Amerikanski Štev. (NO.) 8. ] [ - PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI • Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do tmagel v / GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO t>RU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. & DRUŽBE SV. MOHORJA CHICAGl; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) | ■ ■ ^H = CHICAGO, ILL., TOREK, 13. JANUARJA' — TUESDAY, JANUARY 13, 1942 LETNIK (VOL.) LI. Bojišče se razširilo na otoka Borneo in Celebes I fw s?-* 'r ...-J f Japonci izvršili svoj prvi napad na nizozemsko vzhodno Indijo. — Britanci izgubili prestolico Malaje. — Uspeh Japoncev na Filipinih. — Zavezniška ojačenja prihajajo. London, Anglija. — Z bojišča na daljnjem vzhodu je prišlo v nedeljo poročilo, da so japonske čete izvršile tamkaj svoj prvi napad na nizozemsko vzhodno Indijo, kakor se zeve s skupnim imenom številno otočje med Avstralijo in jugovzhodnim koncem Azije, ki fra lastuje Nizozemska. Poslej sc so japonski napadi o.nejrvuli izključno le na britanske in a-njeriške posesti in s tem novim . madom so Janonci širno bojišče v Orientu še bolj raztegnili. Japonci so izvedli napad na Nizozemce na dveh krajih. Njih Čete so se zasidrale potem padal in transportnih ladij na sti#ih točkah rovzhodnem koncu otoka Borneo in na severnem koncu otoka Celebes. Na obeh krajih 30 naletele na trd odpor od strani nizozemskih branilcev. Aktivni so bili Japonci tudi na bojišču proti Britancem, na malajskem polotoku. Kakor trdi poročilo iz Tokio, so tamkaj zavzeli prestolico mala)* skih držav, mesto Kuala Lum* pmr. Tekom zadnjega tedna so rapredovali Japonci na Mala-ji okrog 50 milj, da ste zdaj dve tretjini otoka zasedeni od njih. Enako poročajo Japonci o uspehih tudi na filipinskem otočju. Kakor trdi njih vest, so zavzeli tamkaj mesto Olangapo, ki leži 60 milj severozapadno od Manile. Dočim so bili doslej Japonci na orientskem bojišču v premoči in so bili zato vsi uspehi na njih strani, se pa pričakuje, da se utegne v doglednem času situacija za zaveznike ' izboljšati. Amerika in Anglija pošljate tja namreč nove čete v ojačenje; tako vsaj se je izrazil v nedeljo avstralski mornariški minister Makin, povdarjajoč, da so ta ojačenja že na potu, ter je obenem omenil, da se lahko čuti Avstralija varno. Ni pa razodel, ali se bodo te čete izkrcale v Avstraliji sami, ali na kakem otoku. UMIK NEMCEV V SRBIJI Četniki prisilili nemško armado, da ie umika. Ankara, Turčija. — Z bojišča v Srbiji prihajajo poročila, da so četniki tamkaj tako aktivni, da so prisilili nemško armado k pravemu umiku. A tudi med umikom, ki se je vršil v smeri proti Belgradu, so jo četniški oddelki s številnimi napadi stalno nadlegovali. Ob tej priliki se je prvič izvedelo, da razpolagajo četniki tudi z zračno silo, v kateri imajo angleške, nemške in ruske aeroplane. Ta ■MV®5' sicer ni velika, vendar zelo ušpeuna; izvaja namreč presenetljive napade, po katerih se urno umakne nazaj v svoja skrivališča. ZBORNICA ODOBRILA "VARČEVALNI CAS" Washington, D. C. — Poslanska zbornica je zadnji petek odobrila predlog, ki določa, da se ima preko pele dežele uvesti takozvani "čas za varčevanje z dnevno svetlobo", namreč, da se ure pomaknejo za eno uro naprej. Dva dni prej je tudi senat sprejel podoben predlog, ki pa se razlikuje od poslaniškega v toliko, da daje predsedniku Rooseveltu pravico, da lahko odloči pomaknite v ur za celi dve uri naprej v nekaterih okrožjih. Posebna konferenca med obema zbornicama bo imela izravnati razliko med obema predlogoma. NAZIJI ZANIKAJO POROČILA O NEMIRIH Berlin, Nemčija. — Zaradi poročil, ki ?e širijo v tujezem-stvu o "notranjih nemirih v Nemčiji. in posebnih varnostnih odredbah, ukrenjenih v to svrho, so nazijski voditelji povabili tu jezemske poročevalce,"naj si sami ogledajo in prepričajo, ali so v Berlinu res kje nastavljene strojnice, kot se je trdilo. Časnikarji niso pri ogledu našli ni-kakih izrednih priprav za javno varnost. — Ta vest je bila poslana potom argentinske časnikarske agencije in kaže, da so morala biti omenjena poročila v resnici zelo razširjena, da so jih naziji upoštevali; prej so podobna poročila enostavno prezrli. — Da pa tudi naziji sami smatrajo položaj Nemčije kot kočljiv, se razvidi iz nekega članka, ki ga je priobčil v petek v nemških listih dr. Dietrich, vrhovni načelnik nazijskega tiska, v katerem se je izrazil: "Nemške vojaške operacije so stopile v skrajno resno in v resnici kritično fazo, vendar pa bo Hitler vedel, kako premagati to krizo." o ŠOLE UTEGNEJO SKRAJŠATI Chicago, 111. — Ako bo vojni položaj zajiteval, so chicaške višje šole pripravljene, da skrajšajo sedanjo štiriletno učno dobo na tri leta. Tako se je izrazil šolski nadzornik dr. Johnson, rekoč, da se bo to doseglo z u-vedbo poletnega pouka. -o- ZA VOJAKE SAMO VOJAŠKO SODIŠČE Washington, D. C. — Vojni department je objavil v petek, da se bodo vojaki tudi za razne civilne prestopke sodili le od vojaških sodišč. Civilnim oblastem bodo izročeni le v slučaju kakega velikega zločina, ki bi jih onesposobil za vojaško službo. CENE FARMARSKIH PRODUKTOV IZVZETE OD KONTROLE Washington, D. C. — Pri razpravi o zakonskem predlogu za kontroliranje cen je v senatu zadnji petek farmarski blok dosegel, da se je k predlogu sprejel amendment, po katerem bodo cene za surove farmarske produkte, kakor svinje, živino, bombaž, koruzo, jajca in podobno takorekoč vzete izpod področja administratorja za cene ter se dale v odločevanje poljedelskemu tajniku Wickardu. Amendment namreč govori, da mora poljedelski tajnik dati prej odobritev, predno stopi v veljavo "strop", določen za cene omenjenih produktov. Amendment, ki je dobil 48 glasov proti 37, je bil sprejet proti volji predsednika Roosevelta, ki je v nekem pismu izrecno povdaril, da je^ problem glede cen enoten za vse produkte ter bi se ne smel cepiti. -o- BDEČI KRIŽ BO IMEL V OSKRBI KORESPONDENCO Washington, D. C. — Direktor za cenzuro je zadnji petek izdal določbo** da bo v naprej Rdeči križ imel v oskrbi pisma, ki so naslovljena v države osi-šča, ali v države od njih okupirane. Izdal je tudi predpise za to korespondenco. Tako je odloČil, da mora odpošiljatelj navesti svoje ime in naslov zunaj i na kuverti, kakor tudi v pismu. Dalje, da morajo biti pisma kratka, jasna in razločna; če mogoče, naj bodo v angleščini; ako pa so v kakem drugem jeziku, naj se navede ime jezika zunaj na kuverti. O vojaških ali obrambnih zadevah, ali o vremenu se ne sme pisati. Vesti trdijo, da Hitler odpušča generale Spor na vodilnih mestih v Nemčiji baje resen. -čaj o, da so predrli nemško zimsko linijo, listi izražajo glede Rusije po vojni. — Rusi poro- — Angleški AVSTRALIJA SE ZANAŠA NAJBOLJ NA AMERIKO Sydney, Avstralija. — Neki tukajšnji list je izvršil poizvedbo med prebivalstvom glede mnenja, od koga je Avstralija najbolj odvisna za pomoč za svojo obrambo. Pri tem se jih je 73 odstotkov izrazilo, da se zanaša ta kontinent v prvi vrsti na Ameriko, in torej daje tej prednost pred svojim lastnim britanskim imperijem. PO K AT. SVETU — Boston, Mass. — Svojevrsten ^pel na Judj* je izrazil David Goldstein, izpreobrnjenec h katolicizmu. Pozval jih je namreč, naj "preidejo iz judovskega stanja gosenice v stanje metulj a,'\kakor je to storilo 12 apostolov in sv. Pavel. _Washington, D. C. — Britanski kardinal Hinsley je v posebnem pismu na ameriški odbor za britanski ka&liški relif izrazil zahvalo otrokom v Zeti. državah za njih pomoč potrebnim v Angliji. — - Cleveland, O. — Za katoliško delavsko šolo, ki je ravnokar zaključila svojflarvi tečaj, jrvtedato tako je nje direktor, Rev. Less, odločil, da bo takoj otvoril drugi tečaj. Učenci sami so se izrazili za nadaljevanje šole. — Milwaukee, Wis. — Rev. J. C. Friedl z Rockhurst kolegija v Kansas City, Mo„ je v nekem govoru nujno priporočal delodajalcem in delavstvu, naj sami med seboj poravnajo svoje probleme in spore, češ, da drugače grozi, da bo država prevzela kontrolo nad obema. JAPONCI POTOPILI AMERIŠKI PARNIK Washington, D. C. — Iz mornariškega poveljstva se je v petek objavilo, da je japonski zračni napad razbil 8,000 tonsko ameriško transportno ladjo Ruth Alexander, in sicer nekje v vodah nizozemske vzhodne Indije. En mož posadke je bil ubit, štirje ranjeni, a posadka sama se je rešila v neko prijateljsko pristanišče. Ta ladja je prej vozila potnike med Los Angeles in Seattle. London, Anglija. — Koncem tedna so prihajale semkaj nove vesti, iz katerih bi se moglo sklepati, da se v Nemčiji ^'ne kaj godi," namreč, da je tamkaj med nazijskimi glavami v teku intenzivna notranja borba. Kakor so govorice že prej vedele povedati, se je Hitler spri s svojimi generali, ker ni pristal na njih prigovarjanje, da bi bil z vojno v Rusiji prenehal, predno je pritisnil mraz, in da je bil kot posledica tega prepira odpuščen vrhovni poveljnik Brauchitsch ter je na njegovo mesto postavil Hitler samega sebe. Nadaljnje vesti, ki prihajajo iz Stockholma, pa trdijo, da je v teku še bolj dalekosežna bo odstavljenih še več generalov. Vzrok za te odpustitve na vodilnih mestih v nemški armadi so brez dvoma deloma tudi v polomiji, ki jo doživlja zdaj ta armada na ruskem bojišču. O-fenziva Rusov je namreč tako dalekosežna, da je težko verjeti berlinskim trditvam, da se nemška armada sama umika vc svoje zimske postojanke; položaj kaže, da je ta umik v veliki meri neprostovoljen, zlasti še, ko zadnja ruska poročila govore, da so sovjetske čete na neki točki že prodrle črto, kjer so se nameravali Nemci ustaliti preko zime. V Angliji sami pa so se z Rusijo pričeli listi obširno baviti. Iz njih pisanja bi se dalo sklepati, da Angleže očividno skrbi, ali ne bo po uspešno končani vojni z Nemčijo postala Rusija sama za nje nevarna. Nekateri listi namreč očitno kritizirajo ministra Edena, da se ni ob svojem obisku v Moskvi bolj natančno dogovoril, kje se pa j po vojni ustanove meje Rusije. Vesti o domovini Pismo slovenskega bogoslovca, kateri je po vpadu nemške vojske zbežal v Italijo in sedaj poroča o tistih strašnih dneh največjega velika petka za Slovence. NEW YORK SE ZAVAROVAL PRED AEROPLANI Preko celega mesta New Yorka so razpostavljeni protizračni topovi za slučaj kakega morebitnega aeroplanskega napada. Top, ki ga kaze gornja slika, je postavljen na strehi nekega nebotičnika. (Konec) Kranjska Ljubljana je že skoraj velemesto s svojimi 150—180.000 prebivalci. Okrog 60.000 je ftlalijanov, polovica vojakov, ostali civilisti. Približno toliko je izgnancev in beguncev z Gorenjske in Štajerske. Tako je danes Ljubljana veliko mravljišče, ki dobiva iz dneva v dan bolj italijanski značaj — odstranitev kraljevskih spomenikov, dvojezični napisi, vojaštvo, polici-jja itd. — Vendar pa so na zunaj manjša gnezda bolj italijanska, kakor pa "Ljubica nebes in sreče". Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metlic* so na zunaj čisto italijanski. V Metliki so poimenovali vse ulice, ceste in trge po svoje in so vsi ulični napisi samo v itali- fhjfllfttft r.ujejo na Piazza Mussolini — tako so namreč prekrstili bivši GangloV trg- pred Kmetijskim društvom. Dalje imamo še v Metliki Via Duca D'Aosta, Piazza Littorio etc. etc. Tako in podobno je tudi drugod. Najlepši pa je napis na šoli, ki je spremenjena v glavno vojašnico — Scuola regine Jelene in spominski plošči ob vhodu — ki povesta, da je 3. V. 41. prikorakal v Metliko slavni polk "Como" in da ga je "osvobojeno" ljudstvo z veseljem sprejelo. Pač lepo, ne ?! Da ne pozabim povedati, da je v Metliki in v okoliških vaseh več tisoč vojakov, predvsem planincev je-veliko. Poleg že omenjenih napisov so, vse hiše polne Mussolinijevih izrekov, predvsem o sedanji vojni, med katerimi se največkrat ponavlja "Vittoria" in pa njega samega slikajo, kjer se le da. So pač ljudje fraz, zastav in pomp£. Hudo je vse to, a je le senca tega, , kar počenjajo Nemci Veliko sem videl sam, bil sem dvakrat preko meje, a še več sem slišal od zanesljivih ljudi — od duhovnikov, ki 30 v trumah prihajali v Metliko, tako da je bilo župnišče podobno hotelu, v Ljubljani pa tako nisem bil več kot dva kilometra od meje. Pa ne bom Vam pisal o tem — je pre-strašno — in bi se preveč raz-bolel. Koliko naši ljudje trpijo, tega ni mogoče opisati. Opisal bo šele zgodovinar, ko bo zajel vse to trpljenje in pa pisatelj, ki bo zajemal snov za svoja dela iz te dobe. Sam Bog ve, kaj trpi naše ljudstvo tam preko, kaj trpijo naši izgnanci v Srbiji, Bosni . . .naši du-hovniki^ očetje, matere, otroci .. . Strašno smo bili kaznovani. Pa bil je greh velik, zato mora biti tudi pokora primerna. Ljudje spoznavajo svojo zmoto, uvidevajo, da so sc strašno motili in to v Ljubljanski provinci, kjer še ni preveč {hudo, le , draginja in glad nadlegujeta ljudi Ko že govorim o draginji, nekaj primerov: mernik pšenice ali koruze 600—700 Din — prej 80; kg. masti 120 Din — prej 16—20, kg. teletine 50—60 Din, 1. vina na kmetih 20—25 Din itd. Res, da so določene maksimalne cene, a se jih nihče ne drži. Kmetje so zdaj še dobri, ker imajo vsaj kruha dovolj in to je danes najbolj pereče vprašanje. Po mestih, pa tudi po deželi, kjer doma ne pridelajo dovolj, ljudje silno stradajo, a kaj bo šele pozimi. — Ponavljam, ljudstvo je spoznalo svojo zmoto in jo silno obžaluje. Zdaj spoznava, kaj je izgubilo z Jugo- » slavijo in si je želi nazaj. Prišla bo, to danes verjame vsakdo* JVprašanje je le: kopišejo imena, naslove in te-efonske številke vsake družile. V vsakem bloku bo po en 'captain," ki bo vpisoval pro-itovoljce, da bodo pazili na ed. Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!" Pod tem naslovom je pitts-burški s^oski dnevnik "Srbo-bran" dne 21. novembra priob-čli daljši članek proti Slovencem, kjer omenja tudi moje ime in trdi stvari, ki so popolnoma neresnica in laž. Sicer j£ na ta članek nas iiarodni voditelj minister Dr. Krek, podpredsednik jugosic vanske vlade v Londonu, čutil potrebo, da je brzojavno odgovoril v slovenskih listih. Vendar, ker so pq tem članku te stvari posneli tudi drugi, slovenski in hrvatski listi, sem dolžan slovenski, hrvatski in srbski javnosti dati svoje pojasnilo. 1. Clankar trdi, da "sem popolnoma pridobljen" za takozva-zvano "katoliško federacijo" srednje Evrope. Kakšna je ta federacija? 2e od začetka sedanje vojne, pa tudi preje nekoliko letv ko se je pokazalo, da bo treba Evropo po tej vojni popolnoma preurediti, da bo mir v Evropi in na svetu zagotovljen, so se pojavili med državniki sveta razni načrti, kako se nai ta preureditev izvede. Tako je nastalo že cela vrsta takih načrtov. V našem State De-parmentu sem slišal, da jih imajo tam že trinajst. 2e leta 1939, ko sem se vrnil iz zadnjega svojega obiska Amerike, mi je pokojni Dr. Korošec povedal, da se boji za Slovenijo, ako bi se Jugoslavija razbila. Za ta slučaj je ba- je načrt, ki ga je on imenoval "angleški načrt", da se ustanovi v srednji Evropi nova državna unija, zveza držav, federacija, v katero naj pride tudi Slovenija. To federacijo imenujejo nekateri tudi podonavsko federacijo. Katere države naj bi prišle v to zvezo, mi Dr. Korošec ni povedal. Ve se pa danes, da ima ta načrt več varijant, in razni predlagatelji imenujejo različne države. "Srbobran" našteje: Slovenijo, Hrvatsko, Madžarsko, Avstrijo in Bavarsko. Drugi imenujejo še Češko in Slovaš-fko. Vsi načrti pa imenujejo v tej federaciji Slovenijo. Zakaj naj bi bila ravno Slovenija v nji, mi je pojasnil Dr. Korošec: ' Ta federacija, ak0 bo nastala, bo morala imeti morje, katerega ji pa morejo dati samo tisti, ki ga imajo, — to smo mi, Slovenci." Ta federacija bi ne bila drugega, kakor obnovitev stare bivše Avstrije. Ker sc pa vse države, ki bi j prišle vanjo, katoliške, j0 nekateri imenujejo tudi "katoliško", kakor jo imenuje tudi "Srbobran". In za ta načrt ureditve srednje Evrope, za tako rešitev slovenskega vprašanja v tej podonavski ali katoliški federaciji, sem jaz, po pisavi "Srbo-trana" "popolnoma pridobljen". Kdor me pozna, ta se tej trditvi smeje in jo smatra za navadno predpusno šalo. Bil sem od svojih dijaških let vsikdar \elik Slovan in Slovenec in zato velik nasprotnik Avstrije in vsaki zvezi Slovencev z Nemci in Madžari. Ameriški Slovenci se gotovo še vsi spominjajo iz zadnje svetovne vojr.e, da sem bil takrat med ameriško slovensko duhovščino in med njimi ravno jaz tisti, ki sem se najbolj izpostavljal pri delu za razbitje Avstrije in ustanovitev Jugoslavije. Dal !*em se pri Slovenski Niarodni Zvezi izvaliti za zastopnika slovenskega naroda v Wilsonov Yugoslav National Council v Washington skupaj s pokojnim Pavljiii Schnelerjem, predsednikom KSKJ. Nekateri so mi to moje delo takrat zelo zamerili. P;.-vem naj tajnost, da sem takrat, ko sem bil edini slovenski časnikar, ki sem temu gibanju ob prihodu Dr. Maru-šiča in Dr. Vošnjaka odprl svoje liste in tiskarno, samo z e-nim člankom v "Ave Maria" proti Avstriji in za Jugoslavijo izgubil nad 400 naročnikov, ki so mi list vrnili in naročnino ustavili. Ce vzamete, 3a je bila takrat naročnina "Ave Maria" $3.00, je znašala tako moja letna izguba in žrtev za prepričanje $1,200.00. Pa se je nisem ustrašil in mi ni prav nič spremenila prepričanja, čc tudi sem prav takrat ustanavljal lastno tiskarno in toliko izgubo zelo bridko čutil in zelo težko prenesel in imel zelo grenke ure. (Dalje prih.) -- Slovenci! Na vsaki prireditvi, na zabavah, taki ali taki, se spomnite tudi revežev v stari domovini. Pobirajte darove za nje! Listen to » PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring s Program of . YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday,! to2P.M. STATION WHIP 1520 kilocycle« (Top 0f the Dial) Naznanilo in zahvala Z žalostjo naznanjamo, da je naglo in prerano preminul ljubljeni soprog in oče Anton Kozleuchar Pokojnik je bil rojen pred 70. leti na Veliki Loki pri Trebnjem (p. d. Safarjev). Predno se je podal pokojni v Ameriko, je bivai v Šmart-nem pri Litiji. V Ameriko je prišel pred 29. leti in sicer na Brough-ton, Pa., kjer je delal v premogovnikih štiri leta, nato pa je odšel v West Allis, Wis., kjer je pred 20 leti pričel gostilniško obrt, katero je vodil do svoje smrti. Prisrčna zahvala naj bo izrečena v prvi vrsti čč. gg. Dr. M. J. Set-ničar, župnik cerkve Matere Božje (West Allis); Aloysius Ahler, kaplan istotam; ter Anton Schiffrer, župnik cerkve sv. Janeza Ev., (Milwaukee) za svečane in ganljive cerkvene obrede; posebno še iskrena zahvala č. g. Dr. M. J. Setničar za ganljivo in tolažilno pridigo ob času pogreba. Prav iskrena zahvala darovalcem sv. maš, kakor tudi darovalcem vencev, katerih je bilo toliko, da se ne upamo vseh posameznikov imenovati, ker se bojimo, da bi koga izpustili. Imena vseh so shranjena ne samo na papirju, ampak tudi v naših srcih so zapisani kot naši iskreni prijatelji. Prisrčna zahvala še posebno Miss Josephine Levar, Mrs. Jennie Oblak, Mrs. Kate Horvath in Mr. Louis Sekula, ki so nam bili stali ob strani ob težkih urah izgube. Hvala tudi vsem, ki so prišli pokojnika pokropit in za molitev. Ne smemo pozabiti in se zahvaliti pogrebniškemu zavodu Ermenc, za lepo ureditev zemskih ostankov pokojnika, za lep pogreb in za to-1 a žilne besede. Prisrčna zahvala svakinji pokojnega Mi's. Marv Kozleuchar in nečaku Joseph Kozleuchar, ki sta prišla iz daljne Pennsylvanie na pogreb ter bila na strani ob času žalosti. Prav vsem naj bo izrečena prisrčna zahvala. Žalujoči ostali: JENNIE KOZLEUCHAR, soproga; ANTON F. KOZLEUCHAR, sin; LUCILLE KOZLEUCHAR, sinaha; MARY , JANE, ROSE ELIZABETH, CECILIJA ANN, vnukinje; ANTON E., CARL L., NICHOLAS F., PAUL P., vnuki. West Allis, Wisconsin, 7. januarja, 1942. Stran 6 __AM£mKAWSKI Aovttin Torek, 13. januarja 1942 "NA INDIJO" — ZGODOVINSKI ROMAN — Ruski spisal G. P. Danilevski Preložil Al. Benkovič Na severu je Poljska v tej dobi izvršila sijajna dela, na jugu v ruskih deželah so naloge presegale njeno moč. Katoliška cerkev je pričakovala, da bo Poljska most, po katerem se slovanski razkolniki povrnejo h krščanski edinosti, kar bi bilo za slovanstvo največja sreča. A nujno so klicale ruske dežele tudi po tvarnem in duhovnem napredku, ki ga Poljska sama ni bila dovolj razvila. Treba bi bilo poslati v deželo marljivih poljedelcev in rokodelcev, a še v Poljsko so se pri-seljevali iz Nemške, tako da je v mestih bil znaten del nemškega življa. Gospode in šlahte ie lahko dala v dobljene pokrajine, ki so bile redko obljudene, delavcev ni mogla dati. Iz tega vzroka in pa radi verske in narodne razlike si Poljska ruskih zemlja nik >li ni prav usvojila. Ko so začeli poljski gospodje pritiskati na narod, je rasel ljudski odpor; zlasti kozaki so ostali nespravljivi sovražniki Poljakom in cerkvenemu zedinjenju. Ko so še Turki napali te pokrajine, je vojni plamen švigal IX) njih brez nehanja. , Vendar tudi delo za zedinjenje ni ostalo brez sadu. Prav ob času, ko je Mala Rusija prišla pod poljsko oblast, se je bila ruska metro poli j a razdelila: ena vrsta me-tropolitov je vladala v Moskvi, druga pa v Kijevu, prvotni prestolici ruskih metro-politov. Med temi poslednjimi so bili po vrsti triie odlični Južni Slovani: Ciprian ki je bil Srb, in Bolgara Gregor Camblak in Izidor (1437.—1063.). Bilo je ob času, ko so bili Turki zavladali nad Južnimi Slovani in so mftogi duhovniki in menihi bežali k Rusom. Ciprian in Gregor sluje-ta za pisatelja in popravljavca ruskih obrednih knjig ter sta bila naklonjena Rimu. Gregor se je baje tudi udeležil kon-stanškega cerkvenega Najvažnej- ši v tej vrsti je Izidor. Bil je metropolit celokupne Rusije in goreč za cerkveno zedinjenje. S privoljenjem moskovskega velikega kneza se je udeležil ferrarskega cerkvenega zbora ter v Florenci podpisal zedinjenje. Papež Evgen IV. ga je imenoval apostolskim legatom za Litvo, Litvo-ni jo, Rusijo in Poljsko. V Mali Rusiji so ga ob povratku iz Italije z veseljem sprejeli, a v Moskvi ga je veliki knez vrgel v ječo. ITšel ie ter prišel v Kijev in od tam v Rim, kjer je umrl kardinal rimske cerkve. Izidoru so sledili na kijevskem prestolu zedinjeni metropoliti, dočim je Moskva iz odpora tembolj okorevala v razkolu. Tudi v Mali Rusiji je unija v prvi polovici 16. veka boli in bolj propadala, ker se zadnji kralji iagellonskega rodu niso zanjo brigali. V drugi polovici 16. veka so se zavzeli za zedinjene Ruse jezuiti in tudi kralji so cerkev podpirali. Bila je pa tudi skrajna sila. Zakaj narod je bil duševno strašno zanemarjen. Sami maloruski izobraženci svetnih stanov so jeli razmišljati, kje bi našli narodu nravne pomoči. Tisti čc»3 so Rusi v Moskvi (1589.) ustanovili samostojen patriarhat ter se osamosvojili od Carigrada. Prijatelji unije so se bali, da moskovski patriarh potegne nase tudi Male Ruse. A nasprotno so se leta 151)4. v Brestu Litevskem zbrani škofje kijevske cerkvene province izrekli za zedinjenje z Rimom. In tačas je unija našla boli pripravljena tla v duhovščini, izobražencih in v narodu. To je da se je bolj ukoreninila na severu kot na jugu. In z drugimi vojskami, ki so pustošile te nesrečne zemlje, so trajali tudi verski boji Unija ima mučeriike, ki so zanjo dali življenje, n. pr. škof ploski Jozafat Kunčevič (umorjen 1. 1632.) in zlasti goreči ruski misijonar jezuit Andrej Bobola, ki je bil mučen leta 1657. Rusi so ohranili edinost z Rimotn v Galiciji, ki je bila izza razdeljene Poljske v avstrijski oblasti, dočim je Rusija tekom 18. in 19. veka s kruto silo tirala več mili-J jonov zedinjenih v državno pravoslavje. Danes po spremembah, ki jih je prinesla Svetovna vojna, ie vnovič vnel srca najboljših Slovanov vzor cerkvenega ze-dinjenja, ki zadeva večnostne vrednote dušnega zveličanja in največje časne vrednote slovanske kulturne edinosti. Izza davnih vekov, ko se je prvič poskusilo zedinjenje in ni dovolj uspelo, smo šli katoliški Slovani — tudi Poljaki — skozi trdo šolo tujega imperialističnega jarma. Rusi sami so ječali v oklepu krutega sa-modrštva in gredo zdaj skoz čistilni ogenj revolucije. Upati je, da se v teh poskuŠ-njah vsi skupaj naučimo ceniti svobodo ter l)omo v tem najvišjem vprašanju cerkvenega zedin jen ja ravnali s tako širokim in nesebičnim srcem, iz kakršnega je potekalo delo sv. Cirila in Metoda. I P redno je šla Poljska nasproti začasne-4 mu zatoru, je rodila še najlepši svet — Ivana Sobieskega, naj prikupne jšega slovanskega junaka. V njem je čudovito žarko vzplamtel kres narodnega in krščanskega junaštva, ki je zadivilo nele vse slovanstvo, ampak vso Evropo. Vendar Poljske niti Sobieski ni mogel več rešiti. Preveč se je bila razpasla in v vse javno življenje zajedla neukrotljiva samovoljnost šlahte. Vrhunca je dosegla z liberum veto (svobodnim ugovorom), s katerim je mogel vsak posamezni poslanec v državnem zboru ustaviti vsak sklep Ta nesmiselna pravica je ovirala vse javno delo, a vendar jo je šlahta ljubosumno čuvala. Kaj vse bi bil Sobieski šele izvršil za domovino in vso krščansko Evropo, če bi se bilo plemstvo, ki je držalo vse pravice, zavedalo tudi odgovornosti in discipline! V 16. in 17. veku je šla skozi vso Evropo težnja, da se ojaČi moč monarhov. Na Angleškem Henrilf VIII. in nasledniki, na Švedskem Gustav Wasa, na Francoskem Ludvik XIII., na Španskem Filipi, na Nemškem deželni knezi — vsi so ojačili vladarsko moč, ukrotivši ponosno plemstvo. Na Ruskem je bilo carsko samo-drštvo že ukoreninjeno, saj je ustrahoval plenstvo Ivan Grozni. Posebno nevaren sosed je rasel zopet Poljski na zapa-du, kjer so leta 1611. zavladali nad Prusi-jo Hohenzollernci ter kmalu naredili iz nje pravo vojaško deželo. Le Poljska je ostala slabotno volivno kraljestvo, ki se je z niim igrala objestna šlahta. Oslabela sta bila tudi ona, ki naj bi zbirala krščanske vladarje ter moč njihovo obračala k skupnim smotrom — oslabela sta papež in cesar. Dasi so bili posamezni vladarji jaki, je bila vendar krščanska Evropa šibka, ker ni bila več edina v veri. V 16. veku so bili severni germanski narodi odpali od katoliške cerkve, okle-nivši se Luthrovega protestantizma. A niti južni katoliški narodi od Španije- do Poljske niso bili složni. Francozi so bili sumnivi na moč Habsburžanov, ki so za cesarja Karola V. (1519.—1556.) držali v eni vladarski roki Španijo in njene kolonije pa Nemčijo s pripadajočimi deželami. S prijateljem po svetu Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vara tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik NOVI SVET 1849 West Cermak Road, , Chicago, Illinois STANE LETNO SAMO $2.00 - NAROČITE SI GA SE DANES! VESTI O DOMOVINI (Nadaljevanje s 1. strani) mamo domovine. Naj bodo pozdrav vsem rojakom v tujini. Le povejte jim, da jih domovina iz tujine pozdravlja in prosi pomoči. Domovina je strta in uničena, a še vedno živi v srcih in žalostna misli na vse otroke sirom sveta in nekoč na veliki dan Vstajenja bo poklicala vse domov, da posedejo prostore, ki bodo zanje pripravljeni. Sprejmite mnogo pozdravov od vedno vdanega , J. S. štirikrat lahko ovila našo zemljo ob ekvatorju, ali skoro Štiri i ntrdesdkrat preko Združenih držav. V civilni vojni je umrlcK več ljudi na posledicah obolenja na legarju, kakor pa^Je bilo ubitih. Za lansko leto pa kaže statistika, da je umrlo za lesarjem le nekaj nad 1440 oseb. CE BI STALA HIŠA PRI HIŠI... Ce bi vseh 35,000.000 hiž C J vseh združenih držav r^Aia vsaka na loti 30 čevljev široki in bi te hiše bile postavljene ob cesti na obeh straneh, bi ta cesa bila dolga do 100 tisoč milj, kar bi zadostovalo da hi DR.JOHN J, SMETANA OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 180) So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 1 Uradne ure: vsak dan od 9 ; zjutraj do 8:30 zvečer. ---- J. H. Trunk i Društvo A sv. Jožefa ŠT. 160, K. S. K. J., CLEVELAND, (Collmwood) OHIO Društvo zboruje v*ak tretji četrtek v mesecu t Slovetukem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član te«a največjega društva v Ameriki, se vss opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari. V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. Predsednik John Pezdirc, 14904 Penper Avenue. Tajnik Louis Simentc, 799 East 155th Strečt. Blagajnik Lawrence Leekovec, 19510 Shawnee Ave. Zdravniki: Dr. S kur, dr. Perme, dr. Stasny in dr. Opaškar. MICHAEL TRINKO IN SINOVI PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS (Pleskarji in popravlja« ometa in sten) 2114 W*st 23rd Place, Chicago, Illinois Telefon Canal 1090 Kadat imata aa oddati kako pleskarsko (plamen) dalo. pokli&te nas in vprašajte nas za cena. Nobena zamere od nas. Če daste delo potem tudi drugam. Priporočamo ee pa. da daste nam kot Slovencem priHko, da podamo naie cene sa delo. Pleskarska deia vršimo točno in za iste Sodbe se izpreminajo kakor aprilovo vreme. Amerika je_za-lagala vsa leta kitajske vojne Japonsko z vsem, kar je Japonec hotel imeti. Šele zadnje mesece je nekaj ustavila. Taki, ki so grbali čela radi tega zalaganja in malo slutili, da bi utegnilo tam le začeti grmeti, so sodili in trdili, da bi komaj par mesecev mogli Japonci grmeti, ker bi jim vsega zmanjkalo v kratkem času. Well, zdaj grmi in še hudo grmi. Ampak isti ljudje, ki so rekli, da bi moglo grmeti le nekaj časa, pišejo zdaj in trdijo, da bo lahko grmelo še do deset let, in Japonci sami po rekli, da morajo tudi Japonci biti pripravljeni na desetletno grmenje. Ameriki in Angliji res ne bo zmanjkalo, ako morda ne udari, da bo sape zmanj kalo, ampak Japoncem ne more zmanjkati, tako so jih založili, in sami ti "Založniki" pravijo, da še deset let ne bo zmanjkalo. Vojne se vodijo malo drugače, ne s kakim praznim go-vorenjem. ^ Ista prikazen je tudi pri Nemčiji. Ni še zmanjkalo po par letih, ko so rekli, da bo zmanjkalo že po par mescih, in zdaj, ko je Nemčija tudi Ameriki napovedala mejdan, pravijo isti Amerikanci, da je po letih nemška vojna mašina še strahovita. Le Rus ni ničesar rekel, pač pa pripravljal. Tudi v cerkvi je igral in igra človeški element vlogo. Nihče ne more iti iz kože. 2e prve dni so bile ribarije med Grki r in Judi, dasi je bila tedaj go-I ročnost spomladanska. Tako je šlo naprej skozi stoletja in 383 tako bo do konca. Tudi cerkev J? je le za ljudi. Pri nas v Ameriki se kaže ta človeški element v tem, da se smatrajo Italijani skoroda za edine katoličane. Gospod, ne prištej jim tega za greh! Papež je Italijan, tu ni pomoči, in Italijiani so katoličani, in katoličani naj bi bili nekako Italijani. Takil? nazorov so zdaj tudi v Zagrebu. Gospodi, pomiluj! Vsaj v Ameriki bi bili katoličani Irci. Hudo se postavljajo. Naj Bog presodi. Potem pridejo na vrsto Nemci. Vsi drugi so katoličani druge in tretje in . . . vrste. Morda so res, vsaj Italijani in Irci in ftemci jih smatrajo za take. Človeški element pač. Italijani in I^emci tam v Evropi so debeli (?) prijatelji, dasi so .Nemci prej smatrali Italijane le za neke "kaclmo-harje". Vreme se pač izpreme-ni tudi v politiki. To nemško-italijansko prijateljstvo odseva tudi sem v Ameriko in zasenčuje celo-Irce. Irci so v sedanji borbi vsi le nevtralci, dasi v zdihujejo v Berlin in so do smrti žalostni, ko zima v Rusiji tem berlinskim prijateljem nekaj ne pri--zanaža. Očividno pa v Rimu ne dajo dosti na nevtralnost, ker hočejo sodelovanja za "novi red.'', Irci pa politično ne morejo, dasi bi silno radi. In tako obseva italijansko sonce zdaj tu v Ameriki v katoliških krogih bolj Nemce, pa pusti Irce v sejici. Na razna mesta prihajajo sami Nemci, Irci pa sline cedijo. In vse to — nevtralnost stri. Človeški element. Dokler Slovani se bodo ničesar pomenili v politiki, bodo drugi in tretji tudi tam, kjer so v resnici morda celo prvi. VASA BODOČNOST -j." - •'•T- Je odvisna od dolarjev, ki jih lastujete! stalno ZA SVOJO OBRAMBO TI SAM si kovač svoje sreče! i Zato hrani za svojo bodočnost! POZOR! .3% + 1% NAPREJ STOPAJ! se zdaj plačujejo na vse hranilne delniške račune, vložene na ali pred 10. vsakega meseca. — DOBIVAJTE DIVIDENDE za CELI MESEC. Dodatno h gornjemu dobičku se bo plačal BONUS 3 % za redne in stalne mesečno vlaganje. in STOJ! proti — Peoples Federal Savings and Loan Association, kjer je vsak račun ZAVAROVAN da _$5,000 od agencije United States vlade. na — 1700 West 21st Street, ogel Pauline st. "Vstopi — da pričneš svoj ZAVAROVALNI - HRANILNI DELNIŠKI RAČUN s tisočerimi drugimi ljudmi, ki hranijo v Federalnih hranilnih in posojilnih društvih. Oddahnite se - DA' 0DDAHNETE se, kadar investirate svoje prihranka v Peoples Federal Savings and Loan Association of Chicago ... Ker dobite VARNOST -potom zavarovalnine računov. DONOS IZ VAŠEGA DENARJA in PRIPRAVNOST NAD POVPREČNOSTJO. : . ] • . ' , .• - • , Cartirana in nadzorovana od vlade Zed. držav. »PLES FEDERAL SAVINGS AND LOAN ASSOCIATION OF CHICAGO 1700 West 21st Street KUPUJTE SVOJE OBRAMBNE BONDE TUKAJ