. Vpliv je na razstavi še opazen v značilni obdelavi cirkuških klovnov, ne pa v drugih zasnovah. Že precej samostojna in krepka odločnost potez, kot npr. v morskem zrcaljenju hiš Rovinja, najavlja, da bo Coneat-tijeva verjetno kaj kmalu obogatila tržaško pokrajinarstvo z novimi pobudami, saj so jo že sprejeli v svojo sredo na novi razstavi v galeriji degli Artisti znani tržaški slikarji. Calusa v galeriji Tergeste Po uspeli lanski razstavi v galeriji Tergeste nam spet istotam predstavlja še mladi Calusa svoje najnovejše oljnate podobe, ki jasno pričajo, kje povsod je iskal lepoto pokrajin v preteklem letu. Kot Tržačana ga je seveda privlačevala posebnost krnskih pomladi, a ne toliko pestrost jeseni. Podal pa se je iskat lepote narave še dlje, tja pod kamniške planine, v krate materinih sorodnikov. In od tam so gotovo najlepše pokrajine. So pa tu tudi prikazi zasneženih gorskih pokrajin iz Cortine in drugih krajev Karnije. Vsebinsko je torej nova Calusova razstava zelo različna od tiste lani. Je pa tudi bolj opazno kako Calusa slikarsko napreduje ter se bliža popolnosti resničnega slikarja, čeprav mu je, njemu geometru, slikanje bolj v razvedrilo. Jemlje ga pa zelo resno. To pa je tudi najboljše jamstvo, da bo postal, kot Babuder, Milija in drugi, tudi on nekoč samo slikar in upoštevan pokrajinar. MILKO BAMBIČ žanr Petrijev in Damianijev. (Pon-tecorvo pa je problem zase). Tudi izven Italije se precej vsiljujeta apriorizem in metafizika. V Franciji z «nouvelle vague», k* nam je še pred kratkim dajala dobra dela: Godard, Truffaut, Cha-brol, Demy, da ne govorimo a Straubu, so menda vsi zašli v slepo ulico; le Erič Rohmer je menda v razvoju. O Bressonovem kademizmu smo že pisali. Tudi Belgijec Delvaur je baje v krizi, Resnais pa je utihnil. V Anglii1 imamo Russellovo metafiziko. N® Švedskem je še vedno najzanimivejši Ingmar Bergman; danes 9a lahko gledamo brez lažnega navdušenja, zato moremo ceniti njegove dejanske zasluge; njegovi zadnji filmi pa so, razen «The Touch», gola metafizika. V vzhodnih državah se je izkazalo nekaj zanimivih osebnosti: med izseljenci je Polanski zabredel v akademizem, Jancso in Skolimomski Pa kljub nevarnostim ohranjata Vr' votni elan. Le malo je torej na svetovnem nivoju režiserjev, ki kažejo nenehen razvoj: predvsem večno mladi Luis Bunuel, Joseph Losey, Welles, nato Nagisa' čshi-ma, Skolimomski, Guerra, Makove jev in še kdo drug (ta pregled je pač nujno bežen; nekatere avtorje pa premalo pri nas poznamo: Tannera, Souttera itd.); da ne govorimo seveda o hollywood-skem filmu, ki je še vedno najvitalnejši. Če se povrnemo k ViscontijU, je precej razumljivo, da se v današnjem momentu svetovnega jama obširen del kritike opredeljuje za dela, ki ne tvegajo ničesar. Najvitalnejše filmske osebnosti so danes tiste, ki tvegajo z vsakim filmom, s slehernim P°~ snetkom. Tri ure Viscontijevega filma pa nam ne povejo nič novega. Wagnerjeva glasba je seveda lepa. Zasedba igralcev pa ie brez elana; nastopajo Helmut Berger, Romu Schnegder, Trevor Bo-ward, Silvana Mangano, Gert Frobe, Helmut Griem, Umberto Orsini, John Moulder Brorvn, So-nia Petrova, Adriana Asti. Marc Porel. V tržaškem kinematografu, ki predvaja film, se je vstopnina zvišala na 1200 lir: «umetniška mojstrovina» seveda nima cene■ Propagandna kampanja za ta fdrU in za Bertoluccijev je višek nesramnega, kulturno prekritega avtoritarizma; dosti bolje prenašamo kampanjo za «11 padrino» (The Godfather), ki ne razkazuje umetniških pretvez in je navsezadnje dosti boljši film. SERGIJ GRMEK Prejeli smo SOCIAI.IZAM, časopis Saveza komunista Jugoslavije, godina XVI. 1973, broj 2. PROTEUS, marec 1973. Vsebina: Pri Indijancih v ZLA — H 'f0" ne Pogačnik. Ali je oblika bakterijske celice še pomembna, Brenka Brzin. Struktura imunoglobuli' na G, Savo Lapanje. Laktoza >n la.ktaza, Jože Brzin. Zakaj na Rašici ne raste črni teloh?, France Šuštar. Mineralna in kemična sestava kamnin na Luni, Joie Duhovnik. O jami, dolgi 225 km. in o Postojnski jami za primer' javo, Ivan Gams. Med škocja' nom in Labodnico, France Šušteršič. Nekaj slik s Štajerske zaključku «gobjega leta 1972». Branimir Bračko. Kratke vesti: Citogenski vzroki krvnega raka, Breda Dežman. Rumeni cvetovi blagodišečega teloha, Vlado Rav' nik. Najdaljše podzemeljske ja' me v ZDA, Dušan Novak. Brazilski generali so začeli novo «moralno čistko*. Uvedli so ostro cenzuro filmov, literarnih del, likovnih umetnin itd. Pod njenim udarom so se znašli Picasso, Antonioni, Pasolini in drugi znani ustvarjalci. Čistka se je začela s prepovedjo prodaje Picassovih reprodukcij. Gre za zbirko njegovih «Erotičnih grafik*. V zadnjih dneh je policija zaplenila tudi reviji «Playboy» in «Soni», ker so vojaški cenzorji ugotovili, da žalijo družinsko moralo. Več sto brazilskih razumnikov se je temu postavilo po robu, zahtevajoč, da se ta cenzura ukine. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Ansambla The Duke of Burlington in The Diamonds Four; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce, 18.15 U-metnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Glasbena beležnica; 19.10 Vrnitev pod Kras — črtice in novele Stanka Vuka — «Kubed in njegovi ljudje*; 19.20 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.25 Luigi Dallapiccola: Jetnik, opera; 21.30 Večerni mini-koncert; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 16.35 Kulturni pregled. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Poljudna znanost; 9.00 Orkestri; 10.00 Od melodije do melodije; 11.15 Poje A-driano Pappalardo; 11.30 Najlepše pesmi; 12.00 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Šola; 15.20 Plošče; 16.40 Pevci lahke glasbe; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.45 Naši solisti in ansambli; 18.00 Parada orkestrov; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Domači pevci zabavne glasbe; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Zborovsko petje; 2100 Srečanja: Ozvald Ramovš; 21.30 Orkester; 22.00 Skladbe Karla Pahorja; 22.35 Ritmi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.20 Kratki teden; tokrat iz Neaplja; 14.00 Če- T0REK, 27. MARCA 1973 trti program; 15.10 Program za mladino; 16.40 Program za najmlajše; 17.05 Sončnica; 19.25 Koncert v miniaturi; 20.20 «Andata e ritorno*; 21.15 Opera: Der Frei-schiitz. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Michele m Stevie Wonder; 8.40 in 9.15 Orkester; 9.00 Pred nakupi; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 «Alto gradimento*; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Dogodki in ljudje; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Film: «Signori si nasce* — Toto, Peppino de Fi-lippo, Delia Scala; 20.50 Plošče; 22.43 Henryk Sienkievvicz: «Quo vadis?». III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11 40 Sodobna ital. glasba; 12.12 Glasba skozi čas; 14.30 Hindemithov oratorij: «Das Unaufhorliche*; 17.20 Enotni razred; 17.35 Jazz danes; 19.15 Vsakovečerni koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Slovenski pevski zbori; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Glasba za kitaro in njene sorodnike med instrumenti;. 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Glasbena tribuna mladih; 14.40 «Na poti s kitaro*; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Od melodije do melodije; 16 00 «Vrtiljak»; 16.40 Naš podlistek: C. Kosmač: Prebujenje; 17.10 Po- poldanski simfonični koncert; 18.15 V torek nasvidenje!; 18.45 Prof. dr. Bogo Grafenauer: Vnanji potek kmečkih uporov; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Minute s triom Franca Sušnika; 20.00 Prodajalna melodij (stereo); 20.30 Radijska igra — Žarko Petan: «Dvojnik»; 21.20 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 22.15 Popevke se vrstijo: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Komornoglasbeni večer pri skladatelju Vilku Ukmarju. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola, 12.30 Življenje v Veliki Britaniji; 13.00 Slikanice; 13.30 Dnevnik; 15.00 Šola; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mla dino; 18.45 Nabožna oddaja; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Nessuno deve sapere*; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 O potroš- nji; 22.05 «Da, vendar .. .», 22.20 TV film: «Tony in profesorica Molly». JUG. TELEVIZIJA 9.35, 11.00, 14.45, 16.10 TV v šoli; 10.40 in 15.35 Ruščina; 17.15 Pogoji za uresničevanje amandmajev; 17.45 Leteči vrtnar; 18.15 Obzornik; 18.30 Mešani zbor iz Izole; 19.00 Huda zlatenica je novorojenčku nevarna; 19.20 Imeti in ne imeti; 19.45 Risanka; 20.00 in 22.15 TV dnevnik; 20.30 Pogovor o...; 21.20 Nenavadne zgodbe; 21.45 J. Hhorwald: Stoletje kirurgov. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila: 20.30 Vsi vlaki sveta, serijska oddaja; 21.02 Film: «Protisvet*. ALliA ŠPORT SPORr ŠPORT 3? Bologna - - Fiorentina 2:0 Cagliari - - Juventus 0:1 Lazio — Atalanta 2:1 Milan — Roma 3:1 Napoli - Palermo 1:1 Sampdoria — Vicenza 0:0 Torino — Inter 4:0 Verona — • Ternana 1:0 LESTVICA: Milan 36, Juventus Ov| AlitCi mI | X 1V/I CllvlUU Torino 25, Bologna 24, Cagliari ?• Napoli 21, Verona 20, Roma ln Sampdoria 19, Atalanta 18, LR Vi-Cen2a 17, Palermo 15, Ternana 13. Prihodnjo nedeljo ne bo prvenstvenih tekem. V soboto bo na spojku mednarodna tekma za kvali 'kacijske skupine svetovnega po-Ka*a Italija — Luksemburg. B^iga pARl PRIHODNJEGA KOLA: Arezzo - Novara, Bari - Ascoli, ~rescia - Como, Catania - Foggia, rešena - Catanzaro, Genoa - Man-j?va. Lecco - Brindisi, Reggina -^giana, Taranto - Monza, Varese ' Perugia. A SKUPINA C Uerthana — Alessandria 0:0 ^overeto — Legnano 3:2 Cremonese — Piacenza 0:0 Belluno — Pro Vercelli 1:0 Parma — Savona 1:0 “plbiatese — Seregno 0:0 “?ssatese — Trenio 0:0 Vigevano — Udinese 0:2 Padova — Venezia 0:1 Triestina — Verbania 1:0 LESTVICA: Alessandria in Par Z13 36, Udinese in Venezia 33, Sa T^na 32, Cremonese 29, Seregno, i40 *n Solbiatese 27, Padova ' Legnano in Belluno 25, Pro Ver-•n!' >n Cossatese 24, Rovereto, ji* 1 estina in Derthona 22, Piacenza • Vigevano 18 Verbania 11. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Udinese - Belluno, Alessandria • y S^atese, Parma - Cremonese, ^mania - Derthona, Trento - Pa-Va. Venezia - Rovereto, Piacen p - Seregno, Legnano - Solbiatese, ,,f° Vercelli - Triestina, Savona ■ VlRevano Ju9oslovansko nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA jkograd - Dinamo 4:2 artizan — Sarajevo 3:1 ^tjeska - Vardar 0:2 ^hmpija _ Sloboda 2:2 fe,- Radnički .,U0 Čelik - Vojvodina 0:2 °orac — Hajduk - 2:0 rPartak — C. zvezda 0:1 Zeljezničar - Velež 0T ‘2:0 29^VICA: C. zvezda 31, Velež v ’ Pe°grad 28, Partizan 27, Saraje-r '”• Željezničar 23, Sloboda 22, Bo-v 2L Vardar in Radnički 20, Voj-Hadana in čelik 19’ Olimpija 18, le „uk. Dinamo in Bor 16, Spartak 5' ^tjeska 14. pARi PRIHODNJEGA KOLA: R j. J lje,a Sarajevo - Beo ZVEZNA LIGA - ZAHOD j^rlovac — Zagreb pribor - Rudar (T) trešnjevka — Mura “Mit - Kozara «ijeka - Rudar (L) lbenik — Orijent ^egesta — Mercator arTnstvo — Istra ■oboda — Varteks 1:1 1:1 3:1 3:0 0:1 1:1 2:3 0:1 2:0 •ji^LSTVICA: Zagreb 35, Karlovac qJ. Maribor 27, Rijeka 25, Mura in Vaifnt 24, Split in Mercator 20, da Šibenik in Istra 19, Ru-b-, 'L), Segesta in Kozara 18, SIo-6 a 16, Jedinstvo, Trešnjevka in Udar (T) 15. športne vesti Na šesti sikam V A SKUPINI C LICE Avtogol omogočil zmago Triestini Tudi nedeljska tekma je bila tehnično zelo slaba Triestina - Verbania 1:0 TRIESTINA: Cantagallo, Saba- din, De Gaspari, Truant, De Luca, Scichilone, Bertoli, Brusadelli, Ja-covone, D'Alessi (Rakar v 46. min.), Vastini. VERBANIA: Fellini, Bonetti, An-dreoli, Vergani, Perego, Bagnoli, Pellegrino, Cavallino, Abate, Mar-forio. Pariš (v 78. min. Rizzuto). SODNIK: Romanetti iz Messine. STRELEC: Perego (avtogol v 84. min.) Če ne bi bilo avtogola pet minut pred koncem srečanja, bi se morala Triestina prav gotovo odpovedati vsakemu upanju za obstanek v ligi. Proti zadnjemu na lestvici niso Tržačani prikazali prav nič zanimivega in je sredi drugega polčasa že kazalo, da bodo prišli v vodstvo gostje, ne pa domačini, ki bi morali po vsaki logiki zmagati. Le delno opravičilo za tako slab nastop je poškodba D’Alessija, ki je od 16. minute dalje šepal zaradi trčenja z Bagnolijem in poškodbe gležnja. Res je ostal na igrišču do odmora, toda njegova podpora moštvu je bila slaba. Tržaški tretjeligaš je nastopil s precej spremenjeno postavo, kjer se je predvsem v ozadju občutila odsotnost Macchie in Tugliacha. Pozitivno je odigral mladi Sabadin kot branilec, medtem ko je presenetil Truant, ki je po dolgem času znova nastopal vseh devetdeset minut in je bil najboljši na igrišču, čeprav je proti koncu opešal zaradi utrujenosti. Truant je bil v odlični formi in je odigral eno svojih letošnjim najboljših tekem. Kot vedno pa je bil šibak napad, ki ni znal najti poti v vrata niti proti takemu nasprotniku, kot je Verbania, ki je že obsojena na izpad. Kljub temu pa so se gostje predstavili na igrišču s trdnim namenom, da čimbolj zmešajo račune domačinom, kar jim je v celoti uspelo. Predvajali so zelo grobo igro in so skušali čimbolj zavlačevati. Gostje so se predstavili kot zelo slaba ekipa, ki se poslužuje v prvi vrsti obstrukcionizma, da bi rešila, kar se rešiti da. Srečanje je bilo izredno nezanimivo, domačini so (kot večkrat doslej) prikazali vse svoje napake v napadu, ki nikakor ne more preigrati nasprotnikove obrambe. K temu se je tokrat pridružila še slaba obramba., Ta bi kipalp prejela gol, če ne bi bilo v vratih res odličnega Cantagalla, ki je skušal nadoknaditi napake tovarišev. Na sredini je zhdovoljll edi nole Truant. Brusadelli je že precej nedelj slab, Scichilone pa je bil pomaknjen bolj v ozadje. Vsekakor pa daje nedeljsko srečanje kaj malo upanja za prihodnjo tekme, ko bodo nastopili odločilni trenutki v borbi za obstanek in za izpad iz C lige. * * * Derthona, ki dela družbo Triestini na zadnjih mestih lestvice je prisilila vodečo Alessandrio k remiju, tako da imamo sedaj na vrhu dvojico ekip, Alessandrio in Parmo, ki je premagala solidno Sa-vono. Na tretjem mestu pa sta Venezia in Udinese, ki sta odpravila Padovo (prav v zadnji minuti) in Vigevano. Prav tako kot na vrhu lestvice, je položaj zelo nejasen tudi na dnu: Verbania in Vigevano sta že obsojena na izpad, trši pa je boj za tretjega kandidata. Piacenza je remizirala proti nevarnemu Cremoneseju, Derhona pa proti A-lessandrii in ima enako število točk kot Triestina in Rovereto, ki sta v nedeljo zmagala. Nista pa izključena iz tega začarenega kroga niti Cossatese in Pro Vercelli (ki bo v nedeljo sprejel v goste Tržačane), čeprav imata dve točki več. Radi V NEDELJO V PRVENSTVU 2. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE Tudi povratni derbi med Zarjo in Bregom se je v Dolini zaključil brez zmagovalca Pomembna zmaga Vesne - Odličen nastop Primorja - Poraz Juventine tik pred koncem tekme MLADINSKI NOGOMET MLADINCI Libertas Sv Sergij - Primorje 0:2 Union - Cremcaffe 0:2 NARAŠČAJNIKI Breg - Demacori 3:0 Opicina Supercaffe - Gaja 0:0 Vesna - Triestina 1:1 Mladost - Romana 1:2 Breg — Zarja 1:1 (0:1) BREG: Favento, Possega, Rodel-la, Črmelj, Vatta, Picciolo, Mikuš, Race, Modenini, Vižintin, Grahonja, 12 Rapotec, 13 Samec. ZARJA; Babuder, Križmančič S., Marc, Primožič, Metlika, Križmančič V., Grgič, Bon, Žagar, Poro-pat, IJasqualis, 12 Turko. 13 Grgič D. SODNIK: Zidarieh (TS). GLEDALCI- 400. V d.p. izključen Picciolo zaradi ugovarjanja. STRELCA: Poropat 21. min in Modenini 54. min. Delitev točk zadovoljuje bolj Ba-zovce kot domačine, saj so bili slednji velike bližji zmagi ocl gostov. Tekma sama na sebi ni bila na zadovoljivi tehnični ravni, saj sta se -ekipi izkazali bolj z zagrizenim agonizmom. kot pa z dobro dobro igre. Zaradi slabega položaja na lestvici sta bili moštvi , živčni in grobi. To velja prej za goste kot za domačine, sa i so se * zarjaši zavedali da je lahko ta SMUČARSKI SKOKI 6. POLDOV MEMORIAL Švicar Walter Steiner zopet prvi v Planici Najboljši Jugoslovan je bil Marjan Mesec PLANICA, 26. — Švicar Walter Steiner je zopet postal «kralj Pla-nice». Po lanski zmagi in osvojitvi naslova svetovnega prvaka, je včeraj osvojil tudi prvo mesto na 6. Poldovem memorialu. 20.000 gledalcev je prisostvovalo izredno zanimivemu tekmovanju in je z zadovoljstvom zapustilo Planico, čeprav je bil najboljši Jugoslovan, Marjan Mesec, šele na petem mestu. V začetku je za domačine kazalo zelo dobro in to vse do Nor-čičevega 133-metrskega skoka s padcem, zaradi katerega so morali skrajšati zaletišče. Sicer pa nikakor ne moremo trditi, da so Jugoslovani razočarali, saj so med prvo deseterico uvrstili kar štiri skakalce, ekipno pa T^ft,^ili. tretji, in to celo pred Češkoslovaško. Prvo mesto je že četrtič osvojila Vzhodna Nemčija, Švica pa je zaostala za borf'vctv!e 'točki in pol. Med posamezniki je bil drugi vzhodni Nemec Wosipivo, tretji pa Če hoslovak Matouš, ki je izmed sedmih skokov ostal na nogah samo dvakrat in to takrat, ko je šla zares. Po prvi veljavni seriji je Steiner že vodil, presenetljiv drugi je bil Mesec, ki pa ni zdržal in je v drugi seriji skočil le 103 metre ter tako zdrknil na peto mesto. Stein-ner, ki je skakal predzadnji, si je s 123 metri gladko zagotovil zmago. REZULTATI: 1. Steiner (Švi.) 238 točk (115 in 123 m) Jj lili 1 B 1 Bologna — Fiorentina 1 1 - 1. Silver Angel 2 Cagliari — Juventus 2 2. Zvouk X Lazio — Atalanta 1 2 - 1. La Pimpina 1 Milan — Roma i 2. Taddeo de Sessa 2 Napoii — Palermo X 3 - 1. Volucrer X Sampdoria — Vicenza X 2. Brontolo X Torino — Inter 1 4 - 1. Suez 1 Verona — Ternana 1 2. Mescaleros X Padova — Venezia 2 5 - 1. Sacrificio X Prato — Lucchese X 2. Vegro X Modena — Spal X 6 - 1. Oscar 1 Ravenna — Rimini X 2. Crinto 2 Chieti — Avellino 2 KVOTE KVOTE 12 - - 6.022.033 lir 13 — 5.769.200 lir 11 - - 185.293 Ur 12 - 226.300 lir 10 - 15.000 lir j. Wosipiwo (Vzh. Nem.) 210 (108, 112) 3. Matouš (ČSSR) 208,5 (108, 115) 4. Glass (Vzh. Nem.), 5. Mesec (Jug.), 6. Pawlusjak (Pol.), 7. Norčič (Jug.), 8. Bonetti (Švi.), 9. Stefančič in Jurman (oba Jug.) itd. EKIPNA LESTVICA: 1. Vzhodna Nemčija 592,8 2. Švica 590,3 3. Jugoslavija 569,8 4. češkoslovaška, 5. Poljska itd. OBVESTILA Športno združenje Dom organizira v četrtek, 29. marca ob 29. uri v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13, NAMIZNOTENIŠKI TURNIR ZA ZAČETNICE Vpisovanje pred pričetkom turnirja. r.i.r * * * -io Odbor športnega društva Polet vabi svoje tekmovalce letošnjih 7. zimskošportnih iger ter vse aktivne člane kotalkarske in košarkarske sekcije, da se udeležijo družabnega večera, ki bo drevi, 27. marca ob 20. uri v dvorani prosvetnega doma na Opčinah. derbi zanje bolj kot za Brežane odločilen za obstanek v ligi. Naj še dodamo, da je srečanje sodil sodnik, ki nikakor ni zadovoljil. S svojim sojenjem je namreč oškodoval obe ekipi. Večjo škodo pa so trpeli «piavi», saj jim je zanikal povsem veljaven zadetek in tudi pri golu bazovcev si je izmislil neobstoječi prekršek.. Potek tekme je bil v p.p. precej uravnovešen. Akcije so potekale zdaj proti enim zdaj proti drugim vratom, vendar sta bili branilski vrsti nepropustni, sai Babuder in j njegov kolega nista imela večjega dela. Zarja je ob polovici polčasa povedla s Poropatom po prostem strelu. V drugem delu tekme so Brežani prevzeli pobudo v svoje roke in so neprestano pritiskali. Zarja se je zmedena stisnila na svojo polovico igrišča. Preden so «nlavi» izenačili z Modeninijem, so imeli še nekaj ugodnih priložnosti (Mikuš je zadel vratnico) in kasneje so tudi podvojili z Grahonjo, a je sodnik gol razveljavil. V 22. min. je bil izključen Picdolo. Brežani so v desetih napadali še dobrih deset minut in so nato upehani popustili, tako da je bazoviška ekipa lahko brez večjih težav ohranila neodločen izid. Po našem mnenju sta se odlikovala pri bre-žanih Modenini in Vižintin pri Zarji pa je bil najboljši Bon. Ocena za ta derbi ie Breg 2 in Zaria 1. IST Vesna — Inter SS 3:1 (2:0) VESNA: Tence, Zoffoh, Botti, Germani, Verzier, Zudini, Carmeli, Kelemenic, Švab, Milič (k), Cico-netti. INTER SAN SABBA: VergineUa, Suard, Besednjak, Mar žari, Olenik (k), Angileri, Cicaia (Marino), Rio-sa, Ispiro, Braulin, Giovanninj. Strelci: v 10. min. Germani (V), v 16. min. Ciconetti OO. v 66. min. Ciconetti (V), v 89. min. Giovan-nmi (I) iz enajstmetrovke. ■sodnik: Canciani iz Tržiča. Bili smo priče lepemu, tehnično izpopolnjenemu srečanju in prepričljivi zmagi Vesne. Spoprijeli sta se ramret dve povsem različni ekipi, ki sto nujno potrebovali zmago, hiter S. Saba, drugi na lestvici, je stai-tal vsaj na izenačenje, saj ima vse značilnosti dobrega moštva: prodoren napad, organizirano trojko na sredini igrišča in izkušeno obrambo. Vesna pa, ki se še ni izmotala iz nevarnih voda, je zaigrala polna volje do zmage. Take smo si ogledafr-rdepo nogometno-srečanje z organizirano 'gro in zadovoljivo tehniko. Navijači so b'li končno zadovoljni. ‘H Zmaga Križanov je zaslužena'. K njej je nedvomno bistveno pripomogel odlični vratar Tence, ki je ubranil štiri nevarne strele, pa tudi napadalci, ki so že po začetnem sodnikovem žvižgu zaigrali izredno požrtvovalno. Že v 10. min. je tako Germani z dolgim strelom ukanil tokrat precej negotovega vratarja Verginello. Pred koncem polčasa je Ciconetti podvojil in to je bil hud udarec za goste, ki so sicer odgovorili, a so naleteli na žilavega nasprotnika, ki ni nikdar popustil. V drugem polčasu je Ciconetti zabii še en gol in s tem je bila zmaga Vesne že povsem gotova. Gostje so lahko le zmanjšali razliko, vendar z enajstmetrovko, ki jim jo je sodnik dosodil dokaj čudno. Torej neoporečna zmaga Vesne, ki zasluži vsestransko pohvalo. Naša ocena pa je seveda 3. b. 1. Primorje — Isonzo 2:2 (1:1) PRIMORJE: Štoka (25. min. Kante), Visintin, Štrekelj, Bukavec, Trampuš, Barbiani, Drioli, Ru-stja, G. Husu, Fornasaris, 13. Be-zin. ISONZO: Peressin, Spanghero, Francescon, Seli, Defabbris, Pa- ciulli, Braida, Clama, Sebenico, Porcari, Cappello. Strelci: 34. min. Husu, 37. min. Sebenico, 57. min. Rustja, 70. min. Seli. Koti: 7:2. Sodnik: Lavaroni (Butrio). Gledalcev 500. To srečanje je izpolnilo pričakovanja gledalcev. Obe ekipi sta predvajali res lep nogomet. V začetku so bili gostje boljši. V času njihovega pritiska pa se je poškodoval vratar Štoka. Gostje so še močneje pritiskali, vendar so se domačini organizirali in so prevzeli vajeti igre v svoje roke. Barbiani, Drioli in Husu so prevladovali na sredini igrišča. Primorje je zato začelo ogrožati nasprotnega vratarja in domačini so zasluženo prišli v vodstvo. Gabri jel Husu je dobil žogo zunaj kozenske-ga prostora, vratar Isonza je zapustil svoja vrata in slovenski napadalec je z leve v loku poslal žogo v mrežo. Veselje na igrišču pa se še ni po- leglo, ko je po strelu iz kota Sebenico preusmeril žogo v domačo mrežo in izenačil. Tudi v drugem polčasu je bila igra lepa, izenačena in brez grobosti. V 12. min. je Gabrijel Husu zopet streljal proti vratom, vratar je kratko odbil do Rustja, ki je brez oklevanja zadel mrežo. Ob viharnem bodrenju navijačev so domačini potisnili goste povsem v obrambo. Toda v 25. min. je prišlo do nepričakovanega izenačenja. Žoge, ki se je znašla v kazenskem prostoru Pimorja, ni noben branilec odbil v polje in Seli je z akrobatskim strelom presenetil nekoliko negotovega Kanteja. Obe ekipi sta imeli v nadaljevanju še nekaj izrednih priložnosti za dosego gola, vendar jih nista izkoristili. Primorje za svojo igro vsekakor zasluži oceno 3. B. R. (Nadaljevanje na 6. strani) RiiiliiiiiiiliiiiliiiiiMilillllilliliiiiuiiiiiiiilllllillliliiiiiiiiiiilliiiliiHiliiliiiiiiiiiliiiiilllillliillllliillimiiiiiiiiiunaiiiiiiiiiillHllilllillliilllllllllllllilllllllliuiIllIlUlini V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Primorec doma in Sovodnje na tujem iztrgala nasprotnikom ves izkupiček Breg B proti barkovljanskemu Libertasu ni igral Primorec — Zaule 1:0 (1:0) Trebenski Primorec je slavil v nedeljo pomembno zmago nad Zaula-mi in je tako zopet potrdil, da se ta ekipa nahaja v zadnjem času v NAŠE OCENE 1. Sovodnje 19 47 2,473 2. Juventina 23 52 2,260 3. Primorje 22 46 2,090 4. Zarja 21 43 2,047 5. Breg 22 43 1,954 6. Primorec 15 28 1,866 7. Vesna 22 41 1,863 8. Olimpija 14 24 1,714 9. Union 14 22 1,571 10. Breg B 12 16 1,333 V prvem stolpcu je število odigranih tekem, V drugem je vsota dosedanjih ocen, v zad- njem stolpcu pa poprečna oce- na vseh doslej odigranih sre- čanj. Ekipe ocenjujemo z neza- dostno (1), dobro (2) in odlič- no (3). iiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiimmimiimimiiimiiiiimit MOTOCIKLIZEM NA TEKMOVANJU V IM0LI D. Petaros iz Boršta prvi na cilja Zmagal je na tomosu v kategoriji do 50 ccm - R. Hmeljak iz Repna šestnajsti Mladi Borštan Doljan Petarra je dosegel na nedeljskih motociklističnih dirkah za državno mladinsko prvenstvo v Imoli izreden uspeh: v kategoriji po 50 ccm je osvojil prvo mesto. Petaros, ki tekmuje za tržaški klub «Parlotti» je na motorju znamke tomos prevozil 50,170 km dolgo progo v 30’29”4, s p.h. 98,727 km na ure. Ta uspeh je prišel dokaj nepričakovano in je izredno razveselil vse ljubitelje športa po vsem Bregu in drugod po zamejstvu. Na tem tekmovanju je nastopalo še nekaj slovenskih tekmovalcev, ki pa so vozili z manj sreče. Robert Hmeljak iz Repna je bil v mladinski kategoriji do 125 ccm šestnajsti na aermacchiju, medtem ko so morali ostali zaradi okvar svojih motorjev odstopiti. Rezultati članskih kategorij: 50 ccm: Buscherini (malanca) 125 ccm: Bertarelli (suzuki) 250 ccm: Saarinen (yamaha) 350 ccm: Agostini (MV) 500 ccm: Read (MV) Naslednje tekmovanje, veljavno za italijansko državno mladinsko motociklistično prvenstvo, bo avgusta v Misanu. ATLETIKA LEGNANO, 25. - Ameriški dolgoprogaš Frank Shorter je zmagal na znanem krosu «5 mlinov*, ki so ga letos priredili že enainštiridese-tič. Shorter, ki je osvojil zlato kolajno v maratonskem teku na lanskih olimpijskih igrah v Miinchnu, je vodil od vsega začetka in je bil po sedmih kilometrih (proga je merila nad 9 km) že sam v vodstvu. Drugi je bil Anglež Foster, tretji Finec Kantanen, presenetljivo četrto mesto pa je osvojil Italijan Aldo Tommasini. Razočarala sta olimpijski zmagovalec na pet in desettisoč metrov Finec Viren in Ugandijec Akii Bua, munchenski zmagovalec na 400 metrov. Med ženskami je zmagala Pigni-jeva pred Angležinjama Smithovo in Ridleyevo. res dobri formi. Zmaga Trebencev je bila ne le zaslužena, ampak bi zaslužila vsekakor še precej višji izid, če bi hoteli, da bi ta odražal pravi razvoj dogodkov na igrišču. Čeprav je Primorec dosegel en sam gol (realizator je bil Pavel Kralj) in to v prvem polčasu, pa so nasprotnika povsem potisnili v obrambo, zlasti v drugem delu igre, ko Zaule dejansko sploh niso prišle do sape. Poraz z enim samim golom je za Zaule poceni uspeh, katerega niso zaslužile. Pri Primorcu moramo za nedeljsko igro pohvaliti celotno moštvo, ki vsekakor zasluži najvišjo oceno: tri. Marcelliana — Sovodnje 0:2 SOVODNJE: Marson, Trivellatto, Corva, Batistič; Ferfolja, Kovic, Petejan, Sambo. Marson, Fajt, Poz-zo, Zavadlav. L. MARCELLIANA: Zebutta. Dri-zecco, Munci, Venuta, Careddu, Or-tali, Mian, Dapas, Porciani, Spa-gnuolo, Frausin. STRELCA: Kovic v 32. min.; Sambo v 1. min. d.p. V Tržiču so Sovodenjci odnesli dve dragoceni točki proti tamkajšnji Marceiliani. ki je trenutno na lestvici nižje od slovenske ekipe. Sovodnje so v tej tekmi pokazale zares lepo igro in vse kaže, da kriza, ko so igralci v prejšnjih tekmah igrali poprečen nogomet in so po nepotrebnem zgubljali točke, počasi pojenja. Kronika igre je zabeležila nadvlado slovenskih igralcev, ki bi lahko dosegli še več golov, če bi ne bili tako nerodni v napadu. Sovodnjam gre vsekakor ocena 3. Benetti, Chiarugi, Rivera in Sabadini (Milan), Pulici in Sala (Torino). Med novimi imeni je treba poudariti predvsem Re Cecconija, ki ima po mnenju izvedencev, največ zaslug pri letošnjih podvigih Lazia, in Chia-rugija, ki je po daljšem čakanju postal najresnejši kandidat za eno od krilnih mest. PLANINSTVO V nedeljo, 1. aprila Četrti izlet SPDT na Kras V nedeljo, 1. aprila se bodo izletniki povzpeli na malo znani, a slikoviti Veliki vrh. Z avtobusom se bodo popeljali na Prosek, od koder bodo šli peš najprej v Gabrovec potem še naprej v Zgonik. Tam bodo poiskali markacijo štev. 40, ki jih bo zvesto spremljala na vrh Velikega vrha in od tam dol v dolino in v Repnič. Izletniki naj se ne puste izvabiti od markacije štev. 40 A, ki je za lenuhe, saj je krajša in vrha sploh ne vidi. Z vrha je lep razgled po Krasu in po Tržaškem zalivu. Pot se vije ves čas skozi krasen star gozd in čez male jase, ki kar vabijo na počitek in k južini. Iz Repnica se pride v slabi uri spet na Prosek, od koder bo avtobus odpeljal v Trst. Odhod iz Trsta bo ob 8.30 iz Ul. Beccaria, zbimo mesto na Proseku pa pri avtobusni postaji ob 9. uri zjutraj. KOŠARKA Seznam 18 kandidatov za tekmo z Luksemburgom RIM. 26. — Tiskovni urad italijanske nogometne zveze je danes posredoval seznam igralcev, ki so na razpolago Valcareggiju za državno reprezentanco za tekmo proti Luksemburgu. ki bo v soboto, 31. t. m. v Genovi. Igralci so tile: Albertosi in Riva (Cagliari), Burgnich, Facchetti in Mazzola (In-temazionale), Anastasi, Capello. Marchetti, Spinosi in Zoff (Juventus), Chinaglia in Re Cecconi (Lazio), 1. ITALIJANSKA LIGA Spliigen Bock — Brili 83:64 Partenope — Forst 83:84 Alco — Gamma 77:63 Sacla — MaxmobiM 86:68 Snaidero — Mobilquattro 86:68 Ignis — Norda 92:72 Simmenthal — Gorena 96:82 LESTVICA: Simmenthal 42, Ignis 40, Forst 38, Snaidero 22, Norda in Maxmobili 20, Spliigen Bock, Sacla, Mobilquattro in Brili 18, Go-rena in Partenope 16, Alco 14, Gamma 8. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Mobilquattro - Alco, Forst - Ignis, Gamma - Maxmobili, Brili - Sacli, Norda Simmenthal, Gorena - Snaidero, Partenope - SplUgen Bock. Dr. Aleksander ^ela • Peter Partizanski zdravnik 23 Si ^Pomini iz bogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika Strah, ki ga je povzročilo bombardiranje, je v glavnem el. Vsakdanji ritem življenja se je deloma že vrnil med L Že so si spet brez strahu upali v vas in pričeli poprav-hiše in kar se je popraviti dalo. Zvečer smo se odpravili čez Smrekovec v taborišče prve . ki je bila takrat za Račno goro. Sredi gozda in temne smo nenadoma naleteli na dva partizana, ki sta bila prav 1 namenjena v taborišče. Še nikoli ju nisem srečal. Tudi s ju ni poznal. Po govoru sodeč nista bila iz Loške doline, sta Jože in Stojan in sta prihajala s Primorske. Namenjena bila v štab bataljona, kamor sta nesla pošto. Bila sta rja, ki sta vzdrževala zvezo med štabom našega bataljona ‘ašo Primorsko četo, ki je delovala nekje na področju Ilir-Ristrice in Brkinov. Vedel sem, da je ta četa v sklopu našega bataljona, toda :n njenega komandirja Draga nisem še nikogar srečal. Sam nisem obiskal čete, ker je bila zveza z njimi izredno vna in nevarna. Samo Stojan in Jože sta lahko vzdrževala o, ker sta bila od tam doma in sta dobro poznala vse vne poti in prehode čez mejo. Italijani so izredno močno razili bivšo jugoslovansko - italijansko mejo prek Snež 1 in Javornika. Prehod čez njo je bil skoraj nemogoč. O- čividno so se bali, da se vstaja ne bi prenesla prek meje v kraje, ki so jih že imeli za svoje. Jože in Stojan sta mi pravila o življenju in delovanju Brkinske čete. Delovali so v izredno težkih pogojih. Na drugi strani meje ni bilo tako kot pri nas. V sleherni vasi so bile karabinjerske postojanke. Zraven je bilo še mnogo vojakov in fašističnih formacij, ki so nadzorovale gibanje prebivalstva. Zadnje čase so nadzorovanje nad prebivalstvom še poostrili. Premiki partizanov so bili mogoči le ponoči in ob veliki previdnosti. Hrane jim ni primanjkovalo Ljudje so jim zelo radi pomagali. Stojan je vedel povedati mnogo zanimivega. Doma je bil iz revne družine. Zgodaj so ga odpravili iz hiše. Moral si je sam služiti kruh najprej kot pastir, nato še kot hlapec. Ko je bil še otrok, ga je konj brcnil v glavo. Kopito mu je prebilo lobanjo in povzročilo težak pretres možganov. Niso verjeli, da bo preživel. Bil pa je trdnega zdravja in kmalu se je zlizal. Od takrat pa ga je glava stalno bolela. Posebno hude so bile bolečine, kadar se je razburil ali ko se je menjalo vreme. Spričo težkih glavobolov, zaradi katerih se sicer ni nikoli pritoževal, je bil pogostoma moj gost. Prihajal je k meni po tablete proti bolečinam. Tako sem imel priložnost bolje spoznati tega hrabrega in zanimivega kurirja, ki je bil ves predan našemu boju. Večkrat mi je pravil o svojih kurirskih dogodivščinah, ki so ga spremljale, ko je prestopal mejo. Nekajkrat bi ga sovražnik pri tem skoraj ujel. Rešili sta ga hladnokrvnost in preračunljivost, ki ga doslej nista zapustili. «Ne dolgo tega,» je pravil, «sem kot navadno prišel do bližine meje. Manjkalo je še nekaj deset metrov do mejne črte, po kateri so patruljirali vojaki, ždel sem v gostem grmovju in oprezoval okoli sebe, čakajoč ugodnega trenutka, da se spustim prek meje. Bila je temna noč Skoraj ničesar nisem videl pred seboj. Vse je bilo tiho. Kazalo je, da to pot prehod ne bo težak. Na pamet sem poznal vsako ped poti. Od meje me je ločilo le še nekaj metrov. V temi sem se priplazil do nekega drevesa. Pravkar sem se namenil, da se oprimem drevesa, ko je nenadoma v neposredni bližini pred menoj počil strel. V prvem trenutku se ml je zdelo, kot da je padel strel z drevesa. Nagonsko sem se obrnil in skočil. Imel sem smolo in srečo obenem. Zaletel sem se v veliko skalo in padel čeznjo. V telesu sem začutil hudo bolečino. Pravzaprav me je to rešilo. Iz kakih štirih metrov kolikor sem se oddaljil od drevesa, kjer je padel prvi strel, je padlo v kratkih presledkih še nekaj strelov. Vsakič ko je počilo, so drobci kamenja leteli na vse s-trani in padali tudi po meni. Pritajil sem se in se stisnil kar se da k tlom. Koleno me je močno bolelo, toda ranjen nisem bil. Streli so ponehali. Kaj neki namerava storiti vojak, ki je streljal po meni, sem pomislil. Ali bo še streljal? Ali bo prišel gledat? Nisem utegnil razmišljati. Hip nato je počilo z vso močjo. Ročna bomba je priletela in se razpočila za skalo tik za menoj. Močan zračni pritisk je kar privzdignil skalo, za katero sem ležal. Imel sem srečo, ležal sem v globini med skalami v odličnem kritju. Ostal sem popolnoma miren. Mislil sem si, kar bo, pa bo. Zaradi bolečin v kolenu se nisem mogel premakniti. Vedel sem, da se tudi vojak ne bo upal pogledati takoj za menoj. Počakal bo dneva in nato bo pogledal, kaj je ustrelil. Za vsak primer sem pripravil bombo, da ga primemo počakam, če se bo odločil, da se mi približa. Do jutra je bilo še dobro uro. V tem času se moram rešiti, če ne bo po meni, sem si mislil. Negibno sem ležal. Z eno roko sem stiskal pripravljeno bombo, v drugi sem držal kurirsko torbo, v kateri sem nosil pošto. Čez čas začujem korake. Vzdolž meje je prihajal vojak, da poizve, zakaj je oni streljal, razločno sem slišal, kako sta se menila Razumel sem dobro italijansko. Iz njunega pogovora sem zvedel, da vojak, ki je streljaj name, ni prav vedel, na kaj je streljal. Mislil je, da je bila kaka srna ali kaj. Italijana sta se med pogovorom počasi oddaljevala in kmalu ni bilo slišati ničesar več. Počakal sem se malo, nato sem se previdno dvignil in šepaje nadaljeval pot,* je sklenil pripoved kurir Stojan. Toda Stojan vedno ni imel sreče. Spodletelo mu je samo enkrat in to ga je stalo življenje. Kadar je srečno prišel čez mejo, se je rad ustavil v gostilni v Starem trgu, kjer je popil kozarec ali dva. Vino mu je hitro zlezlo v glavo, če je popil kaj več, so imeli vsi težave z njim. Postal je aroganten, napadalen. Nadlegoval je ljudi, marsikaterega je žalil. Napetost, ki jo je čutil pri prehodu čez mejo. je želel sprostiti v vaški gostilni. Štab bataljona je vedel za njegovo početje. Opozorili so ga, naj tega ne počenja. Kot partizan se mora lepo vesti. Kaj si bodo vendar ljudje mislih o partizanih! Nekateri ljudje, ki niso naklonjeni našemu boju, radi izrabljajo naše napake. Res se je po dolini takoj raznesla govorica o pijanih partizanih, ki da so razgrajali in grozili ljudem, čeprav tega drugi niso počenjali se je govorilo, kot da je bila gostilna polna pijanih in razuzdanih partizanov. Tudi Stojan tega ni delal pogostoma. Nekdo pa je vseeno vztrajno širil take govorice. Opozorili so ga torej, naj se primerneje vede, če ne bo sledila ostra No, to opozorilo ni zaleglo. Nekega dne sem zvedel, da je straža pripeljala Stojana v taborišče iz Starega trga. Dobili so ga v gostilni, ko si je gasil žejo z vinom. Spet je uspel srečno prenesti pošto čez meja Poletna vročina in vino sta hitro premagala od poti in pre-stanih nevarnosti utrujenega Stojana. Poškodba glave iz mladih let je poleg alkohola še pospešila njegovo nepreračunljivost. Po vsakem kozarcu je postajal bolj neprišteven. Pričel je razgrajati in groziti. Znesel se je nad stoli in mizami. Ni mu bilo dovolj. Potegnil je pištolo in pričel streljati. Poškodoval ni nikogar. Le na stropu se je poznalo, kam je meril, čez čas so ga nekako ukrotili. Ko se je streznil, ni nič vedel, kaj je počenjal. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Monfecchi 6/11 P P 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 Uprava TRST Ul. Monfecchi 6/11 Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Monfecchi 6/111 Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina z a inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1,— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 27. marca 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 *ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pd oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst P0 DOGOVORU Z NAMESTNIKOM DRŽAVNEGA PRAVDNIKA S1C0 Uradno formalizirana «rimska» preiskava o protizakonitem telefonskem prisluškovanju Preiskava je bila dodeljena sodniku Pizzuttiju - Pretor Infelisi začel nov sodni postopek proti telefonskim vohunom ■ Ponzijevo zdravstveno stanje se je «strateško» poslabšalo RIM, 26. — «Rimska» preiskava o protizakonitem telefonskem prisluškovanju je bila uradno formalizirana. Od danes dalje bo preiskavo vodil preiskovalni sodnik dr. Nicolino Pizzutti, ki bo stalno v stiku z načelnikom preiskovalnega oddelka Galluccijem, dr. Sico ter preiskovalnima sodnikoma Squillan-tejem, ki sodeluje pri preiskavi o poskusu izsiljevanja ravnatelja A- TATVINA Dva milanska malopridneža, ki sta se nadejala, da bosta nekaj mesecev brezskrbno živela z izkupičkom tatvine, sta se morala po nekaj minutah premisliti. Tatova sta izmaknila dve torbi polni zlatnikov v skupni vrednosti 20 milijonov, lir, morala pa sta pustiti plen, ker je tehtal preveč. Malopridneža sta se z motorjem približala 36-letnemu Luigiju Cadori in mu bliskovita iztrgala iz rok torbi z zlatniki. Hotela sta se oddaljiti, a zaradi prevelike teže torb sta izgubila ravnotežje. Da se ne bi prevrnila z motorjem, sta morala odvreči torbi in jo hitro pobrisati, ker je Cadori začel klicati na pomoč. SPET TATVINA Uslužbenci sodišča v Brescii bodo morali še nekaj dni počakati na mesečno plačo zaradi drznosti in spretnosti dveh mladih tatov. Le nekaj metrov daleč od sodne palače sta mladeniča prežala na tajnika, ki je šel danes zjutraj po denar za plače na banko. Komaj se je uradnik približal ga je eden od dveh sunil v hrbet, se polastil torbe z 20 milijoni, skočil na motorno kolo in skupaj s pajdašem hitro odbrzel. SPREHOD Predvčerajšnjim ponoči so o-rožniki v Palermu aretirali 24-letnega težaka Gaetana Pitar-resija zaradi tatvine mrtvaškega voza. Mladenič je izjavil karabinjerjem, da se je polastil voza, ker si je želel nočnega sprehoda z avtomobilom. Ker ni imel lastnega prevoznega sredstva, je ukradel prvo vozilo, ki mu je prišlo «pod roko». nas Chiatanteja in Alibrandijem, ki vodi preiskavo o ponarejenih natečajih podjetja Anas. Dr. Pizzutti ima že dokazno gradivo, ki sta ga zbrala Infelisi in Sica. Sodnik bo moral najprej preučiti sodne akte preden bo nadaljeval preiskavo. Novo preiskavo je medtem začel pretor Infelisi, kateremu gre velika zasluga za dokaj hitro in ostro akcijo proti prisluškovalcem. Ko je mladi sodnik predal vse akte kolegu Siri. je bilo domenjeno, da bo sledil preiskavi v okviru svojih pristojnosti. Infelisi je zato začel sodni postopek, da bi odkril odgovornosti vseh javnih funkcionarjev, ki sc bili vpleteni v afero telefonskih prisluškovanj. V tej zvezi je pretor zahteval od telefonske družbe SIP seznam vseh priključitev telefonskih vodov, ki so jih zahtevali poiirija, karabinjerji in finančni stražniki. Če ne bo družba izročila zahtevane dokumentacije, bo pretor verjetno odredil zaplembo. Dr. Pizzutti bo moral pojasniti veliko še nejasnih okoliščin afere o telefonskem prisluškovanju. Gre predvsem za iskanje mandatarjev, kajti ni verjetno, da bi Ponzi in Beneforti nadzorovala telefone velike večine Rimljanov in Milančanov, kar na lastno pest. Pojasniti bo treba kako razširjena je bila Benefortijeva mreža v trikotniku Padova, Milan in Bergamo. In glej spet naključje: Padova je mesto, kjer je deloval bivši podčastnik obveščevalne službe Alessandro Mi-cheli, ki je imel svoj urad blizu Fredovega. Poglobljeno preiskavo zahteva tudi odkritje vohunske centrale v u-radu zasebnega detektiva Augusta Fataleja. Ko so v petek agenti vdrli v njegov urad so našli veliko materiala, ki dokazuje, da je Fa-tale prisluškoval telefonskim pogovorom veleposlaništev vzhodnih držav. Kaže, da so preiskovalci ugotovili, da je bil detektiv v službi vohunske službe neke zahodne sile. Izvedelo se je tudi, da bo preiskovalni sodnik jutri začel zasliševati obtožence. Prvi na vrsti bo tehnik telefonske službe Marcello Micozzi, ki je priklopil številne prisluškovalne naprave na telefonsko omrežje. Tudi v Milanu se nadaljuje preiskava o protizakonitem telefonskem prisluškovanju. Namestnik milanskega državnega pravdnika dr. Ric-cardelli. ki vodi preiskavo, je izdal zaporni nalog proti sedmim osebam. med katerimi so Ponzi, Beneforti in tehnik Mattioli. Danes zjutraj se je z dr. Riccar-dellijem sesta! Ponzijev odvetnik misovski senator Nencioni. Časnikarjem je izjavil, da je zahteval poenotenje preiskave o telefonskem prisluškovanju zaradi «objektivnih in subjektivnih podobnosti*. O zadevi bo odločalo kasarijsko sodišče. Kljub vsem formalno pravnim o- pravičilom, s katerimi je Nencioni «utemeljil» svojo zahtevo, gre v bistvu le za poskus oviranja sodnega postopka. Prav zato so se rimski in milanski preiskovalci o-mejili na izmenjavo mnenj, niso pa sprožili vprašanja o pristojnosti vodenja preiskave, ker bi se s tem vse zavleklo. Po vesteh iz razkošne klinike «San Carlo» v Aroni naj bi se zdravstveno stanje znanega detektiva Toma Ponzija poslabšalo. Gre za dokaj čudno bolezen, ki ga je «napadla» ravno ob pravem času, ko je sodnik podpisal 'proti njemu zaporni nalog. Pozno zvečer smo izvedeli, da je upravnik socialističnega glasila «Avanti» dal nalogo nekemu odvetniku naj prijavi list kot zasebno stranko v zvezi s preiskavo o telefonskem prisluškovanju. Odločitev je verjetno povezana z vestjo, ki jo je objavil današnji list Mani-festo in sicer, da je «Luigi Preti «prisluškovaI» telefonskim pogovorom v uredništvu časnika«. Vest še ni bila demantirana. iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiniiiuiituiiiiiiiiiiii PO OSTAVKI PREMIERA SIDKIJA Predsednik Egipta Sadat bo sestavil novo vlado Sadat je pojasnil, da je ukrep terjala «popolna konfrontaciia» z Izraelom KAIRO, 26. — Predsednik Egipta Anvar al Sadat je danes na skupnem zasedanju poslanske zbornice in glavnega sveta arabske socialistične zveze izjavil, da bo sam sestavil novo vlado po ostavki ministrskega predsednika Sindkija. Sadat je pojasnil, da je tak ukrep terjala «popolna konfrontacija* z Izraelom. Predsednik je nadalje izjavil, da je tudi tajnik socialistične zveze Marei dal ostavko, nadomestil pa ga bo Mohamed Hafez Ghanem. Po nekaterih vesteh iz kairskih krogov naj bi novo vlado sestavljali predstavniki zmerne struje v socialistični zvezi, izključeni pa naj bi bili predstavniki levice. Poudarja se tudi. da bodo ponovno ime-novani sedanji ministri za zunanje zadeve, notranje zadeve, za informacije in za obrambo. Sadat je pojasnil, da bo «mdni-strski predsednik za omejeno dobo in za neko točno do'očeno akcijo*. Poudaril je, da ta ukrep pa ne bo okrnil pristojnosti državnih ustanov, saj bosta v «te.i odločilni dobi*, glavni odbor stranke in skupščina aktivno sodelovala z vlado. Kar zadeva bližnjevzhodno krizo so stališča Kaira nespremenjena. Sadat je poudaril, da Egipt ne bo odstopil niti pedi svojega ozemlja, ne bo sprejel omejenih rešitev in ne bo pristal na neposredna poga- janja z Izraelom. «V sedanji fazi — je poudaril predsednik Egipta — moramo dopolniti vojaško pripravo, istočasno pa moramo nadaljevati našo diplomatsko ofenzivo*. Protesta avstralske in novozelandske vlade zaradi francoskih jedrskih poskusov CAMBERA, 26. — Predstavnik avstralskega ministrskega predsednika Whitlama je danes izjavil, da se je Avstralija pritožila na mednarodno sodišče v Haagu zaradi ponovnih francoskih jedrskih poskusov na Tihem oceanu. Državnik je poudaril, da bo Avstralija poslala svoje ladje na področje jedrskih poskusov, če bo Pariz še vztrajal pri svoji olitiki. «Če bodo skušali preprečiti dohod naših ladij na to področje — je dejal glasnik — bodo Francozi kršili mednarodno pravo*. V tej zvezi se v avstralski prestolnici širijo govorice, da bo Whit-lam odpotoval v Pariz konec a-prila. Prav tako ostro stališče do francoskih jedrskih poskusov je zavze- iflilliilllliiiiiiiliiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniriiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiilliiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliMiiUiiiiiiiiiiilliD OB VOLITVAH PREDSEDNIKA POSLANSKE ZBORNICE Ostri spori med strankami francoske vladne koalicije Messmer bo verjetno ponovno imenovan za ministrskega predsednika Vladna koalicija je ze okrnjena ■ Protest študentov proti zakonu Debre PARIZ, 26. - V Franciji se je začel zadnji teden «velikih povolilnih manevrov*: v sredo bo predsednik republike Pompidou zelo verjetno sprejel ostavko sedanjega Messmerovega kabineta in ministrski predsednik bi moral za dva ali tri dni sam opravljati rutinske posle. 2. aprila bo novoizvoljeni parlament določil svojega predsednika in šele nato bo Pompidou izbral novega ministrskega predsednika, ki bo po vsej verjetnosti spet Messmer. Dogodka sta zelo tesno povezana med seboj. Iz praktičnih razlogov predsednik imenuje nove ministre potem ko so bile že dodeljene funkcije v zbornici. Ustava 5. republike predvideva namreč, da ministri prepustijo parlamentarni mandat neizvoljenim kandidatom, ki so dobili največ glasov in ki so ustoličeni po mesecu dni. Če bi takoj imenoval ministrskega predsednika in ministre, bi Pompidou znatno okrnil parlamentarno večino degolistov, ki lahko računajo le na 25 poslancev več kot opozicija. Kar zadeva imenovanje ministrskega predsednika, so si skoraj vsi politični opazovalci soglasni, da bo ponovno imenovan Messmer. Ta napoved je osnovana na treh ugotovitvah: 1) Ko je lani spomladi Pompidou imenoval Messmer ja ,ie dal razumeti, da ne gre le za prehodno imenovanje: 2) kljub veliki izgubi glasov je Messmer zmagal na volitvah; 3) Messmer je človek, ki lahko omogoči «spreminjanje v kontinuiteti*, ker spoštuje ukaze Elizeja, njegov degolistični ideal pa se «razvija» kot terja disciplina stranke. Kljub ugibanjem in napovedim o bodečem ministrskem predsedniku pa je pozornost vseh opazovalcev osredotočena na volitve predsednika poslanske zbornice. Po odstopu Chabana-Delmasa (kaže, da je ta opustil boj, ker je vedel, da njegova kandidatura ni vzdržna in izjava, da se pripravlja na predsedniške volitve za leto 1973 je le izgovor) je najbolj verjetno, da bo izvoljen bivši ministrski predsednik Edgar Faure. Faureju je naklonjen precejšen del degolistov, odkrito pa ga podpirajo Giscard D’Estaing, reformisti in centristi. Govori se tudi, da bo večina levičarskih predstavnikov glasovala zanj. V tej zvezi je pomembna izjava kandidata neodvisnih republikancev Paqueta. Ta je dejal, da bo odstopil, če bo Faure, kot upa, kandidat večinske koalicije. Ta odločitev in D’Estaingova podpora Faureju, potrjujeta to, kar so takoj po volitvah že napovedali ne kateri politični opazovalci: večin- ska koalicija, ki se je predstavila na volitvah, je praktično že razbita: nova koalicija (ki računa lahko na manjše število poslancev, ker je precej parlamentarcev izstopilo iz UDR) pa ne bo «sko-parila* s presenečenji in možno je, da se bo spet razbila in preosno-vala. V ta razgiban politični okvir se vključujejo tudi ostre študentovske demonstracije proti zakonu Debre, ki je odpravil možnost odgo-ditve služenja vojaškega roka za študente. Okrog tega zakona se je začela velika politična bitka med opozicijo in večino. Vse študentovske organizacije so poslale svoje člane na ulico in nekaj dni je bil položaj zelo podoben maju leta 1968, ko so študentovske in delavske demonstracije stresle do temeljev degolistični režim. Šole so trenutno zaprte zaradi stavke vseh študentov in manife-stanti so znatno radikalizirali svoje zahteve. Poleg možnosti odgo-ditve služenja vojaškega roka, zahtevajo skrajšan vojaški rok (6 mesecev), nova določila za tiste, ki nočejo obleči vojaške suknje iz moralnih razlogov, sindikalne in politično pravice za nabornike in odpravo vojaških sodišč. Študentovske organizacije so napovedale za 2. april «dan zahtev*. Medtem ni izključeno, da se bodo študentje vrnili v šolo. čeprav bodo pripravljeni za poulične mani festacije, če vlada ne bo hotela sprejeti njihovih zahtev. la novozelandska vlada. Ministrski predsednik Kirk je dejal, da se bo pritožil na mednarodno razsodišče v Haagu, če ne bo rezultat obiska ministrskega podpredsednika Watta v Parizu zadovoljiv. Kirk je tudi izrekel svoje zadovoljstvo za ostro stališče, ki ga je zavzela avstralska vlada do tega vprašanja. Codella in Maneti prosita za izpustitev na začasno svobodo RIM, 26. — Branilec slikarja Pierluigija Manetija, ki so ga aretirali po nalogu tržaškega preiskovalnega sodnika dr. Serba zaradi sodelovanja s «črnim septembrom*, je vložil prošnjo za izpustitev na začasno svobodo «zaradi pomanjkanja dokazov*. Iz istega razloga je pred dnevi vložil podobno prošnjo tudi branilec aretiranega režiserja Ludovica Codelle, ki sedi v tržaških zaporih točno mesec dni. Pred sodiščem tovarnar ki je ranil delavca MILAN, 26. — Namestnik milanskega državnega pravdnika dr. Scarpinato je poslal pred sodišče industrialca Enrica Scarpinata, ki je 14. februarja letos streljal proti skupini delavcev. Manifestanti so se ustavili pred sedežem Scarpina-tovega podjetja in vabili delavce, naj se udeležijo stavke za dosego obnove delovne pogodbe. Tovarnarjeva krogla je zadela v obraz delavca Luigija Robustija, ki se mora še sedaj zdraviti v bolnišnici zaradi hude poškodbe na o-brazu. Namestnik državnega pravdnika je zaključil preiskavo v 40 dneh in je poslal delodajalca pred sodišče. Scarpinato je obtožen poskusa umora in povzročitve telesnih poškodb. WAKEFIELD (Velika Britanija), 26. — Reševalci so preiskali nepo-plavljeni rov premogovnika v Wa-kefieldu in niso našli 7 pogrešanih rudarjev. Predstavnik uprave premogovnika je izjavil, da je le malo možnosti, da bi našli nesrečne rudarje še žive. * * * WELLINGTON (Nova Zelandija), 26. — V novozelandski prestolnici so danes zabeležili dva močna potresna sunka, ki sta povzročila precejšnjo materialno škodo. Iz previdnosti je župan ukazal začasno zaprtje javnih uradov in šol. » * » LONDON, 26. - Znani britanski gledališki umetnik in pisatelj Noel Covvard je umrl danes v 73. letu starosti zaradi srčne kapi Vest je sporočil njegov tajnik H'rst, ki je dejal, da je pisatelj izdihnil v svoji hiši na Jamajki. ŠPORT ŠPORT ŠPORT HOKEJ NA LEDU SVETOVNO PRVENSTVO R SKUPINE Jugoslovani od zmage do zmage Po nepričakovano visoki zmagi nad Švico, lahek uspeh z domačo Avstrijo GRADEC, 26. — Jugoslovanska reprezentanca je v nedeljskem in današnjem kolu potrdila odličen vtis iz tekme proti ZDA in je zabeležila dve visoki zmagi, po katerih je še vedno pri vrhu lestvice in lahko računa celo z drugim mestom. Zmaga nad Švico je bila v načrtu, toda čisti izid 6:0 je presenetil tudi najbolj optimističnega navijača. Izid je bil zapečaten že v prvi tretjini, po golih Gojano-viča, Gorazda Hitija in Petača, po medlem drugem delu pa so v tretji tretjini zadeli v črno še Poljanšek, Petač in Gojanovič. V sinočnji tekmi z Avstrijo, šibkejšemu nasprotniku od Švicarjev, je bila edina negotovost borbenost domačinov. Niti navijanje navijačev pa ni Avstriji dovolila, da bi se uspešno borila z za razred boljšim nasprotnikom, ki je po dolgem obleganju v prvi tretjini prešel v vodstvo z G. Hitijem, nato pa še s Smolejem. V drugi tretjini, ko je jugoslovanska ekipa nekoliko popustila, je Jager zmanjšal razliko, nato pa so R. Hiti, Renaud in Jug pokopali vse upe domačinov, ki so v tretjem delu prejeli še en gol. po zaslugi G. Hitija. Končni rezultat 6:1, pa ni zadostoval Jugoslaviji, da bi prehitela na lestvici ZDA, ki so po porazu proti NDR visoko premagale Italijo. Rezultati nedeljskih in srečanj: današnjih Japonska — Avstrija 4:2 NDR — ZDA 6:4 Romunija — Italija 5:2 Romunija — Japonska 3:0 NDR — Švica 8:5 ZDA — Italija 11:0 Jugoslavija — Avstrija LESTVICA: 6:1 1. NDR 2. Romunija 3. ZDA 4. Jugoslavija 5. Japonska 6 Švica 7. Avstrija 8. Italija 20:13 12: 4 27:16 22:13 8:11 9:17 11:19 10:26 Turnir prijateljstva Sinoči je na stadionu «1. maj* Sloga premagala v zadnji izločilni tekmi druge skupine 7. mednarodnega turnirja prijateljstva Bor B s 3:1. Ker je Sloga tudi v prvem srečanju zmagala z istim izidom je tako osvojila drugo mesto. Končni zmagovalec te skupine je Breg, ki se bo udeležil sklepnega turnirja na Reki 8. aprila. Zastopnice Bora v štirih tekmah niso niti enkrat zmagale in so tako zadnje. Končni vrstni red je naslednji: Breg 8 točk, Sloga 4, Bor B brez točk. G. F. Vesna je v nedeljo cesto ogrožala Interjeva vrata ROKOMET «četveroboj narodov« v Ljubljani Jugoslavija potrdila svoj svetovni primat V Ljubljani so v nedeljo zaključili «Četveroboj narodov*, tekmovanje, na katerem je Jugoslavija P°" trdila, da je trenutno še vedno največja rokometna velesila sveta. Tudi v zadnjem dnevu je ostala neporažena, čeprav je odpravil® Češkoslovaško z zelo tesnim rezultatom 18:17 (12:9). To je bil dejansko ponovljeni olimpijski finale, v katerem pa so (kljub por®' zu) čehoslovaki bolj zadovoljil1, kot domačini. Prikazali so tehnično zelo lepo igro, medtem ko Jug0" Slovani svojih nasprotnikov nis0 znali potisniti v obrambo s svoji® najmočnejšim orožjem, s hitri® tempom igre. V drugi nedeljski tekmi je z®* hodnonemška reprezentanca r®2' meroma lahko premagala Dansko s 26:18 (14:7). Končna lestvica: 1. Jugoslavija. 2. Z. Nemčija, 3. ČSSR, 4. Danska-* * * HAAG, 26. — V 1. dnevu evropskega mladinskega prvenstva v hokeju na ledu je Italija dosegla proti Jugoslaviji neodločen izid 5:5 (1:0, 2:3, 2:2). V okviru istega prvenstva je Romunija premagala Francijo z 12:4. RIM, 26. — Italijanska sabljaška zveza je sklenila odpovedati turnejo svojih sabljačev po Južni Afriki. Ti bi morali odpotovati v Južno Afriko že v soboto. .......................................................................................................................................imiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii"1""" ODBOJKA V ZENSKI PROMOCIJSKI LICI ZMAGA MLADOSTI V PRVEM KOLU Se en neuspeh Doma v moški D ligi - Nepričakovan poraz borovk v 1. diviziji (15:4, Skupščina ZSŠDI Drevi bo v Gorici redna skupščina Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Na dnevnem redu bodo vprašanja, ki se postavljajo pred naše zamejske športne organizacije v njihovem tekočem delu. Poleg tega se bodo na skupščini pogovorili o proslavi 50-letni-ce obstoja ZSŠDI, ki bo prihodnje leto. Mladost — AGI 3:1 15:10, 15:5, 7:15) MLADOST: S. in F. Devetak, I. Lavrenčič, S. Lavrenčič, G. Lavrenčič, G. Kadež, L. Gergolet in P. Rosin. Ženska odbojkarska ekipa Mladosti je v soboto odigrala svojo prvo tekmo v promocijskem prvenstvu. Dekleta iz Doberdoba so pokazale, da so se na prvenstvo kar dobro pripravila in da jim je pri tem pomagalo tudi izkustvo, ki so si ga pridobile v prejšnjih prvenstvih. Tekmo proti AGI so osvojile s 3:1 in to brez posebnih težkoč. Kljub temu se je pa pokazalo, da se dekleta še ne znajo obvladati in otresti treme, ki jih vedno zajame pred tekmo. Zato so prvi set zgubile. Sicer ne moremo današnje ekipe primerjati s tisto, ki smo jo bili navajeni videti lani. Dekleta so tehnično in psihično precej dobro pripravljena. Pohvaliti moramo vsa dekleta, še posebno sestri Silvano in Franko Devetak: prva izstopa zaradi svojih izkušenj ter lepe in zanesljive igre, druga je pa izredno gibčna in požrtvovalna. žensko promocijsko prvenstvo je razdeljeno v dve koli. V prvem igrajo kar tri slovenske odbojkarske ekipe: Mladost, Hrast in Sovodnje, zato bo to kolo prav gotovo zelo zanimivo, kajti vse ekipe so več ali manj na isti tehnični ravni. Dom — Ferroni (Verona) 1:3 (15:12, 7:15, 1:15, 4:15) DOM: Cej (k), Mužič, Komel, Si-moneta, Devetak, Mikuluš, More! in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiinniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOŠARKA MOŠKA D LICA BOR PRESENETIL Z USPEŠNO IGRO Kralj in Fabjan najboljša med «plavimi» Don Bosco — Bor 85:79 (37.29) DON BOSCO MOTORI PLET: Konradter 17, Umerx 2, Scabini, Gaina 29, Olivo 8, Schillani 5, Černe 6, Bullo, Miccoli 6. BOR: A. Zavadlav 5, Fabjan 25, Rudes 8, Škerlj 7, Pertot, D. Za-vadlal 6, Šare 9, Kralj 15, Hrvatič 4. SODNIKA: Balzi (Mestre) in Ali-prandi (Benetke). PROSTI METI: Don Bosco 7:16, Bor 13:22. PET OSEBNIH NAPAK: Rudes (45:59), Miccoli (80:68), A. Zavadlal (77:83)), Goina (85:79). Zares škoda, da borovci ne igrajo vedno tako. V nedeljo so bili proti Don Boscu kot prerojeni in so pred koncem tekme celo resno ogrožali nasprotnike. Končno so zaigrali sproščeno tudi v napadu, saj so dosegli rekordno število 79 točk. Zadovoljili so tudi v obrambi, kjer so dobro startali na odbite žoge in lahko gradili hitre protinapade, ki sta jib Martin Kralj (to krat najboljši) in Boris Fabjan tudi uspešno zaključila. Nasprotniki so si zmago zaslužili predvsem zaradi tečnih metov od daleč. Tekma je bila zanimiva in na za dovoljivi tehnični ravni. Presenetila nas je borbenost borovcev: če bi tako zaigrali v vsem prvenstvu, bi lahko vsaj nekajkrat zmagali. U-poštevati moramo namreč, da so «plavi» tokrat nastopili brez centra Ambrožiča, ki bi ekipi lahko krepko pripomogel, pri lovljenju odbitih žog. Skratka, zadpvoljiv nastop naših košarkarjev. Upamo le, da bodo tudi v prihodnjih kolih zaigrali tako zagrizeno. Naraščajniki Italsider — Kontovel Dečki 98:63 62:47 82:23 b. L Bor — Kontovel Lloyd Adriatico — Polet NOGOMET MILAN, 26. — Trener Interja, Gianni Invernizzi je danes podal ostavko. Ta poteza je bila po zadnjih neuspehih milanskega moštva povsem pričakovana: mesto Inver-nizzija pa je predsednik Fraizzoli poveril to mesto Enei Masiero, ki je bil do sedaj trenerjev pomočnik. To pa je verjetno le začasna rešitev Med kandidati za prihodnjo sezono se najbolj verjetni Liedholm, Chiappella, Helenio Herrero in Mae streli. • » » FIRENCE, 26. — Nogometno tekmo L italijanske lige Fiorentiria-Juventus bodo anticipirali od 8. na 7. april. Pavšič. FERRONI: Lorenzi (k), Galante, Marafetti, Sorio, Zandona, Rocabian-ca, Zanella in Gudenzi. SODNIK: Conte Livio (TS); Vacca-ri in Bemot (GO). Srečanje ni bilo prav nič zanimivo, saj sta obe ekipi pokazali poprečno odbojko, gotovo ne vredno D lige. Gotovo največji delež za to gre pripisati sodniku, ki je s svojim sojenjem razburil in oškodoval obe e-kipi, tako da nista bili zmožni pokazati vsega kar zmoreta. Začetek srečanja je bil izenačen in miren do 10 točke, dokler ni posegla vmes sodnikova roka. Od tega trenutka dalje je srečanje potekalo razburljivo. Domovci so bili v prvem setu bolj mirni in so tako zasluženo osvojili set. Upali so že, da bodo tokrat o-svojili tudi srečanje. V drugem setu pa so začeli popuščati in igrali so neorganizirano, tako, da niso bili več kos nasprotniku. Ta neorganiziranost sd je najbolj opazila v tretjem setu, ko so domovci osvojili samo pičlo točko. Tudi v zadnjem setu so igrali naši fantje pod poprečjem; vse Cejevo delo, da bi reorganiziral svojo vrsto in vzpodbudil soigralce je bilo zaman. Ko pa je kazalo, da so domovci poprijeli, je sodnik zatrl z dvomljivimi žvižgi vsako pobudo domačinov. Kot smo že omenili tekma ni bila lepa. Morda je bil to eden izmed najslabših nastopov Doma v letošnjem prvenstvu, škoda, čeprav je Ferroni tretji na lestvici, bi lahko domovci v sobotni tekmi (če bi zaigrali bolj organizirano) osvojili prvo zmago v letošnjem prvenstvu. Prihodnjo tekmo bo Dom odigral v soboto, 31. marca v Vidmu proti ekipi CSI Friuli. I. K. PAV Dormisch — Bor 3:1 (15:3, 15:10, 9:15, 15:8) PAV: Marchioro, Di Raffaele, L. in A. DelTOste, Caramazza, Basa-na in Somma. BOR: Pahor, Kalan, Rauber, Bizjak, Prašelj, Kostnapfel in Božič. Sodnik: D’Affara; zapisnikar: A-meli. Mlade odbojkarice Bora so v soboto zvečer doživele svoj drugi letošnji prvenstveni poraz. Za ta neuspeh prav gotovo ni nobenega o-pravičila. Tako slabo kot v Vidmu letos še niso igrale. Tudi v nekaterih preteklih tekmah so borovke pričele nezanesljivo, toda v nadaljevanju so vedno zaigrale mnogo bolje. V soboto do tega, žal, ni prišlo. Poraz je še toliko bolj pekoč, ker Furlanke ne spadajo med boljše ekipe v tej ligi. Resnici na ljubo pa jim res ni potrebno blesteti za osvojitev točk, ker so gostje grešile kot za stavo, in to kar vse. Ni bilo niti ene borovke, ki bi znala vsaj malo spraviti potapljajočo barko izven nevarnih vrtincev. Ko pa so borovke le našle same sebe, je priskočil «na pomoč* še sodnik, ki je spet vse ponovno spravil iz zaželjenega tira. Njegove odločitve so bile včasih take, kakršne si lahko privošči samo sodnik, ki ne pozna odbojkarskih pravil. Kaj se je dogodilo v športni palači v Vidmu, da so gostje tako slabo igrale, je težko ugotoviti. Vse so bile preveč živčne. Napake so se vrstile kot na tekočem traku. Vodstvo poprečnega PAV pa je hitro in neprekinjeno naraščalo. Začetno stanje 4:1 je bilo kar v enem mahu še za deset točk višje. Potem ko so imele domačinke praktično že osvo.ien set so Tržačanke zadele še dvakrat v črno. Z istimi slabostmi se je nadaljeval tudi drugi niz. Pri stanju Juventina — San Marco Na®1*' E. T®' 13:5 za PAV so se nasprotnice ie dokopale do še petih točk in I®*50 izgubile tudi drugi set z nekoliko manjšo razliko. V tretjem delu so gostje izboje" vale častni set, ki pa ni obet® dobrega konca. Borovkam tudi v tem delu igre ni in ni šlo. Znaki krize so bili več kot očitni. Zadnji niz je bil izenačen s®®° v začetku, v nadaljevanju p® ,s° spet prevzele pobudo zastopnice PAV, ki so tako osvojile dve izre® no dragoceni, točki. Kot smo že uvO" doma omenili je bil to drugi P°raZ Bora v letošnjem prvenstvu (o®* s slabšima nasprotnikoma). KLuD spodrsljaju je Bor še vedno na vri hu lestvice skupaj s Slogo. Oba r mata po deset točk. Izidi ostalih srečanj: 1. DIVIZIJA - ČLANICE Sloga — Azzurra 3:0 (18:16, 15:8, 15:3) 1. DIVIZIJA - ČLANI ARC Linea — 01ympia 3:2 15.11, 14:16, 16:14, 13:15, 15:7) SLOGA — Ginnastica Pordenone 3:1 (15:13, 15:3, 11:15, 15:9) D LIGA - ČLANI Dom Gorica — Ferroni Verona L’ (15:12, 7:15, 1:15, 4:15) G. F. NOG.OMET Tudi povratni derbi (Nadaljevanje s 5. strani) JUVENTINA: Plesničar, Faganel, Tomažič. Paulin. .» baj, Uras, Marvin, Fer letin Tabaj, Sirk. SAN MARCO: Piemonte. Dis*T gna, Ustulin, Lorenzon, Spess" ’ Sartori, Pian, Candussi, ZarnP Travian, Soban. p SODNIK: Galante iz Trsta. STRELEC: v 38. min. d.p. Traven. Prav ima tisti, ki pravi, d® žoga okrogla in ne veš do ključka tekme, kako se bo te» končala. Zgodilo se je na,mrec. ^ je Juventina igrala eri) najbo tekem prvenstva proti prverali/f„r. lestvici (v tej tekmi je San 1 co igral poprečen nogomet) ® • 1_i_• 1 l . -1__ za- v klonila, ko so štandreški 'IF 'j bili najbolj nevarni v napadu. . ,ie nastal zaradi nerazuma vratarjem Plesničarjem in . Tabajem; nasprotnik je takoj a koristil priliko in je streljal prazna vrata, kajti Plesničar bil nekaj metrov zunaj njih. _ Kronika prvega polčasa ® beležila preveč zanimivih cl*ern napadu in igra se je v g®v se odvijala na sredini igrišča, kJ® o je zopet izkazal Marvin P°df :0 pa je treba lepo priložnost, > je imel Uras, ko je vratar, strelu Ferletiča. spustil žogo iz Uras je ob tej priložnosti P kel sekundo prekasno, tako da L zadnji branilec gostujoče ekipe 1 možnost ubraniti žogo. ^ V drugem polčasu so dom® pokazali res lep nogomet in s° , stalno držali na nasprotnikovem lu igrišča, kier je Ferletič bil ® šte- tre- tovo najbolj nevaren v napadu, pad je sledil napadu in veliko vilo prisotnih navijačev je 12 , nutka v trenutek čakalo n® » J ki bi moral priti po taki igri. v tem stalnem pritisku Juven, so gostje prišli v vodstvo z S°‘ ' ki smo ga prej omenili. Brez v ke koristi je bilo nadaljnje n®Pa. nje domačinov, ki niso utegnili načiti Za Juventino je ocena ■ P. R-