gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sređopo celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., zapolleta 1 gld. 80 kr.,za éetrtleta 90kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani sredo julija 1866. Gospodarske stvari. so za male kmete najpripravniši. Kdor ima lahko zemljo na svojih u k i iz letošnje dunajské razstave. Kdor je letošnjo kmetijsko razstavo kakor uno, ki njivah, temu še posebno priporočamo Krebs-ov od kovača L o r n i c - a v Unterwaltersdorf-u Estrajhu) napravljeni dvojni plug (štev. 13.) spodnjem Med osipavnimi drevesi (Anhâufelpflug) se nam Burg-ovo (pod štev. 439) zdí najbolje JLXuvi ju ictuouju nuiuiijoau i ckuo ta v \j ivorvui uuu ^ a o v f v Vr # uajui/ijo j au je bila 1857. leta na Dunaji na tanko ogledal, preprical pravtrdno napravljeno in najcenejše; veljá 24 gld. ker je Se je, ua i iu a ljaoc tco«ioivu v o u il o j larvu puuucujo N/vMjMi.m»wm ww j*-» x uuuo-w y \j c (klimo) in bogastvo v zemlji, kakoršno se v malokteri prav dobro skazal, veljá le 14 gold, drugi deželi v Evropi nahaja; ona ima vse vrste rast- Med razstavljenimi branami moremo da ima naše cesarstvo (Avstrija) tako podnebje Na Stajarskem se je Fuchs-ov osipavnik (štev. 602) po vec- lin in planinske limbre (cedra) do pavole v Dalmacii ; letnih skušnjah potrjene brabantiške in škotske tù se pridelujejo vsa žitna plemena posebno dobrega brane priporocati, ker se vedno tega poglavitnega vo- jedra (pšenica sèm ter tehta), lan vzraste po tjè taka, da vagán po 90 funtov do čevlje visok, konoplja po do 12 čevljev visoka; pesa ima po 6 do 12 odstotkov sladkorja v sebi; tabak s takim perjem, da se lahko z díla držimo, da dobro kmetijsko orodje mora biti prosto napravljeno, trpežno, pripravno in dober kup. Za velika gospodarstva je hvalevredna brana G. Sigi-ovo na Dunaji (štev. 658), ktera z vlogo vred amerikanskim meri ? hmelj tak, da ni samo prvák med vseh veljá 40 do 45 gold. y toda za take kraje y kjer po vsemi evropejskimi hmelji, ampak da slovi delih svetá; volna avstrijskih žlahnih ovác more se meriti z najlepšo saksonskih in francozkih ovác; tkav- mimo alzaških; deteljno seme imajo bolj debelo zemljo. Za peščena tla je skor vsaka brana dobra, če ima namesti železnih tudi lesene zobé. škarifikatorjih raji molčimo, ker od tistega časa, kar je Beatson (1829. leta) pripravne ekštir- ske ščetice niso slabeje slovi v kupčii; vina, če bi se pri reji trt gledalo na patorje iznajdel, nimajo oni nobene vrednosti več y žlahneja plemena in na umno ravnanje v hramih bi po svetu; ravno goved lahko Šla v kupcíi križem hajajo čislana plemena kónj da na kratko rečemo: Avstrija ima vse nebje in zemlja morete obroditi zakaj v sprednji gredelj se dajo crtala, v zadnji pa tako se na- nagnjeni lemeži vtakniti. ovác, prešičev itd. ; pod- kar skih ščetic na kaka Za veča kmetijstva so Borošovi dvojni zobati valjarji koristni. , — iu vuuud co Sejavnih mašin ne delajo več s sce tmi (krta- na tisoče centov, vin za čami); stara Kok-ova naprava, to je, naprava z majh-milijona vrednosti, prediva (čez 200.000 centov, nimi žličicami, ktere zrnje iz semenskega predala v in vendar se tkav- milijone, brašca po odbitku izvožnje), konopelj (čez tabakovega perja (čez 50.000 centov) , dišečih semen kakor na pr. janeža, kimeljna itd. (čez 6000 centov) v naše cesarstvo pripelje! Ali ni to strijske gospodarje opominja 40.000 centov), lijak nanašajo, se zopet najbolj rabi. Kok-ova sejavna ■HBHHII|Ke bila izprva le za širokometavno setev napravše danja pa je za povrstno setev osnovana. ? > mašina ljena ) prikazen, ktera f peli, da naj vse svoje žile av-na- osnovana sejavna mašina z Tako vrstami stane 300 do bi velika in po svoji zemeljski rodovitnosti bogata država od ptujih dežel nezavisna postala, to je, z druzimi besedami rečeno , da bi oni sami přidělali to, in za skupljeni pridelek denar v svoj žep vtaknili, namesti da roma v ptuje dežele! 320 gold., z 11 vrstami pa celó 360 do 380 gold.; šta- jarska tako imenovana ,,universalna sejavnica" z Al-banovo napravo za uredbo semena z 9 vrsticami pa veljá 150 gold, in se dá tudi za širokometavno setev z Albanovo dilo napraviti. Gospod Ktihne v Stolnem Beligradu je pri Al- Po tem vvodu stopimo v prostore, kjer so bile banovi sejavni mašini žličini sklad vpeljal, in jih izde-m a šine (stroji) in orodja k m e t ij s k a razpostav ljena. luje po 160 gold. (štev. 1000); tudi na Dunaji jih Govorili pa bomo tukaj samo od onih mašin in G. Sigi napravlja po 180 gold. orodij f ktera za najbolja za našo gospodarsko (prak- tično) rabo spoznamo Oralnih dreves ali plugov je bilo silno število v čila vredna, akoravno pri tem ostajamo Za velike kmetije na ravninah je ta širokometavna sejavnica v izhodnjih deželah našega cesarstva priporo- . da mašina. razstavi, med njimi nektera tako zamotane napravljena, ktera po vrstah seje, je bolja od take, ktera seme čez da je njih cena od 60 do 75 gold, segala. Cugmajer-je v o (pod štev. v katalogu), Fer- in čez po širokém meče. Kar mašine za košnjo (kosilnice) zadeva ) so nitzer-jevo (štev. 598.) nepremakljivo Boroševo Clayton-ove (štev. 1211) in Hornsby-eve (št. 1470) rudahlo (štev. 829) so za lahko zemljo vse hvale vredna; mnogovrstni plugi iz fabrike Wei s s-ove (štev. stran mečejo neko zboljšanje kazale; one pokošeno žito v snopih na 514 itd.) in Boroš-a v Pragi (štev. 822), Burg-ov (štev. 434), in Hohenheimski plug (stev. 1496 itd.) Na naših slovenskih deželah, kjer so posestva maj-hina, zemlja večidel gričasta, plevéla veliko, žito dosti- 214 krat poleglo in zmešano, z mašinami žito kositi ne kaže. (Dal. prih.) —_______ - ^^ Šolske stvari. Od kod pri slovenskih kmetih želja po nemških šolah na deželi?*) Resnica je, da mnogi prav modri in pošteni kmetje želé, naj bi se v šolah na kmetih, kolikor le mogoče, nemščina učila, in da dušne pastirje in nemške učitelje zlasti to pri srcu boli, da pri svojem prizadevanji, naj bi se ljudske šole na čisto národni podlogi presnovale, pogostô sicer prav modre in poštene možé za naaprot-nike imajo. — Kje tiči tedaj vzrok te na videz nerazumljive prikazni ? Kaj tudi modrim kmetom pogled takó kali in misli tako meša, da menijo dobiček najti tam, kjer jih čaka gotova škoda? Več je videznih vzrokov — pravi vzrok je pa le eden edini. Premislimo obojne. So, kteri menijo, da kmetje zato nemščine v šolah želijo, ker čio vek pred svetom veljá, ako nemski zná. Pa taka misel more le bahače slepiti in tepce premotiti, nikakor pa modrih in prebrisanih glav. Da si veče hvale in časti vreden, ako svoj materni jezik dobro in pravilno govoriti in pisati znaš, poleg njega pa še tudi enega ali več tujih jezikov umeš, je gotovo in nihče ne oporeka. Kmetje! ali pa morete reči, da se je le eden izmed vas v domaći šoli dobro nemškega naučil? Ce pa ne, ali je morebiti to čast, da marsikdo od nemščine komaj toliko vé, da za silo svoje ime nemški podpiše? Ali je to čast za tebe, ki si po 6 let po šolskih klopéh drsal, da, ko si odrastel, nemških bukev nič več brati in umeti ne moreš; pri slovenskem branji pa tudi tako jecaš in se spotikaš, kakor otrok, ki se še le črke sestavljati uči? Ali si šteješ to na čast, da materni jezik govoriš popaČeno, nepravilno in sirovo, nemškega pa tako lomiš, da vsakega smeh sili, kdorkoli te sliši. Vsak omikani národ ljubi svoj jezik in v njem lepoglasno in pravilno govoriti si šteje v veselje in čast; le Slovenec meni, da postane imenitnejši, ako jezik svoje matere zaničuje in si nemško šemo na lice vleče! Pa prav taka bedasta baharija delà nas Slovence pred drugimi narodi za-smehljive in zaničljive. Kdo bo tega spoštoval, kteri sam sebe zaničuje? in kdo nam bo bránil našo národnost, ako jo sami zatiramo? — Ta plitvi vzrok tedaj nikakor ne more modrih in poštenih kmetov nagibati, da se za nemščino v šolah potegujejo. So drugi, ki menijo, da se tudi modri kmetje zato za nemščino v šolah potegujejo, da bi tišti kmečki fan-tiči, ki želijo v više šole prestopiti, toliko lože shajali, ako se že v domači šoli nemščine privadijo. Ta razlog je imel nekdaj v resnici veliko veljavnost, ko so še mestne šole skozi in skozi nemške bile. Zdaj pa se je obrnilo tudi za nas Slovence na bolje. Slovenščina ima zdaj v vseh mestnih šolah že častito mesto in v vsaki šoli se več ali manj uči in piše tudi v slovenskem jeziku in priprave se delajo, da bo v naših mestnih šolah kakor tudi v latinskih zadobil slovenski jezik vse pravice, ki mu grejo: v nižih šolah se bo učilo vec v slovenskem kakor v nemškem jeziku; v viših šolah pa v obeh jezikih enako, ker v resnici sta v naših krajih učenemu člověku oba jezika skoraj enako potrebna. Zdaj je tedaj zadosti, ako fantič le za eno leto poprej v mestno šolo stopi, kakor je sicer potreba, in privadil se bo nemščine zado3ti, da bo zamogel sba- jati ob začetku tako imenovanih srednjih (latinskih) *) Iz letosnjih „Drobtinic." šol. Lahko tudi take otroke domači učitelj v posebnih urah nemščine učí, da jih za mestne šole pripravi, kar pride staršem še bolji kup. — Vprašamo vas pa vrh tega še, kmetje! koliko vaških otrok pa prestopi vsako leto v mestne sole? K večemu eden ali dva; prav pogosto pa preteče pri marsikteri šoli po več let, da nijeden šolar v mestne šole ne prestopi. Ali se vam pa dozdeva modro in pravično, da se po 100 otrok brez prida in dobička z nemščino ubija, da bota eden ali dva izmed njih v mestni šoli lože shajala? — Tedaj tudi ta razlog gotovo ne more slepariti modrih kmetov. So še drugi, ki pravijo: „Pa ni na škodo, ako se tudi drugi otroci nemščine učé, vsaj utegnejo danes ali jutri iti križem svetá, eni po službah, drugi po roko-delstvu, tretji v vojaškem stanu, in vsem bo nemščina prav hodila." Mislijo, da zlasti to je vzrok, če se tudi modri kmetje za nemščino poganjajo. Mi pa odgovorimo: Da nemški, kakor tudi vsak drugi jezik, ako ga znajo, onim ne bo na škodo, ki po svetu pojdejo, radi pritrdimo; da bi pa vsi ravno nemškega potřebovali, to, kmetje! pa sami veste, da ni res. Kar vaše hčere zadeva, pac le po redkem grejo čez slovensko mejo. Tedaj vidite, da polovica šolarjev, blezo vsa dekleta namreč, si skoraj celó zastonj z nemščino belijo glave, ki jo bodo še veliko hitreje pozabila, kakor so se je naučila. In rokodelci in vojščaki ali gredó vsi na nemško? Ako pa ostanejo na Slovenskem, jali ako si delà iščejo po Hrvaškem , Magjarskem in Českem ali Laškem, koliko pa jim bode pomagala nemščina? Vidite, kmetje! da je tedaj tudi ta ugovor prazen in ne-spameten. Nespameten je, smo rekli. Ako imaš ti kmetič dve potrebi pri hiši, pa ne zmoreš ob enem za obé, kaj boš storil? Kakor moder mož mi odgovoriš: ,, Ako ne zmorem za obé, bom preskrbel najpoprej tisto stvar, ki je bolj potrebna, ono pa bom odložil za drugikrat, ki je manj potrebna." Tvoj odgovor je zelo moder ; obrnimo ga pa zdaj na domače šole. Vsega, kar bodo otroci kedaj potřebovali, Še manj pa vsega, kar bo le eden ali drugi izmed njih potřeboval, se otroci v domači šoli nikakor ne morejo naučiti, toliko gotovo pre-vidiš. Modrost tedaj tirja, da vprašamo: kteri nauki so za vse otroke bolj potrebni, kteri so za vse manj potrebni, in kteri so le kar za nektere otroke potrebni? Nauki, ko so ali biti utegnejo le nekterim otrokom potrebni, nespadajo nikakor v domačo farno šolo. — Pa tudi vsem naukom, kteri so vsem otrokom potrebni, farna šola ni Jsos; enkrat ker je um otrok še premalo izbujen in tudi njih skušnja še prepicla, ter mnogih stvari umeti ne morejo, akoravno jim bodo pozneje silno potrebne; drugič ker otroci le malo časa šoli da-rujejo, ker jo navadno le enkrat na dan obiskujejo ; tretjič ker je število šolarjev večidel preveliko in tedaj učitelju nemogoče, se z vsakim posebej zadostno pečati, in poslednjič, ker otroci domá premalo časa, prilike, návoda in priganjanja imajo, šolske nauke pridno ponavljati. Modrost tedaj tirja, da se nauki, vsem otrokom poprek manj potrebni, odstranijo, in se za domačo šolo le nauki, vsem otrokom bolj potrebni, odločijo. Ali tedaj nemščino šteješ k naukom, ki so le nekterim otrokom potrebni, ali k naukom, ki so vsem otrokom manj potrebni ; vsakako vidiš, da za-njo v domači farni šoli ni prostora. Kteri nauki pa so vsem otrokom brez razločka spola in posebnih domaćih opravil silno potrebni? Pred vsem krščanski nauk, potem branje, pisanje in navadno številstvo ali rajtanje; nadalje návod za ohranjenje zdravja, za poljedelstvo, vrtnarstvo, živino- šcino vpijete denar ki u l'util, im ga yšf — w----j- —7 r- je najboljša dedšina, ktero jim zapustite. Ker so pa vsi pravite vi starsi, za , in ta vzrok so naše zgolj nemške urad-odnije in njih nemške pisarnice. Nemški so vai i vou uvaig v x uuua oi/ia ^ iu ukazi, kijih sprejemate; nemška vsa povabila, ki vas kli- šolanje svojih otrok izdaste, čejo pred gosposko ; nemške vse pogodbe, —ali kakor vi rejo, za fantiče hišno gospodarstvo in za dekleta hišno gospodinjstvo. Ako domača šola otroke v vseh teh ved- nostih izuri ie izvrstna in vse hvale vredna šola ^ ' il â ^ 1 A ft â « m m m nije mam m vsi kontrokti, ki popadaj vase pravice ti nauki za kratki čas domače šole preobširni in de- nemški vsi zapisniki, ki obsegajo vaše pritožbe loma otrokom še nerazumljivi Je pred vsem treba, da nemške vse razsodbe, ki vaše pravice določujejo in Kdo si otroci v šoli pridobijo dobrega in temeljitega znanja bi se tedaj čudil, da tudi najmodrejši kmet v takih ža- maternega, tedaj pri nas slovenskega jezika, da zamo- lostnih okoliščinah tako-le modruje: „Res je, da bi bilo rejo pozneje tudi bukve brati in razumeti, ktere te mojim otrokom marsičesa treba, se v šoli učiti; pa za nauke bolj globoko in natančno razlagajo in se do zdaj je vendar najbolj potrebna nemščina da uviaj jo vouuai uajuuij |/uucuua liciliov^iua , ua Si Y S čl konca življenja naprej učiti. nekoliko vrajtamo, kaj to ali ono gosposkino pismo po Tako in po teh načelih vravnavajo domače začetne meni, in ktera pisma je treba danes, ktere pa jutre v sole vsi naši sosedni bolj izobraženi narodi ; zato pa pisarnico seboj vzeti, da te kakor bedaka domů zagnali tudi nahajaš med njimi veliko izobraženih kmetov, kteri ne bodo." v s aj so s spisi in knjigami za svoj poklic dobro previđeni > ter si vejo vse nove znajdbe in nove pomočke pri go- kmetje! nikakor ni treba spodarstvu v prid in dobiček obračati. srečnih Slovencih se je Tako je in drugace za zdaj ne more biti. Pa ljubi y da Le pri nas ne- ostalo tudi za naprej tako mislilo in trdilo, in se še misli Svitli cesar so določno in oštro zapovedali, d m trdi , da nemščina je tudi v najbolj odročni vaški šoli prvi in najpoglavitnejši predmet! In zares, povejte morajo vse naše gosposke slovenski ob t z zdaj vsem: na vas kte rik ol t > kmetj ležeče htevajo. Tedaj je f da se vse to pol mi f kmetje! s kterim naukom so vas pa učitelji toliko Tirjajte mirno pa resnobno, kakor vam pravica gré, da mučili, kakor z nemščino? In učili od poljedelstva, vrtnarstva, živinoreje, gospodar- koliko ste se v šoli se vam pri gosposki vse po slovensko pričani smo, da potem aduje, in pre ne eden izmed vas modrih kme stva in gospodinjstva? Vi mi odgovorite: „Celó nič se tov nemščine v domačih šolah tirjal ne bode. Potem nismo od vsega tega naučili f pa tudi ft ne učili. Glejte ) pa to še ni najveća škoda. Nemškutarska šola bodo vaše šole še le mogle biti to , kar bi imele biti, namrec šole, v kterih se vaši otroci učijo pobožno, čedno, vam je kriva, da tudi zdaj zamujenega dostaviti in se srečno in veselo živeti; sini modro gospodariti in hčere sami naprej učiti ne morete. In zakaj ne? Nemškega previdno gospodinjiti, česar gotovo vi, kmetje, pri svojih jezika se niste toliko privadili, da bi nemške knjige in otrocih doživeti bolj želite, kakor pa da se znali spise gajo razumeli, ki vam lepe nauke za vaš stan razla- nemško bahati, slovensko pa zapravljati Ako se vam podajo y ,kmetijske novice it vinozdravilske bukve" ali Vrtovčeva noreja": odgovorite, da teh bukev ne zastopite. kemija u ali „zi-ali ,,vi- Dokler pa vi j kmetj j jih narodnih pravic ne ) zakaj ne? Edino zato ne, ker se v šoli maternega zika niste temeljito učili, in si zadostnega zaklada slo- In spoštujete in ne tirjate, in dokler naše pisarnice nem ške ostanejo, tako dolgo ostanej pa tudi „Drobtinice venskih besed in izrazov za te ne nabrali. Glejte, kmetje ! njemu dostojnih pravic pri uradnijah ne pridobi pri svojih besedah , ki so jih letošnjemu šolskemu od- delku (str. 236) nadpisale: „Dokler slovenski jezik vseh , prosti to je na kmetih žalostni sad naših dosedanjih nemškutarskih šol Slovenec slovenskih šol nikdar y da } J0 naše ako branje molitevskih bukvić iz-ljudstvo v obče še ravno tako ne- bode (( niti ljubil, niti želei Kosa: ne vzames vedno, kakor pred 80 leti, ko so se začele te po nem- f po Slovansko slovstvo. * Slomsekove „Drobtinice" za leto 1865-1866. Uči- ško osnovane šole vpeljavati. Sosedni národi národno in modro osnovanih lj u d s ki h š o l ah omikani, lepo napreduje jo, se pri kmetij- teljem in učencem, star sem in otrokom v poduk in kra~ stvuin obrtnij stvu novih znajdeb noslužu- tek čas. XIX. letnik. Izdalo ravnateljstvo lav antinskeg a jej o in s tem bogat ij o; za slovenske kmete pa je vse z gub ljeno, kar so umni in prebri- seminisča. V Mariboru natisnil E. Janzič. Da priporočilo „Drobtinic" v poslednjem našem sani možje znašli in spisali, da bi jim njih listu se je res opiralo na vrednost blaga, ki ga dostaň polajšali in življenje osi aj šali in po- naša 19. letnik neumrljivemu našemu Slomšeku po- ki žlahnili. Slovenski kmetje v obče delajo in ravnajo y pri svojih poslih še vedno tako, kakor njih očetje pred svečenih listov, kaže nam obseg najnovejšega tečaja pred nami leži. OkinČane z lepo podobo donašajo v sto leti, prav tako, kakor da bi se ves ta čas ne bi predaleku obilo zdrave in tečne ďušne hrane s prebo-bilo po svetu nic spremenilo in napredovalo. Kako ob- gate pastirske mize rajnega vladika. Drugi predal po-deluje vinograde kmet na Avstrijskem , kako pa kmet daja nam življenjepis dveh slavnih mož: pokojnega gona Dolenskem: — kako žitna polja kmet saksonski, riškega nadškofa Jožefa Val an ta in dekana braslov-kako pa kmet slovenski Ceskem, kjer so skoraj vse ceste in poti s saďunosnim drevjem obsajeni, slovenski kakošna je sadjoreja po škegaMihaela Stoj ana, čegar imeni hranuje povest- nica slovenska na veke v blagem spominu. Da kakor kmet pa rajše s svojo dru- za poduk tako tudi za kratek čas je lepo skrbljeno v žino kruha strada, kakor da bi duhtal in premišljeval, letošnjem letniku kje bi bil v se J ------- ------* V* VWA 4U J/i VÍUIWI IU T Ml^ A WVU *4J V ua A V VU prostorček za kako sadunosno drevesce ! Pri vsem tem > Prav zato pa je delež Slovenca uboštvo in vrh tega še zaničevanje od vseh sosedov. , ki „Drobti- pričajo nam predalčki 3., 4. in pa „Drobtinice", ves čas zveste gojiteljice narodnosti naše. niso y prezrle „pekoČih vprašanj", ktera nice Prepričani smo, da vi modri kmetje " berete, porečete: „Grenke so sicer te besede za y dan danes stojé na dnevnem redu — vprašanja namreč kar se tiče obveljave narodnega jezika v šolah naših in uradnijah; tu nahajamo izvrstna dva sestavka: enega šole otroke pod naslovom „slovenščina v sodnijah", ki ga je s te- premalo brihtajo za njih domači poklic, pa nemščina v meljito vednostjo in za pravo naše živo vnetim srcem naših šolah vendar ~—- — - -u ~: ------ —0---- —— u: — ^ - y nas Slovence, a resnične so. Res je, da naše iiooiu t uuuai ie mora uin. — A« aatvaj »t3 luui'ć* apisaiur. o r u o v», — «iuim g» jo f/*«» u ai v i j ouj c* biti nemšcina , ker toliko dragega časa krade naukom posnel in s prepričavno besedo na srce položil našemu biti. Pa zakaj še mora spisal dr. Srnec druzega, ki ga je prav z življenja bolj potrebnim? Po našem prepričanji je le eden edini prostému ljudstvu dekan Kosar pod naslovom: yy vzrok, ki tudi vas modre kmete slepari da za nem- Od kod pri slovenskih kmetih želja po nemških šolah na de- 216 želi."*) Ne moremo se pa ločiti od „Drobtinic", da ne slavna cerkev; tej cerkvi nasproti pa stoji še neka bi še s posebno hvalo omenili spisa „o domači odreji stara turška mošeja, z visokim in okroglim stolpom otrok" od prečastitega gosp. dr. Ulaga; vzlasti popis (turnom), s kterega je še pred nekoliko leti turški dêr-bedarij pri otroški 77 7 7 ima toliko zlatih naukov v viš (duhoven), se okoli njega v visini sukaje in skozi da prav živo opominjamo vse matere sloven- nos govorec in pevajoč, pravoverne (tako Turki sebe reji" sebi ske vodiíih, da odvrnejo žalostné nasledke od svojih otro- je streha brez strehe čičev. W^M ■MtaH^ta ^^ÊÊ^M ■ naj ga pažljivo beró in se zvesto ravnajo po teh imenujejo) k vsakdanji molitvi klical. Na tej mošeji to oLicuc, tu je, uaittia ou ^ x nje strehe, pa tudi stolp je čisto gologlav v • • • • ^ i ^ ^ t • 1 ostala so še rebra nekda- Iz vsega je tedaj očitno, da je si. vredništvo hva- mosejino 7 in uivo.jiuv, kjer se že davno „ala" (turški bog) ne in se Mohamed njegov prerok, ki je prvi za Bogom ozidje moli, levredno spolnilo nalogo svojo // • * • r ji °VUJU y ki na čelu „Drobtini- iuuuamou ujcguv pioiu^, t±L je prvi wvgum, da po takem je res dolžnost ne časti več, je razpadlo v grde razvaline, v ktere Srbi ^ . . Ť* — Ir . ^ t» m * M A A a « - A A 1 cam" zapisana stoji, «« ta&cm jo ico uu^uuou .. *«£jvc»iiu«, » «.«^x« — pisateljev slovenskih, da lajšajo rodoljubemu vredništvu zdaj svoje svinje zapirajo, in kavke si svoja vesela izdajanje „Drobtinic." Ker v predgovoru prosi živ- prebivališča izbirajo. Razvaline te opominjajo narod .....MT ! . kte- r eči naj bi se blagovoljno strašne nekdanje sužnosti, ga opominjajo Boga ljenjepisovin šolskih podpíralo v teh predmetih. Kar se tiče življenjepisov, rega je pred 50 leti še plaho po šumah in hostah skri- bi utegnii popis življenja rajncega goriškega učitelja g. vaje se molil, pa ga zdaj, oslobođen nečloveškega rob- M. Hladnika iz izvrstnega rokopisa g. prof. dr. Ko- stva, javno časti v lepi cerkvi, pred ktero je nasprotna ciancic-a tudi 77 [aUuiv;-a, ^ nekoliko okrajšan, pripraven biti cerkev polomeseca otemnela. Bog daj, da skoraj po Drobtinicam." Tudi bi sicer iz žapuščine Hladnikove vseh jugoslavenskih deželah polomesec pred svetim kri- utegnila kaka drobtinica dobro doiti „Drobtinicam." žem otemni, kakor je otemnel po lepi Srbii! Ako bi rajnega prošta Verne ta poslovenjeni „Dobrota in modrost božja tinicam", rado ga v naravi" pošlje vredništvo „Novic." spis ugajala „Drob- 7 Ker že o mestu Jagodinu govorim, ne morem si da ne bi se spomnil junaškega možá, ki je prvi se jarem turškega sužtva Sveta dolžnost je Slovencem, da ohranimo knjigo, ki so nam jo sporočili nepozabljivi Slomšek! kaj srbskému narodu zlomiti more pokazal, da 7 * Dubrovnik. Zabavnik dubrovačke narodne stionice se zove knjiga ; ki pride na svetio v Du brovniku (Ragusa) in bode obsegala 500 strani bode samo gold Obseg 7 Poma — pjesma Meda Puciča rička povijest po Petru Franaso^ pr veg delà Azi-Beg cena bode : histo- možá, ki je prvi turski jarem zlomil in Turke iz vse današnje Srbije in še dalje naprej kroz Niž do mesta Zofije iztiral in tako nad vso da-našnjo Srbijo in nad gornjo Bolgarijo vladal. Ta junak bil je Koča Petro vic iz lepega sela Panjevc-a pri Jagodinu. Koča 7 po turški Véliki Petro vic 7 tragedija Mata Bana iz zbirke Vuka Vrčevića Car Lazar Hercegovačke pripovijetke Car Mehmed i Skender je bil trgovec , gotovo svinski, kar so vsi imenitniši srbski trgovci in junaci bili, in so še dandanes. Ko trgovec je Koca večkrat v Avstrijo šel. Leta 1787. je v Avstrii slišal, da bode med njo in med Turško beg u Crnoj g verski ablj kmalu vojska. Koča se vrne v Srbijo, in gré po vsej pjesma Jo Sundecića napisao Nicifor Dučić Božić deželi od kraja v kraj , od mesta v mesto, se združi z g delà PJ Inj Plam Gradića 1710) 7 kar je publike dubrovačke iskoga Niko Putića političkoj i gragjanskoj uredbi bivše po Baru Beteri Kukulj 10) Marij preveo fran i po Matu Vodop djela Ivana Stojk Pokušaji u epigrafiji — Lovra ulomci iz povijesti konavoske 11) Narodne pjesme. 12) Život imenijtnišimi ljudmi, jim tiho šeptá na ušesa slišal v Avstrii in jim svetuje, da je treba, lepe prilike se poslužiti in prijeti za orožje. Vès narod je K očeve besede radosten sprejel in ga za svojega vojvoda izbral. Vès narod se brž skrivej in na tihoma pripravi za vstajo in za boj s Turkom. Modri Koča izbere in odredi med narodom imenitniše može za četovodje 7 bar po Lovru Kukulj Nekoliko pjesama Pjerka Bunića. 14) Dvije jM pismima Stjepana Gradića Dubrovačkoj republic njihovoj važnosti za domaću historij 13) rijeci o i o jaktare, zastavare (zastavonositelje) itd. in naredi vse, kar je potrebno bilo za boj. Leta 1788. napové carica ruska, Vélika Katarina gisica 15 1580) Dundo Maroj t r e t j e g delà Avgusta Kaznačića. 17) Tintoreto Valtazara Bo-komedija Mara Držića 16) Neke pjesme Turku vojsko. Cesar avstrijski Jožef II. 7 njen 7 za- veznik, postavi i v t spjevao Nikša Gradić 18 njegova scerca Sugranasti razgovori Pu ob celi dolgi turški granici svojega velikega carstva vso svojo vojsko, in pokliče vès narod srbski, da se vzdigne in Turkom odpové pokornost. Brž je bil vès narod srbski na nogah ter zgrabi za stinjaka. 19) Smrt Ugolinova — iz Danta ponašio orozje In brž se začne tako imenovani Ljubiša. 20) Pet pripovijedak Petar Budmani Antuna Kazali 21 Ilijade pjevanje VI iz Sanskrta preveo to je Ko čin a voj ska, v „Kočin rat", kteri je drug druzega baral: prijevod „imaš dober handžar? imaš dobro sablo? dobro puško? imaš dovolj svinca in puškinega praha itd.?" Za Naročila se pošiljajo v Dubrovnik na štionico (čitalnico). d kruh in jélo v tem ratu, kterega je vès narod z najve- ćim navdušenjem pričel in v kterem se je z najveco hrabrostjo boril, nikomur mar ni bilo. Dokler je slavni Ozir po svetu. otopiš iz Srbije Spisal dr. J. Podlisčekov. (Dalje.) Lavdon Beligrad tolkel, ni Koča samo branil, da nobena turška armada Beligradu na pomoč ni môgla priti, ampak je Turke tudi iz vse Srbije tirai, jih do Zofoje zapodil, in potem nad to zemljo sam vladal dve leti in tem je avstrijska vojska vzela nekoliko mesecev. Šabac, ktero mesto je Mohamed II. leta 1470. sezidal ^uaije.; oauac, «.téru mesto je íyjl o u a lu e u. n. iota anv, oczduoi, Od Štiple do Jagodina je uro hodá;,cesta je ravna vpctrebivši lepo in zgodnjo priliko kralja Matjaža (Main prilična. Mesto Jagodin stoií v leni ravnini; nb tija Korvina, sina Janeza Sibinjanin-a-Hunijada), kteri kraj stoj v lep ravnini ob tija Korvina, sina Janeza Sibinjanin-a-Hunijada) kteri mesta na kragujevški cesti se vidi nova pravo- se j® takrat nepošteno s češkim kraljem Jurjem Podie- bradom boril, in po nepotrebnem prelival kristjansko kri, namesti da bi bil vse svoje moči obrnil zoper Turka. Cesarska vojska je vzela tudi Požarevac in Smederevo Ker ní 1 j u d s k koli P razjasnila o tem, kakosne naj so sole , vzamejo današnje ,,No vice" ves ta prav ?» ad hominem" pisani sestavek y svoj list Vred. kjer je Juri Branković (bolje Juri V u k o v i o i 217 srednji sin Vuka Brankovića, izdajnika v kosovopolj- skem boji) grad in današnjo trdnjavo leta 1435. sezidal. Cesarski vojski na podporo 1436. bil je samo v se Dopisi. V Buda-Peštu. V. (Dalje.) Mestni gaj je Pe- Beligrad. Zdaj se oslobodijo in osrčijo trije turški go- štanom to, kar je Dunajcanom „Prater", Ljubljančanom voreci Srbi, gredó med Turke v Beligrad in zabijejo pa Latermanov in zvezdni drevored. Preteklo leto se na beligradski trdnjavi tri, cesarski vojski največo škodo je družba ustanovila , ktera je od pestanskega mesta 7 delajoče topove, pa se vrnejo zopet nazaj k Lavdon-u, precej velik kos mestnega gaja (če se ne motim, blizo kteremu se je moral potem Beligrad 1789. leta udati. 30 oralov) v ta namen zakupila, da se tam zverinjak Kočini vojski se je tudi Črni Juri, takrat kakih napravi Na gornji (severni) strani se vidi železnicin 25 let star, vojskoval kot desetnik (koplor) pod kapi- kolodvor, v kterega vozovlaki zahajajo, kteri od Du-tanom Radič em Petrovic-em in se je pretepal s Turki naja ali pa čez neizmerno ogersko ravnino od Debre- okoli Užice in Rudnika. Radié, pod polkovnikom Mihajlovic-em čina 7 Je imel i Véliko-Varadina, Arada in Temešvara do Pešta v pripuhtijo. Debelo uro hodá nad Peštom je videti svoji četi kakih 2000 mož samovoljnih Srbov (se ve, Novipešt, kjer je za parobrode in druge veče tovorne da kapitan Radić in polkovnik Mihajlovic sta bila Srba) ladije zimska postaja. Ravno sedaj se konjska želez- in Crnega Jurja z 100 možmi hajdukov. Nekega dné nica delà, ktera bode iz Pešta (od senotrga) po vajcen- dozná Radie po ogleduhih, da se je v Užici 12.000 mož ski cesti mimo kolodvora v Novipešt peljala. — Vštric zbralo turške vojske z namenom , da doide Beligradu Novega pešta, toda na desnem bregu Donave nad Marjet- na pomoč. Zdaj popraša Radić svojega desetnika Cr- nim otokom, je stari Budin videti, eno uro hodá nad nega Jurja, kaj je storiti? Desetnik Juri Petrović mu Budinom. Dasitudi ima s tari Budin svojo lastno mestno odgovori: No 7 vrne Radić kaj? nas je samo 2000 moz 7 pobiti jih! Pa kako? — mu za- gosposko, vendar deloma k Budinu spada, ter je prav Turkov je za prav le zunanje budinsko predmestje, ter mora kakor Buda-Pešt povžitni davek odrajtovati, toda ne od vsake stvarce, ampak odgovori desetnik Juri. 12.000. To je lahko Kakor ena huda paprika jéd za 20 ljudi razhudi, e nas ta turška vojska razhudila, da vsaki od nas hoče na pogled se stari Budin kaže tako od mesa, vina, piva in zganja Tudi da 20 Turkov nase vzeti in jih pobiti! Mi moramo w« ^v^iuu oian juuuiu ua^iu y ua J 6 jl kj wuu uiuo lit & Budinom, ker ni nobenega hišnega pretržka od Budina eno mesto z na- da lj uje desetnik Juri malo turško mesto Požega do starega Budina; zvezni del med obema se imenuje blizo Užice ponoči napasti in zapaliti. Turki v Užici „Neuštift." Magjari trdijo, da je med hribi blizo bojo praskanje pušek slišali, veliki ogenj v Požegi za- starega Budina prvi magjarski (še poganski kralj Arp a d gledali, in vsi se bojo vzdignili in Požegi na pomoč pokopan, toda prav pravega kraja ne vedó; kaj radi bi ga pa zasledili, že tudi zarad tega, ker so neki pri njega grobu veliki zakladi in velike dragocenosti shra- hiteli. Mi moramo med tem hiteti, da se z velikim v je Požegi dobljenim plenom umaknemo. In tako se tudi zgodilo: Desetnik Juri udari ponoči s svojimi 100 njene hajduki na Požego in jo zapali na vseh stranéh! Ka- Stari Budin je bil menda začetek pozneje y v pitan Radić pa vse oplenjeno blago v planino spravlja, važne budinske trdnjave. zgodovini ogerske dežele in nekdanje Panonije tako Kmalu pride vsa turška vojska iz Užice. Srbi bežij O, ooiuiva ^ t» chic j not uaiuuiuuo uiu^uc Turki jih podijo globoko v planino, ^kjer jih Srbi v parobrodstva, kjer se tudi stare in poškodovane ladije temni hosti po zasedah pričakujejo. Crni Juri pogleda popravljajo. Prebivalcev Starega Budina je kakih 10 sarnica (Werfte) parobrode Starem Budinu je te- družbe podonavskega iz zasede po svoji dolgi puški turškega voditelja ne- tisoč večidel so Nemci in judje. Od Budina skozi Stari itj ^aov^uu j-/ kj OVV/J4 uvi^i puoai tuioav^a vuuitgija y uu" biouu y votiuci o \j xa C ili Ui ILI jUUju« kj u \j uuiua oa1 kega Lomigorić-a, poturčenjaka, in ga pahne v věčnost. Budin pelje velika cesarska cesta proti Dunaju 7 ktera kogar je Crni Juri po svoji puški pogledal, pa ni več velike važnosti, odkar je Buda-Pešt z Du- (Se ve, onemu ni več solnce sijalo). Od vseh strani prasnejo najem po železnici spojen. — Ves budinski okraj Do-srbske puške, da Turki padajo mrtvi na zemljo kakor nave je gorat in bregovit; hribi se v vec vrstah prav Donavi stegujejo; najbliže Donave stoji JUoks- snopje. Turki brez voditelja preplašeni bežijo 7 Srbi blizo jih podijo in iz zasedi na nje skačejo , jih pokajo in berg, da je komaj za cesto, ktera iz Budina proti jugu sekajo! Zmaga je bila popolnoma na srbski strani; pelje, pod njim dosti prostora. — Donavi najbliži hribi Turki so bili grozno tepeni, le nekoliko njih je živ- so večidel s prijetno vinsko trto pokriti, nekteri pa tudi ljenje odneslo v nevrednem begu. Tako je desetnik Crni Juri Petrović prvo svoje junaštvo kazal v Kočinem ratu. Boj med Avstrijo in Turško je po vzetem Beligradu še trajal do leta 1791. Pripoveduje se, da so cesarskega generala Lasci-ja Turki podkupiii, da je brez svinca in železja s samim puškinim prahom na Turke pokal! Al Koča Petrović je zavzel na Donavi blizo Oršave neki tako trden po- kamnite pleše kažejo. Iz Gradca 29. junija (Dal. prih.) COdgovor.) 77 Novice" so unidan sprožile jako zanimivo stvar in sicer pres ta v- Ker se na- Ijanje deželnega zakonika za Stajarsko. vadno v časnikih naših pretresajo vsa slovenska delà 7 je pac uaiavuu , ua SC tuui XVl.Xbi.CkC» J/IOV Vf «VJ ^ivuvv ktera izhaja iz rok okrajnega predstojnika celjskega Lichtenegger-ja. Častiti gospod ali ima premalo časa, da postave v hitrici prestavlja ali pa ni kos jeziku. Sicer je bila taka navada, da je moral prestavljavec bivati v Gradcu, to je, namestu, kjer zakonik izhaja; ne vemo, naravno da se tudi kritika piše o tej prestavi, lOZaj, ua A"»»» " »ou ovyjvf ouu xiiovs uo v u|iii jlu u^ii ; In tako je branil srbski ta Leonid na svojih Termopilah da ga Turki z vso svojo silo niso osvojiti mogli! Turkom pot v Srem in v Banat dolgo časa 7 dokler ga ni neki Vlah izdal in Turkom skrivnega pota do njega pokazal. Turki pridejo do Koča zdaj od treh strani, ga vjamejo živega in na kol nasadijo! In potem div-jajo globoko v Banat in v Srem! ïn tako je vojska cesarja Jožefa s Turkom nesrečno se skončala za-nj, pa še bolj nesrečno za srbski narod, ki je po Kočini smrti zopet padel v turško sužnost, in je v nji zdiho- To pa vemo, da so kako in zakaj da to ni več tako? tukaj možje, ki bi gotovo zakonike dobro přestav- ^^ J ) o ---- — 5.— r--- In vrh tega tudi, kakošna sitnost! Ce se pripeti 7 7 da val, dokler ga ni nekdanji desetnik Crni Juri Petrović leta 1804. oslobodevati pričel, in ga tretji junak srbski leta 1815. Miloš Obrenovic s svojim juna- ljali. kakor je zdaj bilo, predno se je bila vojska vnela pridejo stvari : pozivi, prošnje, podučila itd., ki se morajo brž tiskati, gotovo ni mogoče, da se vse to pošilja še v Celje, ker se strašno zakasni. In tako se je zgodilo 7 * V poslednjem dop (st 209) namesti predmestj beri štvom in s svojo diplomatiško pogumnostjo, mislim, za vsegdar oslobodil. (Dal. prih.) m e s t j e ; Elizabetino , Jožefo in Secenj namestje so pa z drevjem in grmovjem zasajena sprehajališča v Leopoldovem mestu Pis 21§ da vseh teh spisov, ki so vsled vojske morali priti med národ , g. Lichtenegger přestavil ni, dasiravno bi bila to njegova stvar, ker deželni zakonik prestavlja. Lánsko leto se je zeló govorilo, da bodo izročili pre-stavo omenjenega zakonika slovenskemu pisatelju, ki je za stalno zdaj tukaj v službi; al zdaj je zopet vse tiho in ostalo bo menda vsaj tako dolgo in „statu quo", dokler se na dotičnem mestu ne zahteva, da se ta stvar tako vravná, da bode prestava taka, da jo prosti slovenski narod saj toliko razume, kolikor prosti nemški narod nemski tekst. Iz Trsta. — Po „Ilir. Primor." so se gospodje Nabrgoj, Primožic in Lavrenčič 21. dan u. m. na Dunaj podali, da izročé presv. cesarju pismo verno udanih prebivalcev tržaške okolice. — 20. dne u. m. je v Trstu bilo nabito naznanilo Videmske c. kr. ge-neral-komande, naj vsak izroči svoji gosposki (Trža-čanje in okoličanje tržaški policii) vse orožje, ki ga ima, to je, samokrese, puške, střelivo itd., sicer ga za-dene oštra kazen. — Ker tržaški mestni občini pomanj-kuje dohodkov, bo denarja na pósodo vzela in zato poviša mestno naklado na hišne in dohodkine davke od 10 na 25 od sto gold. To zvišanje bode znašalo od 1. julija 1. 1. 54.000 gold. Vpeljal se bode pa tudi davek od psov in za plin (gaz); uni bode nesel leto in dan okoli 3500 gold., ta pa 24.000 gold. Davek za plin je celó nenavaden davek, o kterem nam ni znano, da je še kje drugod vpeljan. Iz Celovca — piše „Slovenec": ..Že smo položili, da cesarskega manifesta nismo přejeli v slovenskem jeziku; pa mislili smo, da so samo na nas Slovence po Koroškem, ktere bi res marsikdo rad vtajil, pozabili ; ali slišimo enake tožbe tudi iz drugih krajev! Vemo, da v Frankobrodu že vihra nemška trikolora ali zastava , in vemo, da je tega marsikdo srčno vesel. Mi Slovenci pa mislimo, da Frankobrod ni še naš Dunaj, in da naš presvitli cesar, ki je narodno ravnopravnost zatrdil vsem svojim narodom, stoluje na Dunaji. Naj se kaj tacega nikoli več ne zgodi in naj se vse raz-glaša v vseh jezikih! V Senožečah 28. rožnika. — Mnogo bi trebalo razjasnila o gosp. Fr. L. dopisu, ki so ga prinesle po-slednje „Novice"; al namesti vsega tega le to rečem: zakaj nam gospod Fr. L. ni povedal, ktera srenjska predstojništva so županov stari magacin za najbolj pripravno novo kaplanijo spoznala? koliko je bilo tistih, ki so oni „sklep" podpisali? in ali prošnja zarad reške ceste ni šla na dotično mesto že vec mesecev pred tištim potovanjem vSenadol? — Tudi zarad tega, kar je menda isti dopisnik ali saj po njem inspirirani namestnik v 50. listu „Slovenca" čivkal, bi se dalo marsikaj govoriti; al ker vem, da se občinstvu naše lokalne homatije že predolgočasne zdijo, bi le samo to še vprašal: kdaj dobimo srenjske račune, kterih že čakamo 7 let? Iz Ljubljane. Novica, da je avstrijska armada na Laškem v prvem velikem boji pri Ç us to ci na Kresa dan tako slavno zmagala, nas je še temv&S razveselila, ker, kakor dunajski časniki pišejo, med 21 kanonami, ki so jih tišti dan naši Lahom vzeli in na Dunaj pe-Ijali, je nezabita kanona pajpoprej zajeta bila od 4 strelcev 37. batalijona in enega pešca, o kterih „N. F. Presse" pise, da so bili mladi junaci, večidel Slovenci, pešec je bil Magjar. Tako tedaj je že prva bitka bila slavonosna vojakom slovenskega naroda! Tudi v privátném pismu nam gosp. stotnik V. iz Verone od 29. u. m. piše, da se je kranjski polk vrlo možato držal, četudi je zlasti 1. batalijon veliko yj / v j trpěl. ^ Ker je na Laškem po hudem boji v Kustoci počitek nastal in na severnem bojišču avstrijska armada še ni z veliko silo planila na prusko, nam telegraf ene dni sem ni prinesel nobenih novic, za ktere so časniki vse prekasni in se tedaj na posebnih listih nabijajo na vogle po ulicah, pa tudi sicer gredó iz roke v roko. Pri telegramih pa tudi mi od vec strani razodete želje zamolčati ne moremo, da bi se taka važna telegrafična naznanila tudi takim razumljivo (slovenski) razglašala, ki ne razumejo nemški, pa so ravno tako željni izve-deti dogodbe na bojišču, na kterem njih sinovi ali žlahtniki kri prelivajo , in se, kakor smo ravnokar slišali, akazujejo junake. Kar „Laib. Zeitg." odgovarja enaki interpelacii „Triglavovi", nima nikakoršne veče veljave , kakor to, kar je deželni kranjski zbor trdil, ko je spodbil slovenske štenografične spise, češ, da so stroški veliki, da je zamudno, da ni prestavljavca pri roči itd. Kadar se pa kliče „dajte, dajte!" takrat se ne pozabi slovenska beseda ! — Ker vsaki dan in včasih še po večkrat pripeljavajo po železnici ranjene vojake iz Laškega v Ljubljano, kterim manjka perila, je gospá ba-ronovka Bach-ova, kot predsednica usmiljenih gospá, iznova razglasila živo prošnjo, naj bi si poslalo prtenih ali bombažastih srajc in spodnjih hlač ali pa platna ali bombaža, da se naredi toliko potrebna oprava. — Zdaj je stevilo (174) kranjskih prostovoljnih strelcev polno. Za opravo njihovo manjkalo je pa po dovršeni naberi še okoli 3000 gold.; al ni čuda, ker do tistihmal so se še pogrešali doneski od tacih mož, ki bi imeli v prvi vrsti dariteljev stati ! Na znanje većim in malim kupcem, obrtnikom in rokodelcem na Kranjskem , ki imajo pravico , odbornike voliti v kupčijsko in obrt- nijsko zbornico ljubljansko. Ker volitve, ki so bile iz začetka tega leta za kupčijsko in obrtnijsko zbornico, niso bile vse po redu, je c. k. ministerstvo kupčijstva po odpisu od 16. maja tega leta ukazalo, da se mora še enkrat voliti. Ta nova volitev je na 23. dan tega meseca odločena za tište volivce, kteri hočejo z besedo voliti v pisarnici kupčijske in obrtnijske zbornice v Ljubljani (v hiši nekdanje kresije). Ta dan bode od 9. do 12. ure dopoldne in popoldne od 3. do 6. ure pisarnica v ta namen odprta, da volivec pride in napové imena odbornikov, ktere on voli, pa naj ne pozabi seboj prinesti pooblastivnice (legitimacije), s ktero šprica volilno svojo pravico. Tišti volivci pa, kteri odbornike pismeno volijo, morajo na svoj volitni list napisati imena, in ta list, zadnji čas do 26. dne tega meseca, zapečaten poslati c. kr. davkarski gosposki svojega okraja ali pa mestnemu magistratu v Ljubljano ali tukajšnji v o li lni komisí i. Pomniti pa je dobro, da vsak volivec mora podpis a ti svoj volitni list, ali če sam pisati ne zná, da naprosi člověka, ki ga podpise, on sam pa se podkriža; da pa se nobena na-paka ne zgodi, tirja gori imenovani ministerski ukaz^ da se ne podpise samo ta, ki je volivca podpisal, ampak zraven njega Še drug, ki pisati zná, da tedaj volitni list, na kterem stoji podkrižano imé v o 1 i v c a? ima še dva druga podpis a. Tako narejeni list se potem zapečati in pošlje, kakor smo gori rekli. Ker to zahteva c. k. ministerski ukaz, naj za blagor domovine zavzeti rodoljubi skrbijo za to, da pod-učijo volivce v tem in so na pomoč takim, kteri sami pisati ne znajo, da pri tej volitvi ne bode nobene ne-rednosti, udeležba volivcev pa še veča kakor prva. Ker smo naznanili ukaz si. ministerstva, kako naj se vrši nova volitev, naj sledi zdaj še enkrat vse to? kar so „Novice" prinesle v 4. letošnjem listu. 219 Drag Treba bode voliti za kupčijsko in obrtnijsko zbor v Koprivniku učil namesti bolnega učitelja, in Janeza Brenceta eua uoue vonu z» jvupuijoau xu uuiiuijsnu suui- v,«^.,«, fajmoštra na Unci zavoljo sadjoreje, — uur. Kakor pred 2 letoma, tako se tudi letos obrača Vraniču, učitelju v Preserji, pa 25 gold, zavoljo sadje- Jur. b1co. podp čbelarstva in svilarstva. Novi most čez Savo pri Krškem bode gotov dne t. m. odbor do Vas volivcev. Kupčijska zbornica važna. Ona mora po vseh reje ; > potih delati v duhu napredka, omike in pravice, do 7. dne t. m. Ta dan pride komisija iz Ljubljane Ona mora po vsi pravici skrbeti, da se obrtnijska in da preišče novi most, za kterega g. Stepišnik v Celji trgovska delavnost ne preobložuj z davki t da se m brtnija povzdig da se odpró nove pot z a peč AtgUQ j ua o vy ji vu^/iu li o v u blagá, in se z rokodelskimi na- iz kranjskega deželnega zaklada přejme 10.000 gold. pripomočka. „Slovenski Glasnik" nam je vzrok, zakaj da rodnimi učilnica mi pospešuje poduk, omika in tedaj preč. konzistorij tako dolgo odlaša svoje posvetovanje premožnost Kupčijska zbornica ima tudi važne pravice Ona o zadevah ljudskih šol, odkriva tako-le: -------~ -j—--- —, —je res, kar smo izvedeli, je temu odlašanju pravi vzrok tisti }g. svetuje vodjem v bankini poddružnici in prisednikom konzistorijalni svetovavec, ki je edini vedel za nemilo kupčijske sodnije; ona ima pravico, v obrtnijskih zadevah, naznanj da vladi vse, kar ktera zapazi tudi okrožnico, predno v uuriuijsaju aauevaii , uaziiauja viaui , j&tcia ju tuui po skofiji. Pravijo, íjc iziguvarja» » ujni, u vpraša za njeno mnenje. Ona voli tudi dva zagovor- niso došla vsa poročila okrajnih šolskih ogled. Ie bila da spisana, se izgovarja s tem tiskana in razposlana da mu še Ali so nika za trgovski in obrtnijski stan v kranjski dežel b Gotovo važna je tedaj kupčijska zbornica Da mu ta poročila došla ali ne, tega ne vemo; to pa se predrznemo reči da ta zbornica more spešno delati, je treba, da se XJ da , po- Ogerski deželni na na nase unih vendar naši zmôgli in na kaže naša pešca laški. Da so kako hrabro so se bili voiiuai JLiasi ZiiiiVgll , , ui aux u ou od um } po ovoujjoriu ucaci, vai\u oivuvai, u<* ui pu i tem takem pa tudi ni čuda, da je veliko naših padlo, srečni dvalizem bil gotov! Kaj pa še? ker zmaga na zeló obširnem in zamotaném bojišču ni-_______ kakor ni bila dober kup, kakor je sam nadvojvoda . kar zbor je odložen za negotov čas , in tako tudi ne bode sklican hrvaški. Ogerski zbor je svoje mnenje o vprašanji: kako naj se vstopi ogerska dežela do druzih avstrijskih dežel, tako skoval, da bi po tem smislu ne- Albreeht iz Verone 27. junija pisal. Ako je res Triest. Ztg." piše, iznaša število ubitih in ranjenih na ,, A 11COI, oběh stranéh skupaj okoli 25.000. Pravijo y da cilj in konec laškega vojskovodja je bil ta, da bi bil vrgel na avstrijsko zemljo većino svoje armade in ž njo predrl skozi trdnjave, potolkel tu našo armado, in ž njo potem podpíral delovanje Cialdini-a na spodnjem Padu c^/iiûtoirk mn îo i — ]£aj pa Lahi pišejo o boji Kusto- Je očitno > ker spodletelo mu je škem? Da vodijo vodo na svoj mlin kralj Viktor Emanvel je po telegrafu naznanilo dal v Florenc, da 24. junija niso zmagali, a tudi ne zmagani bili, in da je brž združenje vseh čet zaukazal, da začnó drugi boj. Sliši se, da talijansko brodovje (vojne ladije) je isti čas, ko je armada čez reko Minčio šla na Kú-stoco , imelo udariti na naše obale vstal o tu vu , 1LUQ1U uuaiiti u» UCTOO wuaiu , a /fto Neapolitancih punt na ladijah, in tako niso môgli z vzFastf mesta. O Garibaldovih namerah se nič gotovega ne Tri dni po slavni zmagi na Laškem so se začeli boji tudi na severnem bojišču s Prusi (Prajzi). Kakor smo že zadnjič rekli, je pruska armada nagloma posedla to ni bilo se Saksonijo, Hanoveransko, obe Hesii zadosti; vrgla se je na vec krajih tudi na našo česko deželo, tu železnice in telegraf pokončavala, davščino v denarjih mestom nakladala (samemu velikemu fabri- jjP, ~ËPa tudi živino , kruh, senó itd. pobirala , kakor je to že navada, kadar srditi sovražnik pride v ptujo deželo. Da naša armada ni rok križem držala, pričajo hudi boji, ki škemu mestu Liberců (Reichenberg) 1 milijon gold.) f pncajo jih je imela 27., 28. in 29. junija s prusko armado pri Mnihovem Gradišču (Munchengratz) in Podolu, pri Náhodu in Skalici, pri Osviecimu, pri Trutnovi, Visokovem 9 Jičinu itd. Tudi tù se je junaško bila naša armada kteri dosihmal še nobena nemška ni na pomoc pri-hitela razun saksonske pri Podolu in hanoveranske . ki > > pa neki ni mogla doseči zveze z avstrijsko in se je zdaj milo in nemilo podala pruski, ki je kralja vjela. Bog ve 9 kaj delajo* Bavarci (Parci) in drugi > da Sam se ni- kjer še ne zoperstavijo Prusom, kteri kakor vradni list Abendp." iz Dunaja od 2. dne t. m. piše, so že združili svoje dve krdeli, ki se zdaj pomikujete proti Pragu tako, svoje da je deželna vlada že zapustila glavno mesto se podala v Pelzenj (Pilsen) in praškemu mestnemu odboru izročila oblast. Kakor so popred prebivalci iz Mnihovega Gradišča (kjer sta ostala le tehant in zdrav- nik) , i" j. (uuvj uuicoia v cž , y wouuogo , jli uiuuvo , ui u.- nova itd. bežali, tako beži zdaj mnogo Pražanov bojé se silovitega sovražnika. Fzm. Benedek se je iz stra-tegičnih (vojnih) vzrokov s svojo armado postavil med trdnjavi Jožefovo in Kraljični Gradec iz Mlade Boleslave , Gostinega , Trutnove Bru- ) ker mu ni ob- veljalo rnad. , da bi bil zahranil združenje pruskih dveh ar-Vsaki hip se tedaj utegne uneti zdaj krvavi boj. Zdajci pa se mora tudi pokazati, kje ,so zavezniki nemški, ki so obljubili Avstrii pomoč. Ceski časniki obža- lujejo, da vlada ni dovolila ljudstvu napraviti crne voj- Denarni zapisnik Matičini. Novi udje: kot ustanovnik: Gospod đr. Razpet Martin, okrajni zdravnik v Postojni 10 golđ z letnim doneskom: Gospod Resek Enrik, profesor bogoslovja v Admontu n n n n n n n Blaznik Jakob, farni oskrbnik v Hrenovicah Ziegler Janez, župnik v Dolenji vasi pri Ribnici Grm Janez, duhovni pomoćnik v Spodnji Idrii Šoklič Blaž, Osona Anton, Strukelj France, duhovni pomoćnik v Čatežu Jereb France, duh. pomoćnik v Polhovem gradcu za 1865. in 1866. leto n n V H » v Crnem Vrhu >> n n n n 11 n n n n n n n ti ft Hvalica Anton, duhovni pomoćnik v Tminu Pencin Dragotin, v » v v v ii Kobal Peter, Rutar Tomaž, fajmošter pri sv. Luciji Leban Ivan, kurát v Idrii di Bača . . Kustrin Janez, provizor v spodnji Tribusi Velikonja Janez, previdnik v Ročah . . ii Skocir Jožef, kaplan v Mevcah . . . Rutar Anton, fajmošter v Podbrdu . . Bevek Janez, vikar v Grahovem . . . Kramar Filip, fajmošter v Nem ski Ruti Korošec Stefan, kurát v Stranicah . . Rihar France, župnik v Hotedersici . » Vidmar Matej, župnik v Rovtah . . . Steinmetz France, fužinar v Zeleznikih za 1865 in 1866. leto............I dr. Gavster Mavrici, okrajni zdravnik v Kamniku 2 2 2 2 2 2 2 i> i* ii i> ir ii ir 4 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 i* i> ilir ii 1* 17 ir ir ir ii ii i> ir 4 2 » ii Stari udje, ki so plaćali za 1865. ali 1866. leto za 3 ustanovniki: Za 2. leto: gg. Bušič Jožef, Rome Janez, Bonner Jožef, — leto: Hicinger Peter, Stritar Janez, Sušnik Gašper, Kovačič Janez, Majnik Janez, Moćnik France, Svetličič Francc, Napret Teodor, Bartol Baltazar. Letniki: v v Za 1865. leto: Gg. Sutaj Matija, Anžlovar France, Zerovnik Toma;, za 1866. leto: Gg. Sutaj Matija, Pokorn Anton, Erjavec Janez , Klemenec France , Križaj Andrej , Pašič Janez , Stare Alojzi, Hor vat Miha, Hôchtl Dragotin, Gregorié Ignaci, Jakič Anton, Stranecki Jožef, Urbas Leopold, Gorišek France i Ale& Luka, Aicholzer Albert, Brgant France, Pivek Janez, Povše Martin, Povše France. V Ljubljani 30. junija 1866. Dr. Jer. Zupanec. Kursi na Dunaji 3. julija. 5% metaliki 56 fl. 40 kr. Narodno posojilo 58 11. 50 kr. 1 v • • Azij srebra 131 fl kr Cekini 6 fl. 42 kr V Žitna cena V Ljubljani 30. junija 1866. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 26. 1__k n ,-k/. . v. o n OA ----Y? _ _ t a c\c\ ske (landsturm), ki bi bila gotovo zdatno pomagala ar- banaške 5 fl. 26 3 fl. 34 madi ; ker Prusa sovraži kakor gada. 4 fl C> Mnogo malih ječmena 2 fl. 87 prosa 3 fl. 10 4 fl. 22. ajde 3 fl. 67. reži oves 2 fl. 57 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.