282. Atevilka. Ljubljana, nedeljo 7. decembra. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. ———- t--.—----,_ Uhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za a v a t ro - oe era ke dežele za celo leto 16 £ld., za pol leta 8 gL, trn četrt leta 4 glcL — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 frld., za ćetrt leta 3 pld. 30 kr., za en mesec 1 pld. 10 kr. Za pošiljanje na 4om se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gOBpode ućitelje na ljudskih šolah in i« dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 g\d. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od ćetiristopne potit vrst« 6 kr.. će se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., Če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole i'rankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši St. 3 gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Iff^f^ Zaradi jutranjega praznika izide prihodnji list v sredo. Še par besedij po smrti grofa Barbo. »Slovenski Narod" je poročil svojim bralcem tožno novico, da je zopet jeden naših narodnih zaBtopmkov sel na on boljši svet, kjer nij strank, ni bojev za ravnopravnost. Pri takej priliki se izreka zahvalnost narodova za delo in trud kakor za dobro voljo ranjcega. In slovenska narodna stranka ima grofu Baibu več uzroka zahvaliti se, nego bi se na prvi hip moglo soditi. To naglasiti in Bonarodnjakom v opomin pozvati je namen tega kratki ga spisa. Grof Barbo nij bil poseben talent, on nij bil ustvarjen vodja politične stranke, on m j bil državniški visoko izobražen, on nij bil izvrsten govornik za našo »tvar niti ne pisatelj za njo. Ali bil je zmirom zanesljiv njen glasovatelj, zvest prijitelj i/poznane resnice, in vseskozi značajen privrže ni k Blovenske Btranke! In to mora tem bolj uvaženo biti, če bu v misel jemljć razmere, pod katerimi je grof Barbo vedno in ves čas Bvojega postopanja v javnosti pri Blovenskej narodnej Stranki ostal. Jaz namreč mej našimi aristokrati nobenega ne vem, ki bi bil precej od kraja tak6 odločno Btopil v kolo poli tične slovenske stranke in to odločnost povsod, tudi v svojih aristokratskih krogih tako kazal kakor grof Barbo. Mej „ na si mi aristokrati!" Če se sme tako reči V Skoro da ne. Slavjaui od kraja nijso poznali aristokracije, zato niti prave prvotne besede neoiajo za ta pojem. Ruski Slagani bo aribtokracijo Rempeš. (Spisal Cestnikov.) Rempeš mu je bilo ime in pa jua je Študiral. Prava sreča, da se je rodil tedaj, ko se je, ker ko bi bil prišel na svet nekoliko pozneje, bil bi se svojimi študijami butuil v leto 1851., v katerem so Nemci zaceli uvajati v zagrebško pravno akademijo nove postave, kakeršuih še nij bilo poprej v deželi. Tej okolnosti Be je imel Rempeš zahvaliti, da je absolviral pravoslovne nauke Se o pravem času. Ko je prišel iz Zagreba domov nadepolui naš Rempeš, je moral čakati na restavracijo en čas, potem pa, ko je ta prišla, (bila je zadnja pred absolutizmom), Be je prav lepo priporočil merodajnim krogom v svojej Župa- Se le od tujcev Varjagov ali Normanov dobili, ki bo priSli črez morje vladat nad njimi. Celo Poljaki, mej katerimi bo poslednji čas njih samostalnosti poljski plemiči ali „žlahčiči" ravnali, kakor da bi bili samo 6ai človeki, — od kraja nijso imeli plemstva, temuč so živeli v zadrugah z voljenimi starešinami na čelu, kakor vsi drugi Slovani; še le z uplivom zapadnih institucij se je v poljskem kraljestvu razvilo iz naslednikov zadružnih starešin zloglasno poljsko plemstvo ali poljska „žlahtau. Ravno tako imajo Čehi svoje plemstvo (kolikor ga nij po bitvi na Bulej gori uničenega) iz upliva zapadnoga, a Srbi in Bolgari še dan denes aristokracije nćmajo in ne poznajo. Tudi „naša" aristokracija, to je: nase* Ijena mej slovenskim narodom, je tuja. Treba je le imena pogledati, da vidimo Nemce in Italijane. Kar bo nemški Franki, nadevši Slovencem jarem fevdalnih naredeb, domačinov Slovencev pustili ali uvrstili mej plemstvo (gotovo tudi bivše voljene starešine in voje-vode, ki bo se pa radi tujemu gospodstvu udali) večjidel so ti izumrli, kakor nam kaže pogled v Valvazorja. Kakor pa smo zadnje čase videli pri nas, ta naseljena aristokracija v političnih bojih nij hodila z narodom temuč proti narodu. Pri nas se večjidel priseljena aristokracija nij po-narodila, nij se aklimatizirala, kakor na pr. na Magjarskem, Ruskem, mnogo tudi na Češkem in povsod, tako da na Nemškem najdemo aklamitizirane Francoze, na Francoskem Škote itd. Izjema pri nas je bil grof Barbo. Da si je njegov rod italijansk iz prvote, in na Kranjsko priseljen, nij. gorel za tujščino, temuč /ve-to se je oklenil naroda, mej kateri se je bil naselil, R narodom je glasoval. Zarad tega mu bodi od tega slovenskega niji in pa dva Čvrsta pandura si je najel, kattra sta ga imela kvišku vzdigniti in kri čati njegovo ime. Kričala sta zares obadva pandura tuko na gas, da je supreiuuš komeš precej uganil, ka. čuje izmej kaudidiian.li najbolje ime RempeSovo, vsled cesar ga je precej proglasil za jurasora. Nij se še bil prav zagrel v svojej službi uže se je pričelo organiziranje oblastnij po Hrvatskem in Slavoniji, a Rempeš je moral popustiti jurasorstvo, ter postati aktuar. A tu r tudi nij bila prehuda reč, samo nemško, nemško, to nij šlo, in paragrafi bo se kar postavljali po kouci pred njegovimi očmi, katere nijso bile vajene nigdur gledati po knjigah takovih spak, kakor bo paragrafi. Govoriti je Rtinpeš znal po nemški uže od dttinstva, pisati pač nij znal razen latinskega, še hrvatskega ne, a sedaj ga je služba aktuarska učila nemščine. V enem letu se je uaroda hvala še preko groba, a drugim, ki ne ravnajo tako kot on, pak izgled in opomin,' J. J. Iz državnega zbora. Z Dunaja 5. dec. [Izv. d op.] — x. Včeraj je v specijalnoj debati priiel na glasovanje znani Cz ed i kov predlog, da se namreč dovoli 800.000 mož ob času vojne, a Btanje armade da bi Be znižal na 230.000 vojakov. Kakor je bilo pričakovati, in o čemer bo nikdo nij motil, to se je zgodilo, Czedikov predlog je ostal v manjšini s 40 glaBi, vladni predlog pak je bil sprejet so 178 glasovi, proti njemu pak je glasovalo 152 poslancev. Glasovanje se je vršilo po imenih, in tako smo čuli, da bo za odsekov predlog glasovali tudi grof Mannsfeld, Švegelj in vsi Rusini. Pri tej priliki pa se je tudi pokazalo, ka nij veliko suditi o toliko naglaševanej bIoŽ-noBti centraliBtiških frakcij državnega zbora, kajti zoper vladno predlogo nij hotelo tudi več centrali Bto v glbsovati. Pred glasovanjem pak se je vršila še huda govorniška borba in akopram je bila speci* jalna debata, nij se tega nikakor poznalo, ker govorilo Be je na obeh straneh jako splošno o vsem, kar se le količkaj tiče vojaške postave. Jaz ne vem, kako je prispel neki tukajšen c^ntraliBtišk list do trditve, ka Nemci v Av-Btriji duševno presegajo tudi v državnem zboru avstrijske Slovane; iz centraiistiških govorov se to vsaj ne more posnemati, ker tako praznih govorov in brez pomena, kar se tiče razlogov, ki so jih navajali zoper brambeno postavo, v po-slaniškej zbornici še nij bilo čuti nigdar. Nasprotno pak Be je avtonomistiška stranka v debati o vojaškej postavi sijajno odlikovala se. svojimi razlogi, svojim proverjenjem, k t.'roje centralističke nagote neusmiljeno razkrivalo in uže naučil toliko, da je znal zapisnik napisati, če mu ga je kdo diktiral, uamo bo mu orto-grafičue napake silile v pero, drugače bi bilo vse v redu. Ko je toliko / ial, je šel sodnijski izpit delat k banskemu stolu v Zagreb, pa nij bil opravil kaj prida, ampak smejala se mu je nemška izpitna komisija in rekla je Ilempešu ter mu dala prijateljski BVSt, n j se počne uriti avstrijskih zakonov, potem naj zopet pride, črez eno loto ali dve. Doma Be tudi nobeden nij jokal nad nesrečo, katera je bila zadela v Zagrebu ltempeša, Še norca bo brili il njega njegovi tovariši in rekli so mu, da je postal „ober-aktuaru ker je uže izpite delal, celo za BOber-Rempešau so ga imeli odšlo*. Rempeš nij bil kolegijalen človek; kakor so govorili uui, ki so ž njim služili, je znal celo nevaren biti onemu, kdor ga je raztalil, njih fraze „o zboljšanji gmotnega stanja ljudstvu" popolnem uničila. Ker si pak centralisti nijso mogli drugače pomagati, prijeli so za nevredno orožje sumičenja, — as tem so si fie-!e pravega vraga zoper Bebe poklicali I Gospodu \Y a 11 e r s k i r c h n u, ki je uporabljal neparlamentarno polemiko in Brnelo napadal češke vod;« in češki narod, je grof Henrik Clam Martinic odgovoril to. kar je bilo v tacem slučaji umestno, dejal je ^Valterakirchiu, da ta še njegovega zaničevanja vreden nij. Ako centralistički poslanec ne" na izredno debele kože, moralo se ga je to prijeti in uvideti bode moral, ka v parlamentu se mora drugačna politika tirati nego doma za zapečkom. Včeraj pak je dr. Rieger centralistom dokazal ad occulos vso ničevost n]ih obdolženj in skrajnost njih trditev. Ropotača Fuxt je imenoval Jupiter tonans, naglašal, ka mora krona vmes poseči tam kjer jedna stranka zatira cel narod, in možato je odbijal centralistiške napade na njegovo osobo zavoljo njegovega pisma na Ak-Bakova in spomenice na cesarja Napoleona III. Akopram agresiven, je bil vendar njegov govor vrlo zmeren in naredil je celo na levico najboljSi utis. Avtonomistiška straaka ga pa je kar obsipala mej njegovim govorom z odobravanjem in priznanjem in ko je nehal z besedami: Avstrija mora delati svojo politiko, ona ne sme pustiti, da bi jo suvali na desno ali levo, ona mora paziti samo na svoje interese, zato pa mora biti močna v notranjem, da jo bodo sosedje respektirali — tačas so mu Sli mnogi poslanci z vseh strauij čestitat Riegrov govor je jako zanimljiv in zasluži, da ga priobčite.*) Izmej druzih govorov je posebno zanimal tudi govor Jeržabekov, ki je tudi priznal, ka je militarizem veliko zlo zdanjega časa, on pa zato glasuje za vojaško postavo, ker avstrijski parlament nij po njegovem idealu in zato tudi nthče, da bi se njegove pravice okiepile. Naposled so govorili še poročevalci, in sicer Rechbauer in Ozedik za manjšino, poslu nec Zeithammer pa za veČino. Mej debato o vojaškej postavi so centralisti očitali avtonomistiškej stranki, da ta lehko glasuje za vladno predlogo, ker sestoji samo iz poslancev tacib kronovin, ki so pasivne in morajo druge kronovine zanje plačevati. Zeit ha m mer je tedaj opozoril centraliste na Češko in Moravsko, in vprašal, je-li da so te dežele tudi pasivne? Po glasovanji Be je seja sklenila na predlog Čelakovskega. Jutri nadaljevanje specijalne debate in gotovo tudi konec. *) Zaradi pomanjkanja prostora v prihodnjem listu. Ur. Napad na ruskega carja. Moskva, stara in prava narolna stolica ruske carevine, je te dni doživela ostufno dejanje, katero bode ruskej zgodovini madež na veke. Kar svet stoji, so nezadovoljne^ mogotcem stregli po življenji , a na Ruskem ne te prikazni dandeoes ponavljajo na grozen način , ki priča, da skrivaj, pod pepelom tli Žariavica, iz katere pogostem švigne divji plamen. Strah obhaja človeka, ki premišlja, kakih nredstev so se jele posluževati tiste taine sile, katerih napori merijo na vesoljni preobrat. Vsak ve, da krvavo kovaratvo neutrudnih rovariev v zadnjej vrsti nij naperjeno zoDer posamezno osobo, zoper carja, nego zoper BamodrStvo. zoper monarhijo, na katere mesto zarotniki hote postaviti — anarhijo. Kajti uporniki, ki so osnovali vražji načrt, kateremu je srečno ušel car Aleksander, so Rkrajni elementi, ki jim nij toliko za ustavno meno, elementi, ki le namerjajo popolnem prekucniti zdanii red človeške družbe. Poslednji čas se je baš govorilo, da ruska vlada misli uvesti svobodnejše državne uredbe, silni ruski samodržec, da hoče odreči se svojej ueomeienej oblasti in narodu dati pravico glasu. Ne vemo, koliko je bilo resnice o tem, a preverjeni smo, da zdaj po atentatu je manj upanja nego kdaj, da bi se vladar odpovedal katprej svojih pravic, ker bi to bilo znamenje, češ, da se je udal sili. Obžalovati je, da ruski državniki rioBle* nikdar nijso poslušali svetov in prošnji zmernih naprednjakov, nego še brezobzirno preganjali jih. Zlanje neizmerno Žalostne notranje razmere na Ruskem so le prirodni nasledki te politične trmoglavosti. Vsa-cemu pritisku odgovarja upor, to je stara re snica, katero pa ohola prevzetnost rada pre-širno prezira. Muoge vlade in mnoge vladarske obitelji so uže izkusile to resnco, ipak se druge — nijso vse Bpamtovale. Ru iki vladni arogi so si ušesa tiščali pred pohlevnimi terjatvami, pa prišli so z dežja pod kap ! Ves Bvet Bodi, da se niti Hveta R'isija ne more ubraniti koncesij, ki jih terjata Bas in narodni razvoj. Čun preje heli car mir sklene se> fvojimi narodi, tem bolje bode za — oba. Neumevno je, sakaj se ruska vlada tako upira knnštitucio- nalizmu, saj ima na izbiro izgledov, kako nedolžna igrača je hvalisana reprezentativna „ustava" ! Vse evropske novine ostro obsojajo peklenski čin. Naj navedemo nekoliko glavne. Francoski „Journal Officiel" pravi, ka to fe naineeniusneiši čin, ki pa bode povek'al sitn-pntue do ruske carevne. ki bavi na Francoskem Predspdnik francoske republike. Or^vv; pak ie ruskemu carju telegraf dri izrazil svoje sočutje; "VVaddington pa fe čestital cariu v" imenu francoske vlade. Tudi londonski listi ne vese'e\ da ie niski car u'el srečno morilčevej roki. Turški sultan ie poslal k ruskemu poslaniku svoiega adiutanta, da čestita ruskemu carju na srečnei rešitvi Nemški listi ▼ uzvišenih besedah Rlave previdnost božjo, ki ie čnvala nad plemenitim rn kim carjem. »On te mil in pravičen vladar, ki fe vro svojo moč zastavil, da dovfcfe Rvoi narod do višiesa razvoja. Zarota, ki se je osnovala, da razruši pnd'ago n!,!<> kulture, se je Resta-vila in ni*1 g a izbrala za žrtev. Da se nie-govo življenje obrani, v tem ro vri interesiram, ki Bto;e na skupnih tleh kulture in iz-obraženja" — piše berlinska „N«t Ztff." „Moskva, srce ru^ke carevfne, je oskrunjena.0 kliče „Pnlitik", »oskrunjena s činom, ki se je izvršil v noči dne 1. decembra. Štirikrat ie uže bila morilčeva roka blizu ruskega vladarja, v Parizu, dvakrat v Peterburgu. in 7daj v Moskvi, ali ruskega carja pogled nij otemnel, niega srce. ki gorko bije za ruski narod in Slavjanstvo, nij okamnelo, al zatreti hoče pošast zarote, in v to čestitamo blagodušnemu cariu Aleksandru." Po vsei Evropi in časnikih vseh strank čuie se samo en glas: Naj se blagemu vladarju ruskega naroda posreči zatreti zalćgo onih lupežev. ki okuževajo zrak na Ruskem, Politični rafcjrled. TVotrtaiif«* fl V L? nb lian i 6. decembri. V petek večer, ko je bil včerajšnji list uže tiskan smo dobili poročilo, da je skupina kranjs^h nodancev v tieteffttCi/*> izvolila grofa Hohen w»i rta in za njegovoga namestnika dr. Po k lu k » r j a. Poslanca Schvvegel in Taufferer nijst* volila Ob lednem po-navlia ta telegram, da veliko seuzaciio dela Tnaffejeva izjava, kat ro na kratko javlja včerajšnji naš telegram Is Dnnafn, Kakor ie čuje, bodo delegacije sklicane na dan 16. t. m , ter bodo ostale vkupe samo Mrl dni. m pa je bil v društvu naravnost aroganten, ter je vsakega razžalil, kdor mu je prišel pod jezik, vsakega je rad ponizil, a samega sebe USVisiL Prijatelja nij imel nobenega, niti v uradu, niti izvan taistega, bil je pravi „nli r-Bitnež", no pri vsem tem se je itak umel pri-lizniti svojemu predstojniku. Ko se je bil tako prav lepo privadil na nemški red, mu nij bilo čisto nič všeč, da se je stanje stvari premenilo leta 18G0, no koje početkom leta 18G1 sklical supremuš komeš vatmedžijsko skupščino, je Rempeš bil prvi pripravljen sprejeti mesto županijskega velikega beiežnika. Pokril je svoj oberkalpak, ter pri-pasal bvojo obersabljo in tako oborožen je šel iskat bvojo srečo v županijsko dvorano; ali te nij bilo, še pandur ga nij hotel nobeden vzdigniti v zrak pri kandidaciji, in ni živa duša nij hotela kričati njegovega imena. Tako je propal, ker se tudi oberSpan nij dosti luteresiral za njega, iu sr lil se je na tu h a ležno domovino. • Ljudje so vsi rekli, da se ie prav zgodilo Ober-R^mpešu, da nij postal veliki beležnik. ampak da je bil prideljen kot razpoloživi aktuar sodbenemu ■ tolu na službovanje. Pri sodbenem stolu je imel predsednik pravi križ z Rempešem; pisarskih poslov u j hotel obavljati, ker je rekel, da je konceptualni činovnik, votuma nij imel, a aktuiruti nij hotel niti avskultantu niti udjunktu, k večjemu ka teremu pnsedniku, pa še temu ne vselej. Na rubeže je najrajši hodil, dokler mu nij še t. g i posla ogrenila neka prav hudi krojačeva žena, debela TouČa. Pri tej je imel obaviti ovršno plentbo in proceno, pa je menda bil pozabd, da sam visi pri krojMču. Ko je debela Toača zagle 1 .11 Bodbeuo komisijo in njej na čelu Ober«Rempeša, se jo najprej grohotom nasmejala, potem je pa zgrabila v kotu sloneče sirkovo metlo ter je s taisto udarila Ruppeša po obernosu, potem je pa rekla: „Ti boš mene rubil, ti Ober-Rem-peš, ki si mi toliko in toliko dolžen! *1 'či tvoje ob^rhlače, moje so, daj sem tvof ober-kaput, moj »e!u Potem je zopet vzdignila metlo, da udari R'mpfša po oberglavi, ali RempeS te vzdignil svoie obernoge pa beži na ul co, a Tonča z obermetlo za njim pa po ul:ch in naprej preko trga do sodbene hiše je šlo. Vse je letelo gleilat, kako nagania Tonča z ober-rnetlo Ober Rempeša, vzdignila se je celo medna fakin^da in procesija je šla Črez mesto naravnost do sodni je, kjer je voditelj uročbe-nega zap snika sprejel v Bvoje okrilje ober-aktu ira Rampeša, a Tonča z obermetlo je tri-u:i -.iu nasaj domov. Tožil ni| RempeS Tonče, a državni pravd-nik je re'.-ti, da se nij bati revolucije, kjer Paragraf 2. vojaške postave tel a j v tlrinvnen* ^fnnit ni; dobil potrebnih dveh tretjin glasov, kakor nam je včeraj tele graf poročal. Deoes baje se bode ta nepopolna vojaška postava izročila komisiji gospodske zbornice; v četrtek druzega tedna bode potem v gr.spodskej zbornici voiaška postava vsa potrjena, — vsaj vlada upa to — potem bo le pak romala nazaj v zbornic > poslancev. Ako vlaila na vsak način hoče, da pr.de v veljavo vojašsa postava nespremenjena, to se je čuditi, zakaj da strožje ne postopa napram centralistom, ko vendar vidi, ka jej ti pod nobeno ceno nehčejo biti prijazni. Potlej pa razmere tako, kakor so zdaj ne morejo ostati se delj časa, ker ne zadovoljujejo niti jedne, niti druge stranke. Zrak se mora na vsak ur u sčistiti, da občna nezadovoljnost še bol) ue poteze okolo sebe, nego je uže dosle. Scer dobro de izjava Taerl* jeva, da „tudi Slovani v Avstriji ne smejo biti k steni pritisne ni" — a to je še le i java, u<-ugoden faktum, da smo istinito k steni pr.tisueui, ta fakt um je še zmirom, kateri bi se bil gotovo uže dal odpraviti v teb mesecih, kur je Ta> tfe v ministerstvu, da bi tudi „ravuopravni faktor v državi, Slovani," prišel do svo)ih pravic. Tnanje draave. Razmatrajoč najnovejši dogodjaj, barba-riški napad na rmskmgn carja, govorimo o tem na drugem mestu tega lista. Muktar paša, o katerem se je uže javljalo, da je umorjen, je na potu z vojaki proti fmii št ti f i. Poroča pa se, da se more le počasi naprej pomikati, — kar se Čita kakor migljaj, da do 12 t. m Črnogorci fe ne bodo imeli v lasti Plave in Gusiuja. Ooiiia*v stvari — (Domačega polka) drugi bataljon se denes ob l/a7. ur/ tukaj pričakuje in drevi oh 7. uri bodo meščanje častnike in vojake pogostili na strelišči kakor zadnjič. — (Gledališki orkester) pod vodstvom g. Maver j a bode drevi in jutri večer sviral v Čitalmčnej restavraciji. — (Zaupnice.) Volilci gorenjskih kmetskih občin so svojemu državnemu poslancu grofu IIohenwartu poslali zaupno adreso, ki šteje nad 1200 podpisov; okrajni zastop V Slovemem gradci pa je dro 2. t. m. na 2. „Pri meni bodi!" Burka s petjem ▼ 1 de-janii, poslovenjena po J. Alešovcu, glasba J. Gonradijeva. — Nekdaj je ljublianska Čitalnica o tem času mrejala besedo v spomin prvega našega pesnika Preširna; ne vemn zakaj je ooustila to lepo navado. — (Iz Gradca) V spomin dr. Fr Preširna napravita akademično literarno-zabavno društvo „Triglav" in „Slovansko pevsko društvo višjih šol" v Gradci dne 9. decembra 1870 v dvorani „zum griiaen Aiger", L^onhardstrassse. svečanost s temle programom: 1 Pozdravni govor „Triglavu" predsedmka g. L. Pož&rja. 2. D. Jenko: NA motu; 3 Slavnostni govor g. S. P i nt ar j a; 4 Dr. B. I p a v i c: Na Pre-širnovem domu, velik zbor s čveterosDevom, tenor- in bariton-solo; 6 Umlauf: Krinnerun-gen an Enns. svira na c;tre g. A. Lavren-čič; 6. Dr. Fr. Preširen: Niva pisarija, prednašata pg. J J u v a n e c in J A rc h ; 7. Lesinski: Pred vo je prela, osmospev; 8. 151 u m 1 a c h e r : Potpourri slovenskih napevov, svira na C'tre g A Lavrenčič; 9. Dr. G. I pa vi c: Savska, zbor s čveterospevom. Mej posameznimi točkami svira godba mestnega gledališča. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Strašna nesreča) se je dogodila predvčeraojim v trnovskej vojaštej jahal-nici. Neki konj se je splašil, vrgel jahača raz ' sebe, ter mu skočil s kopitom tako silno na prsi, da bo Be pipo'nem u'rle in je vojak na mestu mrtev obležal. — (Dr. F r. Zupančič,) Slovenec i* Št. Vida pri Ponikvi, bivši polkovni lečnik, imenovan je za gradskega fkika v Sarajevem. j — (Gospodarji, pozorl nijso šale); Iz Podgrada na Primorskem se nam pite: O a dan peljali so štrje Tominici (B strdki okraj) v posedno istrsko vas Zajelšje opeko na VOten z 12 govedi vpreženih. K>r je prehod meje še zabranjen, je žandarmerija na istrskej strani koufiskovala oaih kranjskh 12 goved. Preiskal jih je deželni živinozdravnik in ker so zdrava, se bo lo prodala. Vrhu tega, da zgubita dva gospodarja po dve in dva po štiri goveda, bodo še posebe kaznovani. Na- brzojavnem potu svoje popoluo zaupanje izre- redbe zoper ku*.uo bolezen kmet navadno srna-kel tudi grofu Ilohe nvvartu in ob jednem'tra za nepotrebne in zato se dogodi, da mora vedeni v razglasu, priobčenem ▼ uradnej pri * 1 „Liib. Z'i - Poauibe sprejema ravnateljstvo ▼ Trstu samo do 14. t. m.; oziralo se bode tudi na take, ki ne mogo vsega vkupe pr«vz»t:. 5. d cembra | Rvrnpa i K run iz Trata. — Dr. Ravnik f£ La&kega trga. Pri *:•»'•«• Pen ko v is Maribora. Pri vt«^«J*l» Winklor u Dunaia. — Lank it fJradca. — Metliški iz Rhnice. — Ovin iz Radovljice. — Schidlof li Dunaj*. Pri MVMirljMkein «e«ar|lt Fehnl ii Prcsnfe. D majska borza 6. decembra. Enotni drt. dolg v bankovcih «8 gld. 60 kr Enotni dri. dolg v srebru 70 • 25 m '.l»ta renta 89 n Ob w 'H«0 dri. pniojilo 131 . 25 m \koiie narodne banko 8M) * n kreditne akcije 2<0 rt n r.ondon 116 ■ 55 m Hapol. 9 n 30«/, m 0. kr ookini !S . 58 m Oržavne marke JS7 „ 65 m Tržne; «•«»■■«* v Ljubjani 6. decembra t. 1. Pšenica hektoliter 9 gld. 75 kr. — rež 6 glđ. 34 kr.; — jočmen 4 gld. 5r> kr.; — ovea 8 jr'd. 9 kr.; ajda 5 gld. iJO kr.; — proso 4 gld. 87 kr.; — koruza 6 gld. — kr.;— krompir 100 kilogramov 3 gld. — kr.; —fižol hektoliter 9 gld. kr.; maala kilogram — gU\. M kr.; mast — gld. 70 kr.; — šoeb frišon — gld. 48 kr. ; Špeh povojen — gld. 60 kr.; — jajce po kr.; — mleka liter 8 kr.; — govodnine kilogram 58 kr.; — teletnin* 0 kr.; — svinjaka meso 41 kr. : — sena 100 kilogramov t gH. 7K kr« ministerskemu prvesedniku gri fu Taaffeju — (Besedi,) ki bode jutri zvečer ob sedmih v bubljanskej čitaluici, je program ta-le: 1 „Sredstva ljubezni". Vesela igra v 1 dejanji, poslovenjena po A J e 1 o č m k u; grenko skuhati vso ostrost zakona. — (Za telegraf na Dolenjskem) c. Lr. telegrafsko ravnateljstvo tržaško potrebuje 1080 debel, kostanjevih, gradnevib, lelovih in Bmrekovih. Natančni pogoji so na- Vladajo taki idilični odnošaji, rokel je „geuitith liche zustiinde." Ta cela komedija je prouzročila, da je Rempeš prijaznejši postal napram avskultantu, kateri je bil ravnokar prestal sodnijski izpit; še aktu.rat mu je šel včasih in pa povpraševal je, kako pitajo pn banskem stolu v Z»-grebu. Avskultant mu je povedal, da gre vse prav lehko, in vsled tega je Rempeš zaprosil dozvole, da sme ponoviti izpit. Ko mu je to bilo dozvoljeno, se je podal v Zigreb in delal je dva dni pismene zada. e, a tretji dan je sedel pred komisijo. Smejala se mu takrat nij izpit na komisija, ampak prav resio in žalostno se je držala, ko je s težavo pr.čukovala odgu-vore, katere je Rjmpes vse nekako zverižene dajal na svetlo. Ko bo gospodje videli, da ne gre, in da so tudi pismeue zadače pravi „galimatias" je Se predsednik komisije stavil eno pitanje Rem-1 stitucija. pešu. J Vpr. šal ga js: „I'.volite mi povedati: kakova je radika izmej priznauja ustmenega in pismene izprave ? „Ne vem nobene razlike" je bil odgovor. „Djbrol vrlo dobr«)tu. je zaklicala kom.-sija je inoglasno. Razlike namreč nij nobene bitne izmej ustmenega priznanja in pismene izprave, ker je jedno in drugo priznanje, jedno ustmeno, drugo pismeno, in tako je Rempeš zalel enkrat pravo 1 Pri vsem tem so mu povedali, da se nij treba več u M ti i u mučiti B6 zakoni, in za to ju zopet odšel na svoie prejšnje mesto iu rekel je, da ne gre nigdsr več ddat izptasol-Btvenegi, ker so pri biaskem stolu itak sami „Ober-Haher." ter ga uij dobrega človeka, ki bi mu hotel pomoči do „obersudca", kar pa mu ne bode ušlo pri prvej restavraciji, ko pride zopet stara ogersko - hrvatska oberkou- PreSaloatnega irba naznanjamo sorodnikom, prijatelj eni in ztiiiucein, da ho ju Ihjgu vseg'auiogočncmii zazdelo preljubo nam mater, oziroma tafta in staro mater, Lucijo Kraljic, po kratkej bolezni, previđeno se sv. zakramenti za umirajoče, v 1!9 letu živenja, dene? ob po lun odi k sebi v IkpIJSc llvenje poklicati. Truplo ranice se bode v nedeljo 7. decembra popolttdne ob uri v družinsko rakov na tarneiu pokopališči v Sent-Vidu polotilo« Bvete male zadušnico so bodo bralo v raznili cerkvah. Nepozubljeno rnujci> priporočamo vsem prijateljem In znanceni v molitev in blag Bpominv (571) V Šentvida nad Ljubljano 5. doc. 1879. Mihael Kra'jič, soprog. Franjo Kraljic, du-lmvnik, sin Marija Kraljic, omot. Tomec. Lucija Kraljic, omot, Oslazek, bfieri, Friderika Tonaec, Andrej Oilazek, Luc'.ja Oila-zek, Marija Fajgelj. vnuki. Miroslav Tomec, Andrej Odlazok, zeta. Gostilna „Pri lipi" Sremški kapni pelinovec. Izvrstno Kozlerjevo pivo. _____1578—1) Prodaja trgovine. V glavnem mestu Ljubljani je zavoljo od-potovanja lastnika prodajalnice na prodaj popolnem opravljena in bogato naložena trgovina s kratkim blagom, stoieea na najboljšem in najbolj obiskovanem kraji. (661—8) Natančneje se izve v „Fr. Mullcr's Annoncenbureau" v Ljubljuni. Tirolski prsni sirup. Ta izloček, prirejen iz najuplivnejfiih planinskih rastlin, prjetnega okns>, pridobil si jo kmalu imo Izvrstnega zdravila zoper halečine v vratu in prsih, zoper katar, kašetj, zaslizenj^, teško dihanje, zoper krč v prsih itd., nadalje zoper bolezni otrok. Cena sklenici 1 gl. av. v. Pravi ima prireievalec lekarnar 0. Ktament v lunsbrucku. V Ljubljani lekarnar Trnkotzv. (536—4) Premeščenj e. P. T. ♦ Usojava so » t fin javno naznaniti, da sva z dnom ^ Q. decemlora 137"© ♦ svojo i»rntl»)uliii4-o, ki jo bila od junija meseca m. I. v poštnih ulicah J it. 34, pod naslovom ..l*rl »olku*- („Zum \Yolf*), preložila v hišo v Z •v* kolodvorskih ulicah št. 97 ~w | pod naslovom zamorcu" („Zum Mohrcn"). x V Celju, dno 4. decembra 1879. ^ Se spoštovanjem + (570—fo M. ITeumannova velika zaloga narejene obleke, Za gospode: Suknen« zimske suknjo Sukneni menčikovi . . Memikovi iz lodna . . Moderna obleka . . . Orna obleka..... Jesenske jiovr.šnje suknje Lovske suknjice iz lodna Suknene hlače .... Ponoćne suknje .... Keithoflerjev dežni plašč fl. 1« '2(1 14 M 36 1) 7 7 10 9 Za dečke: Suknen menčikov . . . Suknene obleke . . . Crne obleke .... Lovske suknjice od lodna Zimske suknene hlače ■ Za otroke od 2 do 8 let: Obleke iz ki o buči ne brez hlač...... Lovske obleke s hlačami Suknena obleka a hlačami Površnje suknje . . . gl- 3- 50 4- bO 6 — 7- Za gospć najnovejši paletoti z Dunaja: Suknje po obliki za gospode od palmerstima . . Suknje po obliki za gospode, ratinasto ali šopkinaste Suknje po obliki za gospode, iz sukna stisuenega iz vrnvnare prejo.......... Moderni dežni plašč od sukna....... Elegantne ponočne suknjo od klobučine .... priporoča od gl. 6 do gl. ■ * 10 „ „ n ti 1^ n n n n ^ „ „ a m 8 _ 24 20 33 22 18 M. Neumann, v Ljubljani, slonove ulice št. 11. Izvanjska naročila so s povzetjem natanko izvršuje, in Ono, kar bo no dopade, brez oviro zameni. (473—13) Crieinal J. Ogoreutz v IVo> 0111 mestu prodaja šivalne stroje vsacega sistema proti gotovoj plači ali na obroke h petletno garancijo. 3r^F~ INmIiiK brezplačno. "T^ff 0 doliroti mojih originalnih amerikanskih mašin so lahko vsakdo prepriča pri takih osobab, katero so jih pri meni So pred 12. leti kupilo in Se zdaj izvrstno šivajo. (686_a) r VVheeller & Wilson ~W 3IBIB>B>BIBiBIBIGIBIBIQIBIBIBiQiBIČ XXXXXXXXKXXXXXXXXXXXXXX» K n n K * n n n * n n n n n n n n n * n n x n n n n n x * n O zdrav ilnej moči Wilhelmovega antiartritiškega antirevmatiškega #.#•/ €'isf itšiCf/U V - -0 ,fL«i . M 73 ^ ■ V5 > z j O o .„ J£ » "* -s t*- mm IjkIaupij 1u uiCauik illaaou Al uob. LbBiiiiiib iii tibk hNiibcnt iibkarnea.