Celoletna naročnina . 175 Lir Polletna „	. 90 „
Posamezna številka .	4 „
Za Jugoslavijo .... 2 Din
Gorica, sobota 1. junija 1946
Združeni na
Nepremagljiva trdnjava, ob kateri se razbijajo in se bodo do kraja razbili vsi poizkusi odtrgati ta del Jugoslavije od njene celote, je enotnost Julijske krajine.
Zemljepisni činitelji - razpored gorskih grebenov, dolin in rek na eni strani, na drugi pa morje, ki predstavlja najbolj naravno in jasno določeno mejo ter obenem široko pot v svet za Slovenijo in vse dežele in države globoko v srce Evrope - predstavljajo zunanji okvir, v katerem se razvija naše življenje. Ljudje so znali izrabiti vse ugodnosti takega okvirja. Uredili so si življenje tako, da izkoriščajo vse velike prednosti polažaja te zemlje. Mesta in vasi, polja in tovarne, vrtovi in rudniki dajejo prebivalstvu te zemlje najugodnejše pogoje za tako življenje, ki delavnim rokam ne odreka nobene za človeka vredno življenje potrebne dobrine.
Toda kolikor nam je naklonjena narava, toliko nam je bila do sedaj sovražna človeška »pravica«. S tem da so nasilno ločili Primorsko od slovenskega in jugoslovanskega telesa, so ohromeli naše življenje, zavrli naš razvoj. Odrekli so nam to, kar je človeku potrebno kot zrak, brez česar ne bo mogel delati in u-stvarjati — nacionalno svobodo in najosnovnejše človeške pravice. Že to samo bi zadostovalo, da bi zastal polet našega dela in napredek našega življenja. A niso se ustavili pri tem. Našo odvisnost so pretresali do skrajnosti — pretvorili so jo v suženjstvo. Ubijali so nas narodnostno in gospodarsko, zastrupljali so nas s sovraštvom in razbijanjem. A vsi ti napori italijanskega fašizma niso uspeli. Niso uničili naše življenjske sile, temveč so nas utrdili in prekalili. To smo dokazali v naši oboroženi ustafl proti zatiralcem in morilcem.
Nemškim in italijanskim oku patorjem smo to dokazali in dopovedali z orožjem. Mislih smo, ča bo to dovolj prepričljiv dokaz tudi za ves ostali svet. Pa vidimo, da ni tako; da zahtevajo naši zavezniki iz te vojne vedno novih in novih dokazov. Nas to ne spravlja v zadrego, ker dokazov nam ne manjka. Čudimo se le, da moramo nanje neprestano opozarjati, da jih zapadni zavezniki nočejo in nočejo videti, medtem ko so že od vsega začetka jasni in dovolj prepričevalni. No, mi se do sedaj še nismo naveličali dokazovati. Do danes še nočemo verjeti v to, da je ta trdota pri dojemanju zlonamerna. Vemo, da so naši dokazi tako točni in tehtni, da morajo doseči priznanje naših pravic in razkrinkanje poizkusov spregledovanja teh dokazov kot namerno pomoč našemu sovražniku. Saj preprosti ljudje po vsem svetu so to že razumeli in nam preko svojih predstavnikov že zdavnaj priznali naše pravice. Le komplicirani možgani diplomatov, ki nočejo biti predstavniki preprostih ljudi, tega še ne morejo doumeti.
Oni in sile, katerih glasnik so, vedo, da ne morejo prepričati sveta o tem, da imajo prav. Zato si pomagajo tudi drugače. Našo pozornost hočejo odvrniti od tega osnovnega življenjskega vprašanja. Na kolena bi nas radi spravili s tem, da zadajajo udarce našemu gospodarstvu. S poti skupne borbe vsega tukajšnjega prebivalstva za osnovne pogoje našega življenja, nas hočejo spra-
vseh frontah
viti na pot borbe za drobtinice -na tekmo za kruh med posamezniki. Zato zapirajo meje izvozu našega sadja, zato odpuščajo delavstvo. Vedo, dà je naše najmočnejše orožje prav naša enotnost, zato hočejo doseči to, da si bo kmet pulil lase, ko bo gledal, kako mu sadje propada, ker
Predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je
27.	maja odpotoval iz Beograda v Moskvo na prijateljski obisk Sovjetski zvezi.
Z maršalom Titom so odpotovali minister za notranje zadeve Jugoslavije Aleksander Ranko-vič, predsednik vlade LR Srbije dr. Blagoje Neškovič, načelnik generalnega štaba generallajtnant Koča Popovič, veleposlanik Sovjetske zveze v Beogradu g. Lavrentijev, načelnik vojaške misije ZSSR v Beogradu generalmajor Kiseljev, generalmajor Rade Hamovič, generalmajor Jovan Vukotič, viceadmiral Srečko Manola, generalmajor Mihajlo Todorovič, pomočnik predsednika gospodarskega sveta inž. Zvonko Morič in književnik Radovan Zogovič.
* * *
Ob prihodu maršala Tita v Moskvo je bilo tamošnje letališče okrašeno z jugoslovanskimi in sovjetskimi zastavami.
Jugoslovansko delegacijo z
ga ne more izvažati ter pri tem pozabljal na delavca, ki je bil vržen na cesto zato, da mu bo pošla volja po borbi za politične pravice.
A dosegli so in bodo vedno le nasprotno. Dozoreli smo v trpljenju in borbi in vemo, da naše delo, naše gospodarstvo in njegov napredek je odvisen od tega, kateri državi pripadamo, od tega ali imamo možnost razvoja,
maršalom Titom na čelu so na osrednjem moskovskem letališču sprejeli namestnik predsednika ministrskega sveta minister za zunanje zadeve ZSSR Molotov, namestnik ministra za zunanje zadeve ZSSR Dekanozov, namestnik šefa generalnega štaba oboroženih sil ZSSR generalni polkovnik Stejenko, namestnik predsednika moskovskega sovjeta Jasnov in odgovorni sodelavci ministra za zunanje zadeve ter ministrstva za oborožene sile ZSSR. Goste so pozdravili tudi člani veleposlaništva FLRJ z veleposlanikom Popovičem na čelu, jugoslovanska trgovinska delegacija z ministrom za trgovino Petrovičem na čelu, kakor tudi šefi inozemskih zastopništev, akreditiranih v Moskvi. Na letališču je bila razvrščena častna četa in godba je odigrala državno himno FLRJ in ZSSR.
Po pozdravu je maršal Josip Broz Tito izjavil na letališču pred mikrofonom:
»Veseli me, ker morem tu v
ali smo svobodni ljudje. To vedo naši delavci, kmetje in izobraženci. Dokazali so že svojo zavest z enotnim nastopom proli krivičnim ukrepom ZVU v vprašanju odpuščanja delavstva.
Stavkajoči delavec je tedaj našel v kmetu svojega starega soborca iz partizanskih bojev. Njegova pomoč mu je pomagala zmagati. Tak skupni nastop pa je tudi ponovno opomnil svet,
glavnem mestu velike Sovjetske zveze izreči najtoplejše pozdrave v imenu vlade FLRJ in jugoslovanskih narodov.
Minilo je leto dni, odkar je bila sklenjena pogodba o prijate-' Ijstvu in sodelovanju med narodi ZSSR in narodi Jugoslavije. V tem letu je bilo sodelovanje ogromnega pomena za razvoj in utrditev FLRJ. Narodi Jugoslavije so se v tem letu prepričali, da imajo v veliki Sovjetski zvezi najiskrenejšega prijatelja, največjega zaščitnika, ki jim pri mirni izgradnji pomaga prav tako, kakor jim je pomagal med vojno. In zaradi tega moram tu izraziti hvaležnost sovjetski vladi, veliki Sovjetski zvezi, narodom Sovjetske zveze za vse, kar
da ne klonemo. Našim prijateljem je to pobuda, da se za naše pravice še bolj odtočno zavzamejo. Našim sovražnikom pa o-pozorilo, da se znamo v borbi za pravico poslužiti vsakega orožja.
To smo pripravljeni dokazovati tako dolgo, dokler ne najdemo dovolj prepričljivega sredstva tudi za one, ki hočejo po vsej sili dokazati, da pravice ni. Mi jo branimo in bomo zmagali.
so od njih dobili narodi Jugoslavije.
Živela velika Sovjetska zveza! — Živel Stalin!«
* * *
Maršala Tita je sprejel v Kremlju predsednik sovjetske vlade generalisim Stalin v navzočnosti zunanjega ministra Molotova. Sprejemu so prisostvovali tudi notranji minister Jugoslavije generallajtnant Aleksander Rankovič, šef generalnega štaba JA generallajtnant Popovič, predsednik vlade LR Srbije Neškovič, predsednik vlade LR Slovenije Boris Kidrič in jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Popovič ter sovjetski veleposlanik v Jugoslaviji Lavrentijev.
Iziaue ministra za zunanje zadeve molotoua o vprašanju italijansko-iugoslovanske meje
Minister za zunanje zadeve Sovjetske zveze Molotov je podal izjavo predstavnikom sovjetskega tiska o uspehu pariške konference Sveta ministrov za zunanje zadeve. Ko je razpravljal o vprašanjih, ki se nas tu na Primorskem direktno tičejo, je
poudaril, da je potrebno, da se doseže takojšnja rešitev vprašanja italijansko - jugoslovanske meje, ki bi zadovoljila nacionalne interese Jugoslavije.
Dopisnikom » Izvestij « in »Pravde« je Molotov takole obrazložil naše vprašanje:
Mogočen odgovor sloveBsko-italijanskih antifašističnih množic gorižkega okrožja
Volitve v Slilll - dohaz politične zrelosti printorsliego Ijndstvo
Primorsko ljudstvo je utrdilo svojo borbeno organizacijo - za nedeljivost našega ozemlja - za priključitev k Ljudski republiki Jugoslaviji
kaznico v roki — kot roj čebel
V nedeljo, 26. maja, so se vrši-Ne v goriškem okrožju tajne volitve v krajevne in ulične odbore SIAU ter v okrajne plenume. Na predvolilnih zborovanjih se je ljudstvo Goriške aktivno udele-žavalo diskusij ter si izbralo iz svoje srede kandidate, katere je na volilni dan prosto izbralo, da bodo uspešno vodili antifašiste v borbi za osnovne točke programa SIAU, ki so na kratko izražene v sledečem:
1.	Celotnost ozemlja Julijske krajine, nedeljivost mest od njihovega neposrednega ozemlja.
2.	Dosleden boj za uničenje o-stankov fašizma, ki zahteva naj-večjo odločnost, ostrost in enotnost vsega ljudstva.
3.	L erba za ohranitev in n,trdi tev demokratičnih pridobitev o-svobodilne vojne — to je za ljudsko oblast.
4.	Krepitev in utrjevanje slovansko - italijanskega bratstva kot pogoj za uspešnost naše borbe.
Priključitev cele JK Jugoslaviji.
S temi volitvami je prebivalstvo Goriške ponovno pokazalo, da veruje v svojo lastno moč. ki se izraža v Slovansko - italijanski antifašistični uniji, ki je edini predstavnik protifašističnega ljudstva v Julijski krajini. Ta zveza resnično demokratičnih množic JK je rezpltat novega daha, ki je bil ustvarjen v času naše narodno osvobodilne borbe in
POLITICIII
ki je zajel ogromno večino primorskega ljudstva. Antifašistična unija je tista vez, ki bo še trdneje povezala vse iskrene protifa-šiste v borbi proti vsem našim zunanjim in notranjim sovražnikom, za boljšo in srečnejši^ bodočnost našega naroda. Borimo se še za iste cilje kot v času narodno osvobodilne borbe, samo s to razliko, da smo zamenjali puško z borbenim delom za dosego naših pravic, za ljudsko o-blast. Naš boj se bo nadaljeval do naše končne zmage; proti vsem nakanam in spletkam reakcionarnih elementov, ki hočejo izmaličiti demokracijo in pripraviti pot fašizmu, ki nas je petindvajset let zasužnjeval. Zato je potrebno razvijati, iniciativo ljudskih množic, poživiti delo naših Narodno osvobodilnih odborov, njihovo gospodarsko aktivnost, predvsem pa poživiti delo Antifašistične unije. Naša organizacija mora biti tako silna, da bo v kali zadušila vsakršno protiljudsko delovanje naših nasprotnikov. Preprečiti mora vse zločinske nakane tistih, ki bi hoteli prezreti sadove naše borbe in ponovno izročiti naše ljudstvo brezobzirnemu tujemu gospod-stvu.
Sijajni volivni uspehi
Rezultati, katere smo prejeli iz krajevnih in uličnih odborov SIAU, nam jasno pričajo o veli-
kem zanimanju našega ljudstva za te volitve. Povsod se je poznalo praznično razpoloženje. V Kanalu je volilo 93°/o, v Prvačini 96%, v nekaterih vaseh bovškega okraja so volili stoodstotno. V Srpenici je od 130 upravičencev volilo 122. Taki in podobni so rezultati o volitvah v krajevne odbore SIAU. V Gorici je bilo opaziti veliko živahnost na voliščih. Goriški okraj je imel 85 volišč, to je 71 v samem mestu in 14 v vaseh okraja. Vsi štirje kvarti so se dobro odrezali s čez 9u odstotno udeležitvijo. Čez vsako pričakovanje so se izkazala industrijska podjetja kot predilnica v Podgori (Cotonificio Triestino) - ;n livarne SAFOG. — Nepozabni bodo ostali prizori iz nCkait! ;ii volišč. Ponekod so prihajali na volišče v strnjenih vr-Istah, prepevajoč pesmi, dokler niso prišli do volilne dvorane, kjer so se postopoma zglasili vsak s svojo izkaznico pri volilni komisiji. Videl si starčke uprte ob palico, ki so s težavo izvlekli izkaznico iz malhe, prijeli za svinčnik, si nadeli naočnike ter po večkrat prebirali imena kandidatov, jih nato označili s krogom, vrgli listek v žaro in odhajali radostnega obraza iz volišča. Opazil si lahko častite duhovnike, ki so se zavedali svoje dolžnosti, skrbno so pretehtavali osebe, ki jih imajo voliti. Po dolgem preudarku so jih označili, nato so odhajali zadovoljni. Drugod so prišumele mladinke z z-
— razpršile so se po dvorani, vsaka v svojem kotu je napravila svoje značke »za Trst, Gorico« so še rekle ter spustile volilne listke v žaro.
Zgodili so se slučaji, da so prišle volivke ali volivci v voliv-no dvorano, a so se spomnili da so pozabili doma antifašistično izkaznico. Pa so se kar sramovali, da se jim je moglo kaj takega pripetiti. »Saj boste še počakali, hitro bom nazaj«. »Ne bi rada, da bi se reklo o meni, da nisem dala svojega glasu protifašistom za našo ljudsko oblast«.
Prihajali so starčki, oddali so svoj glas ter rekli: »Glasujem za zemljo, ki je toliko pretrpela v tern četrt stoletju.< ali pa »Glasujem za pravico proti krivici, ki nam jo nameravajo vsiliti v Parizu zastopniki zapadnih zavezniških držav«. — Takšnih in podobnih prizorov je bilo ob:'j.
Protifašistično slovensko m i-talijansko ljudstvo, zbrano okoli odborov, je popolnoma razumelo pomen teh volitev. Odobravalo je politično delovanje svojih krajevnih in okrajnih funkcionarjev, glasovalo je tajno in svobodno za nadaljevanje in utrditev borbe proti fašizmu in vsem onim silam, ki ga z vsemi sredstvi obujajo in podpirajo. Glasovalo je za bratstvo med narodi, za resnično svobodo človeka, za priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji.
PREGLED
maršal Tito v Moskui
»Vprašanje italijansko - jugoslovanske meje je treba smatrati za enega izmed glavnih problemov pariške konference. Jugoslavijo je v tej zadevi podpirala samo sovjetska delegacija. Nihče ni zanikal upravičenosti jugos'o-vanskih zahtev do Julijske krajine. Nihče ni zagovarjal odločitve, ki je bila sprejeta po prvi svetovni vojni glede izročitve Julijske krajine Italiji. Vsem je bilo jasno, da je to del nacionalnega ozemlja Jugoslavije in da na tem ozemlju prevladujejo Slovenci in Hrvati.
Vendar je Julijska krajina na temelju predlogov ameriških, angleških in francoskih strokovnjakov razcepljena v dva dela — vzhodni in zapadni. Skupno
In
Podpredsednik jugoslovanske vlade in šef jugoslovanske delegacije v Parizu je dal na letališču Le Bourget (Pariz) dopisniku lista »La voce del Popolo«, ki izhaja na Reki, naslednjo izjavo, ki jo le deloma prinašamo:
»Nekateri bi radi sedaj naredili iz vprašanja Julijske krajine in Trsta veliko mednarodno vprašanje. Govorijo o pozicijah na Sredozemskem morju, o strateških oporiščih, o zaščiti raznih imperijev itd. Mar ni jasno, da se za vsem tem skriva nasilen nedemokratični imperializem m antihumano stremljenje, ki je v preteklosti tako pogostokrat spravilo človeštvo v vojne katastrofe? Ta stremljenja se lahko zakrijejo z raznimi frazami in »demokratičnimi terminologijami«, vendar po svoji vsebini niso zato nič manj antihumana. Koliko moralno in politično močnejše je v nasprotju s tem dejstvo, da sta se v Julijski krajini po volji samega ljudstva in v borbi proti fašističnemu sovražniku ustvarila bratstvo in enotnost med italijanskim, hrvatskim in slovenskim narodom.
V tem je današnja moč Ijud-
z
In izjaoe Eduarda Kardelja
"Hnmanlté" pISe
Komunistično glasilo Francije »Humanitč« piše v zvezi s sestankom namestnikov zunanjih ministrov v Parizu in poročilom, ki ga je podal na njihovi seji italijanski zastopnik Di Soragno, da je ta italijanski imperialist prikazal stališče svoje vlade s cinizmom, ki je prehajal v smeš-nost. Tako je n. pr. izvlekel zemljevid, na katerem je bila francosko - italijanska meja začrtana na način, da je Italija dobila Monaco, Nico in ves vzhodni del francoskega departmenta Alpes Maritimes. Di Soragno si je upal trditi, da je to naravna meja, ki so jo začrtali »najslavnejši zem-Ijepisci« kot naravno mejo med Francijo in Italijo. In ne da bi se sramoval gorostasnosti in
UDlitoe o CeSkoslooaSki republiki
Komunistična partija ■ najmočnejša stranka v novem parlamentu
zapadnim delom, ki zavzema v smislu francoskega načrta samo majhen del Julijske krajine, naj bi se Trst, ki je glava vse Jurj-ske krajine, odtrgal od Jugoslavije. Vendar pa Trsta kljub temu, da v njem prevladuje italijansko prebivalstvo, ni mogoče ločiti od Julijske krajine, ne da bi se prizadeli važni nacionalni interesi Jugoslavije in se ae bi resno škodovalo v gospodarskem smislu Trstu samemu.
Problem italijansko - jugoslovanske meje je ostal prav tako nerešen, vendar pa je popolnoma jasno, da je treba vprašanje italijansko - jugoslovanske meje takoj rešiti v duhu ugoditve nacionalnim interesom našega sKop-nega zaveznika — Jugoslavije.
stva Julijske krajine in zaradi te moči to ljudstvo lahko z zaupanjem gleda v svojo bodočnost. Razni ljudje lahko delajo po zemljevidih Julijske krajine razne črte, toda vse te črte bodo ostale na papirju, ker ne morejo ločiti enotnosti ljudstva Julijske krajine, ker ne morejo iz zavesti ljudstva Julijske krajine vseh treh narodnosti izbrisati jasnega spoznanja, da danes ono drži v svojih rokah ključ do svoje bodočnosti in da mu tuje sile hočejo ta ključ iztrgati iz rok.
Julijska krajina ni dežela, o kateri bi lahko sklepali za zeleno mizo, ne da bi upoštevali volje ljudstva, ki tamkaj živi. Kdor bi to poizkušal, bi povzročil veliko nesrečo.
Na konferenci ministrov za zunanje zadeve glede Julijske krajine tokrat ni bil dosežen noben sporazum, vendar sem prepričan, da ogromna večina ljudstva Julijske krajine ne bo razočarana v svojih upanjih in pričakovanjih. Kar se tiče jugoslovanske vlade, lahko samo ponovno izjavim, da bo neuklonljivo branila pravično stvar naših narodov, pravično stvar ljudstva Julijske krajine«.
smešnosti svojih trditev, je navedel v podporo svoje teze P!i-nija mlajšega in povrhu še Nostradamusa. Mar bi se skliceval še na Julija Cezarja, ki je zavojeval vso Galijo (današnjo Francijo), 'Španijo in prišel celo v Anglijo...
28.	aprila je francoski komunistični voditelj Thorez naznanil, da bodo Italijani kmalu zahtevali Nico in Savojo. Kot leta 1919 glede Reke in danes glede Trsta, slišimo že kričati »na Beograd« in pričakujemo pri tem, da se bo kmalu slišal klic »na Nico« ali celo »na Pariz!« In zakaj bi se italijanski fašisti sramovali zahtevati francosko o-zemlje, dokler Bidault podpira njihove zahteve po Trstu?!
Sejo OMnega izvršnega N00 za Gorišho
Preteklo nedeljo so bile v Češkoslovaški republiki splošne volitve v ustavodajno skupščino. Od leta 1935 niso več glasovali na Češkem, Moravskem in Slovaškem. Volili so skoro stoodstotno (99.98°/«). Pri volitvah so nastopile po 4 stranke.
V celoti so dobili komunisti največ glasov in na podlagi volitev pretekle nedelje bodo imeli v novo izvoljeni ustavodajni skupščini v primeri z drugimi strankami sledeče število poslancev: češki in slovaški komunisti 115 poslancev, Beneševi narodni socialisti 57, katoliška Ljudska stranka 48, katoliška Demokratska stranka 37, socialni demokrati 38, Slovaška stranka svobode 3 in Slovaška stranka dela 2 poslanca, tako da bo ime' levičarski blok. v katerem so češki in slovaški komunisti, socialni demokrati in Slovaška stranka dela skupno nad 150 poslancev, to je absolutno večino.
Predsednik češkoslovaške vlade dr. Zdenek Fierlinger je imel preko radia kratek govor. Povedal je med drugim sledeče:
»Kot je očividno, stojimo pred veliko zmago demokracije in Ljudske fronte. Prav tako je očividno, da se češkoslovaški narodi zavedajo, da bodo uspehi teh volitev odločilnega pomena za demokracijo«.
Volitve na Češkoslovaškem so se izvedle povsod mirno in dostojanstveno.
^Dacujfe
5-a ^iskoonl shlaà ,,c5o«kt>ga tednika!
Dne 24. maja se je sestal Izvršni NOO za goriško okrožje. Zadnja seja je bila 2. marca in med tem časom še izredna seja
29.	marca.
Na seji so pretresli splošen položaj in pregledali delovanje od zadnjih sej.
Iz poročil je razvidno, da so se v glavnem izvršili sklepi redne seje. Poročali so oddelki za obnovo, za prosveto, za socialno skrbstvo, politično - gospodarske komisije in drugi. Važen sklep je bil izvršen s tem, da se je ustanovila pri gospodarsko - politični komisiji, komisija za poravnavo sporov med koloni in gospodarji, ki rešuje prošnje oz. pritožbe kolonov in gospodarjev, v kolikor se ti podvržejo prostovoljni poravnavi. Komisija sestoji iz treh oz. petih članov: 1. sodnik - predsednik, 2. zastopnik o-krožnega NOO, 3. zastopnik sindikatov, 4. zastopnik kolona, 5. zastopnik posestnika. Taka komisija je bila nujno potrebna, ker kot taka lahko reši na licu mesta brez sodbenih postopkov marsikatera vprašanja, ki se tako po-gostoma pojavljajo zlasti v Furlaniji in Brdih.
Poročilo tajništva
Iz poročila tajništva je razvidno, da je okrožni NOO pri Zavezniški vojaški upravi v Gorici vložil proteste glede »Consot-zio Agrario« in zadružništva, kakor tudi glede praznika 25. aprila, ki ga je ZVU dekretirala za državni praznik na ozemlju Julijske krajine. Ker se v praksi dogaja, da se zadružništvu delajo neutemeljene ovire in se s tem tudi preprečuje njen razvoj, je bil okrožni NOO prisiljen napraviti ta korak. Isti položaj je s »Consorzio«, ki je v bistvu tipična organizacija preteklosti.
V tem času so se vršila zasedanja okrajnih narodno osvobodilnih skupščin na Kobariškem, v Brdih, v Kanalu in v Miren skem okraju. Iz poročil vidimo, da je delo odborov plodno in da je našlo popolno dobritev s stea ni odposlancev. Okrajni NOO so podali tudi ostavke, nakar jih je skupščina z majhnimi spremembami znova izvolila in jim zaupala vodstvo za nadalje. Najboljši okraji so se izkazali Komenski, Mirenski in Briški. Oni so bili izvoljeni na resnično demokratični način in zato uživajo popolno zaupanje vsega prebivalstva. Tudi pri reševanju krajevnih vprašanj se znajdejo in jih rešu jejo v polno zadovoljstvo prebivalstva. Kljub temu da NOO ji nimajo izvršne oblasti, vendar z dobro voljo, s pomočjo ljudstva rešujejo v blagor naše skupnosti nešteto vprašanj v zadovoljstvo krajevnega prebivalstva.
Naše gospodarstvo
Veliko dela je izvršila gospodarske - politična komisija, ko je zbrala statistične podatke o industriji mesta in okolice ka kor elektrarne, predilnice, livarne, tovarne cementa, apnenice, opekarne, večja mizarska strojna podjetja, itd. Ti podatki bodo mnogo koristili, ko se bo pristopilo k resni obnovi in načrtnemu delu. Tudi odsek za kmetijstvo je s svojim vztrajnim delom dobavil gotove količine nujno po frebnih stvari kot krompir, fižol, klajno apno iz cone B. Razveseljivo je dejstvo, da so se tudi nabavila potrebna umetna gnojila. Prav tako bo poskrbljeno za kose in koruzno seme. Iz poročila gozdarskega odseka se vidi, da je ljudstvo s svojo osebno iniciativo na Krasu vsadilo 34.280 jelk, 300 borovcev, 2242 kostanjev. Na žalost pa so atmosferske prilike (suša) precej škodljivo vplivale na to pogozdovanje. Ker so se ustanovili odbori občinskih gozdov, se* občuti, da se tudi manjšajo tatvine in nedo-
voljeno sekanje. Med drugim jd-sek za gradnje ugotavlja, da so obnovitvena dela izvajajo le zasilno. Značilna je razlika obnove med cono A in cono B, posebno pri gradbenih delih. Dela se oddajajo, v splošno zasebnim podjetjem, ki mastno služijo na račun našega ljudstva. Gotovo je, da 50°/o sprejemajo zasebniki od cele kupne vsote in same vrednosti stavbe. Obnova v krajih, kjer to izvaja ljudska oblast potom obnovitvenih zadrug, je organizirana tako, da kapital, ki se vlaga v gradnjo, se vsaj za trikrat poveča. Jasno sliko nam dajejo tudi številke. V Rihem-berku n. pr. stane obnova 20 hiš 1/ milijonov lir, dočim v coni B so obnovili in popravili do konca 1945 leta 700 stanovanjskih in gospodarskih poslopji in uporabili le okrog 30 milijonov lir, ne glede na to, da je to bila doba prvih mesecev po osvobodit/i, ko še delo ni bilo popolnoma organizirano. Pravilno Stališče pa je, da se še nadalje forsha zasilna obnova povsod, kjer je le mogoče, ker s tem se bo ljudstvo in živina zavarovala pred boleznijo in vremenskimi neprh likami. Ta zasilna obnova se zaenkrat vrši v Mirnu, Rublji, Ri-hemberku, Komnu, Malem Do-
V sejni dvorani ljudskega .loma je zasedal 21. maja ok-ožni plenum Antifašistične Slovansko-Italijanske ženske zveze za Goriško.
Ravno eno leto je poteklo, odkar je zadnjič zasedal okrožni plenum antifašističnih žena in to v času, ko je ljudska onlast nudila ženam možnost se svobodno in javno udejstvovati na vseh poljih in ni jim kratila svoboščin, kot jim jih danes krati zasedbena vojaška uprava. Fo je bilo leto polno težavnih preizkušenj, grenkih razočaranj in krčevite borbe. Zlasti težka je bila zanje v tem letu borba za šole njihove dece. ZVU jim je hotela naprtiti učitelje - belogardiste, ki so pobegnili iz Jugoslavije, uvesti je hotela italijanščino v osnovne šole kot obvezen predmet in odstraniti naše šolske knjige. Proti vsemu temu šo naše matere odločno nastopile, ker je njih mladina predragocena, da bi jo izročale v vzgojo vojnim zločincem. Koder so matere dovolj odločno nastopile, so tudi zmagale in uveljavile svoje zahteve.
Po 25 letnem kulturnem zatiranju so se prvič odprle srednje šole. Radi materialne izčrpanosti našega ljudstva se je v tem času pojavilo težko vprašanje vzdrževanja srednješolcev. Tu so v prvi vrsti pomagale rešiti vprašanje naše žene in v akciji »Za našega dijaka« so odnesle velike uspehe. Ta akcija je omogočila šolanje 80 slovenskim srednješolcem in tako podprla vzgojo našega inteligenčnega naraščaja.
Goriške žene so v tem letu v skupnem in načrtnem sodelovanju z odseki socialnega skrbstva pomagale pri reševanju težkih problemov na tem polju. Obdarile so pogorelce, sirote, bolnike v civilnih in vojaških bolnicah, stavkajoče in brezposelne delavce. Za nadalje pa so poklicane, da s svojimi izkušnjami, nasveti in delom pomagajo gotovim odborom in komisijam, ki se prav v tem času ustanavljajo kot n. pr. »Udruženje vojnih invalidov, vdov in žrtev fašističnega terorja«, »Socialni skrbstveni sveti«, »Dijaške matice« itd. Ena najvažnejših nalog žena na socialno skrbstvenem polju je sedaj ta, da pripravijo za .revne otroke počitniške kolonije, ki naj bi jim vsaj delno olajšale bedo. Čimprej naj se po vseh okra-
lu, itd. Odsek je izvršil pregled in izpopolnitev statistike poru-šenja z ogledom na terenu, napravil je zemljevide s kategorizacijo cest in mostov. Med drugim so tudi izdelani načrti za sppmenik padlim borcem v Dobrovem.
Socialno skrbstvo
Plodno je bilo tudi delo komisije za socialno skrbstvo, k: js darovala res potrebnim 970.900 lir začasnih in izrednih podpor. Socialno šibke in res potrebne otroke, ki nimajo možnosti, da bi se brezplačno zdravili doma je socialno skrbstvo poslalo v Slovenijo na zdravilišča in zasebnim družinam, in to v številu 32. Nekaj takih je tudi bilo poslanih v zdravilišča Valdoltra (Istra). Po okrajih se snujejo odbori za počitniške kolonije, ki bodo izvedli priprave za sprejem otrok iz mest. Predvidena je ustanovitev treh do štirih kolonij, ki bodo sprejele okrog 600 otrok. — 80 do 90 invalidov iz našega okrožja pa bo poslanih v bolnice in zdravilišča v Jugoslavijo, 17 invalidov pa čaka na pričetek telegrafsko telefonskega tečaja.
Zelo obširno in plodno je bilo delo prosvetne komisije na polju ljudske prosvete in šolstva.
Med drugim so bili sprejeti na tej seji važni sklepi.
jih in vaseh postavijo odbori za počitniške kolonije in vanje naj pristopijo žene, ki so nujno potrebne in zelo zaželjene, ker gre tu za ureditev počitniškega oddiha in zdravljenja otrok.
Knltnrno udejstvovanje
Obširno in živahno je delo žena tudi na kulturno prosvetnem polju. Veliko je število povezank v prosvetnih društvih. V gori-škem okrožju je danes 20 ženskih pevskih zborov. Najboljši uspehi so se pokazali v prosvetnem oziru v mirenskem okraju.
Vršila sta se dva gospodinjska tečaja, v Kobaridu in na Livku, vsak s približno 30 udeleženkami. V Krminu je bil tečaj za ročna dela, ki ga je posečalo preko 50 gojenk.
V	mestu je bil ciklus 20 predavanj za žene o različnih temah z dobrim obiskom.
Največji uspehi in požrtvovalnost so se pokazali do sedaj ravno v okrajih, ki so sami v tej vojni največ trpeli kot sta komenski in mirenski okraj.
Zavedne slovenske in italijanske žene so se na tem zasedanju živo zanimale za potek pariške konference, na kateri so padli s strani Amerike, Anglije in Francije tako krivični predlogi za usodo naroda Julijske krajine, in so prinesle iz vseh krajev Goriške ogorčen glas protesta zavednih žena, ki so pripravljene braniti dosledno ne glede na žr tve svete pravice, za katere so padli njih sinovi in možje, za katere so same toliko žrtvovale. Te svoje odločne zahteve in dosledno antifašistično stališče v o-brambi svojih pravic so potrdile s polno udeležbo pri tajnih novih demokratičnih volitvah v odbore SIAU, ki so se vršile po vsem okrožju istega dne, t. j. v nedeljo, 26. maja.
To je bil nov veličasten prispevek naših žena k utrditvi tiste vseljucjske organizacije, kjer se kuje slovansko-italijansko bratstvo, kjer se vodi dosledna borba za pravice naroda Julijske krajine, za njegove interese, za obrambo pridobitev iz štiriletne narodno osvobodilne borbe, za priključitev Julijske krajine s Trstom k Jugoslaviji.
V	zvezi s pregledom izvršnega dela in položaja, ki vlada pri nas, je okrožni plenum ASIŽZ sprejel celo vrsto sklepov za bodoče delo.
Zasedanje Okrožnega plenuma ASIŽZ za Goriško
PROSLAVA TITOVEGA ROJSTNEGA ONE
Vsa Goriška je na svečan način praznovala 54. obletnico rojstva genialnega voditelja jugoslovanskih narodov, maršala Josipa Broza - Tita. Ni bilo vasi, kjer se ne bi ob tej priliki zbrala množica ter se spominjala našega največjega junaka. Na predvečer so zagoreli kresovi, množice so se zbirale na trgih, prepevale rodoljubne* pesmi, vzklikale maršalu Titu ter plesale kolo. Hiše so bile okrašene s cvetjem, zastave z zvezdo so plapolale v vetru ter oznanjale, da pra-znuj'e danes naše primorsko ljudstvo z vsem navdušenjem praznik svojega velikega voditelja.
V	Ljudskem domu v Gorici se je zbrala velika množica ljudi, ki je v prazničnem razpoloženju sledila besedam govornikov, ki so prikazali lik maršala Tita v pravi luči. Njegov podvig od navadnega zavestnega delavca do vrhovnega komandanta jugoslovanske armade in državnika, ki tako modro vodi jugoslovanske narode skozi vse težave današnjega časa. Tudi naša borba za Julijsko krajino in Trst je dobila v njem najzvestejšega zaščitnika. Zato tudi ga je primorsko ljudstvo tako vzljubilo.
Govoru je sledil pester spored. Pevski zbor iz Bilj je prednašal razne domoljubne pesmi, sledile so prisrčno podane recitacije in igre. Slovensko in italijansko občinstvo je sledilo vsem točkam z velikim zanimanjem ter dalo du-ška svojemu navdušenju s ploskanjem in vzkliki.
Nič manj slovesno so praznovali tudi drugi kraji.
V	Krombergu pri Gorici je prebivalstvo otvorilo proslavo z mogočno koračnico. Po voščilni deklamaciji pionirke Lenke je spregovorila tov. Vera, katera je zbranim vaščanoip prikazala našo borbo za svobodo, orisala o-sebnost maršala Tita kot voditelja jugoslovanskih narodov in zaščitnika naših pravic do priključitve našega ozemlja k Titovi Jugoslaviji. Vzklikanja in splošnega navdušenja ni hotelo biti konca. Proslava se je zaključila ob spremljanju godbe z mogočno himno »Hej Slovani«.
Tudi Kanalci niso hoteli zaostati. Po vseh okoliških hribovih so zagoreli številni kresovi. V trgu samem je bilo prižganih mnogo večbarvnih električnih žarnic in rdečih zvezd. Zastave so krasile stanovanja, goreče bakle na balkonih in terasah so o-žarjale nebo; visoko )v hribu je zažarel velik napis: Tito. Čulo se je streljanje in umetni Ognji so švigali po zraku. Spontano se je
zbrala povorka na trgu, domača godba je svirala domoljubne pesmi, pevski zbor je prepeval, mladina je plesala kolo in vsevprek je vzklikalo našemu ljubljenemu maršalu.
Rajanje je trajalo pozno v noč ter zapustilo pri vseh navzočih neizbrisen vtis.
Na Bovškem so praznovali rojstni dan maršala Tita z vsem prirodnim navdušenjem sproščenega naroda, ki je po petindvajsetih letih suženjstva prosto zadihal. Vsa bovška kotlina je bila razsvetljena od neštetih kresov. Razen v Bovcu, kjer je nastopil kot slavnostni govornik tov. dr. Mirko Šlibar, so se proslave vršile tudi v Kalu - Koritnici, Logu Cezsoškem, na Žagi, kjer je bilo navzoče tudi prebivalstvo Srpenice. Na proslavah je prišlo do ponovnega izraza volje bovškega ljudstva, da se čimprej priključi v celoti k Titovi Jugoslaviji.
Na predvečer 54. obletnice rojstva Josipa Broza-Tita, velikega praznika vsega Jugoslovanskega ljudstva, se je razvila v Prvačini velika povorka z zastavami in godbo načelu. Vaščani, ki so se totalno udeležili povorke, so ob mraku zažgali tudi bakle ki so jih nosili s seboj, da je dajalo pe-. stri pogled v njihove obraze. Po vasi so razobesili zastave in zažgali ob cesti lučke in kresove. Godba je igrala in ljudstvo je prepevalo .vesele partizanske pesmi in z velikim navdušenjem vzklikalo novi Jugoslaviji in genialnemu voditelju Josipu Brozu Titu.
Po lepo uspeli povorki se je navdušeno ljudstvo zbralo v dvorani, kjer se je vršila proslava na čast tov. Titu, ki skupno z vsem jugoslovanskim ljudstvom praznuje 54. obletnico svojega rojstva. Proslava se je vršila s pestrim programom, ki so ga odlično izvajali pionirčki. Na tej proslavi je nastopil tudi govornik, kateri je podal življenjepis maršala Tita. .Nato so bile z a-plavzom sprejete in odposlane čestitke velikemu sinu jugoslovanskih narodov tov. Josipu Bro-zu-Titu, k njegovemu rojstnenu dnevu. Vaščani so nato prepevajoč se razšli na svoje domove
Na enako slovesen način so proslavljali rojstni dan našega priljubljenega maršala Tita tudi Brda, Vipavska in Kras. Val navdušenja je zavzel vse sloje našega primorskega ljudstva; prisrčno in mogočno se je vzklikalo velikemu slavljencu, ki je ponovno zaživel kot heroj izza zàdnje domovinske vojne.
9tisi iz turneje pevskega zbora „Soča“ po Sloveniji
Vračali smo se s turneje po. Jugoslaviji. Na kamionu je vihrala zastava, ki so nam jo podarili v Gor. Radgoni. Vsi smo bili dobro razpoloženi. Zakaj se pa ne bi smejali in peli, saj smo se vračali z zavestjo, da nam je veliko delo, ki smo si ga naložili — v polni meri uspelo. Vsak kotiček našega kamiona nam je o tem pričal: umetniške slike, lo-vorjevi venci z raznimi drugimi darovi, so nas živo spominjali na 24 neizbrisnih srečnih dni našega življenja. Še so nam doneli v u-šesih vzkliki naših borcev »Život damo — Trsta ne damo« in »Primorska je naša«, ki smo jih čuli vsepovsod koder smo hodili. Komaj smo dospeli na mesto nas je že obkolila velika množica ljudi z zastavami in godbo, in od vseh strani je padalo cvetje na nas. Do solz nas je ganil pogled na otročičke, ki so nas vztrajno čakali ure in ure in nam potem kot prvb pozdrav stiskali cvetje v roke. Vsi so videli v nas predstavnike tistega naroda, ki šc ni dokončal svoje Kalvarije. Ne vem kje je bilo lepše?! V Mariboru kjer-nas je pričakovala 3000
glava množica in je cvetje kar deževalo na nas, ab morda v Šoštanju kjer je bil isti sprejem in smo bili potem po grofovsko pogoščeni v hiši našega pesnika Kajuha ali v Topolščici, v partizanski bolnici kjer so izmučeni obrazi naših borcev s trudnimi očmi zrli v nas kot v bogove, morda pa v čudoviti Rogaški Slatini, ali pa kje drugje?! To pa vem, da od mesta do mesta, od vasi do vasi koder smo hodili, je rastla zavest in prepričanje v nas, da nismo sami. Spoznali smo našo lepo domovino v vsej svoji razkošni lepoti, a spoznali smo predvsem ljudstvo, ki tam biva — naše brate in sestre, ki so nam ob vsaki priliki z besedami in dejanji dokazovali svojo trdno povezanost z nami.
Višek vsega je bilo- pa srečanje s Titom v Zagrebu. Peljal se je v odprtem avtomobilu mimo nas in vzkliki »Heroj Tito« so se neprestano razlegali po zagrebških ulicah. Nam pa je od veselega presenečenja zamrla beseda na ustnicah. Je jokali in smejali smo se obenem ob pogledu na tistega, ki nam je sedaj na 111. Kongresu
mladine ponovno obljubil, da nas ne bo pustil sredi poti in nas bo zmagoslavno privedel do cilja.
Na tej turneji se nam je pa bridko vtisnil v spomin obisk na grobove talcev v Ljubljani in Begunjah. V Ljubljani smo obiskali grob enega talca-domačina zraven drugih grobov naših mučenikov in med njimi tudi grob Toneta Tomšiča. Zapeli smo tam nekaj pesmi in jim poklonili vse cvetje našega Ljubljanskega koncerta. V-Begunjah smo se pa mudili lepega sončnega popoldneva po koncertu v Kranju. Bili smo na kraju kjer je bilo ustreljenih 120 talcev in pokopanih istotam v množičnih grobovih. Pod trnjevo krono na križu tistega majhnega pokopališča, smo položili naše šopke, ki nam jih je poklo-' nilo ljudstvo mesta Kranj. Od-
dolžili smo se jim s pesmijo v veliko zadoščenje njihovih sorodnikov, ki so bili ravno tam navzoči.
In dalje je šla naša pot po lepi Gorenjski na Jesenice, kjer smo dali naš zadnji koncert in se ta-korekoč »poslavljali od odra«. Drugega dne že na vse zgodaj, smo se odpeljali proti domu mimo Vrbe, rojstne vasice našega velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Veselili smo se povratka domov, ker vračali smo se, kakor že omenjeno, kot zmagovalci, a vse naše veselje je splahnelo ko smo zagledali prve »Čerine« in smo s tem obenem globoko občutili, da je slovo že blizu in se bo naša »velika družina« — kakor smo imenovali naš zbor »Soča« — kmalu razšla.
že v teku borbe proti fašizmu. Ta tenden praznuje ker se čuti neločljivo povezana in ker hoče živeti in delati skupno z mladino Jugoslavije. Mladinski teden se bo vršil od 1. VI. do 8. VI. t. 1.
Goriška mladina si je v tem tednu zadala nalogo da bo pomagala pogorelim vasem z udarniškim delom, da bo poživila kulturno prosvetno delo v okraju, dva dneva bo posvetila našemu časopisju in knjigam, en dan pa je namenjen pionirjem. V tem tednu se bo tudi pripravila za odhod na progo Brčko-Banoviči.
M. O Zamjk.
Laž ima kratke noge
Ali se zaveda JI lunedi" falsifikata ?
GLAS Z DEŽELE
Temnica
Prosvetno gibanje v naši vasi
Pred tednom je bil sklican občni 'zbor prosvetnega društva »Jenko«. Prebivalstvo se zaveda važnosti kulturnega udejstvovanja ter je polnoštevilno prihitelo, da posluša nasvete naših "O-dilnih mož za zboljšanje dru štvenega delovanja na vasi.
Po pozdravnem nagovoru tov. predsednika je spregovoril c variš učitelj, kateri je zbranim vaščanom podal obširno in lasno sliko o pomenu in o nalogah prosvetnega dela na deželi. Povdar-jal Je veliko ljubezen, ki jo g. ji slovensko kmečko ljudstvo, oso-bito naša mladina, za lepo pesem ter za vse panoge kulturnega udejstvovanja.
Na zborovanju so bili sprejeti naslednji sklepi:	oživelo se bo
delo odbora »Dijaške matice« za pomoč ubožnim dijakom, skrbelo se bo za retine pevske vaje ter za redne seje upravnega odbora.
25. p. m. se je svečano p rosi a vila 54. obletnica rojstva massaia Tita; predvajala se je on te) priliki tudi M. Pucove: Svet urez sovraštva.
Mladini prosvetnega društva »Jenko« želimo obilo uspeha.
Avče
Pogreb padlega partizana
V nedeljo, 26. p. m. smo položili v domačo zemljo k večnemu počitku truplo tovariša Prinčiča Rafaela, 40 letnega starega borca, ki je padel meseca novemora 1943 pri Novakih na Cerkljanskem.
Pokojnik se je z navdušenjem odzval klicu domovine, vstopil skupno z drugimi tovariši v prve vrste naše osvobodilne vojske, dokler ga ni na povratku v rodno vas zadela sovražnikova krogla. Pokojni tovariš je bil splošno priljubljen, dober in skrben go spodar, kar se je poznalo tudi na pogrebu, ki se je vršil ob veliki udeležbi prebivalstva, ki je prišlo od blizu in daleč, da počasti svojega domačina, junaškega borca za naše osvobojenje.
Na grob je bilo položenih mnogo vencev. Domači pevski zbor mu je zapel v slovo ganljive žaloštinke, častna straža pa je oddala salvo.
Če tudi »prijaflja nazaj več ne bo« ga ne pozabimo. Vpleten bo v slavni, nevenljivi venec i-men padlih borcev za domovino.
Kred pri Kobaridu
Mladina na delu
Malokdaj se oglasimo iz naše vasi. Mislili boste, da nič ne delamo, pa ni tako.
Mladinci in pionirji so za o-bletnico OF napravili nič mani kot 48 kresov. Tako so hoteli prikazati svojo zvestobo našemu osvobodilnemu gibanju in se pridružiti želji vsega primorskega ljudstva, ki terja svojo pravico
za priključitev k Titovi Jugoslaviji.
Ko so prišli mladinci in mladinke iz Trsta so šli udarniško na delo; očistili so poti naše va si in ravnotako so razumeli potrebo, da pomagajo družinam, ki nimajo delovnih moči. Pretekli teden so priskočili na pomoč n. nim družinam, ki imajo . vojce v JA. Pri tem poljskem delu so se izkazale naše mladinke, katerih imena objavljamo: Pavla in Antonija Sok, Nada in Marijo Bon, Marija Urbančič, Leopokla Žu-ber in Elica Butul.
Le tako udarniško naprej' Pokažite z delom, da ste vredne naših junakov, ki so padli za svobodo. Izobražujte se tudi na prosvetnem polju! Pričakujemo, da bomo o vas v kratkem zopet kaj koristnega poročali.
Tarčentska Slovenija
Ta najzapadnejši košček ozemlja Beneške Slovenije obsega kraje, ki upravno spadajo k županstvu Brdo. Prebivalci tega o-kraja so z velikim zanimanjem zasledovali našo osvobodilno vojno in od takrat se jim je še posebno vzbudil čut pripadnosti do naše skupne Slovenije in Titove Jugoslavije. S Furlani ne čutijo tiste povezanosti, nasprotno čutijo se tujci in jih tudi po strani gledajo. Ker jih je Italija skozi desetletja zatirala si niso mogli niti misliti, da bi se njih narodno stanje predrugačilo in vsled tega so neizmerno trpeli. Sedaj se zavedajo svoje narodne pripadnosti, zasledujejo z velikim zanimanjem narodni in gospodarski podvig nove Jugoslavije. Ker so bili vedno gospodarsko zoperstavljeni — posedujejo malo nerodovitne zemlje, brezposelnost je velika, davki jih tarejo — zrejo sedaj vse drugače v bodočnost. Potnik, ki obišče vasi Brdo, Zavrh, Ter, Podbrdo in Bred še posebno to občuti. Oči se jim kar zasvetijo radosti ob misli na narodno in gospodarsko svobodo ter izboljšanje. Zasnv'-lijo se ti ti ljudje, ki so bili toliko zoperstavljeni. Naš jezik govore zelo odtujeno od pravega in jim je silno žal, da se ne morejo boljše izražati. Ne v šoli in ne v cerkvi niso slišali slovenske besede, zato so tem bolj občudovanja vredni, ker se tako vztrajno držijo svojega narečja in ker se niso pustili potujčiti. Člani razmejitvene komisije, ki je obiskala pred dvema mesece ma te kraje, so se čudili, kako da niso imeli ti ljudje šol v svojem jeziku.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Mladinski teden n Gorici
Goriška mladina hoče v mladinskem tednu okrepiti svojo organizacijo ter se medseboj še tesneje povezati za nadaljno delo. V tem tednu se pridružuje z vso primorsko mladino mladini Jugoslavije kot se je pridružila
Da znajo šovinistični reakcionarni listi, kot so »II lunedi«, »Voce libera« in podobna žlahta dan za dnem bruhati strup in gnev na vse tisto kar je naše, to je že stara stvar. Da pa objavi podpisan dopis iz Kojskega v o-bliki pisma, ki ni bil nikoli od podpisanega pisan in odposlan, to spada že kam drugam.
V našem uredništvu se je zglasil tovariš Zimic Anton iz Kojskega, kateri se je skupno s štirimi brati boril v partizanskih vrstah in imel eno sestro v taborišču ter nam izročil sledečo Izia-
vo:
IZJAVA.
Podpisani Anton Zimic (Antonio Zimic) iz Vrhovelj (Kojsko) hišna št. 45 protestiram proti »II Lunedi«-ju, ki je dne 27. maja 1946 prinesel na 2. strani članek z mojim podpisom (Antonio Zimic). V celih Brdih ni drugega Antona Zimic razen mene. Zato zahtevam od omenjenega italijanskega šovinističnega lista, dh prekliče oziroma da popravi storjeno mi krivico, kajti jaz nisem nikdar poslal takega pisanja listu »II Lunedi«. V nasprotnem slučaju bom podvzel vse korake, ki so v takem slučaju na mestu in bom iskal pravico pri sodniji.
Dopolnilo:	Članek v teda ku
»II Lunedi« nosi naslov »Lettera da Quisca«.
V Gorici, 29. maja 1946.
Zimia Anton.
Na tak in podoben način skušajo zavajati našo javnost. Po eni strani bi hoteli prikazati svojim somišljenikom, da ima naše primorsko ljudstvo odpadnike, ki so pripravljeni še kričati: »Viva Italia!« Po drugi strani pa hočejo doseči, da bi naše zavedno ljudstvo s takšnimi in podobnimi podlimi izmišljotinami zbegali.
Ne, dragi »II Lunedi«! Mishm, da ne dobiš danes Slovehca, ki ga je rodila slovenska mati, da bi klical »Viva Italia«. Petindvajset let trpljenja, štiriletna borba za svobodo, to so naše postaje križevega pota. Žive bakle '■•riških kolonov in njih otrok pri Peternelu nas rotijo: »Nikoli \eč pod Italijo!«
Fizhulturna prireditev in veselica
v Mirnu
V nedeljo, dne 2. junija t L bo mladina mirenskega okraja priredila v dopoldanskih utah veliko fizkulturno prireditev, kr-teri bo sledila popoldne ••elika ljudska veselica.
Vsem političnim preganjancem!
Vsi politični preganjanci, vpisani v Udruženje in ki so brezposelni, naj Se javijo v uradu U-druženja, Gorica, Ljudski dom, katero jim bo po možnosti preskrbelo delo.
ČITAJTE IN ŠIRITE ..SOŠKI TEDNIK«
Pevski koncert odreda 3.9.
iz Opatjecjasela
V	sredo 29. t. m. smo imeli v Gorici v dvorani Ljudskega doma pevski koncert tovarišev iz odreda. Zanimanje za to prireditev je bilo ogromno, saj so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Začetek ki je bil napovedan ob 20. uri se je za pol ure zavlekel, ker so bili tovariši ob 19. še v Trstu, kjer so peli v radiu.
Program večera je bil razdeljen na tri dele in sicer kot prvo so peli tovariši nekaj partizanskih, narodnih in italijanskih pesmi, nato je mladina iz Števerja-na v Brdih zaigrala prizor iz partizanske borbe v treh dejanjih, katerega je napisala tamo-šnja učiteljica po resničnem dogodku, ki se je zgodil za časa nemške ofenzive leta 1944. Podajanje sicer ni bilo dovršeno, je pa učinkovito uplivalo radi prisrčnosti, ki je igralce, kateri so bili priča dogodku, ki so ga igrali, navdušilo. Tretji del programa so zopet izpolnili tovariši iz odreda, ki so ob silnem navdušenju poslušalcev prepevali narodne in partizanske pesmi.
Večer je bil lep in želeli bi, da bi nas tovariši zopet kmalu obv skali.
.	Z.O.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
TABOR NA NANOSU
Slovenska prosvetna zveza za Primorje in Trst vabi vsa prosvetna društva in pevske zbore, da se udeleže 10. junija t. 1. velikega planinskega tabora na Nanosu.
Članom nabavne zadruge v Gorici
Vodstvo nabavne zadruge v Gorici sporoča svojim članom, da lahko prejmejo pri tvrdki »Vinoiia« v Gorici, Korzo Verdi, štev. 1 vsakovrstne likerje in vina po najugodnejših cenah.
t** M
Zatirojmo grozdnega molja
Letos je opaziti nenavadno mnogo mrčesa, ki povzroča na pridelkih občutno škodo. Ta pojav je pripisati največ mili zimi, ' pa tudi dejstvu, da ni bilo na razpolago dovolj prikladnih sredstev za pokončevanje rastlinskih škodljivcev.
Zato opozarjamo vinogradnike na grozdnega molja z namenom, da obvarujemo grozdje morebitne škode. Grozdni mo o, ki nastopa v nekaterih letih v iz-vanredno velikem številu, utegne povzročiti ogromno škodo s rem, da napade grozdje običajno v zadnji tretjini meseca maja.
Poškodbe. Ličinke uničij > cvete s tem, da jih povežejo s svilnatimi nitmi v zapredke, julija m avgusta meseca pa, ko so jagode že debele, se zajedo v nje in se nato spustijo kakor pajki na svilnatih nitih navzdol proti tlom.
Zatiranje. Ličinke prvega rodu zatiramo s škropljenjem trt s svinčenim arzenijatom 0,40% kg ali z azolom (apnenim arzenijatom) 0,50% kg.
Načelno naj se škropijo trte prvič v zadnji tretjini meseca maja, drugič pa kakih deset dni pozneje. Ker pa odvisi izleženje ličink od poteka vremena, moremo določiti najprimernejši čas za prvo škropljenje z večjo natančnostjo s tem, da položimo v trtne vrste posode ali krožnike, na katere smo nalili vodo in nekoliko belega vina ali melase.
V	mesecih julij in avgust zatiramo molje s 3%tnim tobačnim izvlečkom ali 0,30% žveplenoki-slim nikotinom in l%tnim mehkim kalijevim milom, katerim lahko dostavimo raztopnino modre galice.
Opomnja. Opozarjamo, da so spojine arzenika strupene.
Da se izognemo nevarnim posledicam, ne smemo zavživati vrtnin in zelenjave, ki so bile s
\
temi sredstvi onesnažene, če niso bile prej z obilnim dežjem izprane, ali če niso po zadnjem škropljenju pretekli vsaj tri tedni.
Zato priporočamo vinogradnikom, naj se lotijo z vso skr/jjo zatiranja grozdnega molja, da jim 'pridelek ne bo ne le zmanjšan ampak tudi poslabšan.
........... G. V.
Mestno županstvo Gorico
daje na znànje:
Z novo odredbo je zavezniška vojaška uprava določila, da bodo prejeli državno pomoč za obnovo stavb tudi tisti lastniki, ki so popravili svoje hiše na lastne stroške, pred objavo splošne odredbe št. 14, to je pred 14. septembrom 1945.
V	ta namen naj predložijo pismeno prošnjo z vsemi predpisanimi dokumenti. Prošnja naj bo naslovljena na državni tehnični urad »Genio Civile« v Gorici, predložiti pa jo morajo prej mestnemu tehničnemu uradu, ki bo:
1)	ugotovil, kdaj je bilo poslopje poškodovano, upoštevajoč kraj in vse okoliščine, ki bi utegnile biti za to važne;
2)	ugotovil, koliko hišnih prostorov je bilo poškodovanih in popravljenih;
3)	potrdil račune (fakture), bodisi glede količine materiala, dela itd., bodisi glede cen;
4)	ugotovil, koliko časa je bilo treba za popravo, in potrdil podatke, ko bodo morebiti že navedeni v prošnji.
Prošnje in dokumente bo potem mestni tehnični urad. skupno s svojimi pripombami, poslal potom urada zavezniške vojaške uprave v Gorici, na državni tehnični urad »Genio Civile«, ki bo odredil vse potrebne ukrepe.
♦♦♦♦♦<►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
FREGIG30VAN3E BIKOV
V	skladu z določili, veljavnimi za proizvodnjo živinoreje, se bo vršil reden pregled za javno in zasebno spuščanje namenjenih bikov tekom meseca junija t. L v ozemljih rdeče-cikaste furlanske in rjave švicarske pasme.
Vsi lastniki nad 10 mesecev starih, če tudi že v prejšnjih pregledih potrjenih bikov bodo morali vložiti na nekolkovanem papirju spisane prošnje za pregled na okrožno komisijo- za dopuščanje bikov pri okrožnem kmetijskem nadzorništvu - Gorica, ulica Duca d’Aosta 55, najkasneje do 8. junija 1946.
Pristojbina za pregled znaša L. 312 za vsakega bika in bo zvišana na L. 416 ako prošnja ne bo predložena v zgoraj navedenem roku. Vplačilo se mora izvršiti potom poštne položnice na naslov Okrožne komisije Aa dopuščanje bikov pri Okrožnem kmetijskem nadzorništvu, ulica Duca d’Aosta 55, Gorica (v navedenih pristojbinah je vštet splošni 4% dohodninski davek).
Pregled se bo vršil po sledečem sporedu:
Petek 14. junija: občine Ma-rian, Romans, Gradišče in Farra.
Sobota 15. junija: občina Kr-min in Kopriva.
Pondeljek 17. junija: občine Gorica, Renče in Miren.
Torek 18. junija: občine Dole-njp, Dobrovo, Šmartno in Kojsko.
Sreda 19. junija: občine Opa-tjeseU), Komen, Štanjel, Rihem-berk in Dornberg.
Petek 21. junija: občine Salona in Kanal.
Po preteku določenega roka za vlaganje prošenj se bodo objavili kraji in čas pregleda za posamezne občine.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Bohovski klub - gobico
V	ponedeljek 20. maja t. L je bil zaključen »Uršičev spominski turnir«, katerega se je udele-
žilo 14 najmočnejših klubskih igralcev. Turnir je bil z nagradami in je pokazal sledeči rezultat:
1. Zdravko Ocvirk — 2. Stanko Zadnek — 3. Franc Uršič — 4. Jože Vičič — 5. Mirko Logar.
Turnir se je pričel 2. marca in je pokazal živo zanimanje tako pri igralcih, kakor tudi pri kibi cih. Delo Goriškega šahovskega kluba je zelo razgibano in želeli bi, da bi njegovemu zgledu sledili tudi kraji. Vsaki mesec se prireja brzopotezni turnir za prvenstvo istega meseca v najkrajšem času bodo odšli najboljši igralci v goste k že obstoječim klubom.
„Za naše sirote**
so darovali:
Stavci in nameščenci Karolinške tiskarne v Gorici so darovali 1000 lir kot prostovoljni prispevek udarniškega dela nameščencev.
Tov. Kodrič Angel iz Gorice je daroval 200 lir.
Darovalcem srčna hvala! Posnemajte jih!
Drobne novice
*	Kjer so pred 45 leti v delavski periferiji Petrograda delavci »Obuhdvskega zavoda«, sedaj zavoda »Boljševik« objavili stavko in z delavci sosednih podjetij branili svoje pravice v krvavem obračunu s carsko policijo, so sedaj postavili spomenik Leninu.
V	spomin in na herojsko »Obu-hovsko obrambo« v »Boljševiku« so sedaj obnovili vse delavnice. Zavod je bil nagrajen z redom »Lenina« in z redom «Rdeče zastave«. Več kot 400 delavcev in inženirjev je dobilo odlikovanje.
*	Dela za obnovo in izgraanjo Sevastopola dobro napredujejo.
V	dveh letih je bilo obnovljeno in izgrajeno 164.000 m2 Unn-vanjskega prostora, 14 šol, 4 bolnišnice in 12 otroških zavetišč.
V	nedeljah meščani olepšujejo mesto, urejujejo veliki »Park ; lava« in zasajajo drevje na b ) de-vardu.
Mladina je od osvoboditve Sevastopola dala preko 800.000 prostovoljnih delovnih ur.
*	Na področju Astrahana je bilo dvignjenih 30 ladij iz Volge, ki so se potopile za časa v j-ne.
*	Angleška vlada je pričela 16. maja akcijo za nabiranje nrosio-
✓voljcev za dolgoročno službo v kopnenih četah, mornarici in letalstvu. Reuter poudarja, da ta akcija nabiranja je neposredno povezana z vprašanji o vojaški obveznosti, ki bo najbrž osbda v veljavi.
*	Policija je v Neaplju aretirala 25 komunistov kot »krivce« za napad na monarhistične demonstrante 15. maja, ko so monarhisti poskusili uničiti poslopje sekcije komunistične partije. Časopis »Unità« odločno izjavlja, da so izzvali eksplozijo sami monarhistični teroristi. Odpor prebivalstva zaradi rovarjenja monarhistov je dosegel višek.
*	V New Yorku je bil objavljen dokument, iz katerega je razvidno, da je Francova vlada financirala »piavo divizijo«, *ki se je borila proti Sovjetski zvezi.
*	Podpredsednik francoske za-čašne skupščine in član Centralnega komiteta Komunistične partije Francije Jacques Duclos je imel pred 8.000 osebami govor, v katerem je med drugim dejal: »Reakcija vodi propagando z o-gromnimi sredstvi, da bi odnesla zmago na volitvah 2. junija. Reakcija ogroža republikanske svoboščine. Socialisti in komunisti se morajo združiti in voditi skupno borbo za obrambo republike«.
*	V Prago je prispela skupina britanskih godbenikov, ki se bodo udeležili praškega glasbenega festivala.
BOHUN:
Srečku Jujsovelu
Ne veš, kako zdaj toži Kras v razvalinah, pretežki dnevi so, še težje so noči, na Krasu rek ni, tekle reke so krvi, akacije cvetb ob grobih po dolinah.
Tiran požgal je Komen moj, v svobodi tvoj Tomaj mogočno dviga se v sobotah sončnih; borov gaj
v poletnem snu, žito, grozdje že zori in vino močno bo, močnejše še pesti.
*	Armenci v Turčiji si želijo priključitve k Sovjetski Arm;ni-ji, tako je izjavil 80 letni metropolit Meliktanguan.
*	Angleška vojna uprava je :z-ročila graškemu ljudskemu soJ;-šču bivšega državnega komisarja za utrjevanje nemštva na Koroškem Maier-Kajbitscha, enega glavnih povzročiteljev gorja koroških Slovencev pred in za časa nacifašizma. Graško sodišče bo izročilo Mater-Kajbitscha ljudskemu sodišču \j Celovcu, kjer se bo vodil proces proti temu zloglasnemu vojnemu zločincu.
*	Jugoslovanskim državnim zavodom proti svinjski kugi je bilo meseca marca t. 1. razdeljenih 12.000 1, pred kratkim pa Je 10.000 1 seruma proti svinjski kugi. Če se bo ta serum pravilno uporabil bo zadostoval vsem potrebam živinorejcev posameznih ljudskih republik.
*	Ministrstvo za trgovino In preskrbo Hrvatske je dodelilo zvezi ribiških zadrug v Splitu 10.500 m platna za potrebe ribiških ladij.
*	V Avstraliji in Novi Zelandiji živi okoli 10.000 naših izseljencev. Te izseljence, ki jih je beda in težko življenje v prejšnjih časih vrglo v oddaljeni svet, so baš v tej vojni začutili, kako tesno so povezani s svojo domovino. Herojska borba narodov Jugoslavije pod modrim vodstvom maršala Tita je našla pri njih največje razumevanje in podporo. Že med vojno se je pričela kampanja za materialno pomoč našim narodom, ki je da la lepe uspehe. Zbranih je bilo nad 50.000 avstralskih funtov in nad 100.000 kosov obleke v dobrem stanju. Te dni je v Jugoslavijo prispela pošiljka- 1371 vreč raznega blaga, ki bo razdeljeno preko odborov RK.
*	Koroški nacisti so napadli 12. maja t. 1. Koroške Slovence, ki so na zborovanju v Št. Rupertu pri Velikovcu proslavljali dan zmage. Več oseb je bilo ranjenih, med temi predsednik PO Od za Slovensko Koroško dr. F. Petka.
*	Madžarska vlada je poslala francoskim oblastem zahtevo za izročitev Josipa in Albrechta Habsburga, člana habsburške dinastije. Josip Habsburg se bo moral zagovarjati radi sodelovanja z nemškimi in madžarskimi okupatorji.
*	Narodno sodišče v Pragi je obsodilo Zdenko Kafkovo, eno prvih čeških filmskih igralk iz prejšnjih časov na 15 let prisilnega dela, ker je v času okupatorja sodelovala z Nemci. Leta 1944 je delala v obveščevalni službi gestapa v Pragi.
*	Poročila, ki prihajajo iz Turčije pravijo, da je v nekaterih krajih turške države volilo samo 20 do 30% volilcev.
*	Na Poljsko se je vrnil iz Sovjetske zveze škof Selenzek. Na poljski meji sta ga pozdravila: namestnik predsednika ljudskega odbora za okraj Przemisl in tajnik škofovske pisarne. Škof je nato odšel v škofovsko palačo v Kelcah.
*	Sindikalna okrevališča in počitniški domovi na Krimu, Severnem Kavkazu, Ukrajinski SSR in v baltiških republikah se ob-
- navijajo. Letos je bilo izdanih 300 milijonov rubljev za gradnjo. Lansko leto se je poslužilo teh okrevališč 750.000 delavcev, tehnikov, inženirjev in nameščencev. Letos jih bo 1,500.000.
*	V zvezi z 70 letnico pokolja v Bataku (Bulgarija) je bila isto-tam svečana komemoracija. Pred 70 leti se je ta vas dvignila proti Turkom, ki so zadušili upor na strahovito divjaški način. Pobili so vse prebivalstvo vasi, tudi o-troke, žene in starčke. Takrat je povzročil pokolj v Bataku nezadovoljstvo proti Turkom na vsem svetu. Ves ruski narod je obsojal ta zverinski zločin, med njimi tudi književnika Aksakov in Dostojevski.
*	Edvard Beneš, predsednik češkoslovaške republike je praznoval v torek 28. p. m. svoj 62 letni rojstni dan. Najprvo kot zunanji minister, pozneje kot naslednik velikega Masarvka ie vodil češkoslovaško državo v demokratičnem duhu. Bratska češka država predstavlja danes najboljšega zaveznika Sovjetske zveze in Jugoslavije.
*	Na praznik zmage se je vršila v Celovcu proslava, ki jo je organizirala koroška deželna vlada ob sodelovanju angleških čet. Pri povorki niso sodelovali oni, ki so največ žrtvovali za uničenje nacifašizma, ki so se borili na strani zaveznikov, in ki so "a osnovi tega imeli v prvi vrsti pravico sodelovati pri proslavi praznika zmage. »Volkswille« naglaša to dejstvo ter piše: »Koroški partizani, ki se niso ustrašili žrtvovati svojega življenja v borbi za svobodo, bi bili morali korakati na čelu povorke. Toda ni bilo videti ne njih ne onih, ki so bili v koncentracijskih taboriščih. Ali so jih oblasti pozabile povabiti? Namesto tega je bilo videti na mnogih eksponira-nih mestih SS-škornje in SS-hla-če.
KOTLE IZ LITEG9 ŽELEZO
PRODAM
6 kotlov od 12 in 14 litrov po 60 lir za kg, kotli od 7 litrov po 350 lir za kos. Nadalje imam v zalogi jeklena kopita po 500 lir za kos.
Doma me dobite po šesti uri zvečer.
Cumaldi (Humar) Rudolf, Ločnik pri Gorici, št. 469
„Pri snetem HriSpinu"
BOBI CO - Basiti Sten. 35
v «m nudi -veliko izbero sandalov solidnega domačega Izdelka in vsakovrstnega obuvala. Ima vedno v zalogi tudi platnene čevlje za telovadbo.
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ — Za list odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo In uprava: GORICA, nLjudski dom1* pritličje Izdaja Usta je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici — Najemnik: «Primorski dnevnik.