P.b.b
kulturno -politično glasilo
		
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenturt 2.		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XIV./ŠTEVILKA 19	CELOVEC, DNE 10. MAJA 1962	CENA 2.- ŠILINGA
Narod priznava delo sester
- \ nedeljo, dne 6. maja t. L, je bila pri šolskih sestrah na Kmetijsko-gospodinjski v St; 1*c,ru P_ri Jakobu zaključna prireditev z razstavo, ki je privabila okoli 1000 ljudi v kraj, ki ga ljubimo Slovenci kot domovino Miklove Zale. Prireditve se je udeležila tudi vrsta odličnih gostov, med njimi namestnik deželnega glavar-■ia’ S. komercialni svetnik ing. Thomas T ruppe z gospo, zastopnik prevzvišenega gospoda nadpastirja, dekan msgr. dr. Janko Hornbock, referent za kmetijstvo v deželni vladi g. deželni svetnik Herbert Bach er, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin I n z k o, predsednik Mohorjeve družbe preč. g. Filip Millonig, ravnatelj slovenske gimnazije, višji študijski svetnik dr. Joško T i s c h 1 e r in mnogo Častitih gg. duhovnikov.
Zaključna prireditev in razstava v Št. Jakobu
bfl
K
m
B
ta
M
B
H
M
n
n
B3
Božanski in gorjanski gospodarji!
To nedeljo, 13. maja, bo v Št. Janžu v Rožu pri Tišlarju naš skupni gospodarski sestanek
V	,
Začnemo s sv. mašo ob 8. uri v tarni cerkvi, nato sledijo v dvorani predavanja:
o kmetijski zbornici, o moderni živinoreji, o racionalnem gozdarstvu in o socialni krizi naše vasi.
B
Naredil se je lep vigredni dan, ko so dekleta v št. Jakobu v Rožu zaključile letoš-nji gospodinjski tečaj. Od ranega jutra je vrvela mladina okoli starodavne, a ponos-»Narodne šole«, ki so jo čč. sestre na
..^e župnika Ražuna, njenega ustanovitelja in graditelja z več kot 50 letnim delom posvetile s svojiimi duhovnimi in gmotnimi žrtvami za Boga in narod. Prav ta požrtvovalnost, ki se ni strašila tudi preganjanja jn trpljenja, vsako leto doživlja svoje vstajenje v zaključnem .pazniku ko gojenke pod vodstvom svojih učiteljic pokažejo staršem, znancem in rojakom iz vseh treh naših dolin, kaj so se‘naučile za življenje.
Šiviljski razstava je prikazala, kako je 'treba koristno združevati s prijetnim. Da-našnja gospodinja na kmetih še vedno podpira tri Ogle hiše in mora hiti pravcati vse-znal. Razstavljene so bile praktične delovne obleke /p vsak dan, pa tudi okusne vezenine. 'Kmečka hiša ni zgolj zaklonišče za njene stanovalce pred trdotami vremena, temveč mora biti predvsem prijeten dom. Tega pa je trčba okrasiti. Mnogo lepši, prepričljivejši je okrasek, ki ga je izvezla
Z . ?a rc>ka, kot kupljena reč v trgovind, Kajti v industrijskem izdelku ni ljubezni. Iz razstavljenih del pa je vela predvsem povezanost z našim 'bogatim narodnim izročilom, ki ga je predstavljal korajžni Ziljanček v ljubki noši.
Posebno velika pa je bila gneča v kuharski razstavi, saj gre ljubezen še vedno tudi skozi želodec. Bilo je ondi vsega, tako za sladkosnedneže kot tudi za mesojede. iPred-v^em pa je bilo nazorno prikazano, kako naj gospodinja praktično, smotrno in temeljito dela. To je danes, ko vlada vedno hujše pomanjkanje delovnih sil, neobhod-no potrebno. Gospodinja mora-delati ne le 1 rokami, ampak predvsem z glavo. Znati s' mora urediti svoje delo, kajti sicer ga °b že itak veliki obremenitvi sploh ne bo več zmogla.
Gojenke so pa gostom, ki so prišli v tabo velikem številu z najrazličnejšimi prevoznimi sredstvi, v prireditvi s pestrim programom pokazale, da se niso učile zgolj gospodinjskih predmetov, ampak da so čas uporabile tudi za srčno izobrazbo, zato da bodo nekoč kot matere svetile kot luč vere in zvestobe ter v darovanju samega sebe za družine dosegle svoj od Stvarnika jim namenjeni življenski cilj. In to ne s kakim tožnim, /grba učen im obrazom, temveč v vedrem optimizmu in življenskim pogumom. V igri »Dvojno razočaranje« so nam pokazale, da hlastanje za puhlim uspehom na »lepotnih tekmah« vodi v moralno grdobo in razočaranje. Pravo veselje in lepota sta doma samo v krščanskih družinah. Veliko smeha pa je zbudila druga ‘griča, kjer se je postavil kot imeniten komik naš priljubljeni Franci Rasinger, a gojenke, ki so nastopile v tem prizoru, so se tudi dobro izkazale. Posebno to velja za »ženo«, ki si je s svojo res prepričljivo igro zaslužila, da dobi v življenju — treznejšega moža. Igra, ki so jo nastopajoči podali v domačem rožanskem na-
E
B
a
H
n
H
H
n
ta
Hi
H
a
M
H
Vsi poznate težave okoli modernega usmerjevanja našega kmetijstva in imate marsikatero tehtno vprašanje na strokovnjake.
Pridite na naš skupni gospodarski sestanek v št. Janž, kjer bodo govorili domači gospodarski izvedenci o vaših gospodarskih zadevah in vam odgovarjali na vaša vprašanja.	»
Zavedajmo se gospodarske nujnosti našega časa!
OSREDNJI ODBOR KMEČKE GOSPODARSKE ZVEZE
naših družin
reč ju, je bila zasoljena s številnimi ljudskimi rečenieami in je zbudila mnogo smeha. Vmes so pa dekleta prepevala in rajala, da so fantje kar vratove stegovali. In ne brez vzroka.
Bila je prijetna družinska prireditev, kajti med gledavci je bilo mnogo žena in mater, ki so prišle s svojimi možmi in otroki, da podoživijo še enkrat tiste čase, ko so one same bile gojenke v tej za vero in narod tako zaslužni šoli.
Temelji
Na prireditvi je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko predočil zbranim v jedrnatih besedah pomen šole za naše družine in narodno skupnost. Dejal je:
»Vsako leto doživljamo v št. Petru pri št. Jakobu isto sliko. Iz vseh naših dolin se zbere tukaj množica ljudi, ki se hoče veseliti s sestrami In gojenkami uspeha ob koncu šolskega leta. Kaj privabi toliko Roža,no v, Ziljanov in Podj unčanov vedno znova k čč. sestram? Jc to domačnost, ki te obdaja, kadar vstopiš v prostore te šole, ki pa je več kot le šola, je dom, dom, ki oblikuje že nad 50 let slovenska koroška dekleta v plemenite značaje. Zakaj? Ker je hiša dom molitve, dom vzgoje im dom stro-kovne izobrazbe.
Dom molitve! V osrčju zavoda je kapela z Najsvetejšim. Njemu se priporočajo sestre z vsemi svojimi skrbmi, ga slave in časte v pesmi in molitvi ter prosijo za po-, moč pri svojem težkem in odgovornem delu, Prepričane so, da vsako delo požlahtni šele molitev, da delo more uspevati le z božjo pomočjo. Pred Najsvetejšim pa kleče tudi gojenke med šolskim letom. Pri Njem najdejo uteho, pogum in veselje do 'vztrajnega učenja, Njemu izročajo vse, kar je z njih mladostjo povezano težkega in lepega, da hi ostalo za vedno v življenju lepo in sveto.
V kapeli šolskih sester pa se ti nudi čudovit razgled na Gure in svet pod Dobra-čem in Osojščica, na domove in vasi ob Dravi. Od tu se ozira božje oko po vsej naši domovini ter razsipa svoj blagoslov po priprošnjah častitih sester, gojenk in št. Jakobčanov po naših družinah. Kako potreben je ta blagoslov, božja pomoč prav v današnjem času vsakemu posamezniku, vsaki družini, celotni narodni skupnosti. Kdor misli, da more svojo lastno usodo, usodo otrok, usodo naroda graditi brez Boga, gradi brez temelja. Naše družine bodo ostale v času materializma in hlastanja po še višjem življenskem standardu zdrave le, če se bodo oče, mati in otroci zavedali, da so- družina v krščanskem pomenu šele, če je 'tudi Bog med njimi, On, ki je edini vir in garant prave sreče in zadovoljnosti.
Kar velja za posameznika in družino, to
velja v isti meri tudi za narodno skupnost, za narodno družino. Vsak narod je zapisan smrti, če ne živi iz Boga. Vsa naša narodnostna prizadevanja bodo uspela le z božjo pomočjo, ob vdanosti Njemu, ki je obvaroval pred 1300 leti naš narod s prevzemom krščanstva pogina, kakor je bil usojen številnim 'poganskim narodom. Ker smo postali in ostali Njemu zvesti, smo se kot majhen narod ohranili do danes. Le zvestoba Njemu bo zagotovila naš narodni obstoj tudi v bodoče. Zato prosimo prosimo im še enkrat prosimo! Sklenjene roke moramo rešiti v novi čas in našim potomcem, to je tudi glavna napotnica šolskih sester gojenkam, bodočim gospodinjam in materam za življenje.
šola častitih sester pa je tudi dom vzgoje. Sestre vzgajajo dekleta, ki obiskujejo ta zavod, v trdne značaje. Biti in ostati dandanes značajen, zares ni lahko.-Življenje se ponuja mladini z različnimi vabami in omamami. Vožnja z avtom za en dan ali več dni na morje, mre zabave v espresu, na plesiščih, pred televizijskim aparatom v gostilni, obiski filmov meglede na njih vrednost pomenijo mladini dandanes vse, Le dobro vzgojeno dekle more pravilno vrednotiti to, kar ji nudi vaško življenje, kar obvaruje njeno dekliško čast.
šolske sestre pa ne vzgajajo deklet le, ampak jih navajajo tudi k temu, kako naj opravljajo pozneje svoje poslanstvo kot vzgojiteljice otrok v lastnih družinah. V narodnih običajih, šegah in navadah spoznavajo tehtna vzgojna sredstva, vidijo, na kakšen način moreš oblikovati, bogatiti človekovo notranjost, ga pripraviti za življenje iiTma življenje. Zato pa je potrebna tudi primerna strokovna izobrazba. Tako šola čč. sester ni le dom molitve in dom vzgoje, ampak tudi dom izobrazbe. Tu dobijo dekleta tisto strdkov.no znanje, ki se odraža kasneje v poklicu matere in gospodinje v okusno pripravljenih jedilih, lepo negovanem vrtu, v urejenem domu, skratka v vsem, kar zmorejo pridne roke. »Le toliko veljaš, kolikor znaš«, pravi ljudski pregovor. To velja še zlasti za bodoče matere. Prepričan sem, da ni poklica, ki bi v življenju od človeka toliko zahteval, kakor ravno pdklic matere. Akademiki se pripravljajo na svoj poklic z dvanajst do štirinajst letnim študijem in vendar
ne zahteva od njih 'poklic toliko požrtvovalnosti, potrpežljivosti, odpovedi, gorečnosti ljubezni in vsestranskega znanja, kakor ravno pdklic gospodinje in matere. Kdo je privzgojil človeški družbi .največje mdže. V prvi vrsti dobre krščanske matere. Te so dale in dajejo Cerkvi duhovnike, škofe, narodu prerdke in vodnike, družinam svojih otrok pa trdno hrbtenico za življenje.
Tako vzvišen je torej poklic matere in gospodinje. Srečna vsaka družina, katere mati se je pripravljala v gospodinjski šoli naših sester ma svoje 'življenjsko poslanstvo. Saj je ponesla vse, kar je tu videla i,n slišala ter se naučila v svoj dom, ki je postal ravno tako dom molitve, dom vzgoje in dom dela. Hčere in sinovi, ki bodo do-raščali v takih domovih, bodo enkrat trdno stali v življenju, kajti v njih dušah bo Bog, v njih srcih plemenitost, znanje njih clika.«	-
Občni zbor
Mohorjeve družbe
V četrtek, dne 26. aprila t. 1. je imela naša Družba sv. Moharja <svdj redni letni občni zbor. Vodil je posvetovanje poverije-mikov predsednik Družbe č. g, Filip Miilo-nig, na sporedu ijje bilo tajpiško poročilo, gospodarsko poročilo 'ravnatelja, poročilo o dijaških domovih, poročik> o založniškem delovanju Družbe, nakar so se obravnavali nekateri predlogi.
Občni zbor je pokazal lepo delovanje Družbe v preteklem letu in je dokazal, da zasluži Družba sv. Mohorja tudi v bodoče vso 'podporo vseh inaših ljudi. Njeni napori za izdajanje in širjenje dobre slovenske krščanske knjige, prav taljp kot 'trud za krščansko vzgojo naše dijaške mladine to zares zaslužijo in to podporo potrebujejo.
Šmarnice v Celovcu
Kot doslej so tudi v letošnjem mesecu maju slovenske večernice v Celovcu in sicer v novi bogoslovni cerkvi, Tarviser Strasse (ob Lendkanalu).
Vsak večer: ob na sedem rožni venec, ob 7. uri nagovor, nato litanije. Ob sredah, sobotah in nedeljah pete litanije.
Vabimo vse vernike k obilni udeležbi.
Politični teden
Po svetu...
Zatišje za dobre živce
Ameriški zunanji minister Rušit je na zborovanju držav Atlantskega pakta v Atenah označil sedanji svetovni položaj kot »spring Julk ali .po slovensko pomladansko lenobo. Je pa to zatišje samo za ljudi z dobrimi živci, kajti v minulem tednu je na samotnih Božičnih otokih eksplodirala nova ameriška atomska bomba; nekje izpod oceana je šinila v zrak prva raketa z atomskim »nabojem« izstreljena iz ameriške podmornice iVPolaris« ter poletela nad 2200 km ter »točno« zadela'predvideni cilj; v saharski puščavi je Francija tudi izvedla atomsko eksplozijo; v Moskvi je na prvomajski paradi, na kateri so sodelovali tudi »raketni oddelki«, maršal MalinoVski izjavil, da morejo te sovjetske rakete, ki so jih na orjaških vozilih vozili mimo strmečih gledalcev, med katerimi so bili po-posebno pozorni vojaški atašeji, »vsak trenutek ponesti na katero koli točko zemlje atomske bombe ter kaznovati vsakega kapitalističnega bojaželjneža tako, da ga bodo minile skomine po imperializmu.« Obenem pa je poudaril, da je zmaga komunizma po vsem svetu itak neizbežna. Hruščev pa je napovedal nove sovjetske atomske poskuse! Istočasno pa v Washingtorm tečejo naprej razgovori s sovjetskim poslanikom Dobri-ninom o mednarodnem pomirjenju ter ureditvi berlinskega vprašanja in ostalih problemih; v Ženevi pa zaseda naprej raz-orožitvena konoferenca 17 držav. In v tej hladni vojni se vrti svet naprej.
/ Že izza jeseni minulega leta, ko so Sovjeti prelomili atomski moratorij, s*e je začela nova mrzlična oboroževalna tekma. Spričo atomskih gobanov, švigajočih raket, vojaških parad z grozečimi govori postajajo pogajanja o razorožitvi in pomirjenju naravnost ironija.
Kriza zaupanja Bonn — Washington
Zato v tem našem tedenskem pregledu tokrat ne bomo zapravljali prostora o besedičenj« v Ženevi in 'VVašhingtonu, temveč o konferenci, ki je bila v Atenah. Na njej so se sestali zunanji in obrambni mi-' nistri držav-članic Atlantskega pakta, da sprejmejo potrebne ukrepe spričo sovjetske politične ofenzive proti Zapadu, posebno pa da okrepijo zrahljano skupnost Zapada, ki je v zadnjih mesecih posebno trpela zaradi .»krize nezaupanja« med Združenimi državami in Zapadno Nemčijo. Ta kriza je posledica dogodkov v zvezi z Berlinom, kajti zapadni Nemci so pričakovali ostrejše ukrepe Zapada proti razdelitvi nekdanje-nemške prestolnice na dva dela, ne da bi pomislili, ali je Zapad sploh mogel kaj več storiti, kot da brani svoje postojanke. Po prvem razbrujenj« pa tudi zapadni Nemci prihajajo do spoznanja, da se je treba z danim položajem sprijazniti. Amerikanci (se manj pa drugi atlantski zavezniki) sicer niso pripravljeni zaradi Berlina in nemške združitve začeti nove' vojne, po drugi strani pa se tudi ne bodo pustili izriniti iz Berlina. Ugledna »Suddeutsche Zeitung« je minuli teden priporočila bonn-•ski vladi, da se naj ne obnaša tako kot tista histerična žena, ki svojega moža venomer sprašuje: »Ali me še ljubiš?«
Skrbi evropskih zaveznikov
V ozadju vsega sta bila nezaupanje in strah Nemcev, da bi utegnila ameriška vlada iti predaleč v koncesijah Sovjetski zvezi tako glede Berlina kot tudi glede priznanja Vzhodne Nemčije. Tod,! šlo je še za več. Zapadita Nemčija je hotela imeti garancije za primer, da bi vendarle prišlo do spopada, da ne ostane, brez atomske obrambe. V tem pogledu so nemško stališče — iz enake bojazni — podpirali tudi Francozi, Italijani in severnozapadne članice Atlantskega pakta. Posvetovanje se je zaključilo s sporazumom, ki je v glavnem vse zadovoljil in pomiril ter tako utrdil zapadno slogo. Združene države, to se pravi njihov predsednik, bo slej ko prej dokončno odločal o uporabi atomskega orožja, vendar se bodo Združene države o tej zadevi predhodno Se posvetovale s svojimi zavezniki. Nadalje bodo tiste države, na katerih ozemlju sedaj Amerikanci hranijo atomska orožja (Zapadna Nemčija, Italija, Belgija itd.), o teh zalogah bolje informirane in bodo tudi sodelovale pri njih čuvanju. Doslej namreč niso niti vedele, kaj in koliko teh reči imajo Amerikanci na
njihovem ozemlju. Edino Velika Britanija si je izgovorila od vsega začetka soodloče-vanje glede izstreljevanja atomskih orožij z britanskega otočja. Tam ameriške atomske zaloge stražijo mešana angleško-ame-riška moštva, do ‘bomb pa vodijo vrata zaprta z dvema ključema. Enega imajo Amerikanci drugega pa Angleži. Vsekakor pa so evropski atlantski zavezniki s povečano so-besedo — a ne soodldčevanjem — zadovoljni in so obljubili, da bodo povečali svoje »Običajne vojaške sile. V zameno so pa Združene države podredile atlantskemu poveljstvu pet z atomskimi raketami oboroženih podmornic »Polaris«, da tako ojačijo obrambno silo atlantskega zavezništva v Evropi. Vrhovni poveljnik je ameriški general Gruenter.
Med tem, ko so atlantski zavezniki zborovali v grških Atenah, pa Sovjeti niso mirovali. Hruščev je prišel v Bolgarijo, ki meji na Grčijo. S tem je poudaril, da je vzhodni blok, čigar izpostavljeno konico v južni Evropi predstavlja Bolgarija, tudi enoten in trdno pod njegovim vodstvom. Stališče Zapada pri Berlinu sicer ni zadovoljilo Nemcev, Sovjetom pa je vendarle pokazalo, da tu ne smejo več napenjati loka brez nevarnosti zase. Zato iščejo druge šibke točke Zapada in res se je minuli teden težišče hladne vojne zopet premaknilo drugam, na Daljni vzhod. Tam so v Laosu, nevtralni državi med obema svetovnima blokoma v Aziji, kjer je bilo v veljavi negotovo premirje, komunistične sile ta začasni premor zopet brez odpovedi prelomile in zavzele nekaj postojank vladnih čet. Prav tako so se v sosednjem zapadno u-smerjenem Južnem Vietnamu komunistični partizani začeli zopet gibati.
... in uri nas v Avstriji
Volitve že v novembru?
Dočim je prejšnji teden minil v notranji politiki dokaj mirno, kajti šef vlade,'' zvezni kancler dr. Gorbach se je z zunanjim ministrom dr. Kreiskim mudil v Združenih državah, kjer je obiskal predsednika 'Kennedyja, pa je že prvi dan novega tedna prjnesel »senzacijo«, ki pa za poznavalce ni prišla popolnoma nepričakovano. »Neodvisno časopisje« je vedelo poročati, da bodo parlamentarne volitve že letos in sicer dne 18. novembra. Glede tega je menda »za kulisami« med obema vladnima strankama že bil dosežen sporazum, sedaj gre le zato, kdo bo komu pri objavi sklepa »vrinil« črnega Petra. Obe stranki namreč računata, da bi tista, ki bi ji uspelo prevaliti »breme« prezgodnjih volitev — redna doba sedanjega parlamenta neha šele spomladi leta 1963 — imela precejšnjo psihološko prednost. Splošno so ljudje nevoljni na sleherne volitve, v glavnem zato, ker so kljub raznim nedostatkom, s sedanjim stanjem še kar zadovoljni in zasluge zanj — po pravici ali krivici — pripisujejo sedanji vladini koaliciji obeh najmočnejših strank.
Da sta se obe stranki — kot je slišati — kljub temu odločili za predčasne volitve, pa je pripisati raznim objektivnim Faktorjem, v prvi vrsti dejstvu, da zaradi skrega-nosti med obema partnerjema praktično vlada ne more nič pomembnejšega skleniti. Tako čaka cela vrsta zakonov, med njimi posebno važni zakon glede ureditve fonda ER P (Maršalov načrt), kjer se gre za to, kdo bo razpolagal z milijardami šilingov in jih delil po nizki obrestni meri v gospodarske namene. Ta zadtva se vleče že leta in leta, odkar se ta denar, ki je izkupiček iz prodaje ameriških daril in se steka v posebni fond pri državni blagajni. Sprva so imeli zadnjo besedo pri odločevanju, kdo dobi ta denar kot posojilo, Amerikanci in do takrat je zadeva, še nekam šla, dokler ni sedanji zunanji minister dr. Kreisky začel bolj pogosto obiskovati vzhodne prestolnice kot gapadne. Takrat so Amerikanci mošnjiček zategnili in razmerje med Avstrijo in Združenimi državami se je zaradi tega denarnega vprašanja zelo ohladilo. Toda Amerikanci, ki so ta denar že itak odpisali, so se končno naveličali pritožb avstrijske vlade. Kanclerju Raabu, do katerega so Amerikanci imeli — najbrž zato ker je privatni podjetnik po poklicu — posebne simpatije, so ob njegovem odstopu prepustili fond ERP. Sedaj je že precej časa minilo, odkar je avstrijska vlada dobila polno razpolaganje nad tem fondom, toda denar je ostal prav tako zamrznjen — sedaj ne več zaradi Amerikancev, ampak zaradi spora med koalicijskima partnerjema.
Toda vlada, ki se ni mogla sporazumeti, kdo bo denar delil, se je zlahka dogovorila, kdo ga bo štedil. Minuli teden je bil dosežen sporazum o zakonu za pospeševanje štednje. Tisti., ki bodo redno vlagali skozi dobo 5 let zneske od 150 do 3000 šil. mesečno, bodo poleg obresti (3 odst. dobili po tej dobi še premijo v isti višini obresti. Toda pojavlja se vprašanje, kdo bo mogel štediti, ko cene vedno rastejo.
Cene rastejo, stavke na vidiku
Gospodarske skrbi tarejo obe stranki. Vodstvo OeVP ima težave s kmeti, ki zahtevajo višje cene za mleko ih druge kmetijske pridelke. Iniciativa za to akcijo je izšla iz Koroške in zajema Avstrijo. Upravičene zahteve po reviziji cen kmetijskih pridelkov so se pa spretno polastili eksponenti FPOe, ki so zadevo spremenili v izrazito politično demagogijo. Bauernbund, ki je po nekaterih svojih zastopnikih sprva sekundiral akciji za zvišanje se sedaj, ko je »vražiček« pokazal svoje »rožičke.«, odmika, toda za ceno izgube popularnosti, kar je posebno nevšečno spričo bližnjih volitev, namreč za OeVP, a všečno za FPOe. Z v Celovcu napovedanim »pohodom na Dunaj« vendar ne bo nič, a to zgolj zaradi tehničnih ovir. Strokovnjaki rjave stroke so namreč ugotovili, da so traktorji prepočasni in da bi predolgo trajalo, preden bi prišli v glavno mesto na Heldenplatz in da po dolgi poti junaki tam ne bi bili več junaško razpoloženi. Sedaj pravi »Allge-meiner Bauernverband«, kjer se slišijo toni iz tisočletnega rajha, da je bolje, da kmetje zaprejo gorske prehode in s tem demonstrirajo »pred vsem svetom«, kako slabo se avstrijskim kmetom godi. Rezultat bi seveda bi le ta, da bi se turisti, ki bi naleteli na traktorske zapore, usmerili drugam. To se pravi, da bi kmetje, ki jim rjavi prišepetovalci itak ne morejo nič nuditi, ker nimajo oblasti, izgubili tudi sezonske goste.
Pa tudi socialisti imajo svoje skrbi. Delavci kovinske in rudarske stroke zahtevajo zvišanje plač, ki bi zneslo skupno okoli milijardo šilingov in rudarske in kovinske izdelke podražilo za 10 odstotkov. Ker spadajo rude in kovine med temeljne surovine industrije, hi se s tem avtomatično podražili tudi izdelki predelovalnih industrij. Pri tej zahtevi so najbolj prizadeta podržavljena podjetja, kajti večji del rudarske in kovinske industrije, ki šteje med temeljne industrije v smislu marksističnega nauka, so že itak podržavljene in finančno ne stojijo baš najbolje, v razliko od industrije v sosednjem prostoru EWG, ki je v privatnih rokah in izplačuje letne dividende od 15 do 18 procentov. Mož v škripcih je podkancler Pittermann, kajti kakor naredi, bo narobe, če se kot gospodar podržavljene industrije na temelju obratnega računa postavi proti zahtevam delavcem, bodo ti stavkali proti njemu — ki je kot predsednik socialistične stranke obenem njihov vrhovni zastopnik v Vladi. Povrh tega so pa pridno na delu komunisti, ki izpodkopavajo socialistične postojanke češ, da so se socialistični »managerji pomešča-nili« in postali po svojem življenjskem pojmovanju — kapitalisti.
Gre za en glas
Tudi pri nas na Koroškem že piha predvolilni veter. V deželnem zboru je socialistična večinska frakcija vložila predlog, po katerem bi naj tudi predsednik deželnega zbora imel glasovalno pravico. Po dosedanjem poslovnem redu namreč predsednik mora objektivno voditi zasedanje deželnega zbora in ne glasuje. Ker pripada mesto predsednika Socialistični stranki, ki ima od skupnih 36 mandatov 18, ta razpolaga pri glasovanju samo s 17 glasovi. Tako je za dosego večine navezana na pomoč edinega komunista v deželnem zboru, ki svojemu marsističnemu večjemu bratcu sicer rad pomaga iz zadrege, toda prav s tem ga spravlja v novo zadrego. Veliki brat se namreč malega nekoliko sramuje, kajti označba komunist v tukajšnji družbi prizadetemu ne daje posebne odlike. Ako bi bila ta sprememba sprejeta, bi potem socialisti razpolagali z absolutno večino glasov, kajti ob enakosti (18 proti 18) odločuje predsednikov glas. Sc razume, da sta ostali dve stranki OeVP, ki ima 12 mandatov in FPOe, ki ima 5 mož v deželnem zastopstvu, proti temu predlogu, kajti bila bi jima od-, vzeta sleherna možnost preprečitve socialističnih sklepov. Posebno nevoljni so pri FPOe, ki so sedaj v prijetnem položaju, da pri glasovanjih delijo pomoč enkrat na levo, enkrat na desno, kakor pač njim samim najbolj konvenira. Obe sta namreč brez pomislekov te »usluge« sprejemali.
KULTURNI OBZORNIK
Viharno navdušenje za Slovensko filharmonijo
Slovenska filharmnnija iz Ljubljane je v okviru kulturne izmenjave med Koroško im Slovenijo minuli petek zvečer gostovala v veliki dvorani Glasltenega doma v Celovcu s pestrim, a izbra-nim programom skladb slovanskih komponistov Tajčeviča, Prokofjeva in Dvoraka. Že tri gostovanja v minulih letih so utrdila sloves ljubljanskih filharmonikov kot glasbenega ensemhla na mednarodni ravni in koroško glasbeno občinstvo je spričo nesporne kvalitete postopoma odvrglo gotove pridrikc ter minulo soboto napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Koncert sam pa sc je razvil v nov prodoren uspeh, predvsem po zastugi dirigenta Boga Leskovica, ki je s suvereno roko vodil izvrstno vigrani orkester. Solist Dejan Bravničar pa se je izkazal kot vreden učenec svojega velikega učitelja, sedanjega prvega violinista na svetu, Rusa Oj-straha.
Prvo delo na programu so bili Tajčevičevi „Bal-kanski plesi” v orkestralni priredbi Boga Leskovica. Bujno južnaško melodiko, v kateri se prepletajo slovanski in orientaini elementi, je Leskovic pretopil v prefinjeno akademsko etudo, ki spominja na Glinko, Respighija in Ravela. Učinkuje bolj po svoji brezhibni tehnični dovršenosti, ki pa gre na škodo temperamenta, čeprav je Leskovčcva interpretacija bila tudi ritmično napeta. Vsekakor zanimiva skladba, ki sicer ne užiga, a navaja k razmišljanju.
Sledil je »Koncert za violino” Rusa Prokofjeva. Prokofjev je sicer genialen, a ne povsem nesporen skladatelj na pragu moderne. Vsega, kar je napjsal, gotovo ni moč brez pridržka označiti za diamante, kljub izbrušeni obliki. Zdi sc, da so prav pri tem koncertu ob skladateljevem prizadevanju po virtuoznosti bile prikrajšane melodične prvine, ki vendar tvorijo nujno jedro sleherne glasbene umetnine. Vsekakor pa predstavlja ta koncert težak oreh za solista, dirigenta in orkester. Toda izglodalo kot da je za goste iz Ljubljane le igrača. Violi. c -Bravničar je z mladostno lahkotnostjo sprejel živalmi ritem, ki ga je po melodiozno nekoliko širšem drugem stavku stopnjeval v tretjem v užiga-joči crescendo, ki je poslušalce osupnil. Verigo virtuoznih vragolij, vrednih »vražjega goslača” Pa-ganinija je Bravničar igraje izvedel s preciznostjo in prepričljivostjo, ki razoroži vsakogar, ki vsaj nekoliko ve, kaj je violina. Bogo Leskovic je mogočni orkester, 80 instrumentov, vodil z gotovo roko tako, dir ni niti enkrat »preplavil” solista! Bil je to višek znanja in samoobvladovanja. Ob občudo-vanjn pa je vendarle zbujal vtis perfektne, a hladne akademičnosti, ki je temu Prokbfjevemu delu sicer pristojala, obenem pa je v marsikom vstajalo boječe vprašanje, kako bo ta zadržani, hladnokrvni mojster tehnike interpretiral romantičnega, čustveno prekipevajočega Dvoraka. Dvorakova simfonija št. 5 »Iz novega sveta” sicer vsebuje zelo različne muzikalne prvine, poleg cotvbojskih so celo indijanski motivi v njej, vendar je vsa prežeta po hrepenenju skladatelja po domovini, ko je bil daleč v Ameriki. Prav ta čustvena nota zliva štiri stavke v enovito celoto in ji daje pečat češke in s"7 vanske skladbe, ki pa je zaradi svoje umetni«! kvalitete tudi občevcljavna, nesmrtna umetnina svetovne glasbene literature. In pri izvajanju tega dela sc je »tehnik” Leskovic razkril tudi kot polnokrven čustveni človek, ne da bi pri teni popustila za las njegova tehnična preciznost in suverena gotovost. Popolnost in polnost zvoka ter pristno doživetje so Leskovicu omogočili, da je z lahkotno roko, a nezadržno močjo potegnil za seboj ne le svojih 80 godcev, ampak vso dvorano — v krasni sanjski svet svetlih slovanskih melodij. Kaj takega je le redkokdaj moč slišati. Prav zato je ob koncu, ob prebujenju, sledil naravnost vulkanski izbruh odobravanja, ki pa je mogel izraziti le drobec notranje občutenega priznanja za resnični umetniški doživljaj. Bil je lep večer in novo potrdilo veljavnosti kulturne izmenjave, ki nas more — brez ozira na jezik in druge razlike — povezovati v veliko, družino v duhu evropskih kulturnih vrednot, a. !.
*
Koncerta so sc udeležili vodilni predstavniki javnega življenja Koroške in Slovenije, med katerimi so bili deželni glavar W e d e n i g, deželni svetnik dr. K e r s t n i g, celovški župan Ausser-winklcr in kulturni referent urada koroške deželne vlade dv. svetnik dr. R n dan; iz Ljubljane pa so prišli predsednik Izvršnega sveta Slovenije Boris K ra iger, podpredsednik dr. Heli Mo-d i c, člana Ribičič in Vipotnik ter ljubljanski župan Mi k oš. Nadalje sta bila navzoča jugoslovanski gen. konzul v Celovcu T r a m p u ž in italijanski konzul dr. A n d i c s.
Po koncertu je deželni glavar v reprezentančnih prostorih deželne vlade priredil na čast slovenskim filharmonikom sprejem, na katerem je ]>oiKlaril, da je kulturna izmenjava uspešno sredstvo za medsebojno sporaziuncvanjc med narodi - sosedi ter sc zahvalil za veliki umetniški užitek, ki so ga gostje nudili. Ravnatelj Slovenske filharmonije prof. Marjan Lipovšek sc je zahvalil za lep sprejem ter izrazil prepričanje, da ho Slovenska filharmonija svoje kulturno poslanstvo tudi v bodoče nadaljevala.
Slovenskem pravopisu
O novem
Kot sino ie poročali, je pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani izšel nov „Slovcnski pravopis”. Ta dogodek predstavlja pomemben mejnik v razvoju slovenskega jezika ter je v tisku izzval številne komentarje. Povzemamo pričujoče strokovno mnenje.
Slovenslki pravopisi izhajajo v precej redkih časovnih obddbjiih, zato je Državna založba Slovenije pred Štirimi leti dala 'pobudo za novo izdajo, iker je prejšnja na ■trgu pošla in se je tudi v razvoju jezika in pravopisa že pokazala potreba po novi, pregledani izdaji.
S e s t a v 1 j a v c i. Pod predsedstvom dr. Antona Bajca se je formirala v glavnem ista delovna ekipa, ki je pripravila že prejšnjo izdajo, in sicer: dr. Anton Bajec, dr. Rudolf Kolarič, dr. iLino Lagiša, prof. Janko Moder, dr. Mirko Rupel, akademik Anton Sovre, dr, Matej Šmalc, proi. Jakob Solar in dr. France Tomšič, tako da so sodelavci v bistvu zajeli ne samo vsa pokrajinska jezikovna področja, temveč kar največ tudi vse znanstvene in praktične panoge jezika.
'Načela nove iz da j e. Ker je ena izmed nalog vsakega pravopisa, da skrbi za zdravo stalnost in tradicijo v pisavi, se je komisija odločila novo izdajo Slovenskega pravopisa nasloniti na načela SP 1950, pri katerem sta še aktivno sodelovala znanstvenik dr. Fran Ramovš in pesnik Oton Župančič, oba mojstra in izredna poznavalca našega jezika.
Dopolnitve. Za vse dosedanje Slovenske pravopise je značilno, da so ne le pravopisni in pravorečni priročniki, tem-i®*"' tudi slovarji slovenskega knjižnega jezika. Tudi novi SP je šel v tej smeri: zajel je kar največ živih besed, če le niso preveč ozko omejene samo na strokovno, krajevno, zgodovinsko ali žargonsko rabo, in jih pospremil z najpotrebnejšimi zvezami, frazami in vsakdanjo rabo, da funikcio-nalno žive v svojem naravnem okolju in niso ie suho registrirane. To je prav gotovo naj večja in naj dragocenejša pridobitev novega SP in zaradi nje se je tudi v glavnem povečal njegov obseg.
Vsestranski priročnik. Novi SP bo torej še bolj kakor dosedanje izdaje nadomeščal frazeološki slovar, slovar tujk, slogovni priročnik, tehnični in sploh predmetni slovar, krajevni leksikon in vsaj deloma tudi tako pogrešani veliki slovar slovenskega knjižnega jezika, dokler ne dobimo vseh teh specialnih del v posebnih izdajah, ki bodo razbremenile prihodnje iz-Tlije SP.
Olajšave in poenostavitve. Jezik nastaja in se razvija v Skladu s potrebo in živo rabo in ni sad golega razuma in načrtnih zakonov, zato je v njem marsikaj muhastega in izjemnega. Ob vsa-
kokratni novi izdaji SP pa je nekaj možnosti, da se vsaj deloma revidirajo dotedanja pravila in dopolnijo na podlagi žive rabe ali pa uveljavijo nekatere poenostavitve, ki naj olajšajo pouk jezika v šoli in v praksi. Tudi sestavljavci sedanje izdaje so poskušali v nekaterih poglavjih, ki za podobo jezika niso bistvena, sprostiti preveč toga pravila in dovoliti več dublet. Sem sodi bolj sproščeno deljenje, več dublet v poudarkih in pa raba prislova in pridevnika v primerniški obliki (n. pr. bolje in boljše), tako da komplicirana pravila v nebistvenih vprašanjih zlasti v šoli ne bodo več sama sebi namen in bo lahko tem večja skrb prenesena na poglavja, ki so zares tefhtna za resnično lepoto, duha, domačnost in kulturo jezika. Iz podobne želje po poenostavitvi prekompliciranih pravil je nastalo tudi nekaj načel, ki naj zmanjšajo število izjem. Sem sodi poenoteno obrazilo -avec, -avka, -avski, -avstvo in -ivec, -ivka, -ivski, -ivstvo (prevajavec, prevajavka, prevajavski, prevajavstvo; stoni-vec, storivka, storivski), naslonjeno na živo govorno rabo in v glavnem tudi na zgodovinsko pisno rabo izpred dobe danes že precej izumrlega izumetničenega elkanja, katerega zadnji ostanki so ravno še v tem obrazilu. Nadalje sodi sem še poenoteno pravilo o pisavi sestavljenih besed, pri katerih v glavnem odloča poudarek o pisavi skupaj in narazen. Dalje gre še za poenostavitev in obenem naslonitev na živo rabo pri pisavi velikih in malih črk in za pisavo tujih imen.
Obseg Slovenskega p r a v o p i-s a. Zaradi vseh številnih nalog, ki si jih je zastavil novi SP, se je njegov obseg hudo povečal, tako da je bilo treba ,po eni plati marsikaj črtati, po drugi pa najti kar najbolj gospodarno grafično rešitev, da bi knjiga ostala še naprej priročna, pregledna in čitljiva. To se najlepše vidi iz zgovorne primerjave: v SP 1950 je bilo na 936 straneh okoli 110.000 besednih zvez ali 96 avtorskih pol, v SP 1962 pa je na 1056 straneh istega formata blizu 200.000 besednih zvez ali 165 avtorskih pol. S tem smo se tudi po grafični plati približali idealu sodobnega slovarja.
Ureditev Slovenskega p r a-v o p i s a. V glavnem je ureditev SP 1962
ostala ista kakor leta 1950, da se s tem
|‘
olajša raba in izkoristi tradicija. Zunanji razloček je predvsem v tem, da so uvodu in slovarju dodane še kratice in korekturna znamenja. V uvodu, precej razširjenem in dopolnjenem, so najnujnejša pravila in načela za pravopis in pravorečje, v zelo pomnoženem in razširjenem slovarju pa so razen sodobnih 'živih besed slovenskega knjižnega jezika upoštevane tudi številne tujke in imena, domača in tuja, klasična
in moderna, krajevna in osebna. Pomenski odtenki besed so ponekod razen z zvezami nakazani še z navedbo stroke in z morebitnimi sinonimi, ravno tako pa so pri spakedrankah, nepotrebnih besedah ali slogovnih ohlapnostih dodana posebna opozorila in dodane lepše ali pravilnejše o-blike.
Pomen nove izdaje Slovenskega pravopisa. 'Ker je v SP 1962 zajetih toliko besed, da po svojem besedišču in zvezah daleč presega Pleteršnika, ker so sestavljavci še posebej pazili, da so upoštevali kar inajveč res živih besed, zgolj slovarske pa opuščali, ker je večina besed navedena v živem, naravnem okolju in ker so dodana vsa potrebna navodila in napotki za pisavo, izreko in pomen besed, obenem pa tudi vsa opozorila na slogovne, pravopisne in pravorečne pomanjkljivosti, je izid SP 1962 prav gotovo solidna podlaga za vse nadaljnje slovarsko in leksikon-Sko delo pri Slovencih.
Novi tajindk Orgahizacije združenih narodov je miren, Sproščeno samozavesten človek; rjavega obraza je in odkrito se smeje. Debelo črno cigaro kadi. Prijate-ilijem iv odposlanski dvaratid stiska roko. To 'je glavni zastopnik Burme; piše se U Thant1
—	in izbran je bil, da po tragični Ham-manskjbldovi s m riti vodi prihodnji dve leti glavno taljiniištvo Združenih narodov. Ob strani miu bo 'stalo šest ipodtajnikov. 'Njegovo delo pa ne bo lahko.
širši javnosti |je U Thant res malo znan
—	sicer pa je Ibil pred osmimi leti tudi Dag Hammarslkjdld večini zastopnikov OZN 'popoln neznanec, ko je prevzel negotovo službo — pa je ta urad v naslednjih letih 'povzdignil do tolikega pomena!
Azijski odposlanci poznajo U Thanta Iprav dobro, saj je prišel prvič v New York iz burmansko delegacijo že deta 1952, in na zadnjih petih zasedanjih glavne skupščine je bil vodja delegacije.
Danes dvaimpetdesetletni U Thant ima za sabo kariero, ki j,e značilna za mnoge dipldmate mladih narodov, zraslih iz bri-talnslke kolonialne države, študiral je na vseučilišču v Rangoonu, 'si izbral učiteljski poklic im je bil v mlladih letih rektor ene vodilnih burmanlskih visokih šol.
Z razumom obdarjeni in globoko izobraženi univerzitetni profesor se je vrgel v 'politiko in postal eden najvidnejših privržencev današnjega ministrskega predsednika U Nuja.
Ta je ustanovil prot [fašistično ligo, ki je bila osrednja politična sila v osvobodilnem boju Burmancev proti japonskemu okupa-
Nemško mnenje o slovenščini
V časopisu »Lebende Sprachen« znana založba Langenscheidt, ki se specializira na izdajo Slovarjev, učbenikov in priročnikov za tuje jezike ter je največja založniška ustanova te vrste v nemškem jezikovnem prostoru, prinaša v svoji zadnji številki obsežen članek o jezikih v Jugoslaviji. Poleg temeljite zgodovine jezikov ter zgoščenega opisa kulturnega razvoja našteva tudi znamenite pripadnike narodov Jugoslavije, ki so se uveljavili' v svetu. Med temi sta tudi Slovenca škof Friderik Baraga, ki je misi-jonaril med Indijanci v Ameriki ter sestavil prve slovarje in slovnice indijanskih jezikov in arhitekt John Jager. Nemški pisec ugotavlja, da je nekoč slovensko jezikovno ozemlje dbsegalo vso Koroško in Štajersko ter Nižjo Avstrijo do Donave in segalo na Ogrsko do Blatnega jezera. Članek zaključuje:
»Po 400-letnem razvoju ustreza današnja slovenščina v vsakem pogledu ne samo literarnim, temveč tudi vsem kulturnim, tehničnim, gospodarskim in političnim potrebam. O tem pričuje današnja strokovna kakor tudi leposlovna literatura.«
(toriju. Politični1 program te stranke je približno isti, kot ga imajo angleški lalbuni-siti.
U Thant je med vodilnimi burmanskimi časnikarji. Burma je postala samostojna leta 1947, ko jie po odhodu Japoncev odklonila angleški predlog, naj se vključi v britanski 'Commonwealth. Tedaj je bil U Thant tiskovni šef, ravnatelj burmanskega radia in ipdtam minister za informacije. Kot U Nujev naljožji sodelavec je spremljal ministrskega predsednika na številnih potovanjih v ‘inozemstvo — med drugim ituldi v Moskvo in Washington. JBil jle posebni uradni svetovali ec na bandumški konferenci, ki je bila od 18. do 24. aprila 1955. Pred nedavnim je obiskal tudi Beograd. Zastopali je svojo državo na številnih mednarodnih konferencah; bil je član »Misije dobre volje«, ki je obiskala Tajsko din llndoneizijo. O U Thaintu kot človeku in o njegovem gledanju na svet bomo slišali v drugem delu našega sestavka. 'Prej pa nekoliko glašbe.
Novi glavni tajnik OZN Burmanec U Thant je iznam celo v 'literaturi. Izdal je tri knjige. V njogOvem 'življenjskem nazoru ima pomembno 'Vlogo budizem — in pravijo, da bi ta filozofija utegnila imeti trajen vpliv na bodočnost Združenih narodov. Tvornemu krščanskemu nauku ljubezni do bližnjega, ki jo je Hammarskjold talko očitno zastopal v njenih najvišjih oblikah, sledi neskončno potrpežljiva modrost budizma, ki se .zdi mnogim Zapad-njakom kar preveč pasivna.
(Konec na 6; strani)
U Thant - generalni tajnik Združenih narodov
HubeacH do- iivtfatia
1.
»Od vsega bo ostalo samo toži veli so in tvegali: zato so veliko priigrali, čeprav so zaigrali zlato.«
S težavo sta šepala po bregu navzdol, in mož,1 ki je hodil spredaj, se je enkrat 'spotaknil med divje razmetanimi skalami. Bila sta utrujena in oslabela; na obrazu se jima je risala upehana potrpežljivost, ki prihaja od dolgotrajnih naporov. Težko sta bila obložena vsgk s svojo culo, pritrjeno z jermeni na ramenih, in da je bilo laže nositi, je šel eden izmed jermenov preko čela. Vrh tega sta nosila vsak svojo puško. Pri hoji sta bila sklonjena. Pleča so jima bila nagnjena močno naprej, glava- še dalje.
»Ne vem, kaj bi dal, ko bi imela vsaj dva izmed tistih nabojev, ki ležijo v najinem skrivališču,« je rekel drugi mož.
Glas mu je bil klavrn in čisto brez izraza. Govoril je brez vneme; sprednji mož. je štorkljavo zabredel v. mlečnobeli potok, ‘ki se je penil čez skale, in ni se mu ljubilo niti odgovoriti. ,
Drugi mož je hodil tesno za njim. Nista se sezula, čeprav je bila voda ledeno mrzla — tako mrzla, da ju je 'bolelo v gležnjih in sta jima stopali dreveneli. 'Ponekod je voda drla do kolena visoko in moža sla morala loviti ravnotežje. Možu, ki je hodil zadaj, je spodrsnilo na gladkem kamnu in bi bil skoraj padel, pa se je z naporom vseh sil ujel, hkrati pa ostro zavpil od bolečine. Bil je videti slab in omotičen, in ko
je omahoval, je iztegnil prosto roko, kakor da bi se skušal opreti na zrak. Ko se je umiril, je stopil riaprej, pa je spet omahnil m škoraj padjd. Tedaj je obstal in se zazrl v sprednjega moža, ki ves čas ni obrnil glave nazaj.
Celo minuto je stal mož tiho, kakor da se bori sam s seboj. Potem je zaklical;
»Slišiš, Bill, 'izvini! 'sem si gleženj.«
Bill je omahujoč brodil skozi mlečno vodo in se ni ozrl. Mož je gledal za njim, in čeprav je bil njegov obraz še 'tako prazen kakor prej, so mu bile oči kakor oči ranjenega jelena.
Pr Vi mož je prišepal na drugi breg in šel kar naprej, ne da bi se ozrl. Mož v potoku je strmel za njim. Ustnice so mu rahlo trepetale, tako da se 'je stresala tudi sr-šata streha rjavih bikov, ki Ijih je pokrivala. Ponevedoma je celo malo pomolil jezik in ovlažil ustnice. »Bill!« je zavpil. To je bil milo proseč glas močnega moža, ki je v stiski, toda Billova glava se ni obrnila. Molž je gledal za njim, kako čudno krev-Ija in se z negotovimi koraki vleče po položnem bregu proti mehki črti obzorja nad nizkim hribom. Gledal je za njim* dokler mi izginil za grebenom. Potem je odvrnil pogled in z njim počasi obkrožil svet, ki mu je ostal, zdaj, ko je Bill odšel.
Blizu črte obzorja je temna, žarelo sonce, skoraj zakrito z brezličnimi meglami in hlapovi, ki so dajali vtis gmote in gostote brez obrisov in brez otipljivosti. Mož je izvlekel uro in pri tem vso svojo težo prenesel na eno nogo. Ura je bila štiri, in ker so bili zadnji dnevi julija ali prvi dnevi av-
gusta — pri dnevu se je utegnil motiti za teden ali dva — je vedel, da sonce približno označuje severozahod. Pogledal je na jug; vedel je, da nekje onstran tistih črnih gričev leži Veliko medvedje jezero; vedel je tudi, da v tej smeri severni tečajni krog vleče svojo neprestopno črto čez Kanadske pustinje. Rečica, v kateri je stal, je bila pritok Bakrene reke, ki teče proti severu in se izliva v Zaliv kronanja in Ledeno morje. Nikdar še ni bil tam, pač pa je to nekoč videl na zemljevidu Društva Hud-sonovega zaliva.
Njegov pogled je spet obkrožil svet okoli njega. iPrizor ga ni mogel ohrabriti: povsod je 'bila črta obzorja mehka, vsi hribi, so bili nizki. Ni bilo ne dreves ne grmovja ne trave — vsepovsod samo brezkrajna, strašna pustinja, od katere mu je naglo zažarel strah v očeh. »'Bill!« je zašepetal, in še enkrat: »Bill!«
Zgrbil se je sredi mlečne vode, kakor da neizmernost pritiska nanj z nezadržno silo in ga je surovo potlačila $ svojo mirno grozotnostjo. Začel se je tresti, kakor da ga grabi mrzlica, dokler mu ni padla puška iz roke in pljusnila v vodo. To ga je predramilo. Začel se je boriti s strahom, se zbral, ‘tipal po vodi in našel orožje. Pomaknil je culo bolj na levo ramo, da bi tako snel del njene teže s poškodovanega gležnja. Potem se je počasi in previdno napotil proti bregu, pri čemer se je zvijal od bolečine.
Ni se ustavil. Ni se menil za bolečino, v obupu, ki je bil že blaznost, je hitel po pabdčju proti grebenu'hriba, čez katerega je izginil njegov tovariš — veliko bolj ču-
den in smešen ko šepajoči, majajoči se Bill. Toda z grebena je nzrl plitvo dolino brez znamenja življenja* Spet se je boril s strahom, ga premogel, potisnil culo še bolj na levo ramo in 'se vlekel po pobočju navzdol.
Dno doline je bilo zamočvirjeno, ker je gosti mah kakor goba zadrževal vodo 'takoj pod površino. Pri Vsakem koraku mu je voda štrkrtila izpod noge, in vselej, kadar je vzdignil nogo, se je šum končal s sesljajočim glasom, kakor da mokri mah le nerad izpusti, kar je zgrabil. Iskal si je pot od šopa do šopa in sledil za stopinjami drugega moža vzdolž, ali počez po skalnatih hrbtih, ki so moleli iz mahovnatega morja kakor otočki.
Čeprav je bil sam, ni bil izgubljen. Vedel je, da bo tam dalje prišel na kraj, kjer .suhe smreke in jelke, prav drobne in po-kvečene, obrobljajo breg majhnega jezera — tičinničili mu pravijo domačini, »dežela drobnih 'stebel«. V to jezero se 'steka ozka rečica, ki nima 'tako mlečne vode. Ob tej reki je ločje — tega se je dobro spominjal — dreves pa ni, in šel bo ob njej, dokler ne bo prišel do njenega izvira ob razvodju. Prekoračil bo razVodje in prišel do izvira druge reke, ki teče proti zahodu, sledil bo za njenim 'tokom, dokler ne bo prišel do njenega izliva v reko Dease, in tam bo našel skrivališče pod preobrnjenim čolnom, pokrito s kupom kamenja. V tem skrivališču bo strelivo za njegovo prazno puško, trnki in vrvice zanje, majhna mreža — vse, kar je potrebno za ubijanje in lovljenje hrane. Našel po tudi moko, čeprav ne mnogo, kos slanine in nekaj fižola.
(Dalje prihodnjič)
DJEKŠE
(Organistinja umrla)
Po drugi svetovni vojni je prišla na Djekše opravljat organrstovsko službo. Doma je 'bila v Globasnici. Namreč v globa-ški župniji, rojena je bila pod Sveto He-mo v vasi Podjuna. Njen oče I. Jc‘'kel je 'bil dolgo časa župan v Globasnici. Njen stric, očetov Ibrat, je bil nadučitelj. Umrl je pred nekaj leti.
Že pred enim letom se je morala podvreči operaciji. Operacija se je posrečila, bilo je še pravočasno, rak je bil odstranjen. A letos ni bilo več pomoči. Na Veliko noč je še vodila petje in orglala. Komaj pa so prazniki minili, je morala iti znova v Celovec v bolnico. A zdravniki ji niso več mogli pomagati. Tretjega majnika so jo prepeljalii v rojstno faro, v Globasnico, 'kjer je isti dan umrla.
In v soboto, dne 5. maja, smo jo pokopali v Globasnici ob obilni udeležbi pogrebnikov. Navada je, da se ob tej uri zvoni dopust. Tudi za našo rajno organisti-njo Ivanko je nastopil večni delopust. Kako jo bomo pogrešali! Odšla je v večnost dobro pripravljena. Ko smo pred kratkim pokopali Hirsnikovega očeta, je pela s svojim pevskim zborom ob grobu žalostinko Vigred se povrne. A zdaj velja ta žalostinka že tudi za njo samo.
Vigred se povrne, vse se oživi, tratica* pogrne se s cvetlicami.
Al’ prijatelja nazaj nikdar več ne bo. —
Dva pevska zbora sta ji pela ob pogrebu za slovo, dješki in globaski.
Marsikaj pač znamo prav ceniti šele, ko smo izgubili. Tako tudi našo rajno organistinjo znamo prav ceniti šele, ko smo jo izgubili!
Kolikokrat je prepevala na koru Bogu v čast in ljudem v spodbudo. 'Zdaj je utihnil njen glas za vedno. Dan za dnem je orglala na koru. Orgle so onemele in ni je več organistinje, da bi jim izvabljala mile in blagodoneče glasove. Odšla je, u-mrla je!
Dopolnila je 65 let. V Celovcu je pri uršulinkah dovršila meščansko šolo. Prvotno so imeli namen, da bi se izučila za učiteljico. A prišla je prva svetovna vojna in oče je rekel: Kaj 'boš stradala v Celovcu, in jo j^ vzel domov.
(Posebno rada je prebirala verski list: »Der groBe Ruf« in knjige, v katerih se v raznih privatnih razodetjih napovedujejo prihodnje reči. Zdaj se ji je bbzorje razširilo in že gleda v Bogu, kar je nam skrito in neznano. Počivaj v Bogu, blaga duša! In prosi za nas!
LOGA VES ob VRBSKEM JEZERU (f Olga Černič)
Že zopet moramo poročati le žalostno vest. V torek 1. maja se je vila dolga procesija pogrebcev ob obali Vrbskega jezera na pokopališče ik farni cerkvi v Logi vesi. Tokrat smo spremili komaj 50 let staro ženo in mater Olgo Černič, soprogo trgovca Maksa Černiča. Bolehala je 'že dalje časa ter je bila 12 tednov v bolnici elizabetink v Celovcu. Toda ne prizadevanje zdravnikov in tudi Skrbna postrežba sester ji nista mogla pomagati. Bolezen se je začela z zlatenico in končala z razpadanjem jeter. Nazadnje je mnolgo trpela.
Rajna je bila zelo mirnega značaja in radodarna ter vsled tega zelo priljubljena, kar je potrdila lepa udeležba ljudstva pri .pogrebu. V svojih mladih letih je 'pomagala pri naših prireditvah (kot dobra igralka. V času Hitlerjeve zasedbe, ko je bil njen mož v vojni službi na fronti, je morala voditi trgovino sama. Ker je pa govorila, kot pri nas takrat običajno, s svojima dvema fantoma in tudi v trgovini v maternem jeziku, so ji tedanji mogotci zagrozili, da jo bodo ovadili, če bo 'še naprej učila svoje otroke slovenščino.
Ni mogla dočakati, da bi se preselila v novo lopo hišo, katere zidava 'je tik pred koncem, a šla je prej v '»hišo Očetovo«. Ob odprtem grobu je imel domači župnik č. g. Repnik zelo ganljiv in primeren govor. (Pevci so pa zapeli rajni v slovo pesmi »Gozdič je že zelen« in »Nad zvezdami«« Žalujočim ostalim to je možu, sinovoma in že 86 let stari materi, ki je že dalje časa privezana na pdsteljo, izrekamo iskreno sožalje. Rajna pa naj mirno počiva v domači zemlji.
Požarna bilanca 1961:5 mrtvih, 25 milijonov škode
V	prostorih deželne šole za požarno bram-bo je bila minuli teden seja komisije za požarno hrambo pod predsedstvom dvor. svetnika dr. ŠVaschniga, ki se je je udeležil tudi deželni svetnik H. Bacher. Iz letnega poročila, ki je bilo podano na seji komisije, je bilo razvidno, da je lani bilo v deželi skupno 666 požarov, ki so zahtevali 5 smrtnih žjrtev, in sicer tri moške in dve ženski; nadaljnih osem oseb je zadobilo telesne poškodbe. Gmotna škoda je znašala 25,423.028 šilingov. Pri požarih pa je poginilo 105 prašičev, 64 goved ter 5 konjev.
V	večini primerov so bila moštva požarne brambe kmalu na mestu ter se jim je posrečilo požare zadušiti ali vsaj preprečiti njihovo razširitev na druge objekte, s čimer so bile rešene premoženjske vrednosti v znesku 56 milijonov šil.
Pretežno večino požarpv je1 povzročila malomarnost ali drugi osebni razlogi. Zato je posebno potrebno, vedno znova opozarjati javnost na pažnjo pri ravnanju s sredstvi;' ki utegnejo povzročiti požar. V ta namen je treba prebivalstvo vzgajati in poučevati.
Požarna statistika, ki je bila sestavljena ob sodelovanju ustanov požarne brambe, orožništva policije in zavarovalnic, navaja v podrobnem, da je v letu 1961 bilo povzročenih po ognju, luči ter toploti. 172 požarov, ki so imeli za posledico škodo v vrednosti 3,670.000 šil. Od tega je povzročilo malomarno ravnanje ljudi 102 požara, torej 92 odstotkov. Želo visok je tudi delež gradbenih naprav in elektrike pri povzročanju požarov, ki so prizadejali skupno
2.118.000	šil. škode. Otroci so povzročili v minulem letu samo 22 požarov s škodo
415.000	šil. V zadnjih letih je opaziti razveseljivo upadanje požarov te vrste, kar dokazuje, da je včasih mladina bolj sprejemljiva za dobre nauke, kot odrasli! Saj so še v letu 1959 otroci povzrdčili 66 požarov s škodo 2,300.000 Sil.
Največ škode so pa povzročili požari v
kmetijstvu. Od že omenjenih 666 požarov v minulem letu, je odpadlo 251 požarov s skupnim zneskom škode v višini 14 milijonov šil., torej 58 odstotkov, na kmetijske Objekte. Najpogostejši povzročitelji so bili pomamkljive stavbne naprave, prekajevalnice, kurilne naprave, elektrika ter o-genj, luč in toplota, pa seveda tudi strela, in kot običajno samovžig pri krmi in drugih živinskih krmilih.
Znatno je bila prizadeta tudi industrija, ki jo je rdeči petelin obiskal 43 krat ter zapustil 6,300.000 šil. škode, povrh tega so pa morali obrati obstati za daljše dobe.
CELOVEC
(f Emil M e z g o 1 i t s)
Kdo od starejših poslušalcev radia se z veseljem ne spominja lepih zvokov citer, ki jih je pred zadnjo vojno pošiljala ljubljanska radijska postaja po etru v svet in ki so nam prinašale priljubljene melodije naših narodnih pesmi? Te ljubke zvoke nam je pričaral iz svojih citer naš znani citraški mojster Emil Mezgo lit s iz Ljubljane.
Po zadnji vojni je živel v Celovcu, kjer se je zopet posvetil le glasbi in poučeval citre, kitaro in harmoniko. Pred leti je nekajkrat igral tudi v slovenskih oddajah celovškega radia; zaradi obolenja enega izmed prstov na roki pa je moral take nastope opustiti. Bolehal je že dalj časa, tudi na želodcu in srcu, vendar se mu je zdravstveno stanje večkrat izboljšalo. Zadnjo soboto na nedeljo pa se mu je ponovno poslabšalo in nastopila je — smrt: odšel Je po zasluženo plačilo pred večnega Sodnika.
Pokojni pa ni bil znan le kot dober godbenik, temveč tudi kot prirejevalec skladb za citre; saj se moramo vprav njemu zahvaliti za številne priredbe slovenskih narodnih pesmi, ki so izšle v več zvezkih.
Blagi pokojnik naj si odpočije v Gospodu po trudapolnem življenju, sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje!
Iz življenja v šentjakobski šoli
Pri pranju in likanju
Danes imajo gospodinj e pralne stroje, ki vise sami opravijo: perilo 'sperejo, Isiplak-neljo in ožmo. Tudi naša gospodinjska šola ima stroj, a ihdustrijlski tok je nočni. Zato ne peremo vedno vse, marveč sestra učite-lljiica in tiste, ki znajo žrtvovati' spanje in podnevi niso v 'kuhinj i. 'Pd primerni razdelitvi pridemo pa le 'vse na vrsto. Umazano perilo je treba prebrati in pripraviti za pranje. To je delo Vseh. S podstrešja ga prinesemo v pralnico. Kuharice skrbe, ela bodo Vse Ibriisalke za posodo in pribor čiste. Tudi platneni ij>rti za kruh in testenine morajo v pralni stroj, Le na čistih prtih sme kuharica oblikovati testo.
Zjutraj znosimo oprano perilo na podstrešje, 'kjer ga ralzobesimo, da se posuši. Obešajo tiste, ki niso mogle prati, barvano Skupaj in enake kose zase. Ob sončnih dneh
pa ga sušimo na prostem na polsdbnem sušilnem ogrodju. Zunaj se dobro ipreSomči, da diši po svežem zraku.
Ko je perilo 'suho, začnemo likati. Ker so likalniki električni, moramo previdno uravnavati toplino, sicer bi utegnile povzročiti vdlko Škodo. 'Posebno je treba paziti, tla vslbd mokrote ne nastane kratek Stik, Naša učiteljica zahteva, da vse lepo zlikamo in še lepše zložimo. Saj je perilo gospodinjsko zrcalo. Po perilu merimo njeat smisel za red im snago, pa tudi za telesno kulturo. Naša učiteljica to uvažuje in bi nas rada na vdušila za dobro pranj e in skrbno likanje. Ko vidimo, da tudi to navidezno neprijetno delo uspe, z veseljem odnesemo vsaka svoje perilo v omaro, da nam bo služilo do prihodnjega pranja.
Ivanka JanČar,
učenka Kmetijsko gospodinjske šole v St. Jakobu v Rožu.
Gojenke letnika 1962 Gospodinjske šole v št. Jakobu s ll. sestrami — učiteljicami (Foto Zaletel)
Okni) n L film
,fPro mundi vita41 v Celovcu

Kot smo že pred časom poročali, je sedaj izdelan film, ki prikazuje veličastne slovesnosti Evharističnega kongresa v Mo-nakovem v letu 1961. Povsod, kjer so ga že predvajali, je bil sprejet prav lepo in bil deležen dobrih ocen.
V	filmu pa niso prikazane le zunanje slovesnosti kongresa, marveč je velik pou rek na notranjem poslanstvu te svetovne verske prireditve. Polog mogočnih skupnih prireditev, kjer sodeluje na stotisoče vernikov, v tem filmu nastopajo tudi svetovno znaine osebnosti kot so oče katoliške delavske mladine kamohik Cardijm, pater Lombardi in pojoči pater Duval. Ve-soljmost Cerkve je zlasti prikazana s prizori, ko nastopajo zastopniki vseh narodov, barv in kultur zemlje v krščanski skupnosti.
Tako je monakovski evharistični kongres, ki je bil mogdčna manifestacija krščanstva, bil zajet s filmsko kamero in ga bodo na filmskem platnu mogli sodoživ-Ijati tudi tisti, ki lani poleti sami niso mogli pohiteti v Miinohen.
V	Avstriji predvajajo film ‘»iPro mundi vita — za življenje sveta« pod pokroviteljstvom dunajskega kardinala dr. Koniga. Da ga zlasti cerkvene oblasti nadvse pl poročajo, je razumljivo. Pa tudi državi.:, ocena je dala filmu oceno »zelo dober« in »priporočljiv za vse« i(I++).
V	Celovcu bo predvajan v kinu Predrti od 11. maja naprej. Verjetno ga bodo kazali tudi v drugih mestnih dvoranah Celovca, Beljaka in podeželja.
f FRIDO LENARI)
Bridko je nas vše zadela vest, da je v sredo, 2. maja, nenadoma umrl g. Frido Lenar d, vpokojeni davčni kontrolor iz St.*Vida pri Ljubljani.
Pokojni je zadnjih nekaj let živel v Stein-donfu ob Osojskem jezeru v Domu za onemogle. Pokopan je bil v soboto, 5. maja, na tamkajšnjem pokopališču. Naj mu bo tuja zemlja lahka! Zelo prizadeti soprogi, hčerki in sinu kakor tudi ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje!
Z AVTOM V SMRT V PLAMENIH
Minuli petek je brusač Jakob F i n d e r iz Celovca po prevzemu tablice za svoj novi mali avtomobil na policiji, sedel za volan ter se odpeljal proti Gospe Sveti, da preizkusi svojega novonabavljenega »jeklenega konjička« ter svoje vozaško znanje, saj je malo pred tem opravil šofersko šolo z uspešnim izpitom. Med vožnjo pa je izgubil oblast nad vozilom, kajti v polni brzini se je v drevoredu zaletel v neko drevo. Pri trčenju je eksplodiral bencinski 'tank in iz vozila so švignili dva metra visoki plameni. Vozač 'je bil v zveriženem vozilu utesnjen, kajti ni mogel ven in je zgorel pri živem telesu. Nesrečo je iz razdalje 200 metrov opazovala skupina vojakov, ki se je baš pripeljala mimo na tovornem avtomobilu, toda zaradi hude vročine niso mogli ponesrečencu priskočiti na pomoč. — Ne vemo ne ure, ne dneva . . .
Dr. Frančišek Šegula, Rim:
Novi slovenski prevod sv. pisma
Nova zaveza
Olkrog novega leta je na pobudo mari-'bor^kega škoflijtskega ordinariata izšla četrta knjiga novega ^lovemslkega. sv. pisma. Obsega novo zavezo, it. j:, štiri evangelije, Apostolska dela, pisma apostolov in Razodetje Sv. Janeza.
Prestavljalei So itlokralt dr. Frančišek Jere, dir. Gregorij Pečjak in dr. Andrdj Snoj'.
I. Splošne pripombe k novi zavezi
V treh knjigah je novi prevod predelal staro zavezo.
Stara zaveza je bila sklenjena med Bogom im izvoljenim ljudstvom. Govori o božjih obljiubah glede na odrešenje človeštva po Mesiji. Ima pripravljalni značaj, ker 'vzgaja človeškega duha za novi mesijanski čas.
'Ko pa je Ib H čas dopolnjen, je nastopila nova zaveta, ki je izpolnitev 'božjih obljub v Stari zavezi. Začetek nove zaveze je Jezusova odrcšonlška smrt na križu. Z njo je bilo izpolnjeno vse, kar je bilo nalpo-veldano po prerokih.
To 'vsebuje naša nova knjiga.
'Med staro in novo zavezo je tesna povezanost. V oni in drugi govori isti Bog. Razlika je v tem, da v stari zavezi govori Bog po prerokih, v novi zaveži pa po Svojem Sinu, ki ga je poslal na svet. Ne mo-relmo ločiti ene in druge zaveze, ne prve brez druge razumeti. Razmerje med obema postavama lepo označi sv. 'Pavel v li-
stu Hebrejcem: »Mnogokrat im na mnoge načine je nekdaj Bog govoril očetom po prerdkih. (stara zaveza), slednjič, te dni, nam je govoril po Sinu, ki ga je postavil fa1, dediča vsega in po njem tudi naredil >*et.« (nova zaveza; Hebr 1, 1-2)
1 rildentinski cerkivenii zbor je slovesno razglasil kot božje knjige nove zaveze po tem redu:
1.	Evangelij po Mateju, Marku, Luku, Janezu im Apostolska dela;
2.	listi apostola 'Pavla: Rimljanom, prvi in drugi Koiiiičanom, Galačanom, Efeža-
biilo. Kljub temu pa so predvsem v suhem puščavskem pesku v Egiptu ali drugod našli še lepo število rokopisov, ki so ibdlj alli manj dobro ohranjeni.
Najstarejši movdzaveZni rokopis, ki obsega kratek odlomek Janezovega evangelija', je iz prve polovice 2. stoletja — okrog 1. 135 po Kr. Od 'izvirnega Ibesedila Janezovega evangelija je torej komaj dobrih 30 let mlajši.
3. Prevodi
Rokopisi so dvojne vrste: eni podajajo izvirno besedilo, drugi pa vsebujejo prevode evangelijev ali drugih novozaveznih knjig. Prevodi so nalstali 'že v prvih krščanskih Stoletjih.
Na Vzhddu so bili najvažnejši sirski, koptski in starocerkvenoSlovanski', na Zahodu pa latinski.
Sitar ocerkvenoslova nsiki prevod sta v 9. stol. oskrbela sveta brata Ciril in Metod. Sicer 'Spada že med mlajše, vendar je zaradi velike natančnosti in jasnosti brez dvoma eden najpomembnejših. Slovi ne samo po jezikovni, ampak tudi po bogoslovni vrednosti. Sveta 'brata ista prevajala verno in točno. V prevod Sta Vložila tudi mnogo razlage. iPlri izbiri besed ju miso vodili zgolj Filološki, ampak tudi teološki oziri. Polsebno Ciril je imel temeljito bogoslovno izobrazbo in obsežno teološko znanje.
Sv. Hieronim (je po nalogu papeža Da-maiza na podlagi raznih rokopisov in pre-vodov pripravil proti kdnou 4. stol. enotni latinski prevod. Ta ise je pozneje razširil po vsem Zapadu. Zaradi svoj c splošne razširjenosti se imen ulj e »vulgata«, it. j. splošno razširjen prevod.
Friden tinski cerkveni /bor je 1. 1546 razglasi1! Hieronimovo vulgato kot avtentično med vsemi Ostalimi latinskimi prevodi. Priznal je torej vulgato kot uradni tekst zahodne Cerkve in potrdil, da je v zade-
vah vere in nravnosti prosta vsake zmote. Cerkveni zbor je tudi: določil, naj se vul-gatm tekst čim temeljiteje Zboljša in potem natisne. Po tolikih letih namreč ni 'bil več čist. To naročilo sta izvedla papeža Sikst V. in Klemen Vlil.
Leta 1592 je torej izšla tako imenovana siksto-klemenitilmska vulgata, ki je še danes v latinski Cerkvi uradno priznan a.
4. Izvirno besedilo
Nova zaveza v izvirnem besedilu je bila prvič natisnjena 1. 1514 v Alkafli (Alcala) v Španiji. Za takratne razmere strokovnjaško delo je odobril papež Leon X.
Prve kritične izdaje grške nove zaveze so pa izšle v tisku 'šele v 19. stol. šele tedaj, po odkritij u mnogih starih in dobrih rokopisov, So bili dani pogoji za zdravo in plodno tekstno kritiko.
Svetopisemska znanost je v zadnjih dveh stoletjih odkrila celo vrsto starih rokopisov z iizviimim 'besedilom ali besedilom starih prevodov. Te je začela kritično proučevati glede na njih sorodnost. Tako je bilo mogoče uspešno izboljšati izvirno sve-topisemsko besedilo. To pa se je 'posrečilo strokovnjakom v svetopisemski tekstni kritiki šele po dolgotrajnem, resnem in zamotanem študiju. Izvirni tekst so končno mogli očistiti vseh poznejših popravkov in sprememb.
Kako pa je prišlo do popravkov in sprememb v izvirnem besedilu?
Besedilo novozaveznih knjig se je skoraj poldrugo tisočletje širilo s prepisovanjem. Ni čudno Itorej, da so se (vrinili nezako-niti popravki v izvirno besedilo. Popravke in napake je največkrat povzročila nepaz-1 ji votel prepisovalcev, ki so se motili pri podobnih črkah in besedah. Zalmenjevali so blizu stolječe in enako se glaseče besede ter izpuščali vmesno besedilo; različno so tudi razlagali okrajšave, tekst z ločili 'svojevoljno dolili in podobno. Z uporabo splošno 'priznanih tekibno-knitiČnih načel 'so strokovnjaki končno vpdstavili besedilo, ki je Islkioraj do najmanjših podrobnosti skladno z besedilom prvopisov m Hieronimove vulgate. (Dalje prih.)
nom, Fihpljanom, Kološanom, prvi in drugi TesaJoničahOm, prvi in drugi Timoteju, Titu, Filemonu, Hebrejcem;
3.	list sv. Jalkoba, prvi in drugi sv. Petra, prvi, drugfi in tretji sv. Janeza, list Sv. Juda Tadeja;
4.	Ralzodet,je sv. Janeza.
'Po tem 'vrstnem redu najdemo vse knjige ulove zaveze v naSem novem prevodu. 'Predem pa začnemo z obravnavanjem po-teameanih knjig, naj kratko omenimo o jeziku, o rokopisih, o prevodih iln končno P razvoju izvirnega besedila. Vse to nova daPjig^ obravnava v dolgem im izčrpnem -splošnem uvodu v novo zavezo.
L Jezik
Sveto pismo nove zaveze je pisano v grškem jeziku.
V	času, ko 'so bili pisani evangeliji in a'pos!tolski listi in skozi dolga stoletja poprej iln pozneje, je bil namreč grški jezik razširjen po vsem tedaj znanem svetu. 'Imenuje se »koinč«, t. j. 'skupni alli splošno razširjeni jezik. Bil je ne le jezik izobražencev, ampak tudi jezik preprostega Jjttd-stva,
V	tem svetovnem jeziku so bile spisane vse knjige nove zaveze. Izjema je evangelij sv. Mateja, ki je bil majpirej spisan v jeziku palestinskih Judov Kristusovega Čaša*, t. Ij. v aramejšeini. Bil pa je Že v a|potetolski dolbi preveden na grški jezik, v katerčm ga imamo še danes. Aramejski Matejev evangelij se na žalost ni ohranil.
2. Rokopisi
Rokopise imenujemo prvotno obliko svetopisemskih knjig, 'ki so bule pisane z roko na papirus. Tega so izdelovali iz papiirove rastline, ki rate1 te na močvirnih bregovih reke Nila. V Egiptu so ga uporabljali že nekaj tisoč let pred Kristusom. Bil je poceni ih zato posebno med preprostim ljudstvom zelo v rabo.
Rokopisi so najprej imeli obliko zvitka. Več papirovih listov so zlepili in popisane živili okrog palice. Pri čitanju so rokopis odvijali, ipo uporabi pa zopet zvili. Iz praktičnih razlogov so rokopisi pisani samo na eni strani lista. Rokopis, ki je obsega! večjo knjigo, je bil več metrov dolg. Tako meri n. pr. rokopis Lukovega evangelija okrog 10 metrov.'
Kot prvi in pristni spisi ali prepisi sve-tojpiseniških knjig so rokopisi velike važnosti.
'Papirusov zvitek je zdržal kakšnih dve sto let. Zato se je mnogo rokopisov izgu-
Doping
Mnogo se govori in piše dandanes o dopingu, katerega se poslužujejo nekateri športniki, da hi dosegli boljše uslpehe. Kaj pa je prav za prav doping? Je to angleška beseda, ki se splošno uporablja po svetu in se pravi po naše: Uporabljanje dra-žilnih sredstev za zvišanje športnih zmožnosti. Torej poleg pretiranega treninga uporabljajo nekateri še goltava Sredstva, ki so zdraVju škodljiva in napram poštenim športnikom mefaiir (nepoštena) ter poleg tega še strogo prepovedana; in vse samo zato, da hi' zmagali.
Zmago za vsako ceno, to je dandanes cilj, žal premnogih vrhunskih športnikov in to hočejo tudi športni voditelji in trenerji, da upravičijo svdjo eksistenco, ki je običajno bajno plačana. Kaj jim mar zdravje onih, ki se 'jim zaupajo radi večjih uspehov, španska vas je tem ljudem zdrava športna ideja; n jim gre le za trenutne uspehe svojih »ljubljencev«, katerim dajejo
—	v Obliki tablet, praškov ali injekcij — v važnih tekmovanjih večje ali manjše količine dopinga, da jim pomaga do boljših uspehov. 'Posledice po rednem dovajanju teh sredstev so navadno precej hujše kakor si ntortla predstavlja mlad in neizkušen športnik.
Dobro se še spominjamo smrti mladega danskega kolesarja, ki je o priliki rimske olimpijade leta 1960 tako tragično preminul. Vročina je bila v tistih dneh nezmožna in zato so bile kolesarske dirke na vročih cestah izredno naporne. Tudi tedaj se je šušljalo in celo pitealo, da so dobili danski dirkači verjetno preveliko količino tega dopinga. In eden Od njih naj bi poplačal to pogreške s smrtjo. Značilno je bilo tedaj dejistvo, da so samo par dni govorili o tem slučaju, [totem »pa vse tiho je bilo«.
Ker smo 'že ravno pri kolesarskem športu, bi pripomnil, da se‘ravno v tej športni 'panogi mnogo greši kar se uporabljanja dopinga tiče. Prav sedaj se bije zopet v Italiji, velika borba proti dovajainjiu dopinga, /a spremembo — to pot pri nogometaših. Stvar so tako daleč pritirali, da so pri važnejših nogometnih tekmah vpeiljali zdravniške kontrole, ki že z uspehom izvršujejo nedeljo za nedeljo preiskave pri posameznih igralcih. Za trenerje im druge odgovorne osebnosti pri italijanskem nogometu
—	ki so kaji zagrešili v tem pogledu — zahtevajo stroge kazni. Pa je razumljivo, kaj-
v športu
ti ta dražilna sredstva funkcionirajo eno ali dve leti, potem pa privedejo predčasno do gotovega kdnea. »če se 'bodo še naprej uporabljale te škodljive kemikalije, 'bo v nekaj letih naša najboljša mladina odcvetela« — pripominja značilni komentar vodilnega italijanskega športnega lista »Gaz-zetlta dello Šport«.
Ustanovitelj modernih olimpijskih iger Francoz 'Pierre de Coubertin je dejal, da je udeležba na olimpijadi važnejša od zmage. Njemu torej mi šlo za vzgojo vrhunskih športnikejv, temveč za to, da se po vseh petih kontinentih naše zemlje uvedejo telesne vaje in da se vsaka štiri leta zbere mladina vsega sveta na določenem kraju, da tekmuje, malniifeštira ter .propagira o-limpijsko idejo. Namen modelnih olimpijskih- iger torej niso zmage in zato tudi nimamo Oficielnih rezultatov posameznih držav, temveč se vodijo uradno le rezultati posameznikov in moštev v posameznih športnih panogah, časopisi sicer objavljajo tudi uspehe kompletnih državnih zastopstev, česar ne gre osporavati, vendar ta stvar mi uradnega značaja, ker — kakor že omenjeno — mednarodni olimpijski1 odbor takega spiska, ne vodi.
Današnji Športni svet in celo nekateri narodni olimpijski odbori so nekoliko drugačnega mnenja, kakor je bil 'baron de Coubertin. Sicer imajo tudi današnje olimpijske igre precej skupnega z zamislijo ustanovitelja Coubertina: poglejmo samo veličastno otvoritev in 'svečan zaključek vsakokratnih iger. Marslkako oko se orosi ob pogledu na te množice mladih športnikov raznih ver, ras in narodOv, ki korakajo v stadion kot veliki nositelji bratstva, prijateljstva in miru. Pri posameznih borbah v tekmovanjih se to bratstvo in prijateljstvo počasi zrahlja. Premnogi so prišli namreč zgolj' zato na Olimpijske igre — ki so brez dvoma najposrečemejša svetovna prireditev — tla zmagajo, če pogledamo nekoliko za kulise, lahko ugotovimo, tla se je že precej laži-amaterstva vtihotapilo med vrste idealnih športnikov; sedaj je pa na pohodu še drug nesrečen pojav v obliki dražilmih 'sredstev, ki mir pravi športni '»vet: doping. Obenem velja najostrejša ih brezkompromisna borba, ker le na ta način 'bomo rešili zdravo športno idejo in zelo posrečeno •Coubertinovo zamisel: olimpijske igre..
Ivo Kermavner'
Kakšne barve bodi naš avto?
Ste se že kdaj ustavili na cesti in gledali avte, ki so v Obeh smereh švigali mimo vas? Bili so aViti raznih barv in mogoče site se vprašali: »Za kakšno barvo bi se odločil jaz, ako bi si sklenil 'kupiti avto?«
Ni tako enostavno, izbrati si ob nakupu avta pravo 'barvo. Že marsikdo je bil grenko razočaran, ko je dobil avto, katerega si je na osnovi barvnega kataloga sam izbral. Nenadno se mu vozilo ni /jdelo več tako elegantno, temveč neokretno in težko, ne več 'tako resno in dostoljamstveno, ampak celo 'smešno ter ilgraČkateto — povsem drugačno nego ga je pričakoval.
Pil nakupu avta ne sme odločati le človeku najiljiuibša barva. Ozirati se je treba 'tudi na mmogOSiranski Optični vtis, ki ga zbuja avto določenega tipa. Kdor se na to razume, se bo ob barvnem katalogu često odločil za barvo, ki je mbrda medla, neizrazita, povprečna, vsakdanja, neosebna — toda če govori iz avta, je čisto drugačna; taikšna, kot jo je sanjal in pričakoval.
Talko v Ameriki kot v Evropi so zbrali, izkušnje z barvnimi laki. Vlsak tip avta, vsaka linija in sleherna velikost učinkuje z vsako 'barvo drugače. 'Ni' je torej nobene barve, ki hi že sama Ipo sebi dajala avtu značaj. Zato avtomobilske tovarne tudi nenehno preskušajo, kakšne barve naj bodo razstavljeni avtomobili, da bodo prijetno učinkovali na čimveč Jjludi in v njih podžigali. željo po nakupu.
Avtomobilski strokovnjaki so prišli do teh Spoznanj glede barve:
črna barva velikemu avtu težo še poveča; avto se zdi sillnejši in uglednejši. Za majhna vozila in za dirkalne avte pa ta batva ni primerna.
Svetlomodra barva velikemu .avtu nekaj teže Odvzame 'in je zlasti primerna za manjša vozila; za šjtoiiitne avte je optično prelahka — 'In /lateti zelo damska.
Siva barva da veGikemn avtu eleganco m lahkotnost; primerna je za manjša vozila, za športna pa le pogojno.
Zelena in modrozelena barva nam velik in težak avto optično približata in prikupita, nista pa primerni za manjše in športne avvtomobi le.
Slonokoščena in bela velik avto še pove-čata, ne vplivata pa mračno in resno; priporočljivi sta za mainjše avte in športna vozila; posebno rade imajo te dve barvi filmske igralke.
Rumena barva je — v pravem tonu seveda — lahko zelo učinkovita; pri nas je kot nalašč za majhna vozila, v južnih deželah pa jo čemijo tudi veliki avti, ker se dobro ujema s pokrajino.
Vinskordeča barva je primerna le za avte določenega modela; ima pa to prednost, da jo vozač srednjega avta v odbojnem zrcalu takoj opazi.
Oranžna in zamolklordeča 'barva posebno 'pristajata mahjšim športnim vozilom — še zlasti dirkalnim avtom; temnejši in motnejši rdeči ton daje raZniim modelom več gibčnosti im pirožnoteti.
Zdaj, ko vise to vemo, preštejmo denar in si privoščimo — avto prave barve in primerne cene.
Tudi sol povzroča raka
Po statističnih podatkih umre za rakom vsaki peti prebivalec Japonske v starosti od 40 do 49 let. Polovico smrtnih primerov pripisujejo raku na želodcu.
Ugotovili so, da je rak v nekaterih japonskih pokrajinah bbij razširjen kakor drugod. Dolgo so iskali vzroke tega pojava, zdaj pa kaže, da je skrivnost razvozlal profesor Sato. Raka je več tam, kjer jedo bolj slano.
Japonska kuhinja ima obilico slanih jedi. Japonec zajtrkuje slane slive potem pa je močno slane jedi iz riža, nasoljeno redkvico, kumarice in slano- zelje. Poglavitna jed pri kosilu je slana riba, ki je japonska gospodinja ne opere, preden jo začne pripravljati. Japonci solijo celo jabolka in drugo sadje, s katerim zaključijo kosilo.
Tudi statistike kažejo, da je na Japonskem sol med poglavitnimi povzročitelji raka na želodcu. Primerov te bolezni je občutno manj v obmorskih krajih, kjer uživajo prebivalci največ sveže ribe. Laboratorijski poskusi so potrdili te domneve. Slane slive in ribe so povzročile hude prebavne motnje pri belih miših, zaradi pod-koživih injekcij soli pa so nastali rakasti tvori.
Zdravniki drugih dežel so zbrali podobne podatke. Če je jed zmerno slana, ni nevarnosti za nastanek raka, zaradi čezmernega uživanja soli pa se prej ali slej 'pokažejo posledice.	'
<7^3. iZ« mladina in presveta $1^5
Socialna šola:
Socialne okrožnice so obvezne?
Posebno v zadnjem času zopet mnogo slišimo o pajpeSkih socialnih okrožnicah. Saj smo slavili (lansko 'leto kar več obletnic velikih socialnih okrožnic (Rerum no-varum, Qnadragesimo amno in Mater et magistra). V teh okrožnicah so podani socialni nauki Cerkve na osnovi krščanskih nravnih načel.
Nastane pa ob tem vprašanje, v koliko obvezujejo te papeške odločbe, ko vendar uči verska resnica, da je papež v svojem učiteljstvu nezmotljiv. Ali papež 'tudi v razlaganju socialnih vprašanj nezmotljivo uči in so torej te okrožnice pod grehom dbve-zne za katoličane?
'Nekateri so zares mislili, da imajo imenovane Socialne Okrožnice značaj nezmotljivosti. Vendar po splošnem mnenju take okrožnice niso dogmatične narave in tako nimajo veljave kakor drugi verski nauki Cerkve. Vendar pa uživajo posebno veljavo, ker so avtentične izjave naj višjega cerkvenega učiteljstva.
V papeških socialnih okrožnicah je treba ločiti načelne nauke, ki so zajeti iz zakladnice evangeljskih naukov, od praktičnih predlogov, ki pa so časovni, iapre-menljivi.
Glede načelnih določb je treba socialne nauke teh okrožnic vzeti kot versko-moral-ne odločbe cerkvenega učiteljstva. Zato so tovrstne odločbe Obvezne v vesti; saj je to
lUmskeg^a sveta
Filmski festival v Cannesu
Med množico filmskih 'festivalov je verjetno n a j:jx> m e niibn ejš i festival v Cannesu v južni Franciji. Namen tovrstnih mednarodnih filmskih prireditev je, da pokažejo najboljše filme Iz svetovne filmske produkcije, istočasno nagradijo tudi tiste sodelavce pri filmski umetnosti, ki največ 'prispevajo k zboljšanju filma. To je namreč tudi glavni in prvotni namen teh mednarodnih prireditev. Pozneje so mnogo izgubili filmski festivali na svojem poslanstvu; kajti prera-do se zgodi, da postane tak festival le navadno propagandno sredstvo za nekatere filme oziroma filmske zvezdnike. Žal, je prav v Cannesu to prišlo že pogosto do izraza.
V 'času od 7. do 23. maja se mudijo zastopniki kar 30 narodov pri festivalu v Cannesu, kjer kažejo najboljše filme zadnjih let. 'Predvajajo le tiste najboljše filme, ki še niso bili predvajani izven delžele, kjer je nastal. Posebno privlačna posebnost te filmske tekme je pa še v tem, da podeljujejo nagrade ali priznanje, ki se imenuje '»zlata palma«. Je to priznanje, katerega dosežejo le najbolj kvalificirani filmski umetniki 'bodisi kot igralci bodisi kot režiserji. IPrimerjati bi mogli to odlikovanje znanim »Oskarjem«, za katerimi hrepeni vsak filmski igralec.
Kot je bilo napovedano, predvajajo v Cannesu več filmov z zelo osporavano vse-
Rasno sovraštvo med katoličani?
Rasno sovraštvo ali rasizem je med človeštvom zahteval že mnogo ‘žrtev in povzročil velika krvoprelitja. V vseh časih Človeške zgodovine je ta nauk hujskal narode proti narodom in povzročal nešteto krvavih •vojsk. Pa to 'žalostno dejstvo ne spada samo v zgodovino, temveč še tudi danes v mnogih deželah obtdžuje sožitje narodov in povzroča velike preglavice voditeljem mednarodnega življenja. Zlasti znani so primeri rasnega sovraštva v zadnjem desetletju v Južni Afriki in v južnih pokrajinah Združenih držav Amerike, kjer živijo pomešani belokožci in Črnci.
Rasizem v šolah
Priznati je treba, da se državna Oblast v Severni Ameriki resno trudi, da bi popolnoma iztrebila vsako rasno razlikovanje. Leta 1945 je bil izglasovan zakon, da imajo dostop do državnih šol vsi. otroci brez razlike po rasi in barvi. Do tedaj je bilo namreč prepovedano Obiskovati črncem šole, ki so bile določene le za belo-kožce. To je bila takoimenovana rasna ločitev šolskih otrok. Ta ločitev je prišla do izraza tudi na drugih področjih javnega življenja. Ob priliki objave tega zakona je prišlo do večjih protestov, demonstracij ,in tudi do Ikrvavih spopadov.
V Severni Ameriki imajo katoličani mnogo svojih privatnih šol, katere sami vzdržujejo. Tako imajo tudi katoličani južnih pokrajin, kjer živijo tudi črnci, svoje katoliške šole. Do sedaj je za te šole v veliki večini še veljala praksa rasne ločitve, čeprav so polagoma sprejemali vanje tudi črnce. Bilo je to vedno bolj pereče vprašanje, ki ga je bilo treba rešiti, a rasistična miselnost je v teh pokrajinah zelo razširjena med prebivalstvom bele kože, ki je po večini krščansko (katoliško in protestantsko). Odločilnejšega koraka pa nihče ni upal storiti...
Nadškof odloča, ljudstvo se upira
Preti dobrim mesecem pa je nadškof v New Orleansu v zvezni državi Louisiani Josef Francis Rummel izdal odlok, s katerim odloča, da bo s prihodnjim šolskim letom dovoljen vstop vsem katoliškim otrokom v šole, ki so pod vodstvom 'rim. kat. Cerkve.
Iz tega odloka sledi, da bodo tudi katoliški črnci mogli odslej posečati vse kat. privatne šole. To je silno razburilo tamoš-nje katoličane in prišlo je do pravcatega npora proti nadškofu. 'V nadškofiji 'New Orleans je 154 katoliških šol, katere po-seča več kot polovica vseh belokožnih o-otrok. V teh šolah je 'bil doslej prepovedan Vstop za črnce. Prišlo je do protestnih zborovanj, pri katerih je prišlo do hudih napadov na cerkveno vodstvo. Sklenjeno je bilo celo, da verniki, ne bodo več podpirali Cerkve, kar je seveda zelo otežkočilo gospodarsko življenje nadškofije, ki je povsem odvisna od darov vernikov.
Rasno sovraštvo teh zalblodelih katoličanov je šlo tako daleč, da je neka gospa Gaillot napadla nadškofa s svetim pismom in trdila, da je njihova borba utemeljena tudi v svetem pismu; zato je njih 'početje v skladu z 'božjo voljo. Najognjeviteje se je upiral nadškofu neki Leander Perez, ki je tudi vodil ves upor proti odpravi rasne ločitve.
Nadškof kaznuje
'Nadškof je moral seči po cerkvenih kaznih. 'Ker grožnja izobčenja ni učinkovala, je zadelo voditelje upora resnično izobčenje. Toda 'gospa Gaillot nadškofove obsodbe ni sprejela. Pritožila se je na Vatikan v upanju, da bo pri svetem očetu našla večje razumevanje. Toda prišlo je-kmalu papeževo sporočilo, ki je popolnoma odobrilo in potrdilo odlok nadškofa iz New Orleansa. Istočasno je bilo v papeževem pismu poudarjeno, da sta se sedanji in umrli papež večkrat jasno in javno izrekla proti rasni ločitvi in tako obsodila vsako rasno razlikovanje.
MOTORNE VERIŽNE ŽAGE (Motorkettensagcn)
znamk Stihi, Jonscrcds, Pioneer, Klington in Solo naročite najceneje pri domačem podjetju
Johan Lomšek
TIHOJA 2, P. Dobrla ves — Eberndorf
Telefon 04237 246
Ugodni plačilni pogoji - tudi na obroke. Zahtevajte Cenike in brezobveztio predvajanje (Vor-fiihrung) na Va5em domu.
Priložnostni naikup že rabljenih žag.
Košček mojega življenja
(Zgodba delavskega dekleta) (Nadaljevanje in konec)
Trdno sem prepričana, da to ni najvažnejši in najtežji apostolat mlade žene. Mnogo več velja, če človek to, kar se je naučil presojati, to je osnovne resnice, v svojem lastnem življenju uporablja. iKo gledaš v velikem mestu okoli sebe, vidiš malo družin srečnih, kaj še, da bi to srečo izžarevale iz sebe. iPrva naša mialoga je krščansko živeti v družini, živeti srečo krščanstva in to srečo krščanstva izžarevati.
Nekaj primerov naj vam pove bolj jasno! 'Če že v prvem letu zaikona pričakuješ otrdka, pokazati ob tem resnično srečo. — če pričakuješ nato drugega otroka, ko ima prvi komaj pet mesecev, tudi tega drugega sprejemati z dobro voljo, čeprav veš, kaj je bilo treba prestati pri prvem, da je prišel na svet... sprejeti tega otroka kot dar božji In to tudi drugim materam razlagati... tistim, ki se jim zdi sreča biti brez otrok ali imeti le enega ali pa iskati srečo v tčm, da se otrok branijo. — Pri drugem otroku pogumno začeti, čeprav pri prvem ni šlo glad-
območje cerkvenega učiteljstva. Za praktične 'predloge, kako je treba posamezne socialne ustanove voditi itd., pa velja širša svoboda. Ta navodila so bolj splošne smernice in so jih katoličani dolžni resno upoštevati kot očetovski nasvet za dosego blagostanja.
Vendar je povsem zmotno mnenje, da bi katoličani okrožnice, ki niso slovesno kot dbvezen nauk (ex cathedra) razglašene, mogli po mili volji sprejeti ali odkloniti. Za »neslovesno oznanjane nauke zahteva Cerkev, da jih spoštljivo sprejmemo- in jih skušamo uresničiti. To smo dolžni 'že zaradi božje avtoritete Cerkve.
IKatoličanu zato ni nikdar dovoljeno zaradi osebnega mnenja govoriti ali pisati proti nauku okrožnic. 'Kadar bi bil kdo prepričan na podlagi resnih in trdnih dokazov, da nauk socialnih okrožnic ni pravilen, bi mogel svoje dvome in razloge na spoštljiv 'način predložiti cerkvenemu učiteljstvu.
To naziranje je papež Pij XII. poudarij v okrožnici »Humani generi-s«; Zmotno je misliti, da to, kar papeži uče v svojih o-krbžnicah, ne zahteva notranje pritrditve. Kadar papeži v svojih uradnih izjavah 'namerno podajo sodbo o kakem do tedaj spornem vprašanju, je jasno, da se po misli in volji istih papežev o takem vprašanju ne more več svobodno razpravljati.
foino, kot je italijanski film »Boccaccio 70« in francoski film »Neplačani zločin«. Razume se pa tudi, da bodo prišli v ta prijetni južnofrancoski letoviščni kraj'najslavnejši filmski zvezdniki, kot so Sophia Loren in ugledni filmski režiserji, kot so Fellini in Visconti.
Kinodvorane zapirajo
Pojav, 'ki je v Ameriki že star, da število kinodvoran stalno pada, je postal že splošen tudi v evropskih deželah. Pač znamenje, kako se tudi evropsko življenje vedno bolj približuje ameriškemu.
Poročali smo že, da so v zadnjih letih morali v Nemčiji ma stotine kinodvoran zapreti, ker ni več dovolj obiskovalcev kino predstav. Pa tudi pri nas je opažati naglo upadanje obiska filmov.
'Podobna poročila prihajajo tudi iz sosednje Italije. Tudi tam že zapirajo kinodvorane; število teh je že naraslo na 427. 'Največ takih zaprtih dvoran je na 'Beneškem (v pokrajini okrog Benetk); kar 82.
Kje je iskati vzroke za to? Eden glavnih je prav gotovo ta, da je ljudstvo postalo bolj zrelo in se ne zadovolji več s čimerkoli. Drugi pa je ta, da se je v Evropi zelo razpasla navada, da v prostem času v svojih avtomobilih kar cele družine zapuščajo mesta in hite na deželo, da se tam naužijejo zraka in naravnih lepot.
ko, in podobno. — Če si mož in žena pomagata med seboj, da gresta redno k špovedi, če se skupno 'trudita, da enkrat na teden gresta k sveti maši, čeprav je doma toliko dela, ki mora biti narejeno, če se trudita, da je v družini v časti skupna molitev...
—	Živeti z družino vse dogodke: žalost, rojstvo, bolezen, redno pisati domačim, redno jih obiskovati, čeprav je v velemestu toliko dela, kot ga na primer ima sedaj moj mož, ki dela veliko v apostolatu ... razvese-JitLdružimo z malimi posebnostmi n. pr. za 'materinski dan, za godove in podobno.
—	Skušati vse ljudi, 'ki trkajo na duri, naj bodo že odkoder koli, prijateljsko sprejeti, večer zapraviti z njimi, Čeprav je to nerodno, na primer, kadar imaš veliko dela ... se znati rešiti dela, jih skušati poslušati in podobno.
Tako končujem svoje popisovanje o tem, kako sem postala aktivistka Krščanske delavske mladine, kako sem v njej delovala kot propagandistka in 'kaj mislim o n jej sedaj, ko sem 'poročena. Res, mnogo mnogo dolgujem temu gibanju, predvsem pa Bogu, ki nam je dal msgr. Cardijna, da nam je |x>kazal s svojo metodo jkVI do resnične sreče. — Jean ne Dooms van Coirvvenberghe.
ZA MLADE DELAVCE:
Pogovor med vajenci
Štefan in Janez sta vajenca in stanujeta v predmestju. Med seboj se pogosto .pogovarjata in »rešujeta« medsebojne probleme. Takole so potekali njuni pogovori:
Štefan: Imaš cigareto, Janez?
Janez: Seveda jo imam, vidiš, cel zavojček; 'za Oba 'bo dovolj.
Štefan: Kam pa greš?
Janez: Neko dobro gostilno sem iztaknil v okolici.
Štefan: V okolici?
Janez: Seveda, tam si popolnoma prost in nihče se ne zanima zate. Pa še nekaj je privlačnega.
Štefan: Kaj pa?
Janez: Biljard imajo in tudi plešejo. V nedeljo sva bila s Pavlom tam skoraj do polnoči.
'Stefan: Kaj so ti pa doma rekli?
Janez: Nič. Kaj pa mi morejo? Saj sem potrošil svoj denar. Star sem pa tudi že šestnajst let.
Štefan: Ah, pri nas je pa vse drugače!
Janez: Zakaj?
Štefan: Doma moram biti že ob devetih zvečer, drugače se kar oba, oče in maiti spravita name in me obdelavata s pridigami.
Janez: Ha, ha, potem si pa še otrok! Zakaj še ne upreš? Tak šestnajstleten fant — pa se boji očeta in matere! Al! tč m sram?
Štefan: Tudi denar, ki ga zaslužim, jim moram dati. Potem pa mi mama da 20 šilingov na teden.
Janez: Sam si 'kriv; zakaj si pa ne obdržiš vsak teden vsaj 100 šilingov?
Štefan; Zato ker sem mislil, da jim moram dati vse. Zdaj pa vem, da4,drugi ne delajo tako. Kar v -soboto si bom obdržal 100 šilingov, tudi če se bodo še kako žv„. ganjali vame.
Janez: Tako je prav! Spočetka sc bodo jezili in godrnjali, potem se bodo pa vdali. Veš kaj, pojdi še ti z menoj v gostilno.
Štefan: Nimam denarja.
Janez: Ti 'bom posodil jaz.
Štefan: Vendar ...
Janez: Kaj se bojiš očeta?
Štefan: Ah, kaj bi se bal! S teboj grem. Samo mamo bi rad obvestil, da me ne bo 'k večerji.
Janez: 'Pojdi, pojdi, saj veš, da te potem ne bodo pustili z doma.
Štefan: Res je, kar pojdiva!
U Thant - generalni tajnik...
(Nadaljevanje s 3. strani)
Vendar ni U Thant nikak pasiven člo~ vek, ki ibli sanjal samo o nirvani, o tisteroi 'blaženem stanju, ko je človek za vselej osvobojen bolečine lin strašiti ter uživa 'popolno srečo. U Thant je čvrst organizator — pravi Burmalncc s prirojeno odkritostjo in z 'iskreno 'skromnostjo. Strankarsko je navezan človek s prostranim političnim obzorjem. Prav ta njegova lastnost je premostila ostra 'nasprotja med Vzhodom in Zahodom — in tako sta ga Oba tabora 'družno izvolila.
Kljub vsej navezanosti [ra ne smemo pozabiti, da je Burma neposredna soseda rdeče Kitajske in da jo breg pridržka priznava, Ker je že Hammarskjbld zagovarjal potrebo, da se Peking sprejme med Združene narode, če naj bo zares svetovna organizacija, se njih orientacija pod novim glavnim tajnikom v tem pogledu ne bo kaj prida spremenila.
Samskemu Hammerslkjbldu sledi v 38. nadstropje nevvvorške Steklene palače poročen moški iln oče dveh otrok. Od]>osla:n-stva iln tajništvo čutijo danes, da ni bila izvolitev U Tinama nikak zasilni kompromis velesil. 'Pod pritiskom velike večine držav, Iki iso glasovale zanj, so morali Rusi odstopiti Od svoje zamisli trojke.
U Tlnint na - čelu šestih podtajnikov predstavlja rešitev, Iki jo je v zvezi z reformo Organ iz atije združenih narodov predlagal že HaimnanikjOkl. To je hkrati edina logična rešitev, Če maj bodo v vodstvu omenjene organizacije zastopane vse celine. Poleg dosedanjih treh podtajnikov, Od katerih pripada eden Indiji, eden Sovjetski zvezi in eden Združenim državam, so izvolili še 'tri nove: Evropejca, Afričana in J užnoa merilkanca.
Na teh šdstero podtajnikov se bo glavni 'tajnik Burmanec U Thant opiral pri svojem delu, ki ga 'bo po Sklepu generalne 'skupščine Organizacije 'združenih narodov opravljal dve leti. Bodočnost bo pokazala, koliko lahko sedanja Azija da svetu.
P * | * S * /\ * N * O * B * R * /\ * N * J * E
IVAN CANKAR:
SVETO OBHAJILO
(Za materinski dan)
'Petero nas 'je bilo. Sedeli smo za mizo in smo čakali. Spočetka smo se smejali in raztovarjali, nato smo igrali domino, naposled smo se naveličali im obmolknili.
NajstarejSi sestri je bilo trinajst let, naj-milajSemu bratcu pet. V srcih pa smo bili stari: .poznali smo skrb in strah.
Kadar so se zunaj oglasili koraki, smo se ozrli proti durim. Strmeli smb z velikimi očmi. in odprtimi ustmi, sapa nam je zastajala.
'»Prihaja!«
Koraki so utihnili, spogledali smo se molče; oči so bile solzne, ustna so se tresla.
Zelo smo bili lačni. Mračilo se je že, matere ni 'bilo. Pred dolbro mro se je napotila, Bog vedi kam. Vedeli smo: kadar pride, prinese kruha. Prav nič nismo dvomili. Kajti večerilo se je in zvečer je treba večerje.
Trd in strašen je otrok v svojem zaupanju. Zvečer je treba večerje. Neusmiljen je otrok v svoji veri. Mati, zvečer je treba večerje; pojdi im prinesi jo, iz zemlje jo izkoplji, iz oblakov jo utrgaj!
Ko je šla, je bila vsa majhna in sključena; globoka brazda je bila na njenem čelu.
'»Kmalu se vrnem!« je rekla.
'Mislili smo, da gre samo k peku, sto korakov daleč. Minuto tja, minuto nazaj; eV:imo, da bi tam še malo pokramljala, bi bilo pet, ali kvečjemu deset minut. Gledali smo na uro, ki je visela na steni kraj peči. Počasi se je premikal dolgi kazalec; ali kakor se mu ni mudilo, je bil prero-mal že ves črni kolobar.
»Saj niso šli k peku!« je rekla Hanca.
»K š tac un ar j u so šli!« je rekla Francka.
»'Pa 'če jim me dajo?« sem vprašal jaz.
Pogledali so me, kakor da sem bil izpre-govoril čisto nerazumljivo, nadvse čudno besedo.'
»Da bi jim ne dali?« je obstrmela Hanca.
»Zvečer je treba večerje!« je rekla Francka.
Zunaj je še dremal večer, v izbi je bila noč. Naše oči so bile mlade in bistre, vajene teme. Pogledali smo se iz lica v lice — vsi smo bili starejši nego uro poprej.
Nismo se bali belih žena, ne vedomca, ne torklje. Nekoč sva šla z najmlajšo se-(^N° mimo kozolca, ki je stal na samem; ‘a tam straši, ,so pravili. Pred kozolcem je stal trhel štor in se je čudno svetil — velik človek v goreči rjuhi. Držala sva se za roko, šla sva mimo in se nisva bala.
Ali vendar je bil strah v naših zgodaj postaranih, zgodaj izsušenih srcih. Nekaj silnega se je dvigalo v daljavi do neba, bližalo se je, vedno višje in ogromneje, črno in strašno; skoraj že je zastiralo vse
obzorje. Videli smo življenje in smo se ga bali . ..
Na jok nam je bilo, zaihtel pa nihče ni. Kadar so nas tuji koraki zmotili in je bilo spet vse tiho v izbi zunaj, se je oglasil v nas obup, tisti zreli, poslednji obup, kakor ga pozna šele človek, ki ga je bilo obnemoglega življenje treščilo ob tla.
»Saj ne bo konca nikoli! Nikoli ne 'bo drugače! Mati ne pride, ne prinese kruha — umrimo!«
Velik je bil obup; ali vzbudilo se je v nas še nekaj vse temnejšega, strašnejšega. Ne jaz sam, nas vseh petero, kakor smo sedeli krog mize v temi, je nenadoma občutilo' grenko, zlobno sovraštvo do matere.
»Saj bi lahko, če bi hotela! Sinoči je prinesla kruha, čemu bi ga nocoj ne, ko smo laični kakor sinoči? Tam stoji, Bog vedi kje, pa opravlja in se smeje ter se ne zmeni za nas! Takoj da se povrne, je rekla; zdaj je Že ura minila, morda že poldruga ura ... nalašč čaka, na cesti .postaja, s sosedami kramlja; sama je že najbrž večerjala, pa se ji ne mudi s kruhom!«
V molku smo spoznali; natanko smo vedeli drug za drugega: »Tudi ti tako misliš, sestra!" Tudi ti tako sodiš, bratec!« In v tistem trenutku, tudi med nami ni bilo več ljubezni.
Noč je bila, ali smo si videli v oči. Oči so govorile:
»Poznam te sestrica; natanko vem, zakaj molčiš! Tvoja misel je smrten greh, ki nikoli ne bo izbrisan!«
Zunaj, mislim da pred sosedovo hišo, je zacvilil pes; žalosten zategnil glas je bil.
»Lačen je, pa cvili!« je rekla sestra.
Takrat je najmlajši brat nenadoma na glas zajokal; njegov jok je bil čisto podoben tistemu cvilenju.
'»Nehaj!« se je razljutila sestra; ali tudi v njeni besedi je bilo ihtenje; gledali smo na mizo, vsi smo trepetali.
'»Pogledam na cesto!« sem rekel.
'»Kaj bi gledal? Ne pride prej ... če še kdaj pride!« ...
Počasi in tiho so se odprle, duri. Na pragu je stala mati.
Kakor ob belem dnevu smo razločno videli njen obraz. Ves bel in tenak je bil, Oči pa so bile objokane in so gledale plaho; tako gleda grešnik na svoje trdosrčne sodnike.
Mati se nas je bala ...
»Ali ste dolgo čakali?« je rekla s tihim prosečim glasom. '»Nisem mogla prej... niso dali . ..«
K životu je tiščala hleb kruha; že od daleč smo videli, da je skorja lepo rumena ...
O mati, zdaj vem: tvoje telo smo uživali in tvojo kri smo pili! Zato si šla tako zgodaj od nas! Zato ni veselja v naših srcih, ne sreče v našem nehanju!...
JANKO KERSNIK:
3Cak& je s tari JHo tek tata iskal
(Nadaljevanje)
»Le čujte, oče — pa sedite! Povedal vam bom, kaj kolomon govori1.« Ko je Molek začul besedo »kolOmon«, ga je izpreletela kar groza, a poslušal je p a zn o. Vedež pa je sukal in potakal oni kos stopljenega svinca, o katerem je Molek menil, da je nastal iz njegovih križevcev, ter je slovesno govoril: »Denar ni daleč; morebiti se bo še dobil! Čakati bo treba. Med šmarnimi mašami pa bo najboljši čas! Tedaj 'pojdite ob polni luni na križpot, vam naj-bližji, pa devet strelja jev od vsake hiše oddaljen; tam naredite ris, tri sežnje v premeru, devet sežnjev v krogu, in čakajte v risu z brinjevo vejo v roki, da pride kdo mimo. čakati morate od devetih zvečer do enajstih in vprašajte vsakega, kdor pride mimo: ,Kje imaš moj denar?’ In kdor vam bo dejal: ,Imam ga, imam’ — tega se držite.«
Molku se je to malo čudno zdelo, pa ker je 'bil Ostriženec vse drugo tako izvrstno uganil, je verjel tudi to ter še .v sobi pri onem sklenil, da bo ravnal po »kolomono-vem« svetu. 'Poslovil se je, stisnil coprniku še dva križevca v pest in odšel jako zadovoljnega srca. Drugi dan zvečer je bil zo-
pet doma in vsi so se ga razveselili, uvidev-ši, da je njegovo lice mnogo prijaznejše kakor pred njegovim odhodom. Če ga je pa kdo vprašal, kod je hodil, se je trdovratno lagal im trdil, da je šel na božjo pot na Oljsko goro pri Velenju.
V.
Delo po senožetih in na polju, košnja in žetev, vse to je storilo, da Molek ni imel več toliko prilike govoriti o pogrešenem denarju. Ko se je nekega dne Goropečnik celo 1 znova oglasil in prosil posojila dveh sto goldinarjev, mu jih je dal Molek brez ugovora. Vzel je novce iz hranilnice; domači so pa vsi mislili, da je to del one kupnine za vola, in uverjeni so bili sedaj tem bolj, da se je tedaj očetu mešalo v možganih. Stari seveda je mislil in čakal edinole, kaj mu prinese polna luna med šmarnimi mašami. To je bila njegova mada in te babje vere bi mu nihče ne mogel odvzeti, četudi' bi jo bil Molek komu razodel. Pa tega ni storil. In kakor vse na svetu, tako sta minila tudi mali srpan in prva polovica velikega srpana', v drugi polovici tega pa je kazali pratika polno luno, in sicer prav na sv. Roka dan. Molek je bil že davno iz-
N. V. GOGOLJ:	-	5
Majska noč ali utopljenka
»Zaplesati?... Ej, ej, to ste poredne, dekleta!« je dejal Kaknllk z zategnjenim glasom, se smejal in jim grozil s kazalcem, 'potem pa se je spotaknil, ker ga niso več nosile noge, da bi obstal na enem mestu. »AH dovolite, da vas poljubim? Vse bom poljubil drugo za drugo, vse!...« Opotekajoč se jih je začel loviti. Dekleta so zakričale in zbežale; ko pa so videle, da se komaj še drži na nogah, so prebežale na drugo stran ulice in se mu gromko smejale.
» Fani, vidiš, tam je tvoja bajta!« so zakričale odhajajoč in mu pokaževa le hišo, 'ki je bila dosti večja otl drugih. Bil je dom stairoste. Kalenik se je poslušno majal do hiše vaškega poglavarja; pri tem ni nehal krepko zabavati temu mogotcu.
Kdo je ta starosta, o katerem si pripovedujejo toliko slabega? O, ta starosta je važna oseba v naši vasi! Dokler Kalenik ne d osipe na svoj cilj, 'bomo imeli zadosti časa, da ipovemo to 'in ono o tem možu. Vsak človek na vasi se hitro odkrije, ko ga zagleda, mlajša dekleta pa mu vošči jo dober tlan. Kdo bi sl ne želel biti starosta? Staro-sta ima pravico njuhati tobak iz vsake tobačnice in najboljši kmet z odkrito glavo spoštljivo čaka, da sftarodta svoje debele, okorne prste spusti v njegovo tobačnico iz lubja in si vzame pošten ščepec tobaka1. Na
vaškem zboru ima starosta prvo besedo in, čeprav bi ne imel večine, vedno obvelja njegova, tako »da more poslati na občinsko tlako popravljat ali ravnat cestp ali pa kopat jarke, kogar hoče. Starosta je mrk, vedno strogo gleda in malo govori. Davno davno, ko je velika carica Katarina blaženega spomina potovala na Krim, so ga izbrali za spremljevalca; gela diva dni je užival to čast in je smel celo sedeti na kozlln na stran! caričincga kočijaža. Oclsih-dob ima navado, da zamišljeno in dostojanstveno sklanja glavo, gladi svoje dolge, navzdol zavihane brke in izpod čela meče stroge poglede kakor sokol. Od tistega časa napelje starosta vsak pogovor, naj je beseda o Čemer koli že, na to, kako je spremljal carico in sedel na kozlu caričine kočije. Starosta ima tudi to navado, da se naredi gluhega, posebno, kadar mora poslušati stvari, ki mu niso všeč. Starosta ne more trpeti gizdavosti: on salu nosi večino suknjo iz črnega domačega sulkna, prepasano s pestrim volnenim pasom, in nikoli ga nihče ni videli v drugi' obleki, razen ko je spremljal carico na Krim; takrat je namreč nosil sinji kozaški župan. Tega se pa jedva še kdo spominja na vasi, sinji župan pa je spravljen v skrinji, ki je skibno zaklenjena.. Starosta je vdovec in na njegovem domu živi svakinja, ki mu kuha obed m večerjo, drga in čedii pod ter klopi, beli stene, prede predivo za njegove srajce in sploh vodi gospodinjstvo .Na vasi šušljajo, da mu nika-
kor ni svakinja', toda mi smo že slišali, da imia starosta mnogo sovražnikov, ki mu zavidajo in ga zato radi klevečejo. Mogoče je nastal ta sluh zaradi tega, ker svakinji nikakor ni ugajalo, če je starosta hodil na polje, kjer .so delale žamjiče, ali če je obisk aval kozaka, ki je imel mlado hčer. Starosta vidi dobro samo na eno Oko, toda zato je to oko silno ostro, tako da že iz daljave spazma lepega dekliča. Preden pa si ga začne ogledovati, is e skrbno prepriča, če mi kje blizu svakinje. Talko smo (povedali skoraj vse, kar je znanega. o našem starosti. Pijani1 'kozak pa’je prehodil komaj še polovico poti do njegovega doma in je obdelava! starosto še dolgo z najizbranej-šimi zabavljicami, kolikor jih je zmogel njegov leno in breizzivozno brbljajoči jezik.
Nepričakovani tekmec. — Zarota
»Ne, fantje, ne, nočem! Kakšne norčije so to? Da se vam le ljubi! Saj nas že tako imajo za bogve kakšne divjake. Pojte rajši spat!« Tako je govoril Levko svojim raz-posajeniim tovarišem, ki so ga nagovarjali k novim burkam. »Zbogom, bratci! Lahko noč!« In Levko se je oddaljil ter spešil k svoji Hani.
»Če še spi moja jasnooka Hana?« je mislil, ko se je bližal k znanemu domu pod češnjami. Sredi nočnega molka zasliši tih pogovor. Levko obstane. Med drevesi se zasveti bela halja ... »Kaj pomeni to?« je pomislil, ko se je priplazil bliže in se skril
taknil, kje je ono velevano mu razpotje; najbliže domači Straški vasi in oddaljeno vsaj devet streljajev od vsake naselbine; bilo je prav na mestu, kjer se križata okrajna cesta z Vač v Moravče in pa občinska pot dveh malih samotnih selišč pod Sv. Florijanom. Drugod ni bilo take križpoti.
Na sv. Roka zvečer se je Molek odpravil tja. Storil je, kakor mu je bil Ostriženec ■velel; potegnil je ris tri sežnje v premeru in devet sežnjev v krogu ter odlomil od bližnjega brinjevega grma krepko vejo. Tako oborožen je stal v risu dolgo časa in nič ■kaj prijetno mu ni bilo pri srcu. Bil je sicer pogumen mož, a tako v risu stati — kdo ve, kaj pride — to ni bik/ prav nič prijetno. Slišal je od daleč uro biti, pol devetih je udarila, ih neslkončno dolgo se mu je zdelo še do devetih, ko se je imel pričeti pravi čas. Zdajci se domisli, da je bil danes, na sv. Roka dan, na Vačah semenj. »Joj, to bo prišlo pa mnogo ljudi itod mirrio, ki se 'bodo vračali po okrajni 'cesti domov!« isi zamisli nagloma. »A, pa naj bo, kar hoče; tej stvari moram priti do konca; in če je vedež vse tako dolbro vedel, ho tudi tu pravo zadel!« Čakal je torej (pogumno. Izza Svete gore je lezla polna luna, velika ko poloivnjak in rdeče obrobljena, ter je polu mračno svetila skoz veje jesenov, ki so rasli ob 'poti. Tu im tam po brežinah so cvrčali murni', tam, izpod gore Sv. Florijana pa je odmevalo skovikanje čukov in sov. Tako je'poteklo pol ure im še ena čeitrtinka. Molek je stal v risu kame-nu podoben. Zdajci začuje po Okrajni cesti prihajati k sebi'trde korake. Krčevito je prijel svojo brinjevo vejo, nagni! zgornji život naprej ter čakal prihajajočega.
»Kje imaš molj denar?« je zavpil, kolikor je mogel, in zamahnil z vejo.
»Kdo si, da nialpadaš mirne ljudi?« je iviknii oni in odskoči! skoraj za seženj nazaj. »A-Oi-a-aj1 — vi — oče?« je dejal takoj potem in stopil pred starega. Bil je sin Luka, ki je okoli poldne, ne da bi bil oče kaj vedel o tem, • krenil na Vače.
»Kje imaš moj denar?« je ponovil oni in zamahnil z brinjevo vejo.
»Domu pojdite — »laho vam je — pojdite, oče, prosim vas,« je prigovarjal sin v trdnem prepričanju, da se je očetu zopet povrnila — blaznost.
A z Molkom mi bilo govoriti. Kakor besen se je zakadil v sina, da je ta komaj odnesel pete. Hitel je proti domu, diska! hlapca in drugih, da pridejo po očeta, ki se mu je očitno pamet-zmešala. Molek pa je zopet 'stopil v ris. »Luka ni tat,« je dejal skoraj zadovoljno sam pri sobi, »če ne, bi bil odgovoril, kakor je prerokoval Ostri-ženec.« čakati je 'treba drugega. In ni bilo 'treha dolgega čakanja. Zopet so se začuli koraki po slabi kamniti cesti, in velik mož z 'dvema svinjskima loncema, v Vsaki roki enega držeč, se je prikazal pred risom.
(Dalje prihodnjič)
za drevo. Pri luninem svitu je zagledal pred seboj deklico ... Bila je Hana! Kdo pa je moški, ki mu je kazal hrbet? Ni ga mogel spoznati, zakaj senca ga je pokrivala od nog do glave. Le od spredaj je bila njegova, visoka postava nekoliko o-svetljena. Toda, če bi se bi! Levko le malo j pomaknil naprej, bi ga bil neznanec odkril. Zato je sklenil, da ostane, kjer je, in se je tiho prislonil k drevesu. Razločno je slišal, kako je deklica spregovorila njegovo ime.
»Levko? Levko je še smrkovec!« je dejal s hripavo zamolklim glasom neznanec. »Če ga še enkrat dobim pri tebi, mu izpulim 'čop na glavi.«
»Rad bi vedel, kdo je mrcina, ki se 'baha, da mi bo izpulil čop«! je šepnil Levko in iztegnil vrat, da bi mu ne ušla nobena beseda. Toda neznanec je govoril tako tiho, da ni bilo mogoče ničesar razumeti.
»Sram te bodi!« je rekla Hana, ko je neznanec končal. »Lažeš, varaš me, ti me ne ljubiš. Nikoli ne bom verjela, da me ljubiš!«
»Vem,« je nadaljeval neznanec, »Levko ti je naklepetal vsega mogočega in ti zmešal glavo s svojimi marnjami (fantu se je naenkrat zazdelo, da mu glas neznanca ni čisto neznan, kakor da ga je že večkrat slišal), no, pa bom že pokazal Levkul Misli, da ne poznam njegovih malopridnih šal. Poskusil 'bo moje pesti, pasji sin!«
„ (Se nadaljuje)
Športni kotiček
TEDEN V ZNAMENJU NOGOMETA Avstrija : Bolgarija 2:0 (0:0)
Pred 73.000 gledalgi v dunajskem Pratru je izbrana avstrijska enajsterica i zmago sreče premagala ustrezno bolgarsko ekipo. Oba zadetka ;pa nista bila plod skupne igre napada, temveč sta padla bolj po naključju. Prvič je potresel mrežo Hol' iz enajstmetrovke, drugi gol pa so si prizadejali Bolgari sami. Tako moštvo iz Balkana, kakor naše zastopstvo, ni pokazalo nikakih odlik nogometne igre. Avstrijska enajstorica še zdaleč ni ponovila dobre igre preteklega leta — posebno v prvem polčasu, ko je desettisoče gledalcev z žvižganjem dajalo duška svojemu nezadovoljstvu.
Avstrija-B : Koroška 2:2 (0:1)
Velik uspeh je dosegla najboljša ekipa Koroške, ki je v 'srečanju proti reprezentanci I. zvezne lige dosegla neodločen rezultat. Tekma je bila kvalitetno na dokaj visoki ravni. Neodločen rezultat pomeni ponovno priznanje kvaliteti koroškega nogometa.
EVROPSKI POKAL:
ŽE DRUGIČ BENFICA
Benfica : Real 5:3
Lanskoletni zmagovalec Evropskega po-iK»Ia — Benfica iz LisJboe — je tudi letos i uspehom zaključil najbolj pomembno tekmovanje evropskih klubov.' Milijoni gledalcev, ki so po televiziji spremljali končno tekmo, so videli izredno hitro, kvalitetno in borbeno igro, ki bo šla v nogometno zgodovino kot eno najbolj dramatičnih tekem za evropski pokal. Španci so z goli Puškasa vodili že z 2:0, toda v nadaljevanju jih tudi 'fantastična igra madžarskega majorja ni mogla rešiti poraza.
Vonvarts Moosburg: št. Janž 0:2 (0:1)
Z odlično igro so šentjanški nogometaši po dvotedenskem presledku zopet osvojili dve točki in tako izenačili razmerje med zmagami in porazi v pomladnem delu prvenstva.
šentjanška enajstorica, ki je po dveh zaporednih porazih padla na 7. mesto, je v zelo spremenljivi formi. Posebno napad, kateremu vidno primanjkuje skupni tre-
VIZUMI ZA JUGOSLAVIJO
Jugoslovanske oblasti so 'izdale pred kratkim nove predpise glede izdaje turističnih viizumov rza inozemske državljane ter ustreznih taks.
Vizum za enkratno potovanje stane 26,— šil. in daje pravico do 30 dni bivanja v Jugoslaviji. Velja pa 3 mesece od dneva izstavitve.
Vizum za 3-kratno potovanje stane 52.— šil. in daje vsakokrat pravico do 30-dnev-nega bivanja, velja pa 1 leto od datuma izstavitve.
• Vizum za šestkratno potovanje stane 78.— šil. ter daje vsakokrat 'pravico do 30-dnevnega bivanja in velja leto dni.
ning, je precej nestanoviten. .Silcer pa je kvaliteta moštev v tej skupini prvenstva tako izenačena, da se lestvica po vsaki nedelji močno spreminja.
Do konca prvenstva je še daleč in dajati prognoze o uvrstitvi naših mladih nogometašev bi bilo še prezgodaj. Vendar lahko rečemo, da bi z ustaljeno ekipo, ki bi vsako nedeljo igrala v polni zasedbi — z vsaj malim treningom — moštvu iz. št. Janža lahko pripadalo mesto prav pod vrhom 'lestvice, na katerem sedaj sigurno vodi sosednja Bistrica.
Zapoznela tožba opeharjenega vohuna
Turški stavbenik Elyesa Bazna, ki .je v letih 1943 in 1944 v Ankari' deloval kot vohun »Cicero« za nemško tajno službo ter fotografiral dragocene načrte zavezniškega vojnega poveljstva, zahteva od bonn-‘ske vlade kot 'zakonite naslednice Hitlerjevega Rajha okrog 150 tisoč angleških funtov, to je 260 milijonov lir.
Oseminpetdesetletni Turek je popisal svoje vohunjenje pred časnikarji v Miinche-nu. Poveda'! je, da je "prejel za svoje delo 300 tisoč 'funtov, da pa je bila vsa ta vsota — ali vsaj večji del — iz ponarejenih bankovcev, Šele po tneki angleški objavi je baje leta 1950 postal pozoren na ponarejeni denar, ki ga je dotlej že skoraj pol potrošil. Bazna hoče od zunanjega ministrstva v Bonnu doseči, da bi mu izplačalo proti-vrednost ostalih 150 tisoč funtov.
Po prvi svetovni vojni je Bazna služboval na nemškem poslaništvu v Ankari, kjer je bil za poslanika Franc von Papen. Nato je bil sobar pri angleškem poslaniku v turški prestolnici. Zvezni člen med njim in nemško vohunsko službo je bil nemški 'trgovski ataše in esesovski častnik Walter Moi-zisch.
Časnikarjem je '»Cicero« povedal, da je jemal ključ za trezor britanskega poslaništva iz 'žepa poslanikovega telovnika, kadar je le-ta spal, in nato fotografiral važne dokumente, spravljene v trezorju.
O vzroku, kako da ni bil postavljen pred turško sodišče, ni Bazna črhnil niti besedice. Rekel je samo, da je njegovo premoženje v Turčiji pošlo in da hoče s pogajanji, v skrajmem primeru pa tudi s tožbo priti do plačila zaostanka.
SEJEM RUMENEGA GOVEDA
V sredo, dne 16. maja, prireja Društvo rejcev rumenega goveda na Koroškem iv rejski dvorani v št. Vidu ob Glini sejem. Začetek ob 10. uri. Pregled in uvrstitev v vrednostne skupine bo pa popoldne dam prej.
Prignali, bedo povečini visokobreje krave in telice. Na sejem so ipripuščene le živali k priznanih hlevov, za katere je preiskava v zadnjih treh tednih ugotovila, cla ne bolujejo na tuberkulozi ali na bacilu Rangu. Zato imajo kupci največjo garancijo, da so nabavljene Rivali zdrave. Za kupce iz gorskih in razšelitvenih predelav so na razpolago podpore, ako gre za nadomestitev obolelih živali (tbc ali Rang) z zdravimi. V skupini bikov bodo naprodaj predvsem uvoženi biki frankovske rumene pasme. Tudi krave in telice so bile oplojene po bikih le pasme.
Gledališče v Celovcu_________
MESTNO GLEDALIŠČE
Potek, 11. maija:	Mit besten
Empfehlur.gen, komedija. — Sobota, 12. maja: La Traviata, opera (premiera). — Nedelja.:, 13. maja ob 15.00 uri: Hochreitsnacht im Paradies, cipcreta. — Torek, 15. maja: Der Hausincister, drr.ma. — Sreda, IG. maja: La Traviata, opera. — etrtek, 17. maja: Hcchzeits-nacht im Paradies, opereta. — Petak, 18. maja: Der Gefangene 91, drama ('premiera). — Sobota, 19. maja: Hoclueitsnacht im Paradies, cipercta. — Nedelja, 20. maja ob 15.00 uri: Hochzcitsnacht im Parati ies, opereta.	"■
Začetek ob delavnikih ob 19.30 uri, ob nedeljah ob 15.00 uri.
KOMORNI ODER
Sobota 12., nedelja 13., sobota 19. maja: Viola, komedija (v nedeljo 20. maja ni predstave). — Začetek vselej ob 19.30 uri.
RIMSKA PEVKA
GOSTUJE V CELOVCU
Upravi Mestnega gledališča je uspelo pridobiti znano italijansko sopranistko Ireno Gasperoni iz Rima za naslovno vlogo v Verdijevi operi ..Traviata”, katere premiera bo v soboto, dne 12. maja. Gaspe-r<Jn ijevo poznamo v Celovcu že iz njenega zelo uspešnega gostovanja v Donizettijevi operi ..Lucia di Lammermoor” ig bo njeno ime gotovo privabilo v. gledališče številne prijatelje italijanskega petja. „Traviato” v novi celovški izdaji je pripravili režiser Gurt Hamipe, dirigiral pa bo glasbeni direktor Gustav \Viesc. Scenska podoba je delo arh. Spurnyja, sodelujejo pa moči domačega ansambla. /
‘"v

A
Ein Auto mit ungemiitlichen, unbeguemen Holzsitzen vviirde niemand kaufen — aber muten Sie Ihrem „Sitzfleisch' zu Hause. nicht oft schlimmere Sachen zu? Was kostet schon ein Sessel oder eine Garnitur, gemessen an den vielen Stunden vertrauter Behag-lichkeit, in denen Sie sich darin entspannen. Welche Freude fOrs Auge sind unsere farbenfrohen Bezugs* stoffe. Kolen Sie sich bei uns Anregung fOr beque-mes Sitzen.
■	Unsere besle Reklame ist dic standig steigende Zalil zufriedener Kuaden.
E Die Ausrvahl ist uniibertroffen.
H Wir fiihren nach wie vor das giinstigste Volks-Sclilaf-zimmer.
H Resichtigcn Sie unsere neue Teppich- und Vorhang- *•-stoffe-Abteilung.
■	Beratung durch unsere Architekten und Zustcllung mit eigenen Miibelautos kostenlos.
B Kreditgcvvahrung zinsenfrei durth Eigeufinanzierung und SVV-Kredit bis 30 Monate.
MALI OGLAS
Dober delavec, sprejme tesarsko ali drugo tlelo takoj. Ponudbe na upravo pod- značko ..Pošten človek”.
Diese Vorteile bietef Ihnen Ihr
Haus der guten Mobet
KLAGENFURT, Theatergasse 4 . Tol. 50-24,52-62
Httnska aceftci
Bistrica v Rožu. - Sobota, 12. 5.: Der Barbier von Sevilla (III). — Film (po znani Rosiinijovi operi. — Nedelja, 13. 5^: Meim Mann, das VVirtschafts-vvunder (Ul). — Veseloigra. — Sreda, 16. 5.: Hyiinen der Untcnvelt (IVb). — Kriminalni film; radi simpatij do (zločinov le z lesnim premislekom.
Borovlje. — Sobota, 12. 5.: Die Botschaflerin (IVa). — Zgodba žene, ki se povzdigne do diplomatske predstavnice. — Nedelja, 13. 5.: Mariandl ,(111). — Dvomi svetnik po mnogih letih iave, da ima hčerko, ter poroči njeno mater, svojo nekdanjo ljubico. — Torek, 15. 5.: Wer z.ucrst schieBt, bat mehr vom 1 el H-n (IV). — Pustolovski film. Tajni agent izpolni svojo nalogo pod težkimi nevarnostmi. - četrtek, 17. 5.: Cartcn von Eden
(V). — Brezpomemben film, ki dela reklamo za prosto telesno .kulturo”. Film odsvetujemo!
Dobila ves. — Sobota, 12. 5.: Eine Fran fiirs gan-ze Leben (Ha). — življenjska zgodba nemške žene v zadnjih petdesetih letih. — Sreda, 16. 5.: Die Insel der Amazonen (IVb). — Pustolovski film. Mauiraotinje pridejo na svojem počitniškem potovanju v roke gangsterjev. Za odrasle z resnfjj premislekom.
Maklavčevo. — Nedelja, 13. 5.: Die solidne Liigne-rin (Ha). — /. zvijačo si pridobi mlada šivilja ljubljenega moža. — četrtek, 17. 5.: Die Insel der Amazonen (IVb). — Glej pod Dobrla ves!
Pliberk. — Sobota, 12. 5. in nedelja, 13. 5.: Ein Tag, der nic zu Ehde gelu (III). — Ljubezenska ix>-manca med vojno vdovo in pomorskim kapitanom.
—	Torek, 15. 5.: Es begann als sie nem sagte (IV).
—	Film iz vojaškega življenja. — četrtek, 17. 5.:
ČLOVEK SILI V VSEMIRJE IN PODMORSKE GLOBINE Tak ogenj, kot na levi sliki šviga iz prostora za zgorevanje rakete „Nova”, ki jo preizkušajo na letalskem poskusnem oporišču l.divanls v Kaliforniji, bo - ako se ameriški načrti posrečijo -, ponesel prvega človeka na Luno. Pogonski stroj iz osmerih takih gorilnih motorjev lio razvijal sunek, enak teži 680.000 kg. Datum pristanka prvega Amerikanca (ali morda prvega Rusa) na Luni seveda se ni
določen.	.......... . , ,
Gornja risba kaže podmornico iz aluminija, ki jo sedaj izdelujejo v Združenih državah. Imenovala se bo „Alumiiiiivaut” za raziskovanje podmorskih globin. Računajo, da bo dograjena do koma leta 1963 ter sc bo lahko potopila 4500 metrov in ondi križarila /. brzino 3,8 vozla. Je to večja globina kot kakršnega koli drugega plovila izvzemšt potapljaškega čolna „Trst”, ki se pa ne more vodoravno gibati. Posadka Ih> štela tri može.
Vepra Lei miter uns (III). — Pustolovski film z divjega zapada.
Sinča ves. — Četrtek in petelk, 10. in 11. 5.: Schritte ohne Špur (V). — Zgrešena zgodba o prelomu zakonske zvestobe v hiši francoskega veleposestnik;!. — Nedelja, 13. 5.: Wir vvollcn nicmals auseiinamdergehen (III). — Glasbena veseloigra. Kmečko dekle pripoje sobi in svoji vasi srečo. — Ponedeljek, torek, 14. in 15. 5.: Keine Gnade fiir Toiri Dooley (IVa). — Film iz divjega zapada. — Sreda, četrtek, 16. in 17. 5.: Tausend Beigc (IV).
-	Čowboy sc povzpne do farmarja. Film z divjega zapada. —- Petek in sobota, 18. in 19. 5.: Die zehn Gebote (lil). — /godba Mozesa od rojstva do smrti.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 14. 5.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — /. mikrofonom na obisku: Pri Kricglu v Zaliomcu. — 18.00 Dan že zapira oči...
-	TOREK, 15. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Otroci, poslušajte! - SREDA, 16. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČE'I R LEK, 17. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Dalmatinske pesmi.
-	PETEK, IH. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Znamka — zrcalo naših dni. — SOBOTA, 19. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.25 Za našo vas. NEDELJA, 20. 5.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasijo pozdravljamo in voščimo.

~ ,__ o:„„ ur, _ Varnčuina mesečno 7 — Ji!., letno 80.—šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in
»,£££	sr... tu. —.	- -« -—*—«,*.