Uredništvo in upravništus : Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold Telefon št. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Naročnina listu: Celo leto..................12 K Pol leta.................. 6 K Četrt leta..................3 K Mesečno.................... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati a.H oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pii večkratnih oznanilih velik popust. St. 75 Siidmarkina bilanca. Südmarka je imela ata praznih sv. Petra in Pavla v Solnogratdu svoj občni zbor. 'Ker je SM-marka društvo. Čigar edini končni namen je iztiran-je slovenskega 'ljudstva iz njegove rodne grude,, ker je Sudmajrka iiaS najneizprosnejiši sovražnik, ki hoče našo smrt, ki hoče gospodariti na npših grobovih, zalio je povsem na medtu, Če si delovanje tega društva nekoliko natančneje ogledamo. To je potrebno, ker Čem bolj poznajo svojega nasprotnika, njegove pozicije, njegova sredstva in njegovo tajktiko, tem lažje ise branimo. Je pa vsekakor tudi zanimivo in ne brez pikantnosti vreči pogled v delavnico, v kar teri se kiitje orožje, s kojim bi se naj nam zadal še smrtni sunek. Evo vam nekaj suhoparnih podatkov: Südmarka je imela dne 31. decembra, 1911 vsega vkup 1 ,l(5)9u031 K 87 v premoženja. Zvišalo se je premoženje v tem letu za 139.275 K 48 v. Dohodkov je bilo 587,4127 K 80 v, ■ za 32,709 K manj kakor leta 1910. Podružnice v posameznih deželah so prispevale: na Štajerskem 79.389 K 4 vin. (797 K 6 v manj kakor prejšnje 1'eto), 'na Koroškem 40.991 K 90 v (460 K manj kot Ü910), naj Kranjskem 4178.40 K (10|O K več k,bt 1910), na Primorskem 2940 K (289 K manj kot leta 1910), Izmed drugih dohodkov bi bilo omeniti: članarina 143.139 K32 v, darovi in prebitki veselic 123.123 K, nabinallniki 30.661 K (za 10.083 K 11 .v manj kot IMO}, loterija 601.960 K (za 14.309 K ma\nj kot 1910), kol ek i 24.079 K (2029 K več kot 1910). žveplenke 20.080 K (830 K manj kjakor leta 1910). Izdatkov je bilo leta 1911: 665.749 K, 71.000 K več kot v prejšlnjem letu. Največ se je izdalo za nar sijevanje: 207.867 K (25.899 K vec kakor leta 1910). Veliki so bili- tudi izdatki za 'darila: 94.711 K (za 13.1542 K manj kot prejšnje leto) in za posojila 84.288 K (29.819 K manj kot 1910). Za, naseljevalna zemljišča se je izdalo 107,814 K (letat 1910 269.976 K), v ohranitev posestev, ki ne spadajo pod naseljevanje, 36.280 K (leta 1910 179,698 K). Steivilo podružnic se je leta 1911 zvijšalo od 845 n|a 907. Na Koroškem jjh je 90, na Kranjskem 31, na Primorskem 8, Ina Štajerskem 209, Število 1*0 DLtóTEK. iLosel „stok“. (Napisal Januš Goleč.) (Dalje.) Torej mirno življenje, kakor ga je najti le še v hribih, je vladalo v tem trikotu; le tupa-foum je zar rentačil Tumpl svoj „haštrum.,,1 in včasih je motil to čarobno tišino tudi glalsni .„bumf, burni“, semkaj od Katrine kajše, ker si je 'Štok hlhdil prevročo. gltfifl s tem. da se je zaganjal z fcfntieo v jasli. Tako je bilo torej življenje v tem koncu Kozjega vrha vsako poletje, pa prišla je huda zima leta 19..? II. Zgodaj je že zapadel snegv in gosta megla se je vlačila noč in dan po Dravski dolinici. Krivobedri Lukuš je luka! iveckio skozi okno, kedaj da se bode vendar enkrat že zjasnilo nebo; po grlu ga je že praskalo in Čas orožnih vaj ete je že tudi bližal z vso naglico. Venda# r vse z am an j ; nebo se ni oziralo na krojačeve želje in shežilo je dan na dan. Nekega dne je LukuŠ I zopet bulil skozi okno, pa naenkrat je odložil hlače, ki jih je krpal, se popraskal za ušesi in spregovoril: gBar—bo ! že tri dni gledam na Tlumplovo k,aj-šo, p,a> nikoli ne vidjim dima. 'TS, kaj, pa Če je later zbolel, ali pa celo umrl?“ „Hm“, je zamrmrala Barba, 'potisnila spodnjo čeljust za pedenj naprej in rekla: „Res, ti, človek pa je le, kaj Če bi umrl brez gospoda, midva bi ga imela na vesti. Tu imajš tvoje škornje, pa pojdi pogledat!“ Lukuš je ubogal, skočil v prostorno obuvalo in krenil navzgor proti Tumplu. Noge so se mu Čisto zaokrožile in tudi spotil se je do dobra, 1 predno je prikobacal do kajše. dtiribo- «ive 3 julija 1912 članov se je pomnožilo za 3410 (od 78.870 na 82.281). Na, Štajerskem jih je 20.097, na Koroškem 8015©, na Kranjskem, 1812, na Primorskem '1311. Ob koncu leta 1911 je 1 imela ' Südmarka 270 (212) knjižnic s 160.065 (147,360) knjigami. Izposodilo sa je 27.707 (26.3440 osebam 23(5.064 (301.817) knjig. Potni učitelji so trije : Hoyer, Schneider in pa Maschke. Predavali so 45]5krat in privedli društvu 4111 novih članov. Na novo se je kupilo v pretečenem letu nekaj nad 100 oralov kmečkega posestva, ki se je z malo izjemo vse naselilo. V anseljevalnem okrožju šentiljskem. ki obsega občine: Št. lij, Cirknico, Podjigrlac, Svečino, Zgornjo Sv. Kungoto in še nekaj drugih, jo naseljenih 40 družin z 224 člani, V marenberšjkem okraju je naseljenih 10 družin z 29 člani. Ustanovnikov je pristopilo leta 1911 vsega iv;kup 283. Od teh naj omenimo naslednje : 12 absolviranih srednješoioeiv, 6 dijaških organizacij, 8 telovadnih društev, 23 akademičnih društev, 7 strelnih družb, 17 omizij, 5 tarok-partij, 8 kegljiških klubov, 4 trg.-piomcčniška, društVa, 22 drugih društev. Nekaj pripomb: Ne bomo obširno komentirah podanih 'števlilk. Ce prav ne vidimo v nemškem pro-diralnem delu v zaffo jem letu nikakeigfa napredka, temveč je opaziti celo nekako stagnacijo, je vendar moč. ki nas hoče potujčiti in oropati slovenski narod njegove zemlje, silna. Zgorajšnje številke govore s svojo (Visokostjo najzgovornejšo besedo o nemški požrtvovalnosti in o nevarnosti, ki nam preti. Ako še pomislimo, da pomenja SüdmairJka samo en del po-nemčevalnega dela, potem moramo res skoro s strahom gledati v bodočnost. Ttakemu mogočnemu nar sprotniku bomo samo kos, če napnemo vse sile in silice in ne stavimo svojemu. 11 a r od.no-ob r amVnenro delu nikakih mej. Vsakdo, ki ljubi svoj narod, mora storiti svojo dolžnpst in po danih okolščinah stopiti v naše bojne vrste. Kdor iz ozadja križem rok gloda navale in naskoke tujcev na naše postojanke, je izdajica! „Straža“ je najuglednejši spodnještajerski list, torej inserirai te! Odprl je na rahlo vrata, pa zakričal, lgakor bi ga bilo kaj ugriznilo, in zbežal je naravnost proti domu. Dolgo ga je dregal/a Barba, predalo jej je razodel, kaj da je videl. Pravil in vlekel je na dolgo: „Oh, ljuba moja., oh, haišjtrum, Bog se mu usmili Čez kušo: leži1 stegnjen i'n črn kot pisker na postelji. O, sveta Marija, sam ta hudi ga je zadavil, gotovo tisti hiaštrum, katerega je vedno klical. Mo Bog! Moja Barba! Msliiva, da šie nad maju ne pride. Gotovo bode sedaj strašil, ker je umrl tako brez gospoda.! “ Tjako je jadikoval Lukuš in Še le po dolgem oddihu se je spomnil, da bi bilo dobro sporočiti tudi gospodu župniku o haštrumovi smrti. Se istega popoldne je prišvedral na Remšnik« i'n razodtel belo to veliko skrivnost gospodu«. Gospod župnik so takoj odredili celo komisijo z mrtvaškim ogle'dom na čelu, ki bi njaj natančneje še priučila celo zadevo, Zaključek dolgega posvetovanja v Tumplovi bajti je bil: hašltrum; je preveč posrkal žgane pijače in si ugasil na tem idvetu žejo za vselej. Pogreb njegov je bil koj drugi dan in kaj rla-vern, kor so ga pospremili k večnemu počitku le sosed Lukuš z Barbo in Pištaklova Katra. Ko je bilo vise končano, spomnil se je Lukuš, da bi nič ka,j ne škodilo molitve za rajnim, ki ni bil nikdar v življenju sovražnik opojnih pijač, zaliti sicer ne z žganjem, ampak z vinsko kapljico. Lnkušiev nasvet ste posluhjnili tudi obe ženici in vsi trije so jo krenili v krčmo. Pri kupici vinca je tudi Lukuš kmalu pozabil na prebiti strah, k vantai je radovednežem, kako je našel haštrumca mrtvega in izrazil (slednjič željo: da. je prav škoda, zakaj mu ni Tu ni pl ’ popre) povedal, kedaj da ravno nameraval odriniti Iz tega; sveta, kajti rekel je: pri haštrumovi smrti so bili (gotovo vsi hudobci zaposleni, ker jih je .vedno klic'al na pomoči Letnik IV. Bo do ene st kulturnih narodov Kdor le površno pozna sedafije stanje človeške družbe — tako je pisala italijanska, revija „La Civiltà Cattolica“ nedavno (dne 4. maja 1942. stran 263 — temu je očitna velika kriza, ki pretresa ves kulturni svet. Bije se boj med kršČapstvbm in moderno kulturo in čim bolj se javno (življenje dempkraitizira, tem hujše oblike dobiva ta boj. Vsi ' se vprašujejo, kakšen bo konec tega boja: s voivoda tterkve ali suž-nost (socialni ostracizem) ? Ključ bodočnosti, pravi Člankar, je soci (vino vprašanje. Ako se ne posreči z 'zdravo socialno reformo zaustaviti socializma), tedaj se lahko že naprej preračuna čas, ko bo socijalni ateizem podrl' zadnje opaže krščaaiske vere, Ali ne bi s tem započe! dobe tiste velike apojstazije, ki o njej govoni evangelij kot o prvem predhodnem znamenju ob koncu sveta? Eno je gotovo, kar je krepko izrazil špapski filozof in državnik Donoso Cortes: ,„Naš program ali smrt!“? Socijalno vprašanje more rešiti le katolicizem. Treba je pred vsem nravne reforme, a nravnih sil za tako reformo more dati le katolicizem', Le katolicizem podaja tudi s pravim spoznanjem človeka pravo socijalno vedo; brez nje je edino logičen so-dijalizom. Sam Fichte je priznfal, da ima krščanstvo še silne socijalne moči v sebi, ki jih bo svoj čas razvilo in svetu odkrilo. Ce torej Človeštvo voli življenje, bo bodočnost krščanska, katoliška, zakaj brez katolicizma mu grozi usodna propajst- Pesimisti sicer pravijo: nravna dekadefnca vse bolj napreduje, zato tudi mora giniti vsebolj upanje v veselo bodočnost. Toda ta argument, pra/vi ista revija v drugem članku (dne 1. junija 1942, stran !513), lahko parodoksno, tako-le zaobrnemo : čim bolj rtfdte s protikrščansko kulturo centrifugalna, moč a.postazi-je, tem bolj pa raste tudi nasprotno centripetalna, sila krščanske reakcije in tem bolj so bliža relìgìj'oznì in nralvni preporod. Živo izraba to hrepenenje velikega dela modernega človeštva amerikanski protestant Oarlo Beecher Stowe, sin sloveče pisateljice „Stric Tomove koče“.: „.Naši očetje se ne bi bili nikdar ločili od katoliške enote, ko bi bili sprevideli, da bo posledica te ločitve proteštaintizem brez Krisitusa, nerodoviten, mrzel, brez življenja, brez moči, nezmožen dvigniti duše iz bede greha., A Če je tako, se o- torej ne bi bilo za me nobenega in brez vsakih ovir bi se bil lailiko zmuznil v nebesa. Se Bog ve kaj je vse nadopovedal Luku p svojim poslušalcem, dokler se ni proti: večeru mehkih kolen in zakrivljenih nog vračal domov. Med povratkom je razodel svoji Barbki skrivno željo, da bi ne bilo preneumno kupiti Tumplovo kajžarijo. In res, ker si je rajni ohladil grlo brez oporo-roke, prišlo je do dražbe, Lrukiu/šju ni nikjdo nagajal pri kupčiji, Kajti vsak RemŠničan se je bal te koč,;-rije, češ: later je preklinjal celo življenje, itorej je celo posestvo zajkljo in ne bode nikdo imel veliko sreče z njim. Kupil .ga je torej Lukuš za 1)5)9 goldinarjev po starem računu. Prerokba remšniiških očancev se je tudi kmalu izpolnila. Odkar je postal Lukuš TumpLkajšfer, kašljala je njegova Ba(rbka od dne do dne huje in tožila, da jej nekaj leži na pljučah od h aŠt rumo ve g a pogreba. Skrbni Lukuš je sicer lovil macke in jej kuhal juho, ker baje tajka juha ozdravi in omehča vfsak še tako hud! kašelj. Tudi Barba je upala in upala, snedla je že marsikaterega mucka,, pa kašelj in pov^h’ še popolnoma siili, jo le ni maral pustiti. Lukuš jo je vedno tolažil: le čakaj, ljuba moja, zima še ni nikogar ozdravila, pai prišla bode že spomlad, potem se ti bode pa že zboljšalo. Uboga Barba je krehrfta in se vlačila kot senca okoli voglov; zakukala je kukavica ir» ođkukala Liukušovi Barbki za. vedno. Silno je žaloval krojač, ko je polagala Katra, rajno na mrtvaški oder in jokal je pri njenem pogrebu tako, da so mu uhajale in kapale solze po o-beh ramah. Se juho, ki jo je jedel s Katro pri sedmini je povžil popolnoma pomešano s sojzami, še le par požirkov vina mu je ustavilo söize in žalost, (Dalje prih.) bračam jaz s priznanjem in ljubeznijo k rimski cei-kvi, kot človek brez ognjišča, brez strehe, ki hrepeni po stalnem bivališču. Mi trpimo glad po Bogu, ha, po živem Bojgu ; brez miru smo in brez zadovoLjst\ a (1 c 527) 'bako se uresničuje, kar je napovtedal že Char teaubriapd: , , v . „Jaz ne najdem druge rešitve za Dodocnost, — kakor’krščanstvo in sicer katoliško krščanstvo. Ne rečem, da bo preporod splošen, deli narodi lahko še propadejo, a če ostane le eno zrno in pakte na malo zemlje, bo to zrno vzkalilo in nova inkarnacija katoliškega- duha bo prerodila človeško družbo.1“ Obrtniška posredovalnica za Spodnji Stajer. Slovenski obrtniki na Štajerskem smo zelo pogrešali' zavod za posredovanje, obrtniških vajencev. Da se- temu čim preje odpomore, se je na; prvem slovenskem obrtnem shodu iv Celju sklenilo,, tozadevne posle začaisno poveriti ObČeslovienskemu obrtnemu društvu v Celju, Društvo je s posredovanjem že pričelo in je moralo posebej nastaviti pomožno- pisarniško moč, ker društveno vodstvo ne more samo izvrševati obilnih poslov, ki jih zahtevja taka posredovalnica. To dejstvo dokazuje, da se deluje z vso resnobo na uresničenje obrtne organizacije in na izvršitev sklepov, storjenih na obrtnem shodu dne 27, maja 1912. Zatorej se podpisano društvo obrača do ,v|seh obrtnih zadrug, kakor tudi do posameznih mojstrov-obrtnikov, da se isti v slučaju potrebe poslužujejo naše posredovalnice, ki jim bo preskrbela naslove starišev ali varuhov dečkov, kateri se želijo priučiti kake obrti. Tozadevnim dopisom je priložiti znamke zla 40 vinfarjev, ctocim opravlja .posredovalnica vse posle, zadevajoče priglasitev .dečkov za uk brezplačno. Kakih pogajanj med starisi lin mojstri posredovalnica ne prevzame, temveč se morajo mojstri gleda določitve učne dobe itd. dogovoriti direktno s starisi, ojziroma varuhi bodočega učenca.] V(3ta vprašanja na posredovalnico se morejo vršiti le pismenim potom. Pisma je nasloviti sledeče: Posredovalnica öböeslovenskega obrtnega društva v Celju. Opozarjamo še, da naša posredovalnica ni namenjena samo za Spodnji Stajer, temveč se- na njo lahko zaupljivo obračajo tudi obrtniki in taki., ki želijo dati dečke v uk, vseh osljalih slovenskih pokrar jin. Radi tega prosimo vse slovensko časopisje, da nam gre na roko pri našem Spočetem delu, ki bo za utrditev slovenskeiga obrtništva neprecenljive vrednosti. ObČeslovensko obrtnjo društvo v Celju. Med ljudstvom» Ruše. Naša skupina Jugoslovanske strokovne z voze je lahko zadovoljna. V nedeljo je prvikrat stopila z večjo prireditvijo pred javnost in je dosegla Časten vlstpeh. Od raznih strani so prihiteli gostje v staro-slavne Ruše pod zeleno Pohorje in je bilo v obširnih prostorih Repoluskove gostilne cel popoldan in pozno v noč zelo zabavno in živahno. ' Ko si se približal prijazni hiši vrlega našega gospe/te. Repolus-ka, so te pozdravile mogočne trobojnice, ko !si pa vstopil na vrt, si bil prijetno iznenadan. Ves pro<-stor je bil nalašč za prireditev okusno ozaljšan in pripravljen in takoj se je rodilo v tebi prepričanje : tukaj bo dobro biti. V pričetku slavnosti je nastopil gospo)! dr. Leskovar iz Maribora. Z njemu lastno ognjevitostjo je v daljšem govoru vnemal sima k ljubezni do slovenskega, jezika, k narodni odločnosti in zavednosti ter žel za svoja izvajanja burno pohvalo. In potem so se vrstile pevske točke, ki jih je v splošno zadovoljnost izborno prednašal domači pevski zbor, deklamacije in proizvajanja domače, sicer še mlade, a, 'dobro se razvijajoče godbe. Vmes se je pa vršilo kegljanje na dobitke, se je bila bitka s konfeti, je delovna šaljiva pošta in so razni Šjotorjl odkrivali svoje dobrote. Hitro so potekale ure in le prehitro je bilo treba misliti na slovo. V prepričanju, 'da bo J. S. Z. še večkrat pri-reojila kaj sličnega], smo segli neumornim prirediteljem, ki zaslužijo res polno pohvalo, v roke in smo odšli z zavestjo, da so za dobro stvar ,v Rušah Še v ekln o ugodna tl'a. Politični pregled. f Poljedelski minister dr. Braf. Na svojem posestvu v Rostopi pri Pragi je dne» 1. t. m. umrl poljedelski miifister dr. Bral. Dr. Bral je bil v Stürgkhovem kabinetu, poleg ministra za javna dela, zastopnik .Cehov. Rojen je bil leta 1861 v Trebičah na ‘Moravskem, šjtudiral je v Pragi in raznih drugih mestih v inozemstvu. Bil je profesor narodnega gospodarstva, na praškem vseučilišču, Qd kjer je bil dvakrat pozvan v avstrijsko ministrstvo. Bil je že dalje Časa bolan ter je iskal zdravja v Opatiji, na Semeringu in drugje. Ko je videl, da se mu bliža kopec, se je dajl prepeljati v svojo vilo v Rostopi poleg Prage. Dr. Braf je bil eden voditelj staročehov in je njegova žena hči pokojnega Riegerja. Bil je splošno priljubljen pri vseli strankah, ki so cenile v njem priznanega strokovnjaka in ga bo parlament težko pogrešal. Vest o njegovi smrti je našla globok odmev in je sožalje splošno. Pogreb dr,. Brala se vrši jutri. Prepeljali ga > bodo iz Rostopa na Višegrad. Državni zbor. Diunaj, 1. julija. V zbornici je bila danes specijalna debata o proračunu, ne da bi bile stranke pokazale posebno veliko zanimanja za ta predmet. Na klopeh se je o-pazilo, da sta bila diva praznika. Razprava se ni zaključila,. in tako je sedaj V Avstriji nepostavno stanje.; od danhšnjiega dneva ni pa.rlam(entarno dovoljenega proračuna. Dogodki v Pragi so dali nemškim nacionalcem vseh barv priliko, dia so delali zqpet velike afere. Nemški radikalci in člani nemškega Nation al verbände so tekmovali, kdo bo bolj nemški. Konkurenca je bila tako velika, da nißö hoteli drug drugemu podpisati interpelacij. Maliku in Wüstu so jo potem podpisali — kr španski socialni, V seji, kp. je trajala do 10, ure zvečer, so govorili poslanci dr. Diiaanand, Tcmschik, dr. Ellenbogen, Malik, Siegel in Sehaqfiiinger, Govoril je tudi notranji minister Heinold o povišanju plač uslužbencev državnih železnic za 17,000.000 K in izjavil,, da, če to zbornic'a sklene, bi vlada; ne mogla predložiti sklepa v najvišjo sankcijo. Ko je govoril še poslanec Breiter, f je povedal poslanec Kragt, da je potovanje ' naučnega ministra dr. I lussa roka v Prago Nemce Vznevofl jilo. Sejo so zaključili ob 10. uri zvečer. m % * Poslanec dr. Karol V e r s t o !v š e k je vložil nujni predlog za po toči in nevihti pOišLtedovasne posestnike ' v šoštanjskem okraju, zlasti v občini Velenje. Zajedno je gpspod poslanec dr. Karl V e r -s t o v š e k posredoval pri deželnemu glavarju, dal pošlje deželnega inženirja, ki naj preišče škodo na občinskih cestah. Ob enem je storil gospod poslanec vse potrebno, da dobi občina za) popravo občinskih cest deželno podpore. * * * Duhaj, 2. julija. V današnji, seji je zbornica zopet izvršila veliko delo. Sprej la je budgetni vrovizorij v obliki, kateri tudi gosposka zbornica, inf bo delala nobenih o-vir in bo zalo predložen: že v četrtek, v naj višjo po-trjenje. Sprejetja je bila prvai točka vladne predloge, ki se glasi: Vlada se pooblašča, da pobira direktne in indirektne davke po obstoječih pravilih za dobo od dne'1. julija) pa do konopi grudna lhl2, z 212 gla-Sovi proti 150 glasom. Zplper Išo glaisqlviali socijalni demokratje, 'Jugoslovani, Italijani, radikalni Cehi in Rusihi. K . par. 2 in o so vložili socialni demdkjratje še maiiijŠi nske predloge, od katerih za,deva prvi povišanje plač železniških uslužbencev zh 17,000.000 kron, drugi se pa tiče olajšav pri kuhanju žganja na kmetih. Tega je podpiral tudi Hrvaško-slovienski klub. Sejo je otvorit zbornični predsednik dr. Sylvester ob 11, uri dopoldne. Ministrski predsednik je naznanil, da je umrl poljedelski minister dr. Braf, V znak sožalja so se dvignili vsi poslanci raz sedežev. Predsednik je govoril ranjhremu v spomin prisrčne besede in jo na-glašail vrline pokojnika, kli je dvakrat zavzemal sedež v svetu krone; kot učenjak in kot državnik je bil obče priljubljen. Nato še je pričela spec Majina debata o buDget-nem provizoriju. Govorili so poslanci Gentili, dr. A. Korošec in Stölzl, Dr. K o r o Š e c f je stavil1 fc > manjšinskemu predlogu poslanca Diamajnda spreminjevalni predlog, da se naj tuf:M za Štajersko, Koroško, Kranjsko in 'Primorsko dovoli davka prosto kuhanje žganja za domačo rabo na kmetih. Po govoru poslanca Stölzela je bila debata zaključena in sta bila; za generalna govornika izvoljena poslanca dr, Leo in Marckhl. Po generalni debati je govorilo razven omenjenih generalnih govornikov ' še več drugih poslancev, ki so popravljali, pri čemur je prišlo do živahnih medklicev, nakar se je pričeto glasovanje o bud-getnem provizoriju v ‘drugem bfjamju: § 1 je bil sprejet z 212 glasovi proti T50 gla^ som. § 2 odstavek 1, je bil istoitako sprejet. 0!stala dva odstavka § 2 (manjšinska predloga) sta bila odklonjena;, sprejet je pa bil predlog poslanca Koiier-ja, ki dovoljuje vi'adi sredstva v slučajih nujne sile pri elementarnih nezgodah. §§ 3 in 4 sta bila sprejeta ' brez 1 vsake 1 izpre-membe. Pri § 5 je bil odklonjen predlog) poslanca Diar manda in dr. Korošc'a s 179 glasovi proti 143. Nato je bil sprejet1 Še' ostali ‘del budgetnejga provizorija v drugem branju. 'Jutri se vrši tretje branje in glasovanje o bud-getnem provizoriju, za katero je pa treba dvotretjinske večine; Sklep seje je bil ob 7, uri zvečer. Ceško-nemška ispravna pogajanja. Zadnje konference namestnika kneza TJhuna z nemškimi poslanci dr. Urbanom, dr. Frengeinom jn Gr. Baernreitherjem so se glede na izpremembo deželnega reda povoljno izvršile. Se ta teden namerava-jo na Dunaju in v Pragi nadaljevati pogajanja o u-reditvi jezikovnih vprašanj pri deželnih in avtonomnih oblastih, „jSamoisitatnost“ sodi, dà so v glavnem) spravna pogajanja že končana. , Hrvaško. Banski svetnik H r v o i č u m r 1. Od Jukiča smrtno-nevarno ranjeni banski' svetnik Hervoič je umri, Srbija. Srbski ministrski predsednik Milovanovič umrl, V pondeljek dne 1. t. m. je umiri v Belgradu ministrski predsednik Milovanovič, Z Milovanovičem leže v grob eden najmarkant-nejiših srbskih politikov v najboljšjih letih — star je bil še le 45 let. Na glas izbornega diplomata je prišel Milovanovič zlasti v času bosanske aneksije, ko se je pokazal žeto spretnega!in treznega politika. Srbija se ima Milovanoviču veliko zahvaliti in si je on priboril za srbsko državo mnogo nevenljivih zaslug. Milovanovi Č e v 1 n a s 1 e d n i k. Državni svetnik Pasic, ki (sle sedaj mudi na Nemškem v Draždanili, je bil brzojavno pozvan v Belgrad, da prevzame vodstvo vlade namesto umrlega Milovanoviča. Nemčija. Pri državnozborski volitvi v okraju Ha,go.m)\v-Grevesmühlen je bil izvoljen kandidat svobodomiselne ljudske stranke Sivkovich proti kOnserv/ativcu Pauliju. SooLvilitsti so glasovali ‘jza SivikoVicha. )Tja mandat je bil do sedaj v konservativnih rokah. Musila se je ožja volitev. Raznoterosti. Qd južne železnice. Friderik Mikulašek, inspektor in sekcijski predstojnik, je prestavljen od sekdje za vzdrževanje proge v Št. Petru kot predstojnik k uraiftu za vzdrževanje proge v Mariboru, koroška Črta. Romarski vlak k Materi božji na Trsat priredi iz Maribora Kršč. soc, zveza. Vlak odide iz Maribora dne 8. julija 1912 ob 12, uri 45 minut zjutraj. Nazaj pride vlak v Maribor dne 9. julija 1912 ob 7. uri 50 minut zvečer. Natančni vozni red in cene, ki so ravno iste kot lansko leto, najdete v „Straži“ med naznanili. Tam je tudi vspored pobožnosti, sploh vse, kar je potrebno. Med potom obiščemo tudi svetovno-znano postojnsko jamo, katero so lani romarji splošno občudovali, Vozili se bomo tudi eno, uro po morju, da romarji nekoliko spoznajo morjè. Južna železnica nam je.dala na razpolago tudi nekaj takih kart, s katerimi se iz Reke nazaj lahko pelje z vsakim osebnim,vlakom, samo z brzovlakom ‘ne. Enkrat se sme tudi vožnja nazaj grede prekiniti ali pretrgati. Kdor bi hotel ostati n. pr. v Ljubljani, ali kdor bi se hotel peljati po morju v Trst, ta bi si moral vzeti tako karto. Te karte pa so dražje kakor navadne, in sicer stane takš šna karta za II. razred 4 K več, za III. razred pa 2 K 50 vin. več, kakor navadna. Kršč, soc. zveza u-Ijudno prosi čc. gg. dušne pastirje, da to romanje ljudem priporočajo; romarje, ki se oglašajo, zbirajo ter karte potem obenem skupno naročijo. Stroške za do-pošiljanje denarja naj si blagohotno odtegnejo. Karte se naročajo in denar se pošilja edino-le na naslov : Romarski odbor v Mariboru, tiskarna sv, Cirila. Ali nas bodo Nemci1 na Štajerskem in Koroškem osramotili? Mala Koroška sama prispeva samo za Sii dinar ko na leto 40.000 K, poleg tega prispeva še velike svote za nemški Schulverein, Nemška Štajerska prispeva za Südmarko na leto 79,389 K. Ali Ob teh Številkah ni premajhna naša požrtvovalnost za ,„Slovensko Stražo“1? Odgovorite od povsod z darovi „iSlovenski Straži“! Na novih mašah ne pozabite niše jSlovenske Straže“'! 'Na. vseh novih mašah se spominjajte na veseli gostiji tudi obmejnih Slovencev in naberite njim v korist darove „Slovenski Straži,“ Ribnikarjem afera. Glavna razprava proti Adolfu Ribnikarju se prične jutri v Četrtek dne 4. t. m. ob 9». uri dopoldne pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Zaslišanih bo 26. prič. Povsod vidijo vohune. Na naši meji proti Italiji vlada že naravnost bolesten streli pred vohunstvom. Dovedel ie že do mnogih tragikomičnih dogodkov in se kjaže v vedno novih varnostnih odredbah. Deželno brambno korno jpveljst^o v Inomostu je sedaj izdalo odredbo, da je fotografiranje v okrožju tirolskih trdnjav pod vsakim pogojem prepovedano. Do seUaj so dobile zaupne osebe od vojaškega poveljstva vedno tozadevno dovolj etri je. S tem raz-glaisom se preneha z izdajo tozadevnih dovoljenj in ne smejo fotografirati pokrajin 1 v f okrožju ■ tirolskih trdnjav niti aktivni črpitniki. Sodna imenovanja. Veliko pozornost in vedno večjo razumljivo vznemirjenost vzbujajo v prizadetih krogih zadnji Sas imenovanja sbdfnikov v / okrožju graškega nadšodi'šča. _ 'Pri istih ni več merodajna službena starost, sodnijski izpit ali zmolžnost, temveč igra odločilno vlogo kvalifikacija od strani nemškega Volksrata. ITIafeo je pri ravnokar izvršenem sodnem imenovanju dveli sojdpikov bilo zapostavljenih nekaj Slovencev daleč za drugimi .„Nemci1.“ Da, isto se godi tudi že z zmernimi Nemci napram svojim bolj'^zmožnim“ in „značajnim“ nemškim kolegom. Sliši se, da izide tudi v nemškem jeziku dr, Karol Versjtovfàekova brošura „IHoclienburigerjev sistem“, ki’ bode odgovarjala srčnim potrebam poštenih Nemcev. Ekselenca Pittreich i,n Hochenburger: Justitia est hmdia)mentum regnorum! Kresovi! Jutri na predvečer godu sv. Cirila in Metoda naj gore na vrhovih naših gora slovenski kresovi! Njihov ogenj naj priča, 'dja biva po slovenskih pokrajinah zavedno narodno ljudstvo, zvesto naukom slovanskih apostolov ! Krekovi žarite ! ! ! Nove cvetke iz liberalnega gospodarstva. Državno prajvdnišitvo v Gradca je dajlo aretirati nekega Andrej Mauerja, Člana znanega konzorcija Tal, ».kadi hudodelstva goljufije, ljubljansko ^ državno pravdnišjtvo pa bivšega trgovca v Ljubljani Karola Meglica. Oba sta .zapletena v zadevo Glavne posojilnice, oba sta Glasni posojilnici dolžna velike svote. Mauer in Meglič sta obddlžena, da sta poskušala z raznimi mahinacijami obrezvdpešiti izterjatev dolga, zlasti pa je Mjauer dolgo preiskušal z raznimi iz-pobbojnimi transakcijami, cesijami in obremenitvami svojega premoženja potrpežljivost konkurznega upravitelj stva, da bi oškodoval upništvo GJavne_ posojilnice. Končno je struna vendar počila, dtvar je bila izročena državnemu pravdništvu in taklo pride cela kazenska zadeva Glavne posojilnice zopet pred kazensko sodišče, oziroma pred poroto. Kakor kaže ta-le zanimiva vest, bomo imeli zopet priliko slišati nova vslpoGbrudna poročila o liberalnem gospodarstvu. Nečuvena drsnost pač je, če si (ujpajo liberalci, pri katerih je toliko smradu, priti na dan z očitki in skušajo napraviti za lopove druge, med tem ko so sami. Vedno bolj navzdol. Iz Celja napi pišejo: Li- beralna strafnka pada po Newtonovem zakonu. 1 Večina Sokolov f si baje že ne upa več ’ javno nastopiti, boječ se neprilik v življenju. Sploh se je izdala^ parola: Vsak si reši, kar si more! Direktorji posojilnice, pivovarne so za enkrat vlovili Še najboljše kose pozemeljskih dobrot liberalne stranke, večji del pa je razočaran in nima v liberalce nobenega ' upa več. Samo Špindler se javno še ne vda smrtnemu strahu in zbira 2,OOO.OOQr4inarski sklad zai šk0raj|š|nji penzijom Skrajni Čas je že, da trgovci in obrtniki spoznajo smrtno bolezen liberalne streike in sé zbudijo k novemu življenju. Iz davčne službe. Davčni asistent gospod' Josip Sever v Mariboru je prestavljen v Sevnico ob Savi. Iz orožniške službe. 'Orožniški postajevodja, v Lajteršpergu pri Mariboru, 'gospod Franc Duh, je imenovan za kajnpelista 1 v deželno-brambnem ministrstvu. Smrtna kosa. Umrl je v GraVfcu dvopni svetnik graškega ’ deželnega nadsodišča g. d.r. Franc Tomšič. Imenovanja pri južni železnici. S, 1 julijem so bili imenovani pri južni železnici: za n ^dr evidente : Alfonz Razlag, revident v TJrstu ; Frane ! Jenicek, revident v Mariboru;ir Jožef Schneider, revident in postajenačelnik na Pragerskem; zß\ revidente: Evg. Pour, adjunkt v Gelju; Lovrenc PoČkar, adjunkt v Celju; Martin Eichberger, ‘adjunkt v Prev.Ujah; A> Medved, adjunkt v Mariboru; za adjunkte: Friderik Perme, asistent v Trbovljah; Andrej Klavora, asistent v Zidanem mostu; Robert Jörgen, asistent v Celju; Ivan Küster, asistent v. Ponikvi; Ig. Opelka, asistent, v Mariboru ; Franc Toplak, asistent v Mariboru; Avguštin Riegler, asistent v Mariboru; za asistente: Friderik Lubšina, asistent, v Ptuju; Igu. Marinič,, afeistent in postajenačelnik v Možganjcih; Leopold Modereggisr, asistent in postajenačelnik tv Bistrici; Ludovia Kranjc, asistent v Mariboru; Peter Perounig, asistent v M|aribom; Lranc LjupŠa, postajni ekspedijept v Radgoni; definitivno ' so ' bili nastavljeni provizorični asistenti: Filip Kurent v Rimskih toplicah; Gustav Gerì v Prevaljah; za provizorične 'asistente: Ladislav Igielski v Poljčapajh; Martin Derenda v Zagorju; Martin Knez v Zgorn. Dravogradu; Ivan Kfega v Rimskih toplicah;.;! Vil j. Novak v .Velikovcu; Robert David, v Pragerskem; Ivan Sabati n v Lahkem ; »a, višjega strojnega revi-denta je imenovan Friderik Rossmann, revideat v Mariboru; za strojnega revidenta Franc Kugschitz, adjunkt v Mariboru; za strojne adjunkte: Iv. Rot-tenba|cher, asistent, Alojzij Sonne, asistent, Franc Müller, asistent, Gregor Jager, vsi v 'Mariboru; za asistente: Leon Dolinšek, asistent v Ptuju; Franc Kaspar, asistent v Mariboru;i Maks Schöjniherr, asistent v Mhriboru. Definitivno ' sta bila nastavljena provizorična strojna asistenta Ivan Berger ih Karel Merganc v Mariboru. Ruski sladkor. Že delj Časa sto opozarjali ruskega finančnega ministra na izredno nizko cteno ruskega sladkorja v inoizemtejlfvu. Zato je odredil ruski finančni minister preiskavo, ki je odkrila goljufije raznih Velikih ruskih izvoznih tvrdk, ki so jih ugaj-njale z izvoznimi premijami. Oddajali so namreč ta sladkor deklarirah na pristahišiča np, daljnem vzhodu ter pobasali izvozne premije, sladkor pa oddajali v poljubnih evropskih pristajnišičih. Rezultat je bil, da je nlačala Rusija morda pol milijona krop izvozi nih premij za slafdkor, namenjen za vzhodno Azijo, ki pa nikdar tja ni prišel. Odkritje spomenika Palackega. Z veliko slovesnostjo so v- pondeljek odkrili v Pragi spomenik Palackega. Slavnosti se je udeležilo poleg; neštete množice veliko povabljenih gostov, in oficijelnih oseb. Poldrugo uro so prihajale, kočije z gosti- Pred odkritjem spontenika je bila slavnost v muzeju kraljevstva češkega, kamere se je udeležil1 tudi minister Husjsarek ter mnogo domačih in vnanjih gostov. Slavnostni govor je imel predsednik češke akademije, bivši minister Rinda. Nadalje je govoril profesor Pekar o pomenu Palackega za znanost in za Češki narod. Potem so govorili razni zunanji zastopniki, med njimi »a Slovepcle dr, Ilešjič, Prj oidkritju spomenika na Palalqkega trgu je najprej -zapel „pHla-hol“ star koral. Potem je prvi govoril v .imenu odbora za napravo spomenika dr. Pin-kasA k:i je prosil župana, da prevzame spomenik v varstvo praške občine. Slavnostni govor je imel dr. Kramar. Pred spomenik ' se je položil cel hrib vencev, toed katerimi sta bila tudi dva slovenska. Slavnost je zaključil pevski zbor. Štajerska. Maribor. V pondeljek dne 1. t. m. se je vršil v mali dvorani Nfajrodnega doma sklepni nastop o-trok pevske šole. Otroci' so vse pevske točke tako izbirno proizvajali, da smo se naravnost čudili. Vsa čaist učiteljici < gospodični Stupici za ta res krasni vspeh! -Frani. V torek dne 2. t. m., ob VA. uri opoldne je strašna toča s silnim nalivom vničila skoraj vse. Skoda je neprecenljiva. Lembah. V nedeljo dne 7. t. m. popoldne priredi Slovensko katoliško izobraževalno društvo iz Studencev pri Mariboru pri nas veselico. Obziren vrt gospoda Feliksa R-obica je gotovo zelo pripraven z je bil na praznik sv. Petra in Pavla zjutraj še pri sv. malši. Ko se je vrinil iz cerkve domov, zadela ga je pri maroiškem križu kap. Rajni je bil dobra duša in zapušča bolano ženo s šestimi malimi otročiči. Delal’ je noč in dan, pa a svojo preveliko marljivostjo si je skopal prerani grob. Naj v. miru počiva! Pilštanj. Dne 1, t. m,, ob m uri dopoldne, je začela goreti Lapornikova hiša v Dobležicah, Le z Velikim trudom so domači rešili svinje. Hiša in nov svinjak sta zgorela. Preborje. V Vodicah je lHdtpi sinček posestnika Romiha ustrelil svojega enoletnega bratca. Oče je lovec in je svojo nabasano puško premalo skrival pred otrokom. Bizeljsko. V nedeljo dne 30. junija so nam priredili naši domajči fantje pod vodstvom gospoda organista Antona Kolednika zopet pošteno zabavo, l'e žalibog, da je bila bolj slabo obiskana, zaradi dela, ker so ljudje bili na travnikih. Predstavljali so nam „Poštno skrivnost“ in „V ječi“1, ' burko iz vojaškega življenja, pri kateri je Franc Smerkej izborno igral narednika kdt ječarja, če prav še ni imel tiste časti, da b-i nosil pravo vojaško suknjo. Dobro je tudi pogodil svojo vlogo kot stotnik gospod Kolednik, kateremu se je pa že takoj poznalo, da je bil že vojak. No, Belinu smo se morali tudi smejati, ko se je tako z vsem preskrbel, ko je mislil nastopiti svojo kazen kot prostak. Vseh ne morem našteti, Če prav so vsi dobro igrali. Hvala pa vsem za trud' in skrb. Pa le kmalu zopet kaj sličnega. — Več zadovoljnih gledalcev,. Brežice. Sava si je poiskala/1 letos že drugo žrtev. Tp služeči fant Stefan Sotošek iz Podsrede se je na Petrovo popoldne šel kopat, a ker je bil menda precej razgret, ni prišel več iz mrzile vode. Zopet : pozor pri kopanju ! Zopet katastrofa Zeppelinovega zrakoplova. Zrakoplov „S c h. w a : e n“ ' zgorel. Iz Düssleldorfa poročajo: V petek je ' zgorel Zeppelinov ' zrufcoplo” „»Schwaben.“ Priplul je iz Frankfurta v Düsseldorf, kjer, so ga morali vsled hudega viharja zasidrati žfe pred hangarjem. Ko je bil zrakoplov 1 na spoefujem koncu že zasidran, je potegnil močen vejter, zgrabil zrakoplov ter ga metal nja vse strani. Kar naenurat se je zrakoplov preklal. Posoda za plin je eksplodirala in zrakoplov je v par sekundah zgorel. Poškodovanih je bilo 36 oseb. Najtežje so bili poškodovani monter Frütz iz S-trajssburga, monter Kiefer iz Frieckichsfhaiena in riaitakar Rubiš, vendar pa njih stanje ni nevarno. Ostali ranjenci so pa večinoma vojaki 391. fiz ilirske ga polka in delaj.aci. Voditelj zrakoplova nadinžeuer Dürr se je opekel po obrazu in na rokah. Zrakoplov je veljal okoli 650.000 mark. Ka štiri petine tega zneska- je bil zavarovan. Vzrok nezgode. O vzrokih katastrofe ni nič natančnega znano. V strokovnjaških krogih menijo, da je nastlal požar na enak način, kakor pri znanem ognju v Friedrich-hafenu. Ce se potegnejo celice, kadar se izpusti ven plin, navzdol iz ogrodja, in, se drgnejo gumirane notranje ploče celice, nastopijo ob gotovih atmosferič-nih pogojih lahko iskre, ki užgo ostanek plina. To je dognala preiskava požara v Friedrichshafenu. — Na podoben način je najbrže zgorel tudi Še sedaj „Schwaben.“ Opis očividca. Očividec, ki je v trenutku nezgode stal zraven gondole ponesrečenega; zrakoplov^, opišuje katastrofo tako-le: Vrteliwiaben“ je bil na spodnjem koncu ’ že zasidran in gibal sie je le Še zadnji konec zrakoplova». Kar potegne močen veter, zgrabi zitajkbplov in ga meče in vrti na vse strani. Naenkrat »so pokaže na zrakoplovu plamen, siten pok in ves orjak je zažarel kakor ogfnjen steber. Cez pol minute se je ogrodje z velikanskim ropotom zrušilo na tla, Razgled po svetu. Zrakoplov eksplodiral. V Atlantic-City v Ameriki je v zračni višini 600 metrov eksplodiral zrakoplov „,Akron“, ki je bil namenjen za polet preko atlantskega oceana v Evropo. Usmrčen je inženir S-alni man in sedem mož posadke. Vzrok nesreče je še neznan. Zrakoplov je stal nad dva milijona. Eksplozija je bila tajko silna, da še niti delov trupel niso našli. Nesreča se je pripetila pred očmi na- tisoče broječe množice gledalcev. Zanimiva ljubezenska zgodba. V Budimpešti vzbuja veliko pokornost poroka, ki je bila dne 2SSj-junija. Deset dni prej je bil prišel v Budimpešto namestnik na otoku Cejlon. Hotel, si je ogledati mesto. Dan po svojem prihodu je imel glavobol in se je odpeljal iz avtomobilom do lekarne. Stopil je v lekarno. Med tem pa, ko je pripravljal zanj lekarnar zdravilo, je opazil strojepisko in se mahoma v njo zaljubil. Qdslej je prihajal sleherni dan v lekarno in prinašal itvoji oboževalki rož. Četrti dan je prosil za njeno roko. Gospodična je izjavila^, da jo snubi .živino-zdravnik. Namestnik, ki je govoril samo angleški, je odgovoril, da jo mora dobiti za, ženo; obljubil je, da da zapisati na dan poroke nanjo 400.000 dolarjev in jo s tem preskrbeti za ceto življenje. Naslednji dan se mu je strojepiska udala in bila je kmalu poroka. Se tisti večer sta pa odpotovala)' novoporočepca na Cejlon. varstveno znamko Rösler-jeva je najboljša za zobe, Dobi se povsod. Steklenica 72 h. Hotel Trabesinger se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe ; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina. Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu. Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. 3fPr. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lojzka ir» Pepca Leon- v Celovcu Velikovška cesta =3BH5 if. 5 Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“. Odgovorni urednik: Lav. Ktmpeik. lisk tiskarne ev. Cirila v Mariboru. 4P CjAmt/: Nikdar se ne bodete kesati - - ampak zadovoljni bodete in vedno hvalili slovensko trgovino, ker si lahko veliko denarja prihranite če bodete vedno kupovali vse Vaše potrebščine v trgovini J. N. Šoštarič, Maribor Gosposka ul Veliko izbiro najboljšega in najmodernejšega blaga za moške in ženske obleke, platna, sukna, druka, satins, cefira. — Bogata zaloga gotovih oblek, srajce, kravate, ovratniki, naramnice, nogovice, dežniki itd. — Za telovadna društva vse potrebščine in kroji v zalogi. Cene veliko nižje kakor drugod. Postrežba strogo solidna sl ba y 2806, 1 tl I /E Tovarniška znamka. fr»>2» 1*2 86 8Prejme- l#IJCif%6 jo na hrano in stanovanje pri g. Manji K o sv r, notarjevi vdovi Gtspoßki ulici št 50 v riboru nasproti gimnazije. Izobražena, slovenska, krščanska obitelj h p raj d e jeseni majhnega dijaka v popolno vskrbo. — Naslov v upravnistvu. 159 Na Dobrni se odda služba cerkovnika in organista. Vse nadrobneje se izve pri Kdor hoče, da imajo LRÄhiS«« njegovi —“ tam t koj sbibo. 158 inserirà v »Straži«. XXXXXXXXXX XXXXXXXXXX »T». Ir |es lepa e cerkev, veža, kuhinja le tedaj, Če ima ličen in X trpežen tlak, $ ♦ kakcu šen izdelujeta v mnogih vzorcih 4 % Žalec & Hom, Ljubljani tlzdeleSovanfe stopnic, ♦ cevi. - Asbestni Ikrili*. | I «Zenit* t ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦❖♦♦♦♦♦♦t Mizarska delavnica s stroji A. Vihar & N. Novak Koroška ceste 53 j^&jriJbor Hengasse 2 žn 4 se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja:, Šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba. Katoličani! Slovenci ! H kateremu krojaču se naj obrnemo^ K Jos. Macuh Maribor, Stolna ulica 5 nasproti Ljudski posojilnici. Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk; osobito se priporoča gosp. abiturientom in maturantom za izdelovanje modnih salonskih oblek. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo. Cene primerne Zaloga črnega- in modnega blaga, iz solidnih tovarn. suhe ia sveže gobe v s saki n,nožu.!* Kupim p » naj višji ceui. F 1 > lka Ignac Tnh er vcdja Jos Perko, Leiterseerg, pošta Pesu ca. 148 Liniment mazilo, najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje nog. Cena 3 krone (tudi v znamkah). — Pošilja franko. Mesina lekarna pri c. kr ,Orlu" v Mariboru Glavni trg tik rotovža. m ffiff A. THIEUEY'A BALSAM Oblastno varovan. NARJA edino pristno z zeleno csmiije.no sestro Lot varstv. znambo. Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodntjsko preganja in A strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti! žrelnem kataru, pri E|Sa| bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri m-8» fiuenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter ir. vranice, pri slabem teku in elabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu an ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in In izpuščajih itd. 12/2 ali 0/1.ali11 gr. specialne steki. K 5*60. {TtN DicHJ r^msesg^Bsr^, $ *cfeJ&T Lekarnarja A. Th erry-a samo pristno centifelijsko mazilo je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet- .... L . jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi ********«*■; |z telesa in radi tega dostikrat napravi •- \i&3> '• operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pr starih .v- —, ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K. Nared se : Lekarna k angeiju variim, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU. Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Hariborn v lekarni W. A. König a Franc Pleteriek Maribor, * ZalOSa cesta 10. POftllStva Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podslavk, žimnic, stolov in ogledal otročjih postelj iz železa po zel pezor Edina štajerska narodna steklarska Na debeloI Na dralino! Franc Strupi, Celje Graška fiesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklavskih del pri cerkvah ia priv. stavbah. Najsolidiiejša in točna postrežba. Pristna srebrna ura K 7’— Pristna sre!) r. nraženskaK7-— Pristna srebrna verižicaK 2~— Pristna srebrna verižica damska K 3 40 Zlata ura .... K 28‘— sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom proda-rapasirane ure po zelo nizki ceni. Očale! 'Budilke! Uhane! Urar, očalar In zlatar Ri?!! Burei Niäisi Tegethofova cesta It. 39. StavbeDi in umetni ključavničar oblast, koneesioniran vodovodni inštalater Ivah Rebek, Celie Poljska uliea št. 14. Se priporoča zajdrugjamj, občinam, korporacijam in zasebnikom zja, cenjena natročil.ai, namreč z,a navadne, kaikor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobova it‘d., štedilna ognjišča vseh sistemov za ^ajfeeb-nike, gostilne ali zavode. ’Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidravličnimi vidri. Izdelujem vjsake vrste tehtnice, tudi premostne (BrüiCkenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter .prevzamem Isploh vsa v mojo stroko spadajoča, deta in izvnšujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.