MM'... ... »li ' I I SpjSUSKA I I CA 5 "1 v ceu j Zasavski TEDNIK TRBOVLJE, 23. IX. 1964 - ST. 39 - LETO XVII. - 20 DIN Pripadniki JLA opravili nalogo (ma) ZAGORJE. — Ob zaključku del pripadnikov JLA na trasi nove Zasavske ceste je bila v petek v taboru slovesnost, ki so se je udeležili številni gostje, med njimi generalni podpolkovnik JLA Rado Pehaček, generalni major JLA Boris Čižmek, sekretar IS za promet Alojz Žokalj, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Humbert Gačnik, sekretar IS za notranje zadeve Rlko Kolenc, predsednik okrajne skupščine Ljubljana inž. Marko Bulc, zvezni in republiški poslanci, predstavniki občinskih skupščin, družbeno političnih organizacij in delovnih organizacij iz Zasavja in drugi. i| 4 |jl im m Najprej je graditelje nove Zasavske ceste pozdravil predsednik zagorske občinske skupščine Dušan Kolenc, ki je v svojem govoru med drugim dejal, da so se pred petimi leti začele uresničevati dolgoletne želje prebivalcev Zasavja — začeli smo z gradnjo nove Zasavske ceste. Prebivalci Zasavja so tedaj radostni sprejeli vest, da bo najtežji odsek ceste gradila naša JLA. Predsednik Kolenc je nato govoril še .o delovnih uspehih pripadnikov JLA in o pomenu nove Zasavske ceste, pri čemer je poudaril, da bo dobila nova cesta polno veljavo, ko bo podaljšana do Trbovelj, Hrastnika in Zidanega mosta s priključki proti Celju in Krškemu. Ker bo tudi to delo v težkih pogojih, je poudaril, da bodo prebivalci Zasavja srečni, če bo spet prišla na pomoč naša JLA. Na koncu pa se je v Imenu vseh občanov Zasavja najprisrčneje zahvalil pripadnikom JLA za vse, kar so storili pri gradnji nove Zasavske ceste. Major Mičo Stupar, komandant enot JLA na gradbišču Zasavske ceste, pa je naglasil, da ponosno ugotavlja, da slavijo pripadniki JLA spet novo pomembno delovno zmago. Prebili so Zasavsko cesto in pri tem delovne obveze presegli za 29 °/o. Izkopali in prepeljali so 72.000 ms zemlje, zgradili 5000 m8 betonskih zidov, 1900 m* kašt, uredili 35.000 m* zgornjega ustroja cestišča itd., zraven tega pa opravili še mnogo drugih del. Vrednost del enot JLA na Zasavski cesti pa cenijo na okrog 875 milijonov dinarjev. Major Stupar je poudaril, da so bili doseženi pomembni uspehi tudi v notranjem vojaškem življenju in v sodelovanju ter da predstavlja nova Zasavska cesta še en pomemben objekt bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Na slovesnosti je govoril V PETEK SO PRIPADNIKI JLA KONC ALI Z DELOM NA ZASAVSKI CESTI. Ob tej priložnosti je bila v taboru v Zagorju ob Sa vi slovesnost, ki so se je udeležili številni gos tje tudi sekretar IS za promet Alojz Žokalj, ki je govoril o pomenu ceste in o deležu pripadnikov JLA. Svoje izvajanje je zaključil z besedami: »Živel jurišni odred Pasjeka in Maljeka, živela naša JLA!« S slovesnosti, na kateri je govoril še generalni podpolkovnik JLA Rado Pehaček, so poslali pozdravni brzojavki vrhovnemu komandantu oboroženih sil SFRJ in predsedniku republike Josipu Brozu-Titu in armadnemu generalu Ivanu Gošnjaku. Predsedniku Titu so pripadniki JLA sporočili, da so častno opravili nalogo pri gradnji nove Zasavske ceste. Za uspešno delo so bili vsi pripadniki JLA nagrajeni z izrednim dopustom; posameznim enotam pa so bile podeljene številne praktične nagrade (radijski in televizijski sprejemniki in drugo). V TOLMUNIH je bila v petek odkrita spominska plošča v znak priznanja pripadnikom JLA, ki so gradili Zasavsko cesto Zasedanje Skupščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja (ma) TRBOVLJE — Danes zaseda v. Trbovljah skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja v Zasavju. Na dnevnem redu je obravnava poročila o poslovanju sklada zdravstvenega zavarovanja, informacija o delu In problemih pokojninske službe, po ročilo o poteku mandatne dobe polovice članov skupščine ln sprememba sklepa o Števi- ZAGORSKI PIONIRJI so ob veliki delovni zmagi pripadnikov JLA, prebitju Zasavske ceste, izročili komandantu enot, majorju M ičl Stuparju, cvetje in mu čestitali k pomembnemu uspehu Danes: URADNI VESTNIK ZASAVJA lu članov skupščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja tn določitvi volilnih! enot. V LITIJI VLAK V VPREGO 20. septembra je na nezava« rovanem železniškem prelazi! na Graški cesti pri Litiji ob 18,45 tovorni vlak zadel v vpre* go, last Ivana Cerarja Iz Bltlij pri Litiji. Voznik se ni preprL čal, če Je proga prosta Vlak Je zadel v vprego, zmečkal konje In voznika. Ivan Cerar Je zaradi poškodb umrl, sopotnika Jože Lovše in Janez Cerar, pa sta zaradi težkih poškodb morala ostati v ljubljanski bolnišnici. PREMALO POVIŠANE CENE KINOVSTOPNICAM PRIJAV Pisali smo že o trboveljski podružnici Društva kadrovskih delavcev Ljubljana. Mogoče je bilo netočno to, da smo napisali, da je društvo že ustanovljeno. Namreč, društvo, oziroma podružnica že obstaja, vendar do njene ustanovitve zaenkrat še ni prišlo. Vzrok temu pa bi bilo treba iskati v premajhnem odzivu delovnih organizacij kot kolektivnih klanov bodočega društva in tudi premajhnem številu individualnih prijav. Trboveljska podružnica bo, kot smo izvedeli, imela kolektivne člane (te bodo predstavljale delovne organizacije) pa tudi individualne člane (iz vrst kadrovskih delavcev, psihologov, socialnih delavcev itd.). Za izvrševanje svojih nalog bo društvo nujno potrebovalo finančna sredstva. Le-ta bo dobilo s članarino svojih članov oziroma kolektivno članarino delovnih organizacij. Višina kolektivne članarine se giblje od 5000 dinarjev naprej, glede na število zaposlenih v kolektivu. podružnica v Trbovljah je nastala na pobudo Društva kadrovskih delavcev SR Slovenije, ustanovili pa so že iniciativni odbor, ki že pripravlja program dela in zbira prijave. Zal je v teku enega meseca prišlo- bore malo teh prijav, kar vsekakor ni razveseljivo, če pomislimo, da bodo delovne organizacije od članstva v tem društvu imele samo korist v pogledu ti, da bo ZB preko aktiva še kadrovskih služb in same ka- bolj povezana s terenom; Prejšnji teden je bilo v Trbovljah posvetovanje predstavnikov kinematografov trboveljske občine o težavah, v katere so zapadli kinematografi. Ugotovljeno je bilo, da se cene kinematografskih vstopnic v zadnjih dveh letih niso dvignile, kljub naraščanju stroškov, ki bremene predvajanje rednega kino programa. Zaradi velikih stroškov, ki jih imajo kinematografi, so se zastopniki odločili, da na predlog samoupravnih organov povišajo cene vstopnic za kino predstave. Tako bosta kino Delavski dom in kino Svoboda Trbovlje II zvišala cene vstopnic z 2. septembrom 1964, in sicer: IV. prostor, sedanja cena 70 din — nova cena 90 din; III. prostor, sedanja cena 80 din —. nova cena 110 din; II. prostor, sedanja cena 90 din — nova cena 120 din; I. prostor, balkon sedanja cena 200 din — nova cena 130 din. Kino Svoboda Trbovlje pa bo uveljavil z 2. septembrom 1964 naslednje cene: III. prostor, sedanja čena 70 din — nova cena 90 din; H. prostor, sedanja cena 80 din — nova cena 100 din; I. prostor, balkon, sedanja cena 100 din — nova cena Povišane vstopnice v Trbovljah bodo v povprečju še vedno nižje od cen vstopnic ostalih kulturnih in zabavnih prireditev. Znatno pa so te cene nižje od stopnic za športne prireditve. Kljub povišanju cen pa ostanejo še tudi. vnaprej filmske predstave najcenejša kulturna zabava za našega delovnega človeka. Uprava kinematografov Delavski dom Svobode II in Svobode Zasavje Barvne razglednice Trbovelj in še kaj... V prejšnji številki našega tednika smo naše bralce seznanili z novimi barvnimi razglednicami mesta Trbovelj. Danes pa naj bi bil namen pisanja nekoliko drugačen. Oglejmo si drugo stran medalje. Turistično društvo iz Trbovelj je torej uspelo . izvršiti akcijo, ki je prinesla. Trboveljčanom barvne razglednice. Samo turistično društvo pa se je nenadoma znašlo v veliki zagati. Vsa trgovska in tudi precej drugih podjetij v Trbovljah so namreč obljubila društvu, da bodo prevzela celortnp zalogo teh razglednic. Resnično so prevzela samo manjši del zaloge, tri četrtine naklade pa je še vedno na zalogi pri turističnem društvu. TD Trbovlje se je spet lahko (na srečo!) pomenilo z »Jugo-rekla-mom«, ki je povrnitev vseh stroškov (ti znašajo 5 milijonov dinarjev) odložil do spomladi 1965. Podjetja v Trbovljah se zdaj izgovarjajo na vse mogoče načine, da ne morejo prevzeti celotne zaloge. Omenimo naj, da bi trboveljska podjetja vsekakor z večjim razumevanjem lahko pomagala Turističnemu društvu, saj bi od tega imela verjetne samo korist. Čeprav bo Turistično društvo z lastnimi sredstvi skušalo rešiti ta problem, je za ustanove, kot so »1. junij«, »Tobak« in druge, še čas, da popravijo zamujeno! (žak) Skrb za borce - skrb vse družbe V sredo, 16. septembra, so predstavniki Zveze borcev razpravljali o nekaterih perečih vprašanjih, ki zadevajo borce; posvetovanja sta se udeležila tudi Ado Naglav, predsednik občine Trbovlje, in Stane Hodej, predsednik občinskega odbora SZDL Trbovlje. Udeleženci posvetovanja so govorili še o nekaterih drugih vprašanjih in se nato dotaknili še stanovanjskega vprašanja. DOM NA VRHEH POSTAJA PREMAJHEN Trboveljska ZB NOV Je na Vrheh zgradila Dom revirskih ln savinjskih borcev NOV. Najprej so v njem nudili usluge le članom ZB. zdaj pa se Je po- nega H. v Trbovljah ugotovili, da je delo. dravske politike. ZB že nekaj let zaman BEESEE ba. Res jim je šla doslej občina na roko, kolikor je mogla, vendar sredstva ne zadoščajo. Dovolj žalostno je, da si moramo še dvajset let po osvoboditvi prizadevati postavlu a weekend hIllcl, v nekako priti do stanovanj za. prihodnje pa jih mislijo zgraditi borce; za to bi bilo treba za- Se več. Računajo, da bo v na-dolžiti predvsem gospodarske slednjih letih, ko bo zgrajena organizacije, kjer so borci, ki “g* *• večJa twtreba P° le' skrb za borce skrb vse družbe, torej ne samo Zveze borcev, ampak tudi delovnih organizacij In podobno. V bodoče si bo treba prizadeva- (žak) treba je dobiti prizadevne Prav tako bi bilo potrebno že v vsaki delovni organizaciji, kjer so pač zaposleni naši borci, reševati vrsto drobnih in tudi večjih problemov, s katerimi se mora sedaj ubadati le ZB, ki pa sama tudi ne zmore vsega: Partizanskem vrhu že drugo leto zaprt. Zaradi tega postaja Doni na Vrheh pre.iajhen. Tam razpolagajo le z 18 ležišči. Organizacija ZB je že začela razmišljati o razširitvi doma. Ležišča bodo pridobili tako, da bodo že letos OZIMNICA IN PREKUP -CEVALCI potrebujejo posleni. stanovanja, za- Smo v čase, ko nas vse skrbi, kje In kako sl bona priskrbeli ozimnico. Naj takoj v začetka povemo, da. se Trboveljčani glede tega lahke brez skrbi, saj Je tukajšnje podjetje »VITA-MINKA« zagotovilo dovolj velike količine kvalitetnih prolzvo- silijo v takšne kupčij«, seveda zaradi nepoučenosti. Prekupčevale! poleg prepovedane trgovine prodajajo grozdje, ki po kvaliteti, pa tudi po cent ne ustreza predpisom, ki Jih vsebuje pravilnik te vrste. Ljudje verjetno vidijo nek poseben »čar« pri tej dov le vrst«. O tem smo še pl- trgovini v tem, da Jim pač ni Številki našega tednika, treba plačati 26 odstotnega dav- sall v 37. danes pa Jo namen našega pisanja nekoliko drugačen. Za kaj gret Kot vsako leto se tudi letos pojavljajo v Trbovljah In tudi drugod po Zasavja tako Imenovani prekupčevalci, ki prodajajo ljudem krompir, grozdje, pa tudi druge agrarne pridelke. Horda se ljudje pri lem niti ne zavedajo, kako In koliko so Jih pri prodaji tl prekupčevalci opeharili. Kot primer naj navedemo, da Je nekdo dobil pri kmetih krompir po » din za kilogram, ljudem pa ga Je potem prodajal po 4$ dinarjev In el pri tem na nezakonit In špekulativen ter kazniv način prislužil lepe denarce na račun nepoučenih ljudi. Ta primer se Ja zgodil v Trbovljah In kdo ve, koliko Je te takih primerov v naših krajih. Pri prodaji grozdja (Industrijskega) Je sadeva sama mogoče (In prav gotovo Je) še bolj drastična. Prekupčevalci z grozdjem, teh Je največ iz vzhodnega dela Srbije, predvsem Iz Negodna, na nezakonit način kupčujejo In ravno tako opeharjajo naše ljudi, ki poleg tega večkrat sami ka za kupljeno grozdje. Seveda tudi prekupčevale! spravijo v svoj fep tisto količino denarja, ki bi ga morali odšteti kot pri. spevek. Sicer pa spet lahko postrežemo s primerom — In to kar s trboveljskega trga. Tara smo pred dnevi ugotovili, da proda- AKTUALNOSTl JaJo sicer v Trbovljah te »znani« trgovci z grozdjem. Industrijsko grozdje »prekopat« po cent 150 dinarjev 1 Morda bo zadeva bolj Jasna, če povemo, da bo trgovsko podjetje »Vltamlnka« Isto grozdno sorto prodajalo po ceni 76 do 71 dinarjev. Primer Je vsekakor dovolj Ilustrativen In po njem Je lahko videti veliko družbeno zlo. ki se že celo vrsto let pojavlja v naših krajih Poleg omenjenih pa Je tu te nekaj stvari, ki morda tudi govorijo o nekaterih nepravilnostih Tako na primer sindikalne organizacije pri različnih ustanovah kupujejo pridelke za ozimnico, namenjene članom svojih kolektivov. Pri tem pa največkrat nestrokovno edberejo te proizvode, poleg tega Jih pa le preplačujejo. Verjetno Je tu edina pravilna pot, da če le skrbi sindikalna organizacija v posameznih podjetjih za ozimnico svojih članov, naj to stori s pomočjo »Vltamlnke«. To misel Je sprožil primer sindikata v »RUDISU«, kl Je predložil »Vitamin, ki« spisek svojih uslužbencev, kl lotijo dohiti kvalitetno ozimnico, Ta primer Je posnemalo tudi nekaj drugih delovnih organizacij v Trbovljah. Naslednji problem s tega področja pa •• tako Imenovane »črne vožnje«. Namreč, šoferji v nekaterih podjetjih svojevoljno prevažajo te »prepovedane« tovore. Sama podjetja bi morala v takih primerih ostro ukrepati In tndl nadzorovati svoje voznike. Trtna Inšpekcija ho e pomočjo Ljudske milice kontrolirala »črne prekupčevalce« In »črne vožnje« ter primerno ostro ukrepala. Zalo še enkrat opozarjamo prebivalce Iz Trbovelj, Zagorja In Hrastnika, naj pri teh primerih pazijo In naj se ne puste zavajati In prevarati od ljudi, kl so navadni prevaranti In naši družbi In tudi samemu razvoju trgovine prav nič ne koristijo. Ob zelo ugodnih pogojih, kl Jih trgovska podjetja nudijo potrošnikom (mimogrede naj povemo, da dobijo v Trbovljah stranke krompir na svoj domII. le resnično nerazumljive počet le nekaterih ljudi, kl se ogrevajo za to »črno trgovino«, kl Jo naj še enkrat talin imenujemo Prepričani smo, da bodo potrošniki spoznali svojo Zmoto. (žak) Seveda je zdaj spet vprašanje, kako s tistimi borci, ki so že upokojeni. Zedinili so se, da bo tu pomagala s svojimi sredstvi občina, pri zaposlenih borcih pa naj bi dqlc vsaj ppiovico gospodarske organizacije, .drugo polovico pa stanovanjski sklad. Na koncu so sklenili, da bo na eni prihodnjih sej skupščina občine Trbovlje obširno obravnavala vsa ta vprašanja. N. D. Dnevni penzion na Vrheh Je bil letos 1400 din, člani ZB NOV pa so plačali le po 706 din. ZB Je Imela do letošnjega marca v upravljanju tudi Dom rudarjev na Partizanskem vrhu, ker Jim Je potekla pogodba. Je prenehalo tudi upravljanje In zdaj Je dom zaprt. Ce bo cesta do Vrhov v zimskem času prevozna, el v Domu ZB na Vrheh obetajo dosti obiskovalcev (ob Igrah kovinarjev imajo okrog 200 gostov). Obiskovalci so z novim upravnikom zelo zadovoljni, zato Je mogoče pričakovati, da se bo obisk večal. Ker bo že v kratkem delno rešeno vprašanje pomanjkanja ležišč, bo zanimanje za Vrhe skorajda zagotovo naraslo G. NOVI PROSTORI »VITAMINKE« Pri trgovskem podjetju »VI-tamlnka« v Trbovljah je še vedno čutili pomanjkanje ustreznih lokalov Lokala pri »Ameršku« in »Na mostu« sta vsekakor že zaradi neustreznega prostora neprimerna, poleg tega pa sta se zelo nerentabilna Podiet> samo ju je Trbovlje pravljena, vprašanje je le še preselitev sezonskih delavcev in nekaj adaptacijskih del. Drugo leto ima podjetje v načrtu adaptacijo * lokala Prl Sitarju na Vodeniki cesti. Tu sta dva prostora po adaptaciji pa bo tam samo en prostor. Tudi sama oprema bo zelo sodobna. (žak) že mislilo ukiniti, vendar s*a lokala še ostala — na željo tamkajšnjih prebivalcev »VI-taminka« bo verjetno že čez mesec dni odprla nov lokal v ooslcvni zgčadui Komunale Oprema za ls( lokal je že prl- NAR0CAJTE VAS UST Ms8?St I **e*vu« Zasavski TEDNIK f Sprejeti programi dela 2E MANJ PROBLEMOV V ŠOLSTVU Družbeno-politične organizacije hrastnlške občine so v preteklih dneh Izdelale programe dela do konca junija prihodnjega leta. Iz programov dela Izhaja, da bodo družbeno-politične organizacije obravnavale nekatera aktualnejša vprašanja. Tako bo ObSS predvsem obravnaval problematiko organizacij ln družbenih služb, Se posebej kadrovsko politiko, nagrajevanje ln delitev, standard Itd. ObO SZDL se bo zavzel za hlbrejSt razvoj šolstva, zdravstva, za po- žlvljanje dela krajevnih skupnosti, za razvoj družbenega upravljanja ln- za kvalitetnejše delo občinske skupščine. ObK ZKS pa bo nadaljeval s predkongresno aktivnostjo, pozneje pa bodo obravnavali kongresno SEJA OBČINSKE ZVEZE DPM Občinska zveza DPM je na svoji zadnji seji razpravljala o pripravah na praznovanje Podobno kot v Litiji, Zagorju ob Savi smo se tudi V gradivo in razčiščevali nekatera 'Hrastniku pozanimali na začetku novega šolskega leta za probleme šol. NAJPREJ OSNOVNA SOLA DOL PRI HRASTNIKU: na šoli imajo v 8 razredih 284 učencev; v okviru šole sta še podružnici v Turju (23 učencev v 4 razredih) in na Kalu (25 učencev v 2 oddelkih s kombiniranim poukom). Kadrov je na šoli dovolj, manjka le predmetni učitelj za pouk angleščine. Ker je kader mlad, mu starši toliko ne zaupajo kot starejšemu kadru« čeprav to sploh ne bi smel biti problem. idejna vprašanja v avezi z razvojem komune. V prihodnjih dneh bodo programe dela obravnavali na sestankih KO SZDL, OO ZK in sindikalnih podružnic. 29. novembra. Tega dne bodo imeli pionirski odredi na šolah konference, na katerih Na šoli na Dolu imajo sicer samo en kabinet, vendar Hrastniški kolesarji drugi na državnem prvenstvu Predzadnjo nedeljo, 13. Kajič, 10. Branko Povh. Med septembra, je bilo v Novi ekipami so zmagali kolesarji Gradiški državno prvenstvo Spartaka, drugi so bili za kolesarje - turiste. Na Hrastničani tretji pa Rog iz 60 km dolgi progi je startalo Ljubljane itd. nad 50 kolesarjev iz vseh ju- OmeniU velja, da so beo-goslovanskih klubov. 8raJskl sodniki zaradi zame- Kolesarji so yozili na pro- me?f tefrteSa d gi Gradiška—Slavonska Po- šestega oškodovali Hrastni-že^a, in sicer na progi, ki je ^ane za ekipno zmago, bila v glavnem ravninska. Med posamezniki je zmagal Stjepan Purgo, član Spartaka; Hrastničani pa so se 'IH imajo . ti- »«« pripomočke. Sola «1 kobro .r.ieoo letnice osvoboditve, izvolili J. M. tehnično delavnico in obnovljeno telovadnico. Notranjost šole pa je slaba, saj je bila zadnjič pleskana 1947. leta. bodo pionirske starešinske Nekatere učilnice so letos dobile parket največ po zaslugi svete itd. Hrastniški pionirji Tovarne Kemičnih izdelkov. CENTRALNO OSNOVNO SOLO NARODNEGA HEROJA RAJKA V HRASTNIKU obiskuje v 8 razredih s 40 oddelki 1285 učencev. Podružnično šolo v Podkraju, kjer je 5 razredov, pa obiskuje 29 učencev. Zaradi kadrov na šoli nimajo posebnih problemov. Kabinete bodo uredili v najkrajšem času. šola ima lepo urejeno telovadnico in igrišče, da lahko nudi učencem idealne pogoje za športno izživljanje. Posebnih problemov na šoli narodnega heroja Rajka zdaj skorajda ni. G* se bodo vključili v tekmovanje vseh naših pionirjev ob 20-letnici osvoboditve. Občinska zveza DPM Hrastnik je na zadnji seji razpravljala še o pripravah na praznovanje tedna otroka in na bližnje občne zbore društev prijateljev mladine. uvrstili takole: 2. Joče Majes, 3. Vinko Železnik, 7. Rudi PREVRNILA SE JE PRIKOLICA (g) Hrastnik — Dne 19. 9. ob 10.30 se je na Marnovem klancu pri Hrastniku prevrnila prikolica z registracijsko številko 12-20- MS. Voznik kamiona MS 21-32, Gjerek O DELU HRASTNISKE MLADINE tistih mladincev, ki aktivno sodelujejo v športnih organizacijah. Drugače pa vedno — Športna dejavnost je prav sedaj — v času dopu- Tokrat je o hrastniški organizaciji ZMS povedal nekaj kaže, ^a ^? .st^r seveda ne jemljemo v obzir zanimivosti Jože Guzej, član občinskega komiteja ZMS v ^torej^ nadejamo dobrin re- HcHh mlarUn„pv w »irtivno Hrastniku. Na naša vprašanja je takole odgovarjal: Kaj pa aelovne akcije? Kaj bi lahko povedali tre- aktivov v hrastniški komuni. — Mladina iz Hrastnika je prirejamo tekmovanja, pred-nutno o aktivnosti hrastniške Program za ta seminar je že sodelovala v prostovoljni de- vsem ob dnevu mladosti, ob-mladine? pripravljen. V glavnem bomo lovni akciji pri urejanju igri- timskem prazniku in drugih __ prav sedaj so v teku tam razpravljali o predkon- §ta bivšega ŠD »Rudar«, priložnostih. Kulturna de- intenzivne priprave za or- grešni dejavnosti mladine in prav tako pa je odšlo šest javnost: pred kratkim smo ganiziranje letnih konferenc pa o izvedbi že prej omenje- mladincev za dva meseca na imeli zabavni večer, zdaj pa _________ ___________ _______ po mladinskih aktivih tako nih letnih konferenc mladin- Jadransko magistralo. Nekaj smo redno organizirali mla- Avgust, star 26 let, stanujoč v delovnih organizacijah kot skih aktivov. Letos bomo tudi brigadirjev je bilo vključenih dinski ples. V zimskem času v Kobilju št. 13 pri Lendavi na šolah, prav tako pa se pri nas organizirali tekmova- tudi v trboveljsko MDB. Ko imamo namen prirediti še " tudi pripravljamo na občin- nje za dvig produktivnosti v se bodo drugo leto pričela več takih zabavnih večerov sko konferenco ZMS, ki bo delovnih kolektivih. Takšno dela za izgradnjo bazena, pa s programom. Radi bo uvedli predvidoma 15. novembra, tekmovanje smo sicer že lani bomo seveda tudi sodelovali tudi plesno šolo in zaradi te- Okrog 25. septembra name- izvedli, vendar ni bilo pri- pri gradnji s prostovoljno ak- ga smo že prosili Delavsko ravamo izvesti dvodnevni čakovanega interesa, pa tudi cijo. zaradi težkega bremena nt mogel speljati, zato je zapeljal vzvratno, toda talko, da se je prikolica prevrnila. Škoda na prikolici in tovoru je minimalna — okrog 10.060 seminar za predsednika in organizacija samega tekmo- Se nekaj o kulturni oziro- dinarjev. sekretarje vseh mladinskih vanja je »škripala«. Letos ma športni dejavnosti? univerzo in Zvezo Svobod, ki naj bi plačali plesnega učitelja. (žak) »ZASAVSKI TEDNIK« ODGOVARJA NA ANONIMNO PISMO Mater rudniških najmlajših šoloobveznih otrok Pred časom Je prispelo v uredništvo »Zasavskega tednika« pismo s podpisom »Matere rudniških najmlajših šoloobveznih otrok«. Skorajda bi pismo romalo v koš, ker na anonimna pisma ne odgovarjamo, niti jim ne mislimo odgovarjati v prihodnje. Zaradi »aktualnosti« vprašanja, ki ga pismo obravnava, smo se tokrat odločili, da odgovorimo. Morda bi v tem času. odgovorili že materam na njihove naslove, ker pa zanje ne vemo. smo se odločili za javni odgovor. Takole so zapisale nepodpisane »Matere rudniških najmlajših šoloobveznih otrok«: »Vsepovsod je govor o' reformi šolstva v Hrastniku. Ne vemo, zakaj bi naj bilo dobro, da najmlajši otroci hodijo z rudnika v šolo Ivana Cankarja ln to še v spodnjo. Sola na rudniku je bila zgrajena za to, da ne bodo majhni otroci hodili po celem Hrastniku v šolo, da bodo matere bolj brez skrbi, ko bodo njihovi otroci hodili v šolo in iz nje. Rudniške žene so udarniško delale pri šoli za to, da bodo brez skrbi puščale otroke v šolo ,..« To je samo delček pisma, v katerem se nepodpisane matere zavzemajo, da bi organizacija osnovnega šolstva ostala pri starem. Zakaj, ne vemo, ker njihova navajanja niso dovolj prepričljiva. In še odgovor na pismo: Res se Je v Hrastniku že dolgo časa govorilo o združitvi šol, za kar Je bila zainteresirana široka javnost. Čeprav smo o reorganizaciji osnov- nega šolstva že nekajkrat pisali, ne bo odveč, če o tem problemu spet napišemo nekaj več. Ko se je pred leti na zborih volivcev razpravljalo o učnih uspehih in kadrovskih problemih na šolah, je bil iznesen predlog o združitvi osnovne šole narodnega heroja Rajka in osnovne šole Ivana Cankarja. Ker so se tl problemi lani še stopnjevali, so začeli pristojni organi to možnost podrobneje proučevati. Tako so ugotovili, da bi z združitvijo res lahko -rešili precej težav predvsem bi odpravili problematiko v zvezi s pomanjkanjem učnega kadra, prostorov in učil za sodobni kablnetski pouk na višji stopnji, s čimer bi bistveno izboljšali pogoje za bolj zadovoljive učne uspehe. Ob vsem tem se je — razumljivo — pojavilo tudi nekaj vprašanj, na primer otroci bodo imeli daljšo pot v šolo. Vendar so pozitivna in napredna spoznanja, predvsem pa utemeljeno upanje na boljše učne uspehe oziroma kvaliteto znanja ob zaključku osemletnega šolanja, »odtehtala« slabe strani. Zaradi daljše poti so bili pred očmi predvsem najmlajši. Vendar je bilo ugotovljeno, da je pot le dobrih sto metrov daljša (In celo manj nevarna) od poti v otroško varstveno ustanovo za otroke iz Zgornjega Hrastnika, oziroma od lanske šole za prvošolce iz Spodnjega Hrastnika. Vsestransko proučen predlog o združitvi so obravnavali tudi zbori volivcev, kjer so bili občani seznanjeni z vsem, kar Jih Je v zvezi s tem zanimalo. Imeli pa so tudi priliko povedati svoje mišljenje o reorganizaciji šolstva. Skoraj vsi zbori volivcev so predlog o združitvi osnovnih šol narodnega heroja Rajka in Ivana Cankarja sprejeli, 29. avgusta pa ga je potrdila tudi Občinska skupščina Hrastnik. Po seji Občinske skupščine Hrastnik se je začelo intenzivno delo, da bi se pouk pravočasno in normalno začel. Pripravljene so bile učilnice, preseljen nujno potreben inventar in učila, razdeljeni učenci po razredih ln turnusih, urejen predmetnik, urnik itd: Za varnejšo pot skrbi na seminarju usposobljena šolska prometna 'milica, ceste pa so na novo označene s prehodi za pešce. Ker je Občinska skupščina zagotovila znatna sredstva za opremo kabinetov, popisujejo učila. S tem bo omogočen že letos kabinetni pouk fizike in kemije, likovni in tehnični pouk; za telesno vzgojo pa že imajo učenci eno od najbolje opremljenih telovadnic. S tem bo šola Izpopolnila že precej pogojev, ki jih bo v doglednem času^ postavljal zakon o verifikaciji osnovnih šol in ki jim na primer na bivši osnovni šoli Ivana Cankarja ne bi bilo mogoče zadostiti. Pričakujemo, da bodo tudi matere rudniških najmlajših šoloobveznih otrok spoznale, da imajo vsi otrApi hrastniške doline pravico do enako kvalitetnega pouka in da so bila poleg prostovoljnega dela in vsestranske pomoči rudnika vložena v šolo narodnega heroja Rajka tudi velika družbena sredstva. I Seja obeh zborov Skupščine občine Zagorje ob Savi Družbeni plan zadovoljivo dosežen Na 16. seji obeh zborov Skupščine občine Zagorje ob Savi, ki je bila 17. septembra, o: ■ potem, ko so odborniki poslušali poročilo o izpolnjevanju družbenega plana in proračuna občine Zagorje ob Savi za razdobje januar — junij 1964, v razpravi še posebej poudarili, da je potrebno vso problematiko prenesti na delovne kolektive. Med drugim so govorili tudi o tem, da so »Ljubljanske mlekarne« pripravljene urediti v Zagorju ob Savi obrat družbene prehrane, ki je nadvse potreben. Dosedanje razprave so bile upoštevane tudi v tem, da bodo »Ljubljanske mlekarne« uredile v starih prostorih knjigarne mlečno restavracije. Govora je bilo še o izvozu, pri čemer je bilo slišati, da bo Rudnik rjavega premoga Zagorje v letošnjem drugem polletju povečal izvoz premoga v Avstrijo; Lesno industrijsko podjetje Zagorje ob Savi pa raz- mišlja o- prehodu na proizvodnjo novih artiklov, in sicer s sodobnim tehnološkim procesom. V razpravi je bila omenjena še priključitev podjetja »Potrošnja« k Ljubljanski »Prehrani«, o čemer so dogovori v teku. Razpravljalo se je še o investicijah in pri tem omenilo premajhno angažiranje notranjih rezerv za to. ■ Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve. V razpravi je bil predvsem poudarjen razmah individualne stanovanjske izgradnje. M Skupščina občine Zagorje ob Savi je na zadnji seji sprejela še odlok o gasilskem skladu in odlok o kontroli obrtnih uslug, soglasno je sprejela predlog o sofinanciranju Zasavske ceste, prevzela je investitorstvo za pošto na Izlakah in med drugim sklenila prenesti določene pristojnosti na svete občinske skupščine. (rap) Naročam »ZASAVSKI TEDNIK« Pošiljati mi ga začnite takoj — " z dnem__________1%_ Priimek in ime "Kraj, ulica, hišna št. Lastnoročni podpis Pošta ifiazmah planinske dejavnosti Planinstvo ima v turistični dejavnosti zagorske občine določen pomen. Majhne prenočninske zmogljivosti v Zagorju in na Izlakah ne morejo zadovoljiti vseh potreb; zato planinske postojanke pripomorejo, da se ublaži problem pomanjkanja prenočninskih zmogljivosti. Lani je hila na Zasavsko obisk. Postojanka, ki ima 16 planinski dom z zmogljivost-\ jo 40 ležišč. Sindikat iz Za-( gorja je začel z gradnjo počitniškega doma; zaradi po-i manjkanja sredstev pa so' dela opustili. Idealna lokacija na višini 900 metrov ob • H y so y o s £ <_ - S - 1 P* IT .j B F zaradi česar se bodo morali turistični in planinski delavci oskrbovana neprekinjeno od 15. junija do 15. septembra, da se je PD Zagorje odločilo, Pestrost obiskovalcev je evi- da dogradl dom- K sodelova- cesta vrha do samega Cemšeniške nju je povabilo zagorske de- gozdna vznožja planine. Med turističnimi in planin- teliev te edinstvene Dianine da 1)0 dom Prihodnie leto skimi delavci je v Zagorju Julija letos v Zagorju na sve-V Zasavin občutno razširil d°8rajen. Od doma bo do ob Savi mnogo požrtvovalno- čan način odprt Muzej NOB. Kočo II’„ vrha Cemšeniške planine le sti in idealizma. Sedanja nji- v,- oh*flnp oh Savi kontrolni Po Zasavski "planinski poti dišče ni Cemšeniški planini, .obveščamo, da je Muzej NOB n! oni nc v n Kn^rovte _ Kumrovec — Kum, ki usmer- kjer bo sezona skozi vse leto. v Zagorju ob Savi odprt za hova naloga je — zgraditi Maja letos je izšel vodnik rekreacijsko in turistično sre- planinske poti Kumrovec — Kum. Na severozahodnem pobočju Cemšeniške planine se od- !a ljubitelje gorske prirode Upajmo le, da ne bo ostalo ogled vsak ponedeljek od 15. tudi na področje, ki ni bilo ,n "o*n»,h mA n= <*= hn- y 1 le pri načrtih, pač pa da bo-Bližina mo lahko že kmalu poročali o začetnih delih pri izgradnji najbolj obiskano. - glavne prometne žile, ceste „_________ _______ _________ Pira novo rekreacijsko pod- Maribor—Ljubljana, pa tudi tega središča, prepotrebnega ročje, kjer namerava Planin- obeta Cemšeniški planini iz za delovne ljudi Zagorja. ""x ” J leta v leto več objskovalcev, ZAKLJUČEK GLAVNE SEZONE V MEDIJSKIH TOPLICAH goro zgrajena cesta, zaradi Postelj ortato robu idealnih smučarskih te- pripraviti na povečan dotok ske8FpostojankeObčutno po^ LkrhLLa nenr^kinleno od renov je prav gotovo vzrok, obiskovalcev, saj je zgrajena večal. Prejšnja leta je bila Zasavska gora obiskana v -- . , . ... . nju je povaono zagorsKe ae- večjem številu le ob sobotah dentirana v spominsti knjigi ,0Jvne organizacije. Izgleda, in nedeljah, zdaj pa se je in kaže, da se je krog ljubi- Ha ^ Hrirn nrihn^nip jptn stanje močno spremenilo, saj je ta postojanka dostopna z vsemi motornimi vozili z zagorske, litijske in moravške smeri. Na še večji obisk pa bo gotovo vplival priključek na Zasavsko- cesto. Ta dejstva narekujejo odboru PD v Zagorju še večjo aktivnost, da bo planinska postojanka na Zasavski gori pravočasno pripravljena na večji obisk in da bo zadovo- s*to društvo Zagorje dograditi ljlla z udobjem tudi zahtevnejše obiskovalce. Cas kaže, da takšna postojanka ne more biti domena samo planinskega društva, pač pa celotne komune, saj bo turizem tudi v Zagorju ob Savi in v celotnem Zasavju pomemben člen v gospodarstvu. Znano je tudi. da je bi)o letos zab-toženo močno izletniško udejstvovanje izseljencev, ki so prav radi v lepih poletnih dneh obiskovali planinske postojanke. Vendat planinsko_društvo s svojo de Javnostjo in kljub skrbnem-gospodarjenju lahko le po slopoma izboljšuje notranj-ureditev planinskih pošto jank in skrbi za markacij, poti; večjih investicijskih de pa društvo ni sposobno ze ».četi. Za tedensko rekreacijo ki, žejo Zagorjani veliko zani manj e, posebej že zdaj, ko s vzpostavljene avtobusne zve ze s Fodkumom. Senožetn in Cemšenikom. Tako so ru darjem in drugim delavcen približani višje ležeči predel zagorske občine. Med temi j. na primer Cemšeniška planina doživela letos rekorden Oglejte si Muzej NOB v Zagorju Svet muzeja NOB zagorske občine sporoča, da je bil 4. Vse občane Zagorja ob Savi in drugih zasavskih občin Letos se je promet v »Medijskih toplicah« precej povečal. Povečalo se je tudi število obiskovalcev. Lani so imeli 1600 riočitev, letos do zadnjega avgusta pa 1647 Nočitev inozemskih gostov je bilo lani 700, letos pa 1029; domačih pa lani 900, letoš pa 618. V treh mesecih glavne ;ezone je bilo letos 147 ino-lemskih gostov, ki so imeli 1002 nočnine; 151 domačih lostov pa je imelo 366 nočnin. Inozemski gostje so na Izlakah, bivali povprečno 7 ini, domači pa le dva dni in ool. Med inozemci je bilo na Izlakah največ Nemcev, Rojakov, Francozov, Avstrij-ev in Italijanov. Nekaj sku-iin inozemskih turistov se je irijavilo za bivanje na Izla-ah tudi za jesen, zaradi če-tt računajo, da se bo obisk nstov precej povečal. Ob koncu glavne sezone pa na Izlakah že mislijo na zimsko sezono. Skupaj z aktivom ZMS in Turističnim društvom razmišljajo o umetnem drsališču, s čimer bi ušpeli podaljšati sezono na vse leto. uredilo v tej sezoni tudi iz-, dajo jedilnega lista, v sodelovanju z ljubljanskim trgovskim podjetjem »Tobak« pa so izdelali serijo barvnih razglednic Izlak in okolice. do 18. ure in vsak četrtek od 8. do 12. ure. V kolikor bi si člani posameznih organizacij ali društev hoteli ogledati muzej izven določenega časa, naj to .sporočijo vodstvu muzeja dva dni pred nameravanim obiskom. mam Medijske toplice so si pt-ve uredile1menjtinko tjiK-TEDEN BOJA PROTI TUBERKULOZI V ZAGORJU lut, v kateri so letos zame- Tudi letos, ko je svetovno leto zdravja, bodo v Zagorju ob Savi izvedli teden protituberkulozne dejavnosti, in sicer do 30. septembra. Doslej so pripravili njali za 2,5 milijona din deviz, kar kaže na to, da je bila na Izlakah menjalnica vsekakor potrebna. Ze večkrat smo pisali o oroblemih kadra. Kljub vsem težavam bodo letošnji plan prometa (45 milijonov din) presegli za 10*/o, saj računajo na promet v višini 50 milijonov din. Za zaključek naj omenimo. da je bila letošnja sezona v Za letovanje na Izlakah pa Medijskih toplicah zadovolji-e za prihodnje leto zanimajo va; ob nedeljah se je zbralo raven Bavarcev tudi Itali- na Izlakah tudi okrog 350 anl motornih vozil. Podjetje je v času od 21. do 30. septembra. Doslej so pripravili že troje predavanj: o tuberkulozi nasploh je predaval dr. H. Hofman, o tuberkulozi otrok dr. F. Strojnik in o genitalni tuberkulozi dr. F Sadar. Po šolah pa so boju proti tuberkulozi posvetili po eno učno uro. Zraven tega pa bodo v sodelovanju z Delavsko univerzo predvajali še nekaj filmov. Svet za zdravstvo pri zagorski Občinski skupščini je pred tednom boja proti tuberkulozi izdal program dela, ki zajema izdelavo evidence vseh tuberkuloznih bolnikov na področju zagorske občine, sestavo evidence socialno ogroženih družin, patronažne sestre bodo obiskovale bolnike in njihove družine in jih poučevale o negi takega bolnika itd. V tednu boja proti tuberkulozi pa bo občinski odbor RK Zagorje ob Savi — kot vsako leto doslej — razdelil propagandni material, značke in drugo. Uspehi in ležave delavske univerze Prejšnji teden smo obiskali v Litiji tovariša Rudija Derenčina, direktorja tamkajšnje delavske univerze. Pred pričetkom nove sezone smo mu postavili samo dve vprašanji, ki pa sta obenem zajeli vso problematiko delavske univerze. Najprej nas je zanimal sam program dela litijske delavske univerze. Tovariš Deren-čin je odgovoril: »Glede pro- PROSVETNI DELAVCI SO ZBOROVALI V četrtek, 17. t. m., Je bilo v Šmartnem zborovanje prosvetnih delavcev, ki sta ga pripravili sindikalni podružnici Šmarske in gabrovške osemletke. Program Je obsegal dva dela. Najprej so poslušali predavanje o samoupravljanju v prosveti, v drugem delu pa, ki mu Je prisostvoval tudi predsednik skupščine občine Litija, tovariš Stane Pungerčar, so razpravljali o problematiki šolstva na področju omenjenih šol. Med drugim so govorili o zaposlenosti in delu učiteljev na podružničnih šolah, kjer so zaposleni ves dan in nimajo časa niti za urejanje lastnih potreb pa vseeno njihovo delo ni pravilno vrednoteno. Podobno Je tudi s prosvetnimi delavci na večjih šolah. Vsi so bili enotni v tem, da bo treba člm-prej rešiti stanovanjski problem učiteljev v Šmartnem In zvišati osebne prejemke vsaj toliko, da bi se približali prejemkom uslužbencev gospodarskih organizacij z enako Izobrazbo. Analiza osebnih prejemkov Je namreč-pokazala občutno razliko. Tovariš Pungerčar Je obljubil, da bodo skušali naštete probleme čimbolj uspešno rešiti. Omenil pa Je, da lahko k temu pomagajo tudi prosvetni delavci sami. Z njihovim vključevanjem v samoupravne organe občinske skupščine in delovanjem v družbeno-političnih organizacijah sl bodo pridobili ugled in njihovo delo bo dobivalo vse širše družbeno priznanje, M se bo odražalo tudi v izboljšanju materialnega stanja šolstva. Po zborovanju sta obe podružnici predlagali na ločenih sestankih kandidate za nov svet šole In imenovali volilno komisijo, ki bo poskrbela za izvedbo volitev, ki bodo v sredini oktobra. -is grama najprej tole: pri nas imamo tako imenovani programski svet, čigar člani so predstavniki družbeno političnih in delovnih organizacij. Ta svet je sestavil obširen okvirni program dela. Vsekakor pa ta program ni dokončen, ker se pri delu delavske univerze z nadaljnjim razvojem pojavijo nova vprašanja, le-ita pa je prav tako treba vključiti v program. Okvirni program pa obsega trenutno zadnji letnik ekonomske srednje šole (20 slušateljev), potem tehnično srednjo šolo — strojni oddelek. Obe šoli sta pod okriljem rednih šol v Trbovljah. Niso še zaključene prijave za večerno osemletko, tako da še ne vemo, ali bo samo en oddelek ali bosta dva. Za mesec oktober pripravljamo strokovni tečaj za administrativno in gospodarsko poslovanje. Pobudo za ta tečaj so dale same družbene in delovne organizacije, ker pač hočejo izpopolniti svoj strokovni kader. Nadalje je v načrtu nekaj tečajev in seminarjev za samoupravlj alce iz delavskih svetov, upravnih odborov in ekonomskih enot. Isto predvidevamo tudi za polkvaliti tirane In kvalificirane delavce, ki so zaposleni v kmetijski, lesni, usnjarski in tekstilni stroki. Tu naj poudarim, da bo delavska univerza dala tem ljudem le splošno znanje oziroma izobrazbo, Game gospodarske ustanove pa jim bodo posredovale strokovno znanje. V februarju bo stekla politična Šola, M bo trajala petnajst dni po ves dan, nato pa bodo slušatelji imeli štirinajst dni časa za pripravljanje izpitov, posvetovanja s predavatelji in izdelavo nalog. Takšna oblika dela pri politični šoli je bila doslej še najuspešnejša in je zanjo zato tudi precejšnje zanimanje. Občinski komite ZKS in občinski odbor SZDL bosta s pomočjo delavske univerze organizirala več krajših seminarjev in predavanj o aktualnih temah, tako na področju notranje kot zunanje politike. Občinski svet Svobod in prosvetnih društev je in bo še v okviru svojega kluba v dogovoru z delavsko univerzo organiziral javne tribune. Tudi občinski komite ZMS bo letos tesneje sodeloval z delavsko univerzo, zlasti kar se tiče izobraževanja mladine.« Drugo vprašanje je zajelo problematiko kadrov. O tem je tov. Derenčin dejal: »Prva leta obstoja delavske univerze je kadrov primanjkovalo, iz leta v leto pa gre stvar na bolje, k temu zlasti pripomorejo same družbene organizacije, ki pravilno odbirajo te kadre. Če pa se po naključju v zvezi s tem pojavijo kakšne težave, se povežemo z Zvezo delavskih univerz v Ljubljani in trboveljsko delavsko univerzo, kjer nam potem svetujejo, kako naj stvar uredimo. Naj kar tu poudarim naše tesno sodelovanje s trboveljsko delavsko univerzo, ki je prineslo že precej uspehov. Podobno povezavo smo želeli tudi s hrastniško in zagorsko delavsko univerzo, vendar tu še ni zadovoljivih odgovorov. Edini problem pa bi bil tu glede stalno zaposlenega kadra. Zaenkrat sem tu sam, zato je nujno, da bi pričeli razmišljati vsaj o enem strokovnem sodelavcu.« (žak) • Stiske počitnice so se končale in mladi so napolnili učilnice. Po hribih smo, kot kaže, nekoliko zaostali v pogledu šole, saj so stalne težave, kako pridobiti učitelje na šolo. Na Dolah smo lahko s kadrom kar zadovoljni, težje pa je bilo na šoli Gradišče, ki je ostala brez učitelja. Prebivalci oziroma starši pa se namreč ne strinjajo, da bi obiskovali šolo na Dolah. Pouk pa se do zdaj na gradiški šoli še vedno ni prlčel.(l) Mladina, ki je v šolskem letu 1963-64 izostala. Do lanskega leta to naselje tudi še ni bilo elektrificirano, končno pa so se kmetje le zdramili in tudi v njihovih domovih je zasvetila električna žarnica. • Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole bo preselila svoje upravne prostore v Gabrovko (prej so bili na Dolah), ker menijo, da bo uspeh večji, saj je v Gabrovki večina obratov. Na Dolah je sicer pitaltšče za- okrog 70 glav živine, v Gabrovki pa so poleg tega še v izgradnji sadovnjaki in obrat »Presad«. PISMO Z DOL PRI LITIJI Izstopila iz osnovne šole Dole, Je v pretežni meri šla v uk ali nadaljnje šolanje. Treba pa je priznati, da Je sedanja kvaliteta pouka znatno boljša kot pred dvema letoma. • Naselje Ježevec, ki je oddaljeno od Dol približno 13 km, in zaselek Dobje bosta v nekaj mesecih toliko na boljšem, ker gradi namreč Gozdni obrat Radeče gozdno pot v ta dva naselja, ki bosta tako bolj povezana s centrom. Obrat bo tudi kril vse stroške v zvezi z gradnjo te poti, dela pa bodo opravili sami prebivalci Potem preostane še Kostanjevica, kjer bodo po vsej verjetnosti tudi pokazali voljo do ureditve poti, prav gotovo pa tudi pomoč ne bo • Pa še tole za zaključek pisma iz Dol pri Litiji: Ondan se je prišel prijaviti starejši simpatični možak — je izseljenec in slabo govori slovensko Poleg sebe pa Je prijavil tudi še dve ženski — vsako s svojim priimkom. Uslužbenki se je zdelo vse skupaj nekako čudno, zato je prosila svojo sodelavko v drugi pisarni, da JI pomaga. Ta se je z možakarjem namreč poznala, pa ga je lepo pozdravila in mu rekla v nemškem jeziku: »Kje pa imate danes vašo gospo?« In odgovoril je: »Das ist nlcht meine Frau, das ist moja koruza.« Seveda je bilo precej smeha na ta račun... M. Z. Tragedija pod Obolnim PRIPRAVE NA 20-LETNICO OSVOBODITVE NA ŠTANGI ■ NA STANCI BODO ODKRILI SPOMENIK V VASICI REKA-GOZD PA SPOMINSKO PLOSCo! V litijski občini so se posamezne organizacije ZB že začele pripravljati na proslavljanje 20-letnice osvoboditve, ki jo bomo slavili prihodnje leto. Med te organizacije sodijo tudi borci v S tangi nad Litijo. Vas leži na zapadnem delu obširne litijske komune. V Mali Ln Veliki Stangi ter v sosednjih vaseh Rašica, Stangarske poljane, Ščit, Reka-Gozd in drugod je' 80 članov ZZB NOV. Predsednik kraj. organizacije ZZB NOV je Tine Avsec; med odborniki pa je zlasti znan Vinko Marolt-Jožmanov, ki je bil med vojno partizanski kurir, zdaj pa je član raznih odborov. Kot smo že omenili, bodo prihodnje leto odkrili na Stangi spomenik padlim borcem NOB. Štanga je bila z okolico znano partizansko ozemlje. Posebno pomemben je bil ta okoliš ob pohodu II. grupe odredov na Štajersko, ko je prišlo maja 1962 do hude borbe na Jančah. Tedaj so borci pod vodstvom komandanta Staneta prizadejali mnogo močnejši nemški vojski občutne Izgube. V območje KO ZB NOV štanga spada tudi vas Reka-Gozd, ki leži pod znanim turističnim krajem, goro Obolno. Mimo vasi Reka-Gozd in po robu Obol-nega je 1941. leta stekla nemško-italijanska meja. Partizani so čestokrat prešli mejo. Pri domačinih so našli S ceste po trebeljevskem pobočju je lep pogled na vas Reko-Gozd in na Obolno, 771 metrov visoko goro, med Zasavjem in Dolenjsko zmeraj razumevanje in zaščito, kljub temu da je bil okupator nasilen proti vsem domačinom, ki so podpirali partizane. Iz partizanskega časa je znana po vsem štangar-skem okolišu tragedija, ki jo je doživela Knmučeva j domačija v vasi Reka-Gozd. Tu so domačije razmetane Nad gospodarjem Štrausom, ki ima svoj dom v bližini ceste Litija—Stangarske poljane—Trebeljevo-Ljublja-na se nahajajo v precejšnji razdalji po strmih bregovih še samotne domačije Rekar, Žnidar, Ahlin in druge. Nad Štrausom je bila tudi Krmučeva domačija, ki je prislonjena na podnožje 771 metrov visokega Obolnega. V Krmučevi domačiji so dobili mnogi zasavski kurirji streho, zavetje in hrano. Za to so izvedeli Nemci, ki so ob neki hajki pridrveli do samotne Krmučeve domačije. Doma so dobili gospodinjo, dve hčerki in dva vnuka. Nasilni Nemci so se odločili za nečloveško maščevanje. Krmučevim so pobrali živež in vse, kar je bilo kaj vrednega. Nato so zaprli v hišo staro mater z obema hčerkama in vnukoma, nato pa so zažgali poslopje. Tako je zgorelo pet ljudi. * Zveza borcev v Stangi se je odločila, da bo ob dvajsetletnici osvoboditve odkrila na nekdanji Krmučevi hiši spominsko ploščo, ki naj bo našim zanamcem živ opomin, kakšna je bila usoda slovenskega ljudstva pod okupatorjem in kakšne so bile žrtve za našo svobodo. (jž) Seja Občinske skupščine Litija Predsednik Skupščine občine proračuna za prvih osem mese-Lltlja Je za 25. september sklical cev; razpravljali bodo o smerni-sejo litijske Občinske skupščine. cah zveznih organov in obravna-Po predlogu dnevnega reda bodo vali če nekatera druga vprašana seji obravnavali poročilo o nja. realizaciji družbenega plana In <•09—mt < r List na koledarju je pokazal 18. september 1964. leta. Bil je eden izmed navadnih dni kot vol drugi, le vreme se je tega dne nekoliko kujalo, pa je vendarle držalo z nami, saj nekaj drobnih kapljic kljub temu ni prineslo dežja. Zasavska cesta je kot sinja črta kraljevala v soteski ob Savi in se raz dajala v vsej svoji lepoti. Da, to je cesta, ki bo neposredno povezala zasavske kraje med seboj. Ustvarjali so jo pripadniki naše armade, ki so premagali najtežje predele v borbi z naravo ter vklesali njeno prvo traso In tudi zmagali. Ni bilo lahko to delo, zato je ta zmaga tem večja... Pogovor mimogrede Ko smo nekaj dni pred zaključkom del pripadnikov JLA obiskali traso nove Zasavske ceste, smo se zapletli v razgovor s kapetanom I. klase Ivanom JELERClCEM. Kako ocenjujete opravljeno delo pripadnikov JLA? — Letos so bili pripadniki JLA že četrto leto na gradbišču nove Zasavske ceste; delali so na najtežjem odseku Tolmuni—Zagorje. Gradnja je bila Izredno težavna ln Je zahtevala od graditeljev veliko naporov, še posebej, ker je v bližini železniška proga ln je bilo mogoče minirati samo v določenem obdobju. Novost so predstavljale kašte pri gradnji podpornih zidov, s katerimi so se pripadniki JLA prvič srečali v Zasavju. Opravljeno je bilo delo, ki bi ga le težko zmogel kdo drugi. V spominih pripadnikov JLA bodo še posebej ostale Cesarske kamre tn Tolmuni. Nobeno delo ni bilo pretežko in prenevarno ln da bi bilo hitreje opravljeno, so se mnogi javljali za prostovoljno delo še v drugi izmeni. Kaj pa sodelovanje Zasavje — pripadniki JLA? — Sodelovanje je bilo naravnost odlično! Ko smo prišli v Zagorje, smo izdelali program nastopov, ki Je bil v celoti Izveden. Med bivanjem v Zasavju so se pripadniki JLA seznanili s tem predelom naše Slovenije, z uspehi, pa tudi s težavami. Pripadniki JLA so sl ogledali tudi številne delovne kolektive, koder so se seznanili s proizvodnjo, z delom ln uspehi. Zraven tega so gradi- telji Zasavske ceste obiskali tudi številne zgodovinske spomenike v Zasavju. Sploh smo bili vsepovsod deležni gostojjubja. Se posebej pa nam bo ostala v spominu zaključna prireditev prejšnjo nedeljo v Zagorskem Delavskem domu. Ob tej priložnosti'bi se želel v Imenu pripadnikov JLA zahvaliti vsem v Zasavju za plodno sodelovanje. (ma) Poleg polne novinarske beležnice ostane v spominu tudi kaj lepega, kar ni bilo napisano, pa se ti nekoč spet povrne. In prav ti spomini so povezani z graditvijo »zasavske magistrale«. Mnogokrat smo obiskali pripadnike JLA pri njihovem delu na tej cesti. In takrat jo je bilo treba po trasi mahniti peš, saj drugače ni bilo mogoče. Lahki čevlji so se udirali v blato, pot je vodila navzdol in spet strmo navzgor po skalovju, ki ga je bilo potrebno še odstraniti. Tega dne — to je 18. septembra v prejšnjem tednu pa sva se tista dva novinarja, ki sva prej pešačila, po novi Zasavski cesti zapeljala — z avtomobilom. Nepopisno lepi so bili ti občutki. Ko sva se s »ličkom« približevala taboru pripadnikov naše Jugoslovanske ljudske armade — graditeljem »zasavske magistrale«, sva že od daleč opazila, da vlada v njem posebno praznično razpoloženje. Sleherni šotor je bil okrašen z zastavami, tudi ob robu ceste so s palic plapolale zastave. Oznanjale so novo zmago, ta zmaga pa Je sad prizadevanja ln požrtvovalnosti pripadnikov JLA. Kilometrski števec je počasi vrtel nove številke, pod kolesi avtomobila Je brzela asfaltna površina nove ceste. Bil je nekoliko mračen dan, Sava Je bila umazana ln vendar se ml Je zdelo, da Je tega dne nekoliko bolj veselo pozibavala svoje valove. Na njeni drugi strani je brzel motorni vlak in zmotil zasanjano tišino. Kilometrski števec je pokazal spet novo številko in na ovinku so gume rahlo zacvilile na asfaltu. Onstran Save pa so se ob strmem pobočju valili drobni megleni oblački, ki so dogodku dajali še poseben čar in se izgub, ljali v raztresenih skupinah borovih dreves ... Spet Je nov kilometer za nama. Ce bi cesta spregovorila, bi verjetno povedala velike zgodbe o žuljih, znojnih obrazih, ki niso poznali utrujenosti. Da, to Je Zasavska cesta, naša cesta. Tega dne se bodo od nje poslovili njeni graditelji — pripadniki JLA. Svoje delo so opravili, prebili so najtežje odseke in uresničili dolgoletno zamisel. 18. septembra je bilo pomembno slavje. V kraju Sava se je ob mostu zbrala dolga vrsta avtomobilov, ki je nato krenila po novi cesti proti Renkam in Zagorju ob Savi. Prvi pomembni dogodek tega dne je bilo odkritje spominske plošče v čast graditeljem, ki je vzidana v živo skalo in bo vsakomur povedala, kdo je utrl njeno pot. Ob plošči je spregovoril predsednik litijske Občinske skupščine Stane Pungerčar, ki se je tudi zahvalil pripadnikom JLA za to veliko delo, nato pa odkril spominsko ploščo. Glavna slovesnost pa je bila v samem taboru pripadnikov JLA, kjer so bili postrojeni graditelji Zasavske ceste in je njihov komandant, major Mičo Stupar raportiral generalnemu pod- polkovniku Radu Pehačku, ki je pozdravil zbrane vojake: »Dragovi vojnici, zdravo!« In v odgovor je zadonelo med hribi: »ZDRAVO!« Potem se je začela zaključna slovesnost, o kateri obširneje poročamo na prvi strani lista. Tabor pripadnikov JLA — graditeljev Zasavske ceste je v teh dneh spet tih in samoten. Ob hribu bodo ostali le sledovi, kjer so pred nedavnim stali šotori, ostala pa bo za njimi tudi velika asfaltna preproga, po kateri bodo prihodnje leto že brzeli avtomobili. Morda se bo kdo od potnikov takrat spomnil, kakšno vzdušje je vladalo ob slovesu graditeljev te lepe ceste, kakšno vzdušje je prevevalo tabor ob Savi ln nihče ne bo pozabil 18. septembra 19641 Reka Sava Je zares dobila novo spremljevalko, kaj kmalu bodo ob njej poleg vlakov brzeli številni avtomobili. Da, po Zasavski cesti, ki ni le pomembna za Zasavje, pač pa tudi simbolizira bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije. Med graditelji so bili mladinci iz vseh delov naše Jugoslavije, ki so priskočili na pomoč Zasavju in mu zgradili ta trajni spomenik. »Zdravo« in »Do videnja«, ki je tega dne odmeval od zagorskih hribov, ni bil le pozdrav ob slovesu, bil je pozdrav bratstvu jugoslovanskih narodov. Bil Je pozdrav novi pomembni delovni zmagi! Tako kot prebivalci vseh štirih zasavskih občin nikoli ne bodo pozabili opravljenega dela pri- 4 I UM 1 I i! i M lili lil! Im In vvvvvv |/ 28. OTOK ZENA Neki potopisec, ki je obiskal otoke San Blas v bližini Paname, v Atlantskem oceanu, je z navdušenjem pisal o njih. Dovolili so mu, da je prebil tam pol dneva ln v tem času je srečaval samo ženske. Arhipelag 365 majhnih otokov je Imenoval Otoke žena In razložil, da so možje teh žena avanturistično razpoloženi mornarji, ki se klatijo nekje po daljnih morjih in le enkrat na leto ali dve obiščejo svoje žene ln otroke. Ko Je naš avlon pristal na enem od nenaseljenih otokov, se nam Je z bližnjega naseljenega otoka približal čoln. Veslali sta dve dekleti, ki sta prišli po mene, da me odvedeta na svoj otok. V naselju so me dočakale temnopolte žene in dekleta v svojih živobarvnih oblekah. Le tu ln tam kakšen moški, deček ali starec. Prebivalci Arhipelaga San Blas so Indijanci plemena Kuna. Zadržali so mnoge svoje stare običaje, predvsem pa skrbijo za to, da bi ohranili svojo raso čisto. Zaradi tega tudi ne dovoljujejo obiskovalcem prebiti noč na otoku, ampak se morajo vrniti na kopno še pred sončnim zahodom Tekstil In razne druge stvari kupujejo pri trgovcih, ki od časa do časa priplujejo s svojl-jni barkami Le bluzo si vsaka žena izveze po svojem lastnem okusu. Vse sp prav dobri mornarji in s svojimi majhnimi čolni prav vešče veslajo na nekaj kilometrov oddaljeno kopno, da bi svoje prazne posode napolnile s svežo vodo. Za stiskanje soka iz sladkornega trsa so si izmislile posebno napravo. Ena od deklet stoji na robu »stiskalnice« ln se ziblje na njej, druga vlaga sladkorni trs, sok pa kaplja v posodo. Znanstveniki so odkrili, da je na arhipelagu San Blas največ albinov na svetu. 1*/« celotnega prebivalstva - 180 od 18.000, kolikor jih je ~. ni™a Pigmenta v laseh, koži in očeh. Pravijo jim »sinovi meseca«, ker zelo težko prenašajo dnevno svetlobo. Tega dne je bilo mnogo šale in razgovorov. Z otoškim učiteljem sem se tako spoprijateljil, da so mi z njegovim posredovanjem dovolili ostati na otoku celo tri dni. Proti večeru sem zagledal celo floto majhnih čolnov, ki so se približevali otoku. Pojasnili so mi, da so to možje, ki se vračajo domov s kopna, kjer imajo njive. V beležki sem prečrtal ime »otok žena«. Nov naslov za ta dan je bil: »otok žena in njihovih mož«. 29. KOBRA PLESALKA Komaj sem se prerinil v ospredje gneče okrog krotitelja kobre, ki je svojo tradicionalno umetnost izvajal na neverjetno spreten način. Domačini s Cejlona, ki so ta spektakel videli vsaj že stokrat na ulicah Kolomba, so zadržali dih in z velikim občudovanjem spremljali subtilne gibe kraljevske kobre. Zvoki trebušaste frule so bili mamljivi, zato ni čudno, da je plazHka popolnoma razširila pahljačo okrog glave In zaplesala s počasnimi, harmoničnimi gibi. padnikov JLA, tudi tl ne bodo pozabili njihove pozornosti in velike zahvale ob tej pomembni delovni zmagi. Tabor pripadnikov JLA na trasi Zasavske ceste ni bil še nikoli poln tolikega veselja kot 18. septembra. In ob tem slovesu je bilo opaziti nešteto prijateljskih stiskov rok, v katerih je bila skrita topla zahvala. Nepopisno je bilo to vzdušje in neprecenljiva je ta zmaga. Da! Če bi cesta spregovorila, bi povedala mnogo povesti "o trdih rokah in žulja-vih dlaneh, o mnogih znojnih kapljicah, ki so krenile ob lopati in krampu. Pripadniki naše Jugoslovanske ljudske armade! Naj bo v teh nekaj besedah izrečena velika hvaležnost za opravljeno delo. Vsakomur od vas bi posebej radi stisnili roko, saj. je vsaka od teh rok odstranjevala velike skale, trdo držala vrtalni stroj, vodila buldožer, vihtela kramp ali lopato, hitela s samokolnico ... Ponosni smo na vas! Dokazali ste, da je naša JLA res velika armada. Zasavska cesta zdaj ne pozna več starih prijateljev, ni jih več na njenem asfaltu. Vendar jih ZASAVSKA MAGISTRALA, naša sončna in svetla cesta, ne bo pozabila. Tudi mi ne bomo pozabili njenih graditeljev. Sava in železnica sta dobila od Zagorja naprej novega sopotnika — Zasavsko cesto. Ko je krotilec zbiral denar, se je publika tem, toda kako. Ničesar več se nisem mogel pričela Pomalcm razhajati. Naposled sem ostal spomniti. Tedaj je krotilec opazil, da mi je sam z njim. In z njegovo kraljevsko kobro, potrebna njegova pomoč. Postavft se je nasproti zaprto v košari. _ mene in mi pričel dajati znake, da naj se po- Pričela sva se pogovarjati. Ko sva se razšla, časi spuščam. Naposled sem se spomnil. Ne da je bila Pogodba sklenjena. Krotilec me bo na- bi prenehal z igranjem, sem spuščal glavo k učil svoje umetnosti, seveda ne zastonj. tlom, kača pa se je zvila v košaro. Od tedaj sem bil z njim vsako popoldne na nekem Praznem dvorišču vsaj dve, tri ure. Prve L' dni me je učil igrati na frulo, povsem enostav---------------------------------------------------- no melodijo. Ritmu so odgovarjali tudi povsem----------------------------------------------------- natančno določeni gibi telesa in glave. Mo.il. ...... učitelj jim je pripisoval veliko važnost. Potem--------------------------------------------------- mi je govoril o kobri. Imitiral je njene gibe. — - ■ - Naposled sem videl še kobro. Tedaj je rekel:-----------------------------------------------------. »Pripravljen si. Jutri gremo na ulico.« -------------——-—--------------------------------- Igral sem na frulo ln čepel na pločniku ene od glavnih ulic Kolomba Ljudje so se zbirali. Kakšna drznost: Evropejec s kobro: To je treba videti. Gneča je postajala vse večja. Krotilec me je vprašal, če sem pripravljen. e Potrdil sem. 1 Odkril je košaro. Iz nje se je počasi pojavljala kobra. Razširila je pahljačo okrog glave in se pričela počasi gibati po ritmu moje frule Dvignila je glavo in iztegnila jezik. Tišina jedila popolna. Počutil sem se gospodarja položaja. Toda le do trenutka ko sem pogledal kobrine oči. Kot dva črna bisera sta bila uprta vame. V njih je bilo nekaj hladnega, neprijetnega, nekaj neizprosnega Nisem mogel odvrniti oči. Doslej sem kobro nadvladal, sedaj pa sem imel naenkrat občutek. da sem pod njeno hipnozo Hladen znoj me ,e obm Rad bi preneha) s ZGODBE, AijiA jvUe. | ŽIVLJENJE." Takrat sem bil star petnajst let! Tekil In fotografije: TIBOB SIBIU S podvojeno previdnostjo sem v mraku prišel do Zabrložnikove kmetije. V njej je bila takrat močna partizanska kurirska postojanka. Soba, v kateri so bili nameščeni kurirji, me je spominjala na miniaturno kasarno. Povsod, kamor je človek pogledal, je bilo polno orožja. Pretežna večina članov te posadke je bila izborno oborožena. Sedel sem v kotu izbe in opazoval kurirje. Nekateri ‘so se odpravljali na pot, drugi pa so se vračali iz javk. Preostali del noči sem dremajoč prebil med kurirji. Zarana drugega dne pa sem odšel nazaj na zagorski teren. Mojega povratka so se na terenu veselili, ker so me tudi tam potrebovali. Začelo se je prejšnje življenje. Delal sem v tehniki, vmes pa sem hodil na javke. Zvečer smo se dostikrat skupno z ostalimi tovariši podali v dolino na različne akcije. Vmes je bilo nekaj rekvizicij, s katerimi smo poskrbeli za boljše življenjske pogoje naših ranjenih partizanov, ki so se nahajali v partizanski bolnišnici v bližini Zasavske gore. Zelo dobro mi je ostala v spominu nabavna akcija v trgovini Omerza na Lokah. Takrat smo na vozilih iz centra sovražnikovega ozemlja odpeljali skoraj vso zalogo trgovine. Vse je bilo že vnaprej predvideno in potek rekvizicije se je odvijal po natančno zamišljenem načrtu. Jaz in še neki tovariš sva bila v zasedi pri Robavsevi kmetiji. Vsakogar, ki je prišel"po cesti, sva ustavila. Nobeden ni smel pred koncem akcije nadaljevati svoje poti. Nekateri od teh ljudi partizanov še niso videli in so naju gledali kakor kakšna bitja iz drugega sveta. To mi je bilo všeč. še bolj všeč deset1 centimetrov širok stoječ ovratnik, rokava pa sta bila skoraj do komolca oblečena v rdeč žamet. Spoznal sem, da je mešani-nica zlate, modre in rdeče barve res premočna vaba za sovražnikovo oko. Nekako v tistem času smo se z delom Kamniško-zasavskega odreda napotili v center Zagorja. Namen akcije je bil izprazniti zaloge tobaka v Zagorju in odnesti vse gasilske uniforme ter ostale za partizane koristne predmete iz gasilskega doma. Ko se je stemnilo, smo prišli mimo Ernejčeve trgovine v Zagorje. Ker je bilo takrat v mojem rojstnem kraju precejšnje število nemške sol-dateske, smo hodili v razmiku. Vladala je popolna tišina. Pri prehodu čez progo smo postavili močno zasedo, oboroženo z nekoliko mitraljezi in minome-taicem. Že prej je bilo dogovorjeno, da izstrelitev rdeče in zelene rakete pomeni umik. Glavnina se je podala naprej proti gasilskemu domu. Tu je domala polovica borcev odšla naprej v prostore, kjer je bil tobak. To je v današnji kmečki zadrugi. Ostali so odšli na delo v gasilski dom. Vrata so se kmalu odprla in že smo imeli cele kupe nemških gasilskih uniform v naročju. Bile so narejene iz zelo lepega modrega blaga in pozneje, ko so jih oblekli partizani, je bilo videti, kakor da sl prišel med kakšno prostovoljno gasilsko četo. Težko natovorjeni smo takoj zapustili prizorišče akcije. Pri prehodu čez glavno cesto se je nabrala skupina Zagorjanov in slišal sem vzklike: »Poglejte, to so partizani!« Nemci so kmalu po našem prihodu v Zagorje zvedeli za nas. Zabari- mi je bilo, ko je tovariš kadirali so se za zidove Robavs prinesel obema velik. dolg kos salame. Z mojim partizanskim kolegom, ki je bil doma iz Trbovelj, sva na podstrešju trgovine staknila dve stari avstro-ogrski oficirski bluzi. Hitro sva se navdušila za zanimiv kroj. On je oblekel sivo, jaz""pa modro bluzo. Obe sta imeli pozlačene gumbe. Meni je »moja« dobro pri-stojala in kadarkoli sem utegnil, sem se v kakšni kmečki izbi gledal v ogledalu. Ni pa ugajala ostalim starejšim partizanom. Tovariš Taufer me je pozneje le prepričal, da sem jo slekel. Imela je namreč rdeč svojih postojank ln noben vojak sl ni upal na cesto. Tisto noč so celotni zagorski predel po svoje vojaško označili za »Bandengehiet«. Nad zagorsko postajo je naša zaščitnlca za šalo izstrelila nekaj min iz minometa. Zelo je zadonelo po dolini. Ne vem natančno, kam so mine padle. Zadele naj bi nemško postojanko, toda ponoči je bilo težko zadeti. Takoj poiem. ko so še odmevali streli naših min po zasavski kotlini, so nam iz doline že vrnili Nemci njihove mine. (Se nadaljuje) I. zvezna rokometna liga - MLADA BOSNA - RUDAR 12:14 (8:9) Po IV. kolu - Rudar (T) še nepremagan! <7)e£ti (f. g.) SARAJEVO — Tekma IV. kola zvezne rokometne lige, stadion »Mlade Bosne« v Sarajevu; gledalcev okrog 2000; sodnik yalčlč (Beograd) „ — prav dober. MLADA BOSNA; Papič, Hadžl-ahmetovlč 6, Dumlč 1, Bašič, Martinovlč, Benco, Tešanovlč, Prnjatovič 1, Filipovič I, Idža-kovlč 3, Zagorac. RUDAR: Marguč, Sparemblek 1, Jelen 1, Bašič, Škrinjar 3, Kmetič 4, Ačkun 3, Dornik, Berdnlk 2, Jekoš ln Lopan. Rokometaši trboveljskega Rudarja so sredi Sarajeva poskrbeli še za eno presenečenje. Zmaga nad Mlado Bosno sredi Sarajeva je novi podvig izredno mlade ekipe Trboveljčanov. Mlada Bosna, ki že dalj časa ni bila poražena na domačem terenu, je tekmo začela ln tudi nadaljevala v silovitem tempu ter se čestokrat posluževala nedovoljenih prijemov v obrambi ln napadu. Mnenje številnih navijačev ln tudi trenerja domačih je bilo samo eno: ZMAGA MLADE BOSNE. Tudi začetek tekme Je bil v tem smislu, silovit napad Mlade Bosne preko Hadži-ahmetovlča, ki Je v petih minutah igre kar trikrat premagal vratarja Marguča ln dosegel vodstvo 3:0. Marguč Je zaradi slabe razsvetljave odstopil mesto Lopanu, ki ga Je tokrat nadvse dostojno zamenjal. Igralci Rudarja so proti pričakovanju začeli tekmo Izredno nervozno ln predvsem obramba Je naredila neka) večjih napak. V 15. minuti Igre že beležimo vodstvo domačinov s 7:3, toda tu se Je Mladi Bosni zataknilo. Ofenziva gostov do konca polčasa Je bila nenehna, goli Kmetiča, Škrinjarja, Jelena ln Berdnlka pa odločilni, da Je moštvo Rudarja šlo na počitek z zasluženim golom prednosti 8:9. Aleksandra malokdo pozna pod tem imenom, ker Je Ime Braco bolj v veljavi. Braco se Je rodil šele 1951. leta v Zagrebu, nakar se Je, kot sam pravi, e starši vred preselil v Trbovlje okrog 1956. leta. Trenutno obiskuje osmi razred osnovne šole Ivan Cankar. Zalotil sem ga v družbi najboljšega prijatelja ln obenem tudi konkurence — v mokrem elementu (bazenu) Boruta Kuharja. Ce ga Je pri kakšnem vprašanju »skrivilo«, mu Je pomagal Borut. Kje sl se naučU plavati? — zdi se ml, da sem bil star štiri leta, ko sem se s starši že zaganjal v valove Save v Zagrebu. Tam nekje sem tudi praktično začel plavati. Tvoja prva plavalna tekma? — Kmalu, ko sem prišel v Trbovlje, sem začel trenirati ln moja prva tekma Je bllš za Rudarja pred približno tremi leti (star deset let) v kranjskem bazenu 200 m crawl, ln spomnim se celo rezultata 3:05,00. Kolikokrat treniraš? — Kadar Je sezona, smo se dvakrat na dan dobili na bazenu, toda pod vodstvom trenerja Vldana smo trenirali le popoldne. Seda) treniram pri članih, za vse moje plavalno znanje pa se Imam zahvaliti Francu Letniku, ki me Je učil prve strokovne zamahe v vodi. Se bojiš nasprotnikov, ki so za glavo večji od tebe? - Ne bojim se Jih, ker ml Po odmoru je Rudar Igral Izredno previdno, v obrambi odlično, v napadu pa zelo domiselno ln tako načenjal živce borbenim domačinom, ki so igrali v obrambi pregrobo, v napadu pa nepovezano. »Doktor rokometa« Idžakovič, tako mu namreč pravijo navijači, ki Je hotel rešiti tekmo, Je zapravljal žogo za žogo, medtem ko so gostje s pametno Igro še povišali rezultat na 13:10. Omenimo naj izredno Igro vratarja Lopa-na, ki je medtem reprezentantu Džakovlču refleksno ubranil sedemmetrovko in številne druge strele nevarnih strelcev Prnjato-viča ln Hadžiahmetoviča. Okrog 2000 navijačev Je bilo prav kmalu na strani Rudarja, ki Jih Je osvojil predvsem z izredno hladnokrvno Igro ln s taktičnim zavlačenjem. Živčnost domačinov se Je stopnjevala, na koncu so hoteli z obrambo mož na moža rešiti najhujše, toda v zadnji sekundah so po nespretnem oviranju Ačkuna zapečatili usodo s sedmercem, ki ga Je zanesljivo realiziral Ačkun sam. V domačem moštvu Je bil daleč najboljši Hadžlahmetovlč, ki pa zaradi Individualne Igre Idža-kovlča ni prišel do izraza. V ekipi Rudarja Je bil najboljši, obenem pa .tudi na terenu, vratar Lopan, ki v petinpetdesetih minutah Igre praktično ni naredil napake. Kolektivna Igra vseh Igralcev ter Izredno mirni Kmetič, požrtvovalni Berdnlk, Iznajdljivi Škrinjar ln živahni Ačkun, bo popolnoma »deklasl-rall« sicer solidno ekipo Mlade Bosne. Jeza po tekmi Je bila na strani domačinov prevelika ln bi, če ne bi publika ocenila to drugače, bila lahko usodna zaradi Izgredov. ■■■BBMHnBBeueen Aleksandra KOSTANJŠKA tudi ni »treba« vedno zmagati. Ce nisi v šoli ati v bazenu? — Na) bo dež ati sonce, dan ali tema, vedno sva skupaj z Borutom. V kateri disciplini sl največ dosegel? — Moj najboljši rezultat Je 1:29,07 na 800 m prosto, ki Je zadostoval za drugo mesto v državi v konkurenci pionirjev na tekmah v Beogradu. Sola ln plavanje? — Zadnje spričevalo — prav dober, tako da za plavanje vedno najdem dovolj časa. B B B B Braco Je simpatičen deček že na suhem, v vodi pa zares osvoji vsakogar, ki ga gleda. Z ostalimi športi, razen e smučanjem, kot sam pravi, se ne ukvarja, rad pa gleda rokometne tekme, na katerih nastopa prijatelj Kuhar. (x) TEKMA ZA JUGOSLOVANSKI ROKOMETNI POKAL Tržič - Rudar 18:19 (14:14, 15:15) TRZlC — V drugi pokalni tekmi, potem ko Je katastrofalno premagal Igralce Branika lz Maribora, je Rudar naletel na Izredno neugodnega nasprotnika — Tržič. V slabem vremenu je žilavi nasprotnik na domačem terenu skorajda presenetil Rudarja. Magična meja 14:14 Je bila regularen rezultat te tekme. Nato podaljšek 15:15 ln končno pet sedmercev na vsaki strani, kjer Je Jekoš s četrtim zadetim sedmercem priigral zmago z 18:19. RUDAR; Lopan, Sparemblek 4, Jelen 2, Bašič, Škrinjar 4, Kmetič 6, Ačkun 1 Dornik 1, Berdnlk, Jekoš 1 ln Marguč, ki Je na koncu Vidoviču ubranil sedemmetrovko. Najslabši na terenu je bil nesporno sodnik Savčič lz Ljubljane, ki se Je praktično popolnoma »Izgubil«. SRL - ŽENE Kranj - Rudar 10:5 (6:4) KRANJ — Trboveljčanke so po uspešnem startu v tekmovanju v SRL prvič pretrpele občuten poraz z odlično ekipo Kranjčank v Kranju. MLADINCI: Slovan - Rudar 14:15 ZASAVSKA ROKOMETNA LIGA P. Zagorje - Hrastnik 11:25 (6:13) (fš) ZAGORJE — Tehnično boljši rokometaši Hrastnika so v Zagorju premagali domačine. P. Zagorje: Dornik, Puh 3, Golob, Negro, Renko 2, Prosen 1, Dornik 3, Bukovšek 2, Ule, Dobčnlk, Levec. HRASTNIK: Potušek 1, Kranjc 3, Kaluža, Ravnikar, Soštar 1, Hafner 10, Dušak 4, Pogačnik 6, Žveplan. Sodnik Zibret — objektiven; gledalcev 200. Nogomet v slovenskih ligah SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Rudar - Delamaris 2:0 (1:0) TRBOVLJE — V predtekmi so se srečali moštvi mladincev obeh klubov, ki so se razšli z rezultatom 2:0 (1:0) v korist domačih. Začetek v članski konkurenci ni kazal kaj napetega, vse do 32. minute, ko Je Zlak po lepi kombinaciji vsega napada na pred-ložek Osojnika prvič zatresel mrežo Delamarisa. Rudar Je Imel na terenu vseskozi pobudo ln zato tudi veliko več od Igre. Številni nevarni napadi, ki Jih Je uprizarjal Zlak ob sodelovanju Osojnika, Deželaka ln Go-rlšnlka, so se v prvem polčasu žal končali ali v rokah vratarja gostov ali pa že v kazenskem prostoru. Po odmoru Je Rudar prvih nekaj minut zaigral dopadljivo ln zlasti obramba je igrala brez napak. Mlado moštvo gostov Je Imelo svojih »deset minut« v sredini drugega polčasa, ki pa Jih zaradi nespretnosti napadalcev ni moglo Izkoristiti ln Izraziti tudi z zadetkom, kajti vratar Ahlin Je maloštevilne akcije drugo za drugo »ukrotil«. V zadnjih minutah Igre Je Osojnik, ki Je po daljšem premoru spet nastopil za barve Rudarja, z lepim udarcem po tleh še enkrat premagal vratarja gostov. Nekaj minut za tem smo ponovno videli žogo preko črte vrat Delamarisa, toda sodnik (stranski) Je menil drugače. Hrastnik - Branik 0:1 (0:1) HRASTNIK — v derbiju novincev v SNL Je Hrastnik »potegnil krajši konec« predvsem zaradi Izredne smole napadalcev, ki so tudi praktično zapravili obe točki. Edini gol na tekmi Je dosegel Kamenik že v 14. minuti ln tako priigral Braniku nezasluženo zmago. V moštvu Hrastnika sta najbolje ugajala vratar Kalšek ln Tršek v obrambi. Novinec Branik v Hrastniku ni pokazal nič novega ln bo e tako Igro,'pa brez sreče, prav težko osvojil še kakšno točko. Sodnik Kološa — dober; gledalcev 500. SCL - VZHOD, ZAHOD (Radeče) : Kovl- SENTVID — Košarkarji Litije so v prvenstvu ljubljanske podzveze v Šentvidu pri Ljubljani osvojili še naslednji dve točki, s tem da so premagali domačine z rezultatom 45:85 (Litija Je Igrala v postavi: vizler 21, Le-blnger 4, Leopold 10, Murn 2, Korošec, Kobal, Kaplja 2, Kralj 18 ln Zupan 10). TRBOVLJE — Tradicionalni nogometni dvoboj med obratom elektrikarjev ln kovinarjev, članov sindikata Strojne tovarne, se Je tokrat končal z 2:1 (Iti). Nogometaši — elektrikarji vodijo sedaj s 3:1! RIBNICA — Radeškl rokometaši so podlegli v Ribnici proti RK Ribnica z rezultatom 24:18. Ribnica Je letos novi član Ljubljanske rokometne cone. MARIBOR — Košarkarji trboveljskega Rudarja so v nadaljevanju prvenstva n. republiške lige v Mariboru z MTT Izgubiti z rezultatom 74:55 (41:50) ln s tem zapraviti verjetno vse možnosti za osvojitev prvega mesta. RADEČE — V moštvu rokometašev lz Radeč Je spet sprememba: te dni so slabši še za Gospodarica, ki Je odšel v JLA. HRASTNIK — V taboru hrastu iških rokometašev zasledimo nekatera nova Imena, kot Pogačnik, ki se je preusmeril iz nogometa na rokomet, In Sušter, ki se Je vrnil lz JLA. Klub pa Je zapustil Blakšič — odhod v JLA. TRBOVLJE — Pionirji — nogometaši trboveljskega Rudarja so premagali Radečane kar s 5:0. HRASTNIK — Zenska ekl. pa Rokometnega kluba Hrastnik bo v novi sezoni nastopala v tekmovanju Ljubljanske rokometne podzveze. TRBOVLJE — Na atletskih stezah pri Rudarju smo opaziti, da poleg ostalih atletov trenira še mlada plavalka Kostanjškova. PODKUM — Društvi za telesno vzgojo Partizan Trbovlje ln Zagorje ob Savi sta organizirali v Podkumu propagandni telovadni nastop. Nastop Je uspel! Domačini so goste toplo pozdravili; pobudo teh dveh društev bi kazalo posnemati. ZAGORJE — Rokometaše Partizana lz Zagorja Je pred kratkim začel vaditi Alojz zapotnlk. PAPIRNICAH nar 1:9 (0:4) LITUA : Škofja Loka MLADINCI: PROLETAREC I ILIRIJA (3:0) PIONIRJI: PROLETAREC ! ILIRIJA (1:0) axnaaarxrriiTTinnrrr KOŠARKA — II. republiška liga RUDAR : ZELENA JAMA 81:31 8:1 (5:1) (29:8) TRBOVLJE — Trboveljski košarkarji so po sobotnem porazu z MTT tokrat zabeležili gladko zmago nad ekipo Zelene Jame lz Ljubljane. Težave litijskih strelcev Strelski šport v Litiji Ima že bogato tradicijo. Prve strelske družine so tam ustanovili že v letih 1949 In 1958, a so žal kmalu zamrle. Preobrat bi lahko Imenovali ustanovitev strelske sekcije v Industriji usnja leta 1957. Pozneje Je Iz te sekcije zrasla močna družina, ki Je tako organizacijsko kot tehnično dosegla lepe uspehe. Na pobudo te družine so formirali Občinski strelski odbor In strelski šport se Je razširil še v okoliške kraje. Danes so tu štiri zelo močne strelske družine: Smartno-LItija (po združitvi družin lz obeh krajev), »Apnar« lz Kresnic, Gabrovka ln Dole. Neka) časa so bile strelske sekcije tudi po šolah, zaradi finančnih težav pa v zadnjem času propadajo. Litijski strelci so veliko ob- jektov zgradili s prostovoljnim delom, material so prispevale gospodarske organizacije, občina, pa tudi privatniki. Tako Imajo strelski dom z zaprtim streliščem za zračno puško, v domu pa Imajo upravne prostore, orožarno ln klubske prostore, kjer el člani pa tudi nečlani poskrbijo kulturno razvedrilo. Poleg tega imajo tudi strelišče za malokalibrsko puško An pištolo, pa Se strelišče na Dolah ln v Kresnicah, kjer je strelišče polzapr-tega tipa za zračno puško. Strelske družine v Litijski občini pa so prav sedaj v zelo ne. zavidnem položaju. Tarejo Jih finančni problemi. Povemo naj, da ne morejo plačati elektrike, oskrbe idoma, kaj šele strelskih rekvizitov, če pomislimo, kako dragi so. Kot primer na) povemo, da so strelci sami nekaj časa plačevali stroške, enkrat pa Jih Je »rešil« odsek za narodno obrambo, ko Jim Je priskrbel strelivo. V kratkem bo seja občinskega strelskega odbora z udeležebo predstavnikov ObO SZDL ln ObZTK. Tu bodo govorili o teh finančnih težavah, saj se strelci čutijo prizadete pri delitvi sredstev v te namene. Sredstva dobijo vse štiri družine kot bi to bila samo ena družina. To vsekakor ni pravilno, če pomislimo, kakšne uspehe so strelci te dosegli v republiškem merilu. Okrog 30 pokalov, plaket ln nagrad o tem dovolj zgovorno priča. Res bi bilo treba tu neka) ukreniti, ker bi sicer strelske družine počasi nazadovale, strelski šport pa s tem pe bi ničesar pridobil.,, (fak) § Koledarček § KOLEDARČEK Sreda, 23. septembra: SLAVOJ- KA Četrtek. 24. septembra: RAFAEL Petek, 25. septembra: UROŠ Sobota, 26. septembra: JUSTA Nedelja, 27. septembra: KOZMA, DAMJAN Ponedeljek, 28. septembra: VENCESLAV Torek, 29. septembra: MIHA Sreda, 30. septembra: JELKA Četrtek, I. oktobra: JULIJA KINO KINO DELAVSkl DOM TRBOVLJE: 23. septembra Jugoslovanski film SKOPJE 63; od 25. do 28. septembra ameriški barvni kinoskopskl film JUŽNI PACIFIK; 29. In 30. septembra sovjetski barvni film LJUDJE S SEJMA. KINO SVODODA TRBOVLJE II: 23. septembra nemški barvni kinoskopskl film PONOČNA REVIJA; od 25. do 28. septembra italijanski barvni kinoskopskl film TROJANSKA VOJNA; 29. in 30. septembra ameriški barvni vlstavlsionskl film — western ENOOKI JACK. KINO SVOBODA II HRASTNIK: 23. septembra madžarski barvni vlstavlsionskl film SONCE NA ' LEDU; 24. septembra sovjetski film NIKDAR VEC; od 26. do 28. septembra ameriški barvni vlstavlsionskl film GU-LIVERJEVO POTOVANJE. KINO LITIJA: 23. septembra ruski zgodovinski film PETER VELIKI; od 25. do 27. septembra ruski film TAHIR IN ZUH-RA; 29. in 30. septembra ruski zgodovinski film PETER IN KATARINA. KINO ŠMARTNO PRI LITIJI! 23. septembra jugoslovanski film SENCA SLAVE: 26. In 27. septembra ameriški barvni kino-skopskl film ALAMO, I. del; 30, septembra zahodnonemškl barvni film GRAŠČINA STRAHOV. — HRASTNIK Ttojstev doma ni bilo. Poroke: Rudolf Kavčič, strojni tehnik, Trbovlje, Dom ln vrt 22, ln Alma Zupan, predmetna učiteljica. Hrastnik 19; Stanko Mešiček. delavec, Turje 37, ln Angela Mokotar, delavka, Gore 38. Smrti doma ni bilo. LITIJA Rojstev doma ni bilo. Poroke: Ivan Bardot, strojnik, Borejci 53, ln Frančiščka Razpotnik, tovarniška delavka, Litija, Marokova pot; Janez Dolanc, šofer, Konščica št. 6, ln Ana Dernovšek, Konščtča št. 31, kuharica; Janez Lamovšek, delavec, Šumik 10, ln Alojzija Pucelj, delavka, Litija, Ponoviška št. 17; Janez Grm, elektromonter, Breg pri Litiji št. 9, ln Alojzija Gorenc, delavka, Lipnik št. 4; Janez Molek, delavec, Breg pri Borovnici št. 32, in Frančiška Štempihar, delavka, Breg pri Litiji št. 27. Smrti doma ni bilo. ZAGORJE OB SAVI Rojstev doma ni bilo. Poroke: Leopold Alešnik, delavec, Prešernova 5, Zagorje, in Berta Babič, gospodinja, Prešernova 5, Zagorje; Karel Rančlgaj, šofer, Ulica talcev, ^Zagorje, ln Jožefa Zidar, delavka, Kopališka 10, Zagorje. ^ Smrti doma ni bilo. TRBOVLJE Rojstva: Glzela Kerec, Hrastnik 83 — deklico, Pucovič Jožica, Radeče 179 — deklico, Ema Mrak, Ribnik 19 — deklico, Ana Kocijan, Podkraj — dečka, Marija Kallšer, Trbovlje — dečka, Anica Potočan, Hrastnik 225 — deklico, Marija Funkelj, Dol pri Hrastniku — dečka, Marija Kos, Selo 115 — dečka, Frančiška Razpotnik, Litija — dečka, Silva Jesih, Cesta zmage — dečka, Ivana Radočaj, Levstikova 20 — dečka, Ana Veseljak, Praprotno 10 — dve deklici, Marija Gošte, Kisovec — dečka, Rozalija Te-kavc, Planinska vas — dečka, Marija Gradišek, Bevško 41 — deklico, Lidija Sršen, Gabersko 18 — deklico, Matilda Kunstelj, Hrastnik 75 — deklico, Ema Sršen, Dolenja vas — dečka, Pavla Gorjup, Hohkrautova 30 — dečka, Marjeta Staut, Loke 23 — dečka, Karolina Grošelj, Zagorje — dečka, Ljudmila Kuharič, Dobovec — deklico, Draga Beznik, 1. junij — dečka, Albina Končina, Cesta zmage — dečka, Anica Baloh, Novi dom — deklico, Vera Ostojič, Podgrad 107 — deklico, Henrijeta Vukovič, Zasavska 10 — dečka, Marija Zakrajšek, Kolovrat — dečka, Slavi Kovač, Hrastnik 811 — dečka, Antonija Vrtačnik, Hrastnik 122 — dečka. Stanislava Bevc, Zidani most — deklico. Poroke: Celestnlk Franc, elektrikar, Loke pri Mozirju 41 in Frida Ceglar, Dobrna 16. Jože Plrnaver, rudar, Vodenska 20 'ln Marjeta Lončar, snažilka, Trg svobode 36. Valentin Pistotnik, laborant, Vodenska 45 in Breda Leskovšek, delavka, Vodenska 45. Bogomir Cesar,-flnomehanik, Keršičeva 37 in Helena Kerin, delavka, Trg svobode 34. Ciril Potisek, strojni tehnik, Šuštarjeva 21 in Frida Kajbič, uslužbenka, Trg svobode 25. Mirko Gradišnik, delavec. Rudarska 6 in Alojzija Senar, trgovska pomočnica, Neža 37. Vinko Vek, varnostni tehnik, Gimnazijska 18 in Marija Bolarič, gospodinja, Gimnazijska 18. Smrti: Martin Tratar, rudar, Retje 6, star 55 let. Miroslava Jesih, roj. Gorjup, upokojenka, Golovec, stara 71 let, Ana Tomažič, upokojenka, Zagreb, Krapinska 19, stara 40 let. SREDA, 23. SEPTEMBRA 17.10 Angleščina na TV (Zagreb); 17.40 Pravljica za najmlaj-še: Tlk-tak (Ljubljana); 17.55 Pionirski TV studio (Ljubljana); 18.25 Napoved dnevnega sporeda (Ljubljana); 18.30 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 S kamero po Afriki — serijski film (Ljubljana); 19.15 Resna glasba (Beograd); 19.45 Propagandna oddaja (Beograd); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Lirika (Beograd); 20.40 Zabavno-glasbena oddaja (Zagreb); 21.30 Propagandna oddaja (Zagreb); 21.35 TV akcija (Ljubljana); 21.45 Kulturna panorama (Ljubljana); 21.15 TV obzornik (Ljubljana). Na kanalu 9 — Sljeme: 17.40 Slovenščina (Beogra); 18.25 Objava dnevnega sporeda (Zagreb); 18.30 Poročila (Zagreb); 18.45 Belo vreme (Beograd); 21.35 Panorama (Zagreb); 22.05 Poročila (Zagreb). ČETRTEK, 24. SEPTEMBRA 10.00 TV v šoli (Zagreb); 11.00 Francoščina (Beograd); 16.40 Ruščina na TV (Ljubljana); 17.10 Angleščina na TV — 106. lekcija (Ljubljana); 17.40 Na črko, na črko — mladinska, oddaja (Beograd) 18.25 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana); 18.30 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Po Jugoslaviji (Beograd); 19.15 Glasbena porota — zabavno glasbena oddaja (Ljubljana); 19.45 Propagandna oddaja (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Narodna glasba (Zagreb); 20.40 Prof. Albert Papler: Jaga baba — TV Igra (Ljubljana); 21.30 Propagandna oddaja (Ljubljana); 21.35 Koncert v studiu: Harfistka Ste-fica Žužek (Ljubljana); 22.05 TV obzornik (Ljubljana). Na kanalu 9 — Sljeme: 18.25 Objava dnevnega sporeda (Zagreb); 18.30 Poročila (Zagreb); 21.35 Portreti (Zagreb); 21.55 Poročila (Zagreb). PETEK, 25. SEPTEMBRA 17.10 Angleščina na TV (Zagreb); 17.40 TV v šoli (Zagreb); 18.10 TV slikanica — Maršak — Pavček: Prtljaga (Ljubljana); 18.25 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana); 18.30 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 TV tribuna (Ljubljana). 19.15 Narodna glasba (Beograd); 19.45 Propagandna oddaja (Beograd); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Propagandna oddaja (Beograd); 20.35 Prenos (Beograd); 22.05 Kiparski simpozij — kulturna oddaja OBVESTILO Da bi Občinska zveza prijateljev mladine Trbovlj~e organizirala v letu 1965 še boljše in prijetnejše letovanje za naše otroke, je pripravila anketni list, ki ga je poslala vsem staršem otrok, ki so letovali letos v Piranu. Prosimo starše, ki so anketni list prejeli, da ga do 28. septembra izpolnjenega vrnejo Občinski zvezi prijateljev mladine Trbovlje. (Ljubljana); 22.35 TV obzornik (Ljubljana). Na kanalu 9 — Sljeme: 18.25 Objava dnevnega sporeda (Zagreb); 18.30 Poročila (Zagreb); 18.45 Tribuna (Beograd). 22.0$ Poročila (Beograd). SOBOTA, 26. SEPTEMBRA 17.40 Lutkovna, oddaja (Za-i greb); 18.05 Glasbena oddaja (Za-i greb); 18.25 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana); 18.30 TV ob< zornik (Ljubljana); 18.45 Sdrij* ska drama (Zagreb); 19.30 Kaj bo' prihodnji teden na sporedu (Lju4j bljana); 19.45 Propagandna od daja (Beorgad); 20.00 TV dnevnll (Beograd). 20.30 Glasbena odda. Ja (Beograd); 20.45 Sprehod sko.. zi čas (Ljubljana); 21.15 HumoV ristlčna oddaja (Beograd); 22.00 Propagandna oddaja (Beograd); 22.05 Dick Powell vam predstavlja — serijski film (Ljubljana); 22.55 TV obzornik (Ljubljana). NEDELJA, 27. SEPTEMBRA 8.45 Veselimo se — otroška od-« daja, prenos iz Romunije (InterV vizija), 9.30 Deček iz cirkusa —»j serijski film (Ljubljana); 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb); .... Športno popoldne: Nogometna tekma med Avstrijo in Jugoslavijo — prenos z Dunaja (Evro-vlzija); 19.00 87. policijska posta-* ja — serijski film (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Da .ali ne — zabavna ugankarska oddaja (Beograd); 21.45 Poročila (Beograd). Na kanalu 9 — Sljeme: 9.30 Serijski film za otroke (Zagreb); 19.00 Serijski film (Beograd); 21.45 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). PONEDELJEK, 28. SEPTEMBRA' 11.40 TV v šoli: Način življenja v ilirskih provincah (Ljubljana)} 15.20 TV v šoli — ponovitev (Ljubljana); 17.10 Angleščina na TV — 107. lekcija (Ljubljana); 17.40 Francoščina na TV (Beograd)f 18.10 Risanke (Zagreb); 18.25 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana); 18.30 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Zelenjava v septembru — kuharski nasveti (Ljubljana); 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.45 Propagandna oddaja (Beograd); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Formacije — Balet (Zagreb); 20.40 Ivo Vojnovič: Na taraci — TV priredba drame (Zagreb); 21.60 Propagandna oddaja (Zagreb); 21.55 TV obzornik (Ljubljana). Na kanalu 9 — Sljeme: 18.25 Objava dnevnega sporeda (Zagreb); 18.30 Poročila (Zagreb)) 18.45 Zgodovinski portreti: Aleksander Veliki (Beograd). , tfii fl RTV -Ljubljana poročila ob 9 15. 1.00, 8 00. 10 00. 12.00, 13.00. 14 00. 17.00 18.00. 23 00 ln 14 00. Pozor, nimaš prednosti ob 11.00 Kmetijski nasveti ob 13 15 Vsak dan za vas ob 16.00 Radijski dnevnik ob 19 SO Oddaja Naši poslušalci če stltajo in pozdravljajo — vsako nedelio ob 0 05 ln 12 05 vsak ponedellek četrtek ln soboto oa ob 14 30. > apwrts šare idb; 9.10 Slovenski Pevci za-vne glasbe; 10.15 V na" :m taktu; 11.00 Turistični na-tki za tuje turiste; 1115 Tozor, naš prednosti; 12.05 Zravna isba; 12.25 Opoldansk domači le-mele; 13.15 Obvestila In lavna glasba; 13.30 Priporočajo m; 14.05 Radijska šola za sred-3 stopnjo; 15.15 Zabavna glas-; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 letni sprehodi z našlrnl eoll-; 18.10 Iz fonoteke radia Ko-r; 19.05 Glasbene razglednice; 00 Iz naših studiov; 23.15 Me-11 je za lahko noč. ČETRTEK, 24. SEPTEMBRA .15 Jutranja glasbena srečanja; 5 Slovenske narodne pesmi; 8.25 Romunski ln poljski pevci zabavne glasbe; 9.25 Veseli pozdravi; 10.15 Z opernimi pevci po svetu; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Jugoslovanski pevci popevk; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi po glasbenih galerijah; 18.10 Turistična oddaja; 19 05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov; 21.40 Glasben! nokturno; 22.10 Jazz s plošč. PETEK, 25. SEPTEMBRA 7.15 Od uverture do finala; 8.05 Majhni zabavni ansambli; 9 25 Slovenski pevci zabavnih melodij; 10.15 Igra pihalni orkester RTV Ljubljana; 11.00 Turistični napotki za tuje turiste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Opoldanski domači pele-mele; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.35 Naši poslušalci čestitajo Jn pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Trideset minut v studiu 14; 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih; 22.10 Plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno. SOBOTA, 26. SEPTEMBRA 7.15 Jutranja glasbena srečanja; 8.25 Iz koncertov ln simfonij; 9.40 Zabavna glasba lz Sovjetske zveze; 10.35 Koroške narodne pesmi; 11.00 Turistični napotki za tuje turiste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Lahek opoldanski spored: 13,15 Obvestila ln zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Mali glasbeni mozaik; 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo; 1315 Zabavna glasba; 18.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi ln plesi Jugoslovanskih narodov; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lepe melodije; 20.30 Sobotni večeri v naših krajih; 22.10 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Nočni akordi — plesna glasba. NEDELJA, 27. SEPTEMBRA 7.15 Narodni ln domači zvoki; 8.00 Mladinska radijska igra; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 10.00 Se pomnite, tovariši . . .; 10.30 P^smi borbe ln dela; 10.50 Deset minut z orkestrom Mantovani; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Vedre . melodije z velikimi orkestri zabavne glasbe; 12.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdrav- ■ ljajo; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 14.00 Koncert pri vas doma; 15.05 Danes popoldne; 16.00 Humoreska tega tedna; 19.05 Glasbene razglednice; 21.00 Glasba ne pozna meja; 22.10 Godala v noči. PONEDELJEK, 28. SEPTEMBRA 7.15 Jutranja glasbena srečanja; 8.25 Madžarska ln bolgarska zabavna glasba; 9.25 Mali koncert domače popularne glasbe; 10.00 Dopoldanski dnevnik; 10 55 Glasbena medigra; 1100 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Pozor, ntmaš prednosti; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Opoldanski domači pele-mele; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 13.3« Priporočajo vam; 14.05 Majhen glasbeni mozaik; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi; 18.10 Zvočni razgledi! 19.05 Glasbene razglednice; 20.04, Revija slovenskih Izvajalcev za* bavne glasbe; 22.10 S popevkam) po svetu; 23.05 Po svetu jazza.; TOREK, 29. SEPTEMBRA ' 7.15 Za vsakogar nekaj; 8.08 Jugoslovanski pevci popevk; 8.?$ Slovenske narodne pesmi v raz-* ličnih priredbah; 9.25 Pesmi Za otroke; 9.40 Dvajset minut 3 majhnimi zabavnimi ansambli' 10.15 Z opernimi pevci po svetu 11.00 Turistična oddaja za tuji goste; 11.15 Pozor, nimaš pred-« nosti; 12.05 Zabavna glasba; 12.2f Zabavna glasba lz Bolgarije; 13.11 Obvestila ln zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam; 14.50 Zv' ki kitar; 15.15 Zabavna glasba} 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi z orkestri zabavne glasbe; 19.05 Glasbene razgledhicej 20.00 Pri skladateljih visoke rq-mantike; 21.31 Zvočna panora« ma; 22.10 Plesna glasba; 23.08 Nočni akordi. B B » E ■ E B E B B B |anez Bizjak: Na Centralnih Alpah (POSEBEJ ZA »ZASAVSKI TEDNIK«) ibbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb CHAMONIX — cilj večine odprav z vseh strani sveta v francoske Centralne Alpe. Imeni ChamoniK in Mont Blanc sta tako povezani kot pri nas Vrata In Triglav. Ko so v nekdanji gorski vasici začeli graditi hotele, je tu nastal pravi evropski Babilon. Ponekod kaže videz najmodernejšega velemesta, drugod pa spet sliko najbolj siromašnega gorskega naselja. Od prvega pristopa na Mont Blanc naprej so nekdanji visokogorski kmetje začeli postajati hotelirji in gorski vodniki. Na svojih domačijah so urejevali tujske sobe; celotna dejavnost vasic ob divji Arvi se Je preusmerila v tprizem. Tako pomeni danes ChamoniK sinonim za alpski turizem. Vsak, Se tako razvajen turist, najde tu, kar ISče. Ce se ne more znebiti denarja v dragih hotelih, ga lahko zapravi (ali znova dobi) v Igralnicah Po ulicah stoje stojnice za različne predmete tako na gosto, da se komaj prebljeS mimo njih. Med stojnicami In prodajalnami pa se prebija, vije In trobi nepretrgana kolona avtomobilov. Kot so različni ljudje, tako tudi avtomobili. Bradate Angleže In njim podobne »bergvagabunde« smo videli obvezno v najbolj sanikrnih »napoleonskih piksnah«, ki so se komaj premikale. V tem babilonskem kaosu se prerivajo ljudje, oblečeni za montblanške viharje, poleg onih, ki Imajo še za Ažurno obalo premalo na sebi. Eni vodijo pod pazduho svoje boljSe polovice, drugi pa kup tankih In dolgih francoskih štruc, »hagetke« Imenovanih. Med elegantno obuto gospodo se sprehajajo bosi »smrtniki« ali pa kot neki starejši možakar, ki Je hodil obut le na eni nogi, na drugi pa Je bil bos Zaradi žulja seveda! V takih razmerah človek res ne ve, ali bi postavil ChamoniK sredi Pariza ali pa na vroči Orient ali temperamentni Jug Popoldne smo se začeli seliti na Montenvers USU m), to Je dve url nad Chamonlxom oh ledeniku Mer de Glace. Montenvers ni naselje, ampak končna postaja zobate železnice, kjer sl ljudje ogledujejo vsa čuda največjega evropskega ledenika In se nato spet odpeljejo nazaj. Na planoti nad postajo na višini 200« m pa so sl alpinisti z vsega sveta »rezervirali« prostor za šotore Ker smo Imeli preveč prtljage, smo se peljali kar s to zobato železnico. Ker pa Imajo navado zaračunati po 1 NE za vsak nahrbtnik posebej, bi nas kmalu rešili vse »teže« naših denarnic. Za nekaj zavojčkov našega Filtra so se možje v uniformah omehčali In tako smo že proti večeru 3.xavgusta Imeli na Monten-versu postavljene živobarvne šotore v pestrem mednarodnem okolju. Alpinisti z vseh koncev sveta hodijo sem na zadnjo preizkušnjo pred najvišjim podvigom v svojem življenju — pred utiranjem neuhojenih poti himalajskih osemtlsočakov. Naši sosedje so bili Japonci, Avstrijci, Nemci In Angleži. Družba Je bila torej Izredpo raznolika; temu primeren je bil 'tudi večerni žlv-žav pred šotori. Najbolj optimistični so bili Japonci, kl so se neprenehoma smejali; tudi, ko Je najhuje deževalo. Angleži so zelo malo govorili In so s svojimi himalajskimi bradami (te so na Mon-tenversu sila moderne) delali bolj vtis obubožanih umetnikov ali filozofskih Robinzonov kot pa videz plezalcev. Najbolj domači smo bili z Avstrijci z Dunaja. Z Inž. Elerškom sva Imela šotor tik poleg njihovega. Nekajkrat smo celo skupaj kuhali (Iz njihovih konzerv seveda). Nikdar pa niso mogli dovolj prehvaliti najinega kakaa, za katerega se Je specializirala najina kuhinja. NajživahneJSe so bile večerne razprave o vseh mogočih stvareh, kl so Izpadle Iz glav gorskih puščavnlkov. Večkrat so preko Mer de Glacea valovili tihi večerni zvoki slovenskih narodnih pesmi. Ves tabor Je živel kot ena družina, saj so bila naša življenja povezana v skupnih usodah med ledeniki ln štiritisočakt. Ko sta se v montblanšklh grebenih smrtno ponesrečila dva Nemca lz našega tabora, smo bili vsi nekoliko demoralizirani. Dva dni prej smo se zvečer še skupaj veselili ln kovali načrte. Toda njun šotor Je ostal za vedno prazen kot nema priča krutega davka, kl ga vsako leto zahtevajo gore ... «. AVGUST — Drugi »dan bivanja v Franclji smo namenili spoznavanju ledenikov, hoji po njih ln plezanju v navpičnih stenah ledeniških serakov. Križarili smo po ledeniku Mer de Glace In preko ledenika Glacier du Tacul do Serae s Geanto. Ledeniki so največje čudo Centralnih Alp. Tl Jim dajejo tisto mogočnost, veličastje In privlačnost, zaradi česar so Centralne Alpe tako Izredne. Hoja po njih Je nekaj posebnega. Poti ni, niti stalne smeri. Včasih najde človek le redke sledi. Na višjih ledenikih (npr. Glacier du Geant), kjer večkrat sneži, vodijo po snegu gazi. Vendar ni nobena pot-na ledeniku stalna. Ce so en dan stopinje na nekem mestu. Jih čez nekaj dni ne bo več. Pot bo vodila drugje, ker se mora prilagajati stalnemu nastajanju ledeniških razpok. Sploh so ledeniki posebno doživetje. (Se nadaljuje) Poljski pevci v Trbovljah Na povabilo Akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič« Iz Ljubljane Je dne 23. septembra prispel v Slovenijo zbor Medicinske akademije Iz Gdanska, Imenovani zbor »Tadeusza Tylew-sklego«. Vodstvo APZ, kl Je ponudilo trboveljski Svobodi koncert tega Imenitnega pevskega ansambla, je to storilo zaradi tradicionalnega prijateljstva s pevci v Trbovljah In zato, ker posebno visoko ceni glasbeni okus zvestega koncertnega občinstva našega kraja In gostoljubnost organizatorjev. Zbor AMG vrača s to turnejo po Sloveniji obisk Akademskemu pevskemu zboru, ki Je letos v aprilu gostoval na Poljskem In bil tam v vsakem pogledu deležen prijateljstva, pozornosti In spoštovanja. S3 članski pevski kolektiv poljskih študentov stopa letos v svo. Jo devetnajsto sezono. Od ustanovitve 1846. leta ga Je dvanajst let vodil "profesor Tadeusz Ty_ lewskl. Dirigent se Je. z veliko ljubeznijo In ne manjšimi umetniškimi ambicijami lotil dela. Zbor Je hitro rasel In te leta lir,# štel med najboljše poljske zbore Z Izvirnim ter zahtevnim repertoarjem In kvaliteto, kl Je samo rasla, sl Je zbor pridobil ugled In zaslovel preko meja Študentskemu ansamblu so se pevci menjavali, a to je le redkokdaj omajalo zlltost zbora, kl Je nizal uspeh za uspehom: Varšava, Praga, Budimpešta, Bukarešta. Ko so se leta l*5S pripravljali na Mednarodni študentski festival v Torinu, Jim Je nekaj dni pred odhodom, na odru, med koncertom umrl dirigent, katerega Ime so sl nato vzdell. Njihov novi dirigent.je postal profesor Leon Snarski. Izreden uspeh v Torinu Je zbližal dirigenta ln zbor. S svojim doslednim ustvarjalskim konceptom sl je pridobil zaupanje pevcev, kl Jim dirigira še danes In jih vodi od uspeha do uspeha. Na 17 tekmovanjih doma In v tujini so pobrali kar J4 prvih mest. V-Svojem dolgoletnem obstoju Je zbor naštudiral In z uspehom Izvedel preko 200 tehtnih partitur. V programski politiki so usmerjeni po eni strani na bogato poljsko glasbeno preteklost, pretežno renesančno, po drugi strani pa na sodobno poljsko ustvarjanje, kl se naslanja na Izvirno folklorno blago. Zanimiv bo zlasti drugi del koncerta, kl Je tako po kompozicijski tehniki kot po melodiki na. Semu občinstvu malo znan In ravno zato zanimiv In privlačen. V sporedu so Imena znanih sodobnih poljskih ustvarjalcev kot na primer: Maklakiewicz, Szell. govskl, Malawskl, Koszevskl, Wlechowlez. Zbor takšne mednarodne veljave bodo gotovo tudi poslušalci v Trbovljah radi prišli poslušat dne 27. septembra zvečer. S tem pa bodo prispevali najpomembnejši delež primernemu sprejemu ambasadorjev amaterske umetnosti Iz prijateljske države. Art Buchvvald Imamo prijatelje, ki se pišejo Shaw. Televizijskega aparata nimajo. Pravijo, da jim prav nič ne manjka. Raje berejo knjige, poslušajo plošče in razen tega se imajo vsaj o Čem pogovarjati. Kadar so kam povabljeni, pa ponosno izjavijo, da nimajo televizorja. Imajo služkinjo ln jasno je, da so ji morali kupiti televizor, sicer bi nenadoma pustila službo. Vsak večer slišijo iz njene sobe hrupen smeh in prepričani so, da se čudovito zabava s svojim televizorjem. Nekega večera pa je pozvonil telefon in ženski glas z drugega konca je rekel, da sestavlja neko anketo in bi rad vedel, kakšen televizijski program gledajo ta večer pri Shavvovih. »Nimamo televizorja,« je rekla gospa Shaw. »Hočete reči, da cela vaša hiša ne premore televizorja?« Gospe Shaw je postalo nerodno. »No, da, služkinja ga ima.« »In kaj gleda?« »Ne vem,« je dejala gospa Shaw. Pod zelo ugodnimi pogoji posredujemo kmetijskim zadrugam in ostalim gospodarskim organizacijam GROZDJE PR0KUPAC za predelavo. Dobava takoj! Vagonske količine od 5 do 6 ton dalje! Za vas pa lahko prodamo VAGONSKE POŠILJKE . KROMPIRJA »MERKUR« Naročila za grozdje in ponudbe za krompir pošljite na- naslov; »»AGENCIJA SLOVENIJA«« - ljubljenim Kotnikova 16 - telefon 30-194 PLANINSKO DRUŠTVO TRBOVLJE — TRBOVLJE razpisuje prosto delovno mesto OSKRBNIKA planinskega doma na Mrzlici Interesenti naj. vložijo prošnje na naslov Planinsko društvo Trbovlje ln to vsaj do 30. septembra 1964. Požar v Ravenski vasi (g) Zagorje. — V neurju, ki je vladalo nad Zagorjem 17. 9., je ob 18.20 udarila strela v kozolec, last Zofije Jesih v Ravenski vasi št. 39 : TELEVIZIJA »Ali bt lahko vprašali svojo žensko, kaj gleda?« Gospa Shaw je rekla možu, naj gre v sobo služkinje in pogleda, kaj gleda Beatri-ce. Gospod Shaw se je nekam hitro vrnil. »Ničesar ne gleda,« je la-konsko dejal. »Toda televizor je vključen,« je pripomnila žena, »do sem ga slišim.« »Zdi se mi, da je pri Bea-trice njen fant,« je rekel Shaw. »Ali si ju vprašal, kaj gledata?« »Nisem sl upal. Ko sem odprl vrata, je bila soba zavita v temo in slišal sem samo Beatrice, kl se je nekaj hihitala. Potem sem zaprl vrata.« »Grem pa jaz pogledat, kaj se dogaja.« Zenski glas pri telefonu je vztrajal: »Ali bi mi povedali, kakšen program gleda vaša služkinja?« »Ne vemo še natančno,« je odkrito dejal gosp id Shaw. Ce povem po pravici, niti ne nad Zagorjem. V kozolcu je bilo 7 ton sena. Rešili so le orodje in vozove, škode je bilo za okrog 2 milijona dinarjev. ^ vemo, če sploh gleda televizijo.« »Ali je aparat vključen?« »Je, a sprejem je slab in slike ni videti prav jasno.« »A vseeno verjetno veste za naslov programa.« Gospod" Shaw je začel postajati živčen: ' « »Gospa, odgovarjamo vam po pravici: televizor je prižgan. punca je v sobi, toda ko sem stopil v sobo, ga ni gledalo.« »Kal pa je počela?« »Gospa, to pa ne spada več k voši anketi. Postavljati smete samo vprašanja s področja televizije. Ce pa želite počakati, vam bo morda žena prinesla najnovejše vesti.« Gospa Shaw se je vrnila. »Kaj je gledala?« je hotel vedeti gospod Shaw. »Gledala je svojega fanta, ki je odhajal,« je suho odvrnila gospa Shaw. Gospod Shaw je ponovil v telefon: »Naša služkinja gleda svojega fanta, ki odhaja.« »M'slim, da ni trenutno nikjer tega programa.« Je dejala gospa pri telefonu. »Prav, pridite k nam, pa ga boste lahko videli.* Mislim, da je Palm Beach danes najprivlačnejše mesto v Združenih državah Amerike, najzanimivejši kraj v njem pa Whitneyeva igralnica. Restavracijo, ki je združena z Igralnico, bo slej ko prej obiskal vsakdo, ki do-potuje v Palm Beach. Nikjer v Franciji, Italiji, Švici, Nemčiji ali Španiji ni restavracije, ki bi se po kakovosti jedi mogla meriti z Whitneyevo restavracijo. V njej ne najdete jedilnega lista, naročite lahko vse, kar si poželite ali kar vam' pride na um, od juhe do pečene račke in ptičjih jezikov. A kar je najprijetneje: zmeraj vam .postrežejo z vsem, kar ste naročili. » Po obedu, odhajajo gostje v igralnico. Dve uri zatem je igralnica polna in se ne izprazni do zgodnjih jutranjih ur. Mnogi menijo, da je Whitneyeva igralnica bolje organizirana in zanimivejša kakor kazino v Monte Carlu. Mene navdušuje. Prav kmalu sem imel priložnost, da sem osebno spoznal Whitneya, lastnika znamenite igralnice. Našel sem ga v njegovi pisarni, kjer je bil komaj prostor za pisalno mizo in dva fotelja. Verjetno je morala biti v tem ozkem prostoru nekje tudi železna blagajna — to je bil edini prostor v stavbi, ki je imel na oknu železne rešetke — a Je nisem opazil. Pred vhodom v pisarno je stal vratar, kt ml je odprl vrata šele, ko je prejel od svojega gospodarja dovoljenje ta to. Whitney je bil človek s krepko, energično brado, s hladnimi sinjimi očmi in z brezizraznim licem. Njegova igralnica je bila stalno polna gostov in zaslužil je pravljično visoke zneske. Pripovedovali so, da je znašal njegov dobiček v sezoni tudi po dva milijona dolarjev. Whitney je bil mož čvrste volje. Želel sem se z njim podrobneje Tononnmmnnnnnnnnc usta, da bi mi povedala svojo zgodbo. Zvedel sem, da je njen mož strasten igralec in da je prejšnjega dne, v sredo, zgubil v igralnici 30.000 dolarjev. Njenega moža sem poznal že pet ali šest let, saj je pri- prisiljeni prodati hišo, hčerki bosta morali prekiniti šolanje in ona se bo morala zaposliti, da bi se tako obdržala na površju. To je bila dolga zgodba. ' Pomiloval sem to ženo. Najbolj me je ganilo da ni- Ch. G. N. 30 OOO dolarjev pogovoriti, a to ni bilo lahko; ni sodil v zvrst ljudi, s katerimi brez težav pridemo v stik. Tako med pogovorom sem ga vprašal, koliko zgubi v sezoni zaradi ponarejenih čekov ali neplačanih računov obiskovalcev igralnice. Povedal mi je, da znaša zguba približno 200.000 dolarjev letno. To se mu ni zdelo preveliko. Ko je govoril o tem, so mu oči zažarele in v ustnih kotičkih su mu je pojavil otožen nasmešek. »Pred nekaj dnevi se je odigral zanimiv dogodek,« mi je pričel pripovedovati. »Sedel sem v pisarni, ko so mi povedali, da želi govoriti z mano neka ženska. Rekli so, da je žena Johna Rossiterja.« Še preden je spregovorila, je planila v jok in solze so ji kar lile iz oči. Brisala jih Je z žepnim robčkom in se trudila, da bi se obvladala. Veste, ne prenašam ženskih solz in po možnosti se izogibam čustvenim izlivom. Toda tokrat so me njene solze vznemirile. Pomiloval sem to žensko, še preden je odprla bajal v igralnico vsako leto. Z njim nisem imel ožjih stikov, vendar sem se mu ob vsakem prihodu javil irt spregovoril z njim nekaj vljudnih besed. Vsekakor sem imel o Rossiterju najboljše mnenje. To je bil športni tip, človek prijetne zunanjosti in nastopa, član uglednega kluba in povsod znan. Tu sem ga videl več let, vendar nisem imel pojma, kako igra, ali dobiva ali zgublja. Pri meni je imel račun in če je bilo treba kaj plačati, je konec meseca vse v redu poravnal. Gospa Rossiter mi je pojasnila, da predstavlja zanjo moževa igralska strast resen problem. Prosila ga je, naj se odreče igram v igralnicah in borznim špekulacijam. Rossiter ji je prisegel, da je nehal igrati v igrah na srečo. Vendar ga je ponovno prevzela igralska strast. Zguba 30.000 dolarjev prejšnjo sredo jih je popolnoma uničila. Pozabil sem že, kaj vse ml je pripovedovala, toda dobro sem si zapomnil njene besede, da bodo zaradi te zgube ma več denarja za šolanje otrok. Dejal sem ji, da ne maram ljudi, ki zaigrajo vse do zadnjega dolarja. »Sentimentalnost!« boste rekli. Toda tudi to je del mojega posla. Nič ne more kaki igralnici bolj škodovati, kakor glasovi, da ljudje v njej izgubljajo vse, kar imajo. Končni rezultat je bil, da sem se odločil vrniti ženski denar, ki ga je njen mož izgubil, vendar samo z jasnim in odločnim pogojem: John Rossiter ne sme nikoli več prestopiti praga moje igralnice. To obljubo mi je dala med solzami, ki so ji nenehno tekle po licih. Dal sem ji denar in se počutil precej neprijetno, da ne rečem bedasto, ko mi je poljubljala roke, mi zagotavljala, »da mi bo bog vse to bogato poplačal« in govorila še razne druge neumnosti,, kakor pač govori ženska, kadar ustrežemo njeni želji. O tem nisem več razmišljal, dokler mi ni naslednjega dne popoldne prišel šef restavracije javit, da je John Rossiter pravkar odšel v igralnico in da že zopet igra. Takoj sem stopil k njemu in ga zaprosil za minuto razgovora. Ko sva se oddaljila od igralcev, sem ga vprašal, zakaj je zopet prišel. »Hočem vedeti, klij vse td pomeni!« sem ga nahrulil. »Včeraj je bila pri meni vaša žena in mi tožila o težavah vaše družine zaradi 30.000 dolarjev, ki ste jih izgubili V, igralnici prejšnjo sredo. Vrnil sem ji denar, ki ste ga zgubili, s pogojem, da vas nikoli več ne vidim tukaj. Zakaj ste zopet prišli?« Rossiter me je za hip ves prepaden gledal, nato pa je dejal: »TODA JAZ SPLOH NISEM OŽENJEN!« D V prihodnji številki nova kriminalna zgodba »RAZBITA VENERA«« n DOPISUJTE V Zasavski TEDNIK aL^ja.—»u&m « 6 iirnSfr. llllll 191111 v uho: »Striček, saj nisi žalosten, ker imam Cisko prav tako rada kot tebe?« »Ne, zares ne, Andrea,« je odvrnil in z zamišljenim pogledom opazoval njun odhod. Ciska je bila! že več tednov pri Bruggerjevih. Pričela se je zavedati, da so biti ti dnevi, ki jih je prebila v hišici ob jezeru, najlepši v njenem življenju In da se jih bo spominjala do konca svojih dni. , Brugger in Andrea sta ji kazala veliko hvaležnost za vse, kar je zanju storila, tako da je bila zaradi tega pogosto ganjena, skoraj sram jo je bilo, ker sta mislila, da* se zanju žrtvuje. Niti slutila nista, kako srečna je bila ob misli, da jima je potrebna in da sta vsak dan bolj navezana nanjo. Svojega lončarskega dela ni niti malo pogrešala. Brugger sl je po nezgodi hitro opomogel. Izpahnjeno roko ni nosil več v povojih in jo je lahko že kar dobro uporabljal, levico pa je imel še v mavcu. Ko ga je Ciska prvič odpeljala s svojim vozom v delavnico, se ni mogel dovolj načudili, kako pametno je za časa njegove odsotnosti vodila delo. Dan, ko bodo Bruggerju odvzeli z roke mavč- no obvezo, se je hitro bližal. Potem mu ne bo Ciska več potrebna. Tako se je navadila nanj in na Andreo, da ni smela niti pomisliti na slovo od njiju. Kar strah jo je bilo vrnitve v svojo samoto, ki jo je doslej tako cenila. Celo njeno delo, ki se mu je v zadnjih letih posvečala s tolikšno ljubeznijo, je sedaj ni več mikalo. Slutila je, da tudi Mihael ni ravnodušen do nje. Morda pa je videl v njej le dobro prijateljico. O svojih občutkih do njega si je bila že davno na jasnem, ljubila ga je. Življenja z njim se ni bala. Zaradi njega in Andreje bi celo opustila svoj poklic, kar ne bi Andiju na ljubo nikoli storila. Dokler je bila Andrea tisti večer še pokonci, se Ciska ni mogla odločiti, da bi spregovorila o svojem odhodu. Andrea pa, kot da bi slutila njen namen, se je stisnila k njej v naslonjač in ji naslonila glavo na ramo. Pa tudi potem, ko je že spravila otroka spat, se ni čutila dovolj trdno, da bi mirno spregovorila o svoji odločitvi. Svoj nemir Je hotela zakriti z raznimi drobnimi opravili Poravnala je blazine na kavču, zložila Andreine knjige, ki so spet ležale na preprogi ob kaminu, potem je izpraznila pepelnik, nazadnje pa je odprla okno in se zastrmela v jesensko noč. Na sebi je čutila Mihaelove poglede. Ne da bi se obrnila' je naglo rekla: »V nedeljo se odpeljem domov. Čas je, da se me že enkrat iznebita!« Besedica »iznebita« je Mihaela zadela v živo. Ni razumel, da hoče Ciska na šaljiv način prikriti, kako težko se ji bo posloviti od njega in Andreje. »Jasno, da vas vleče nazaj v mesto,« je končno spregovoril, »v tej samoti se gotovo zelo dolgočasite.« »Ne, to ni res. Nadvse rada imam to mirno, od sveta odmaknjeno življenje,« se je na pol obrnila proti njemu. »Zakaj pa potem ne ostanete tu?« je grobo! rekel, nato pa grenko dodal: »Nimam vas pravica zadrževati, to bi bilo preveč sebično od mene.< Zrak, v sicer tako prijazni in domači sobi, je bil mahoma nabit z elektriko. i »Doma me vendar čaka delo,« je negotovo spregovorila. »Seveda, na to niti pomislil nisem. 2e tako šem predolgo izkoriščal vašo dobroto in usmU Ijenost.« Vstal je in se ji počasi približal. Njegovo srce) je bilo prepolno občutkov, vsak posamezen živec njegovega velikega in močnega telesa je| hrepenel po njeni bližini. Ni sl ji upal čisto približati; srce mu je razbijalo ko kladivo, hotel je spregovoriti, a mu je bil jezik kot ohromel in vrat zadrgnjen. Bil je petintrideset let star, a še vedno brez vsakih izkušenj v ljubezenskih zadevah. Približal se ji je za korak. Še vedno je strmela skozi okno, kat, mu Je jemalo pogum, a čar njene bližine je bil močnejši: zgrabil jo je za rame hi jo obrnil k sebi. »Ciska, ne igrajte se z mano, tega ne zdržim več,« je vroče zašepetal in se sklonil k (Se nadaljuje) , NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS VREME Se nadalje prihaja nad naše predele nizek zračni oritlsk ki bo vplival na slabo vreme v naših krajih Ustanovljen decembra 1917 — Glasilo občinskih odborov SZIH Hrastnik Litija. Trbovlje. Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni ln odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK ZAČETEK SEZONE V TRBOVLJAH (ma) TRBOVLJE. — Kulturna sezona v Trbovljah se je že začela. Za uvod je bila v Delavskem domu razstava del udeležencev 1. slovenske slikarske kolonije Zagorje— Izlake 1964. Številni obiskovalci na začetku sezone pričajo, da bo na prireditvah več obiskovalcev, kot jih je bilo zadnje leto Skočila pred rešilni avtomobil (laki Trbovlje — Dne 14. 9. ob 18 30 Je po Zasavski cesti lz smeri Trbovelj proti Hrastniku vozil rešilni avto z oznako LJ 153-79 s poklicnim voznikom Jotetom Kuharjem (31 let) doma lz Brnlce št 27 nad Hrastnikom. Vozil je s hitrostjo 60 km na urO. Nasproti mu Je pripeljal vprežni vor Nenadoma je Izza voza skočila 4 letna Nevenka Zagorelec, doma lz Trbovelj. Zasavska cesta št 9 Ker le skočila ravno pred avtomobil. Jo Je vrglo na sprednji del avtomobila. Odbilo Jo je po cesti, dobila pa Je težke poškodbe po glavi. Voznik nesreče ni mogel preprečiti zaradi pmmajhne razdalje. Ponesrečen-ko so pripeljali v trboveljsko bolnišnico »Obnova« Radeče: •Obnovo« Je ustanovila 1. Januarja 1963 Stanovanjska skupnost Radeče V svoji dejavnosti Ima podjetje naslednje delavnice kovinsko, mehanično, mizarsko. pleskarsko, zidarsko In šiviljsko Poleg tega Imajo v posesti tudi kamnolom Brez osmih vajencev Je vseh zaposlenih 48, od tega 14 žensk. Kot morda mnogokje ImsJo tudi pri »Obnovi« nalvečje probleme s kadri Brez Izjeme primanjkuje strokovnih kadrov v vseh panogah Proizvodni plan Je bil ob polletju realiziran s 55 •/#. v podje- Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij v Trbovljah pripravlja za novo sezono tudi številna gostovanja. V Trbovljah bodo gotovo nastopili gledališčniki z Jesenic, v teku pa so pogovori za gostovanja Mestnega gledališča iz Ljubljane, SLG iz Celja, ljubljanskega Šentjakobskega gledališča in Mladinskega gledališča ter Slovenskega gledališča iz Trsta. Računajo, da bo v sezoni na mesec vsaj dvoje gostovanj. 26. septembra bo v Trbovljah gostoval Medicinski zbor Tadeusza Tylewskiega Iz Gdanska na Poljskem; pod MLADO PODJETJE tju so optimisti ln pričakujejo, ds bodo do konca leta uspešno realizirali letni plan. Z ozirom na to, ker Je šiviljska delavnica proizvodnega značaja, obstoji nevarnost, da bo podjetje prišlo na redni obračun, ker bo Imela ta šiviljska delavnica več kot 50 •/• proizvodnje. Z ozirom na to Je »Obnova« zaprosila občinsko skupščino, da naj odobri osamosvojitev šiviljske delavnice, tako da bo samo ta na rednem obračunu. V »Obnovi« se ubadajo Se z enim problemom — nabavo osnovnih sredstev. vodstvom dirigenta profesorja Leona Snarskega bo poslušalcem zapel 20 pesmi. 2. oktobra pa bosta dve predstavi zabavnega internacionalnega varietejskega programa; med izvajalci bo Los trio de Granada, mojster marionet Antoniu Kopecki in drugi. Posvetovanje o HTV pri delu TRBOVLJE - Kot drugod tudi v Zasavju že več let organizirajo v mesecu oktobru teden oziroma mesec varnosti, v katerem skušajo mobilizirati vse, ki delajo za večjo varnost pri delu, Izven dela in v prometu. V tednu oziroma mesecu varnosti obravnavajo vso problematiko, ki je povezana s HTV, še posebej pa nesreče izven dela in v prometu, kar spada v okvir prizadevanj za večjo varnost prebivalcev. V okviru priprav na teden oziroma mesec varnosti pa je bilo 22. septembra v Trbovljah posvetovanje vseh članov občinskih komisij za HTV pri delu v občinah Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi ter vseh varnostnih tehnikov in odgovornih za HTV v delovnih organizacijah. Posvetovanje je sklicala medobčinska inšpekcija dela in bomo o njem še poročali. IZ ZVEZNE SKUPŠČINE Na zadnji skupni seji zveznega in gospodarskega zbora Zvezne skupščine, na kateri so razpravljali o gibanju cen nekaterih kmetijskih proizvodov, električne energije in premoga, sta govorila tudi poslanec gospodarskega zbora Paško Romac in poslanec zveznega zbora Tone Bole. Iz njune razprave prinašamo naslednje izvlečke: PAŠKO ROMAC: Kako devizno samofinanciranje je s tem, kar sklenemo? naših gospodarskih panog »Ne bi želel govoriti o ali skupin. Pri razpravah indeksih ln številkah. Teh o ekonomski stimulaciji je že tako preveč. Sodim, izvoza gre navadno za deda bi morali več govoriti litev deviz, ne samo med o uresničevanju sklepov delovnimi organizacijami, in dogovorov, ki jih temveč tudi trted banka-sprejemamo na raznih mi. ravneh. Zdi se mi, da smo Doslej smo stimulirali doslej sprejeli že mnoge le finaliste, medtem ko odločitve, da pa veliko kooperantov in ostalih več nismo storili. faktorjev nismo spndbu- Včeraj sem spet pre- jali k izvozu z nlkakršni-bral pismo izvršnega ko- ml spodbudnimi elementi, miteja CK ZKJ, sklepe Zato ni naključje, da si IV. plenuma CK ZKJ, finalisti zelo prizadevajo sklepe zveznega odbora za večji izvoz blaga, ko-SZDLJ iz leta 1962 itd. operanti in drugi sode-Ugotovil sem. la k temu lavci, ki niso v tej ,igri nimamo več veliko doda- stimulacije1, pa gredo po ti. 2e pred dvema letoma povsem drugi poti. Reten-smo, na primer, ugotovili, cijska kvota — seveda ne da so investicije preširo- takšna, kot jo imamo da-ke, da je njihova struktu- nes — bi lahko močno ra neustrezna, da z našo prispevala k povečanju plačilno bilanco s tujino 'izvoza, ni vse v redu ln podobno. Ce analiziramo poročilo Tudi tedaj smo govorili oziroma bilance Jugoban-o političnih investicijah. ke, lahko ugotovimo, da Junija ln julija letos naj Je manjši priliv deviznih bi začeli veljati ukrepi sredstev tudi rezultat ne-o omejitvi Investicijskih discipliniranega vračanja sredstev, toda od 650 mi- deviznih obveznosti. So-lijard dinarjev nezagotov- dim, da bi morale banke ljenih sredstev Je bilo dosledno vztrajati pri Iz-ustavljenih le 43 milijard polnjevanju obveznosti, ki ali 1,7 •/« vseh d-1...« izhajajo iz poslovnih do-TONE BOLE: Ekonom- govorov, sklenjenih s to-ska situacija izvoza. varnami oziroma posa- »Poiskatl bi bilo treba meznimi skupinami. To take mehanizme, ki bi nas je privedlo celo tako naše gospodarstvo zelo daleč, da morajo odstopati Intenzivno usmerili v Iz- od izvoza celo tiste delov-voz. Ko govorimo pri tem ne organizacije, ki so do-o ekonomski nuji, misli- slej redno izpolnjevale mo na popolno ali delno svoje izvozne obveznosti. rooariš urednik, t. zanimanjem tem prebral o rubriki »Komentiramo* sestavek Anonimnost, toda zakaj? Pred kratkim sem se mudil na občinski skupščini. Vstopil sem o pisarno in ko /t looarii referent, ki le sedel za mizo. dokončal pisanje in me samo malo kaj t vzgojne*, se primeri kar naprej ponavlja jo. Poznam primer iz naše bližine: pred kratkim se je izselil iz ^stanovanja* (sobe) nosilec stanovanjske pravice. Dogovorjeno je bilo. da ga bo dobil uslužbenec tsiesa podjetja Toda soseda se je *oplazil* s pogledom, sem ga ogovoril. •Tovariš ta in ta.* Hitro me je popravil, ker sem njegooo Ime napačno izgovoril, potem pa je spet gledal o akte in me poslušal. Pravzaprav nisem Imel namena pisati o odnosu, pač pa pozdravljam pobudo, da naj bi imeli uslužbenci na mizah vizitke, da bi vedeli s kom govorimoI Iznebili bi se anonimnosti, pa tudi os a ko napačno ogovarjanje referentov oziroma Irugih uslužbencev bi tako odpadlo. O E.. Trbovlje Tovariš urednik, 'udi o Zasavju so_ pogosti primeri nasilnega oseljeoanja n stanovanja. Ker so bile dosedanje kazni premajhne in nič pripravljala na *juriš* precej časa. Ko se je stranka izselila, Je takoj zasedla še to sobo. Doslej še ni bila kaznovana, niti jo še ni nihče opozoril na nezakonitost njenega postopka. Vprašujemo se le, kako bo plačevala najemnino za to tprisoo-jeno* sobo, saj že zdaj dolguje najemnino za oeč mesecev in bi jo morali opozoriti tudi na to njeno početje. Prav bi bilo, da bi vsako nasilno ose-liteo kar najstrožje kaznovali. Pet tisočakov kazni ne zaleže, treba bi bilo storiti isto — nasilno izselitev in za namešček še kazen — malo oečjo, pa bi bil problem morda hitreje rešen kot se pa nasilne rešilne rešujejo sedaj. X K. T., Zagorje ob Saoi PROBLEM PITNE VODE (Is) LITIJA - Sola v Kostrev-nlcl je že nekaj dni brez vode. Pred enajstimi leti, ko Je bilo zgrajeno sedanje šolsko poslopje, so uredili še lasten vodovod. Zajeli so vodo v bližini šole. Kasnejše bakteriološke preiskave so pokazale, da voda ni zdrava in da Je neužitna. Toda zaradi pomanjkanje finančnih sredstev ln pa ker ni bilo še neposredne nevarnosti, niso storili ničesar. Voda pa Je postajala vse slabša In letos ni bila več uporabna za nitje Zdaj pa 1o Je še celo zmanjkalo. Bilo bi nujno potrebno, da bi naredili priključek na vaški vodovod in s tem rešili težak problem šole s preskrbo zdrave pitne vode, vendei nimajo materialnih sredstev. Ce bi občinska skupščina preskrbela cevi in ostali material, so vaščani pripravljeni sami Izkopati jarke. Upajmo, da bo občina razumela težko stenje šole in JI pomagala tudi urediti problem vsaj do zime. saj le-ta brez vode ne moro biti. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM »ZASAVSKI TEDNIK« Trbovlje — Uredništvo in uprava: Trbovlje, Trg revolucije 11/11 — telefon 80-191 — poštni predal 82 — žiro račun pri SDK v Trbovljah 600-13-608-1 — Naročnina: posamezna številka 20 dinarjev, mesečna 60 dinarjev, trimesečna 180 dinarjev, polletna 360 dinarjev In letna 720 dinarjev - Poštnina: plačana v gotovini. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo — Stavek, klišeji In tisk tV »Mariborski tisk«, Maribor.