Izhaja vsak torek, fatrtek U» soboto.
'n-'1
m a« vniCjJo. - Številka pri CekerMoi or*4i t i K Si, mesečno K 20, sa laosenutvo mh&I K
LJUBLJANA, dne 18. avgusta 1921
LETO IV
+ KRALJ PETER I.
Dne 16. t. m. popoldne je zatisnil oči kralj Peter. Ujedinjena domovina ta dan žaluje in se klanja osvoboditeljnemu delu svojega prvega vladarja. Ne glede na politično prepričanje so vse stranka, ki ne vidijo dosege svojih ciljev na razvalinah države, enoglasne v globokem spoštovanju do zgodovinskih zaslug umrlega kralja, ki je desetletja nosil idejo srbstva v meddržavnem življenju in je to idejo v sporazumu z ogromno večino slovenskega in hrvaškega naroda udejstvil v svetovni vojni v ujedinjeni Jugoslaviji,, ki pozna samo enakovredne brate treh plemen.
Slovenski del jugoslovanskega naroda je po zaslugi umrlega kralja osvoboditelja doživel svojo politično svobodo. Odpor slovenskega življa proti germanstvu je pod av* strijskim suženjstvom zorel le počasi, In prepričani smo, da bi ta odpor pri nesrečnem izidu svetovne vojne kljub temu, da bi slovenski narod ne bil teritorijalno tako razdrapan kot je danes, v kratki dobi moral ugasniti, ker se dobro spominjamo na neizprosno in zares učinkovito nemško politiko na jugu. Probuda naroda na nacijonalnem in gospodarskem polju, ki sta jo vodili glavni slovenski politični stranki, je bila preveč rahla in ni imela tiste državotvorne moči, ki bi v vsakem slučaju jamčila za zmagoslaven razvoj. Zato so se že pred vojno vsi idealni elementi pri nas začeli orientirati v revolucionarni smeri. Med vojno je proces narodnega probujenja vedno bolj napredoval in je našel svoj bled izraz v majski deklaraciji, ki je za kratko dobo premagala slovenski strankarski boj in nam prinesla politično slogo. Vendar takrat še ni bilo jasnih pojmov o naših javnih nalogah, kajti, ko je vsled zmage antantnih armad razpadla Avstro-ogrska monarhija in je Slovenija imela nekaj časa priliko, da uveljavi svojo državno moč in nas neokrnjene privedt v veliko Jugoslavijo, ki se je rodila od juga navzgor, nismo popolnoma bili kos svoji nalogi in smo deloma preveč naivno reševali bridko resna vprašanja.
V	tej kritični dobi nam je prišla na pomoč nekdanja kraljeva srbska vojska in je ustvarila v Sloveniji javni red.
S pomočjo vrhovnega vojnega poveljnika srbske vojske se je moglo dopolniti naše narodno osvobojenje. Ta zavest mora biti danes lastna vsakemu odkritosrčnemu Slovencu, ki ne vidi spasa za svoj narod izven
uf’ in v tej zavest' se moramo danes vsi klanjati spominu svojega prvega kralja. Ko je pokojni kralj Peter v bosanskih gorah neti! vstajo proti Turkom in je z osebnimi žrtvami vodil srbstvo v boj, se je v slovenskih pokrajinah baš začela širiti narodna zavest, ki je potem v desetletjih dozorela tako daleč, da smo imeli septemberske dogodke in med vojno svoje narodne mučenike in dobrovoijce.
Danes je delo osvobojenja izvršeno. Sredi dnevnega političnega boja, ki je v zadnjem letu zavzel vedno večji obseg, se vse stranke, ki se priznavajo k ujedinjeni domovini, naj bo ta tega ali onega razrednega obiležja, strinjajo v globoki žalosti nad izgubo moža, ><i pomeni tako za srbski kot za slovenski in hrvaški del jugoslovanskega naroda nosile? narodnega osvobojenja.
Kralj Peter I. se je rodil dne 29. junija 1844 v Beogradu kot sin srbskega kneza Aleksandra Karagjorgjeviča in Perside, rojene Nenadovičeve. Njegova dornača in šolska vzgoja je bila izredno skrbna in temeljita. Že kot štirinajstletni mladenič je bil poslan v Ženevo v Švici, kjer se ;e šolal tri leta. Na to je vstopil v znamenito francosko vojaško akademijo St. Cyr, iz katere je izšel ves cvet francoske generalitete od napoleonskih dob dalje. Po končanih vojaških študijah je mladi princ vstopil kot oficir v francosko armado, kjer se je dodobra navzel vseh njenih tradicijonainih lepili lastnosti. Pobg svojih stanovskih dolžnosti se je v tej dobi marljivo pečal z ekonomskimi in političnimi vedami. V francosko-nemški vojni se je bojeval princ Peter v vrstah francoske armade in se je s svojo hrabrostjo tako odlikoval, da je bil poklican v generalni štab in odlikovan / legijo časti. Po končani vojni se je podal v Švico, da tukaj nadaljuje svoje študije.
Medtem se je moral Petrov oče Aleksander odpovedati prestolu v korist Obrenovičev, ki so pregnali Petrovo rodbino iz Srbije. Peter je postal izgnanec. V tej dobi je prišlo v Bosni in Hercegovini do uporov proti turškemu režimu. Princ Peter je pod imenom Peter Mrkonjič pohitel v Bosno in se postavil na čelo upornikom (1875). Istočasno je skušal doseči spravo z rodbino Obrenovičev, da bi se boj sa osvobojenje Bosne in Hercegovine mogel zmagoslavno završiti. Žalibog so vsa njegova stremljenja ostala brezuspešna ter se je moral po večletnem četovanju zopet umakniti v inozemstvo. Iz Pariza, kjer je nadaljeval svoje študije, se je podal na Cetinje, kjer se je leta 1883 poročil s kneginjo Zorko, hčerko bivšega črnogorskega kralja Nikite, s katero je imel pet otrok: Jeleno, Jurija, Aleksandra, Mileno in Andrijc. Zadnja dva otroka sta umrla v zgodnji mladosti. Po prezgodnji smrti svoje soproge Zorke I. 1890 se je princ Peter preselil v Švico, kjer je živel kot zasebnik.
V	srbski domovini je v tej dobi rodbina Obrenovičev tirala narod s svojo avstrofilsko politiko v vedno večjo odvisnost od Habsburžanov. Odpor, ki se je rodi! proti tej državni politiki, je prišel do izbruha v žalostnem dogodku leta 1903, ko je bita odstranjena rodbina Obrenovičev. V tem letu začenja silni državni razvoj Srbije, ki je v narodni skupščini dne 2. junija 1903 izbrala princa Petra za srbskega kralja. To leto pomeni trajno odvrnitev Srbije od avstrijskega diktata.
Kralj Peter je s svojimi dragocenimi izkušnjami, ki si jih je pridobil po 45 letih izgnanstva, svoji domovini v vseh panogah javnega življenja neizmerno koristil. V tej dobi začenja kulturni in gospodarski razmah Srbije. Avstro-Ogrska je takoj videla opasnost položaja in je provocirala carinsko vojno, ki ie sicer zadala srbskemu gospodarstvu vpo-četku ogromno škodo, iz katere pa je Srbija vsled svoje mlade energije izšla le zmagovita. Sedaj pa se je začela politična borba. Povodom aneksije Bosne in Hercegovine leta 1908 je bil srbski narodni razvoj za kratko dobo potisnjen v ozadje, vendar Srbija ni obupala, temveč se je pridno pripravljala za
odloč lno borbo, za osvobojenje jugoslovanskih plemen.
Leta 1912 je bila sklenjena balkanska zveza, ki je imela nalogo, osvoboditi balkanske brate turškega gospodstva Dne 5. oktobra 1912 je kralj Peter napovedal vojno Turčiji. Vsi se spominjamo na zmago srbskega orožja pri Kumanovem, v Macedoniji, Stari Srbiji in Albaniji. Vsi se spominjamo tragične bitke na Bregalnici, kjer je bila kaznovana bolgarska zahrbtnost. Bukareški mir je ustvaril teritorijalno močno razširjeno in samozavestno Srbijo ter tvori prvo etapo v velikem delu kralja — osvoboditelja.
Medtem so se dogodki brzo razvijali.
Na Vidov dan 1914 je postal predstavnik habsburške reakcije Franc Ferdinand žrtev atentata in Avstrija je napovedala vojsko Srbiji, ki si še ni odpomogla od vojnih naporov Iz lokalnega konflikta je nastal svetovni požar. V prvem letu svetovne vojske se je Srbija obranila junaško vseh avstrijskih napadov in je avstrijske čete ponovno vrgla preko Save in Drine. V tej dobi je bodrilni duh kralja Petra in njegovih sinov vodil srbske čete in jim vžigal pogum.
Šele po enoletnih pripravah so združene avstro nemško-bolgarske čete zlomile srbski
odpor. Začela se je žalostna doba umika srbske armade preko albanskih gora, ki se ga je udeleležil tudi sivolasi kralj Peter. Tudi v tej dobi njegov duh ni klonil; ideja, ki jo je nosil v sebi, je ostala živa in upanja polna ter je vsled kraljeve prisotnosti postala skupna vsej izmučeni vojski in vsemu na okupacijo obsojenemu narodu. Treba je upati in verjeti, da ostanemo močni: je bilo geslo trpečega naroda.
Dan osvobojenja je napočil, ko ie antantna orijentalska armada, katere slaven del je tvorila srbska vojska, na solunski fronti zmagala in začela prodirati proti severu. Kralju Petru se je izpolnila zadnja želja v življenju; iz kopališča Faleron pri Atenah je opazoval, kako je njegov sin Aleksander, sedanji naš kralj, vodil srbsko ' vojsko, pomnoženo z nebrojnimi hrvatskimi in slovenskimi dobrovoljci, od zmage do zmage. Kralj Peter se je vrnil v domovino kot vladar velike ujedinjene Jugoslavije. Trpljenje izgnanstva in njegovevega življer.skega boja je bilo tisočero poplačano. Vse ponižanje, ki ga je mcral sivolasi kralj v dolgi dobi svojega življenja pretrpeti od strani oholega ger-manstva, in vse natolcevanje je našlo zasluženo plačilo,
Ob njegovem mrtvaškem odru plaka celokupni jugoslovanski narod. V globoki hva-iežaosti se spominjamo njegovega osvobodi-teljnega dela, ki je zrušilo zgodovinske meje med jugoslovenskimi plemeni in ustvarilo enotno mogočno domovino, kot smo si jo v polpreteklosti komaj upali zasanjati, kaj šele realnejše predstavljati. V tej zavesti se celokupni jugoslovenski narod klanja umrlemu vladarju.
Večen spomin kralju Petru I.
2
TRGOVSKI LIST
Koliko davka na poslovni promet bodo plačevali obrtniki in trgovci v Ljubljani?
Vsakega trgovca in obrtnika bode gotovo zanimalo vprašanje, koliko davka na poslovni promet za leto 1920 bode moral plačati. Da olajšamo odgovor na to vprašanje, priobčimo v tem članku tabelo, iz katere vsak trgovec in obrtnik lahko na prvi pogled ugotovi, koliko bode znašalo novo davčno breme.
V pojasnilo tabele pa naj služi sledeče;
Davek za poslovni promet se bode pobiral za prvo leto (1920) na podlagi finančnega zakona za leto 1920/21, katerega je objavila 136. št. »Uradnega lista« z dne 25. nov. 1920, in sicer pod naredbeno številko 436. Poleg tega zakona pride v poštev tudi še pravilnik
0 pobiranju tega davka, ki je bil razglašen v 11. štev. »Uradnega lista« z dne 31. jan. 1921, in pod naredbeno številko 32. Za drugo leto (1921) se bode pa davek na poslovni promet temeljito spremenil, kakor smo to že v predidočih številkah pojasnili. Za 1.1920 te nameravane spremembe za sedaj še nimajo vpliva.
Davek na poslovni promet se bo pobiral za leto 1920:
a) ali v višini občne (posebne) pri-dobnine z drž. pribitki vred,
b) ali v višini 1 % pogojene vsote prevzetih ali dobavljenih poslov oziroma
1 % prodanih proizvodov,
c) oziroma v višini 2% brutto dohodka, izkazanega v letni potrjeni bilanc*,
d) poleg tega še potom carinarnic za uvoženo oziroma izvoženo blago
Trgovci in obrtniki plačajo davek na poslovni promet v višini neposrednega davka, to je občne pridobnine z vsemi državnimi pribitki vred.
V poštev pride torej za leto 1920 ona pridobnina, ki se je predpisala za davčno leto 1920; poleg pridobnine se vpošteva še 130°/* ni oziroma 170°/oni enotni državni pribitek. 130°/«ni enotni državni pribitek se pobira pri davčnih zavezancih, ki so uvrrščeni, oziroma ki bi bili uvrščeni z ozirom na višino davčnega zneska v tretji in četrti razred davčnih dru::b Ostale stranke imajo 170%ni enotni državni pribitek.
Ako hočem ugotoviti višino davka na poslovni promet, moram vedeti višino davčnega zneska na obrtnem davku in pa višino enotnega državnega pribitka in sicer za davčno leto 1920.
Oboje skupaj da novo davčno breme. Te podatke dobim iz zadevnega plačilnega naloga za občno pridobnino. N. pr.:
N. N. v Ljubljani je dobil davčni postavek .	.	.	.	.	. .	56'— K
Reparticijski odbitek za Ljubljano za IV. razred davčne
družbe, kamor spada ta stranka, znaša 36%. Odbije se torej od davčne postavke znesek (36 % X 56 — K) . . 2016 K
Tako dobimo »davčni znesek« 35 84 K Po finančnem zakoru za l. 1920/21 je »davčni znesek« počvetoriti.
Predpis za leto 1920 znaša radi tega (4 X 35 K 84 v) 143 K 36 vin. Poleg tega plača davčna stranka še (v zmislu zgoraj navedenega finančnega
Tabela velja, kakor je to že uvodom omenjeno, le za one obrtnike in trgovce, ki plačujejo davek na poslovni promet v višini obrtnega davka. V tej višini se pobira prometni davek za:
a) vse trgovske obrate, ki opravljajo posle s predmeti in blagom, katero ni iz inozemstva,
b) za vse mešane trgovske obrate,
zakona) 130 °/oni enotni državni pribitek, ki je stopil na mesto vojne doklade in deželne doklade, 130 °/oni enotni državni pribitek znaša (130% od 143 K 36 v) 186 K 37 v. Davek na poslovni promet znaša torej (143 K 36 v in 186 K 37 v) 329 K 73 v.
Po tem pojasnilu bode priložena davčna tabela vsakemu jasna. Tabelo smo objavili le za Ljubljano. Reparticijski odbitek je namreč v vsakem pri -redbenem okraju drugačen.
ki	se	bavijo	z blagom,	uvoženim	iz
inozemstva in	nabavljenim	v državi,
c)	za vse	obrate,
d)	za vse	obrate z življenskimi po-
trebščinami,
e) za vse obrate, ki se bavijo z transportom,
f) za vse obrate, kjer se ljudje zbirajo radi zabave,
g) Za vse dobaviteljske, podjetniške in druge obrate, če se ti posli sklepajo s privatnimi osebami.
Vendar je pa one obrate, podjetja, obrte itd, ki imajo značaj industrije in pa tvorniška podjetja tu izločiti. Katera podjetja je smatrati za tvorniška oziroma industrijska, to pojasnimo v euem sledečih člankov. Ob enem bomo ondi tudi pojasnili, kako sem odmerja prometni davek. Iz tabele je razvidno poleg višine prometnega davka tudi še davčno breme v 1. 1916, davčno breme na obrtnem davku, ki velja za 1. 1920, dalje poleg obrtnega davka odpadajoči enotni državni prebitek.
Konečno izkazuje tabela skupni znesek vseh državnih davčnih bremen.
Zadnja rubrika izkazuje davčne stopnje.
Davčno breme za sedanja davčna leta je napram onemu iz I. 1916 precej višje. To je pa vtemeljeno v današnjih razmerah z ozirom na način priredbe obrtnega davka v zadnjih letih Temeljni obrtni davek v letu 1916 se je odmeril na podlagi prometa iz leta 1915. V letu 1916 se je namreč obrtni davek zadnjikrat odmeril na redni način.
V nadaljnih letih (1917 do 1920) se pa promet ni na navo ugotovil. Pač pa se je zvišani promet v letih 1916 do 1919 pri priredbi pridobnine vpošte-val na ta način, da se je vpeljal vojni pribitek, oziroma da se je osnovni znesek obrtnega davka početveril. Novi višji obrtni davek pri starih obrtih itd odgovarja torej nekako višjemu prometu v letih 1916 do 1919. Za »nova« podjetja se je postopalo na analogni način, tako da je priredba pridobnine za predvojna in povojna podjetja enotna in sorazmerna	M
Trgovci, Industrijalcl In obrtniki udeležite se Ljubljanskega Velikega Semnja I Preskrbljene so vse olaj-iave za poseL
Izvoz in uvoz.
Uvoz italijanskih Tin. Po svetovni vojni se je izvoz italijanskih vin jako zmanjšal, zato se italijanska vlada na vse načine trudi, da si pribori važnejša inozemska tržišča. Kakor znano, je italijanska vlada sklenila s Cehoslovaško pogodbo, na podlagi katere more Italija uvoziti v Č. R. 100.000 hi navadnega vina, 1500 hi marzale, 1000 hi pelinovca, in en milijon steklenic raznega vina. Poseben dogovor je sklenila Italija a Švico, to pa ji še ni dovolj. — Osvojiti si hoče sedaj še avstrijski in poljski trg. Razširjanje italijanske vinske trgovine naj bi spodbodrilo našo vlado, da tudi ona poskrbi za odjemalce naših vin, ker iina naša vinska trgovina posebnO težko stališče, tako radi pomanjkanja odjemalcev, kakor tudi radi slabih prometnih razmer.
Tabela o vlMni davka na poslovni promet za leto 1920 za Ljubljano.
Predpisi na obrtnem davku za 1.1920 in sicer:
Davčni
znesek v 1. 1916		na državnem obrtnem davku		[TTa 130 ozir. 170 ‘/.nem enotnem | drž. pribitku		na davku na poslovni promet		Skupaj		postavek znaša		Razred
1	92	7	68	9	98	17	66	35	32	3			
2	56	10	24	13	31	23	55	47	10	4	—	
3	20	12	80	16	64	29	44	58	88	5	—	
3	84	15	36	19	97	35	33	70	66	6	—	
5	12	20	48	26	62	47	10	94	20	8	—	
6	40	25	60	33	28	58	88	117	76	10	—	<u im
7	68	30	72	39	94	70	66	141	32	12	—	N 03
10	24	40	96	53	25	94	21	188	42	16	—	
12	80	51	20	66	56	117	76	235	52	20	—	>
15	36	61	44	79	87	141	31	282	62	24	—	
19	20	76	80	99	84	176	64	353	28	30	—	
23	04	92	16	119	81	211	97	423	94	36	—	
26	88	107	52	139	78	247	30	494	60	42	—	
30	72	122	88	159	74	282	62	565	24	48	—	
35	84	143	36	186	37	329	73	659	46	56	—	
47	36	189	44	246	27	435	71	871	42	64	—	
53	28	213	12	277	06	490	18	980	36	72	—	
59	20	236	80	307	84	544	64	1089	28	80	—	
66	60	266	40	346	32	612	72	1225	44	90	—	"O
74	—	296	—	384	80	680	80	1361	60	100	—	<u k. N
81	40	325	60	423	28	748	88	1497	76	110	—	u.
88	80	355	20	461	76	816	96	1633	92	120	—	
103	60	414	40	538	72	953	12	1906	24	140	—	M—•
118	40	473	60	615	68	1089	28	2178	56	160	—	
133	20	532	80	692	64	1225	44	2450	88	180	—	
148	—	592	—	769	60	1361	60	2723	20	200	—	
177	60	710	40	923	52	1633	92	3267	84	240	—	
207	20	828	80	1077	44	1906	24	3812	48	280	—	
243	20	972	80	1653	76	2626	56	5253	12	320		
273	60	1094	40	1860	48	2954	88	5909	76	3*0		
334	40	1337	60	2273	92	3611	52	7223	04	440	—	
395	20	1580	80	2687	36	4268	16	8536	32	520	—	
456	—	1824	—	3100	80	4924	80	9849	60	600	—	*s3 a
516	80	2067	20	3514	24	5581	44	11162	88	680	—	N
608	—	2432	—	4134	40	6566	40	13132	80	800	—	Vm
699	20	2796	80	4754	56	7551	36	14112	72	920	—	SZS
790	40	3161	60	5374	72	8536	32	17072	64	1040	—	
881	60	3526	40	5994	88	9521	28	19042	56	1160		
Gospodarske razmere v Sloveniji sredi preteklega stoletja.
(Po zborničnih poročilih sestavil I. Mohorič).
I. (foba 1850-1855.
(Nadaljevanje.)
Oradaška železarna je obsegala en plavž, livarno, strojno delavnico in 10 pražilnikov. Imela je tudi svoj premogo-kop s 4 rovi pri Črnomlju. Železno rudo je dobivala na dnevnem kopu, ki je obsegal 197.522 kvadratnih klafter, katerega večji del je ležal na hrvaški strani v okraju modruškega potoka, na kranjski strani pa v čemomeljskem in metliškem okraju.
Z obratovanjem plavža so pričeli 1. januarja 1858. Sestava rud je bila popolnoma neznana in zato so prve kampanje dale zelo slabe uspehe in se je v celem letu 1858 izdelalo le 19.824 centov surovega železa. Za to produkcijo se je porabilo 60.794 centov rude, 21.882 centov vapnenca in 33.018 sodov olja & 4 mernike. Parni stroji so porabili 561 centov rujavega premoga in 85 klafter drv.
Od cele produkcije surovega železa c g je prodalo 12 830 centov na Šiajrrsko v povprečni vrednosti 56.452 fl. Obratni kapital, ki se je deloma angažiral tudi še v dovršitev stavb in nabavo inventarja, je znašal 1858 leta 140 000 fl.
Stalnega delavstva je bilo zapo-sljenega okrog 50 mož. V poletnih mesecih pa je delalo na različnih revirjih pri iskanju rud do 300 delavcev.
Leta 1859 je nastopila v obratu popolna stagnacija, ker se ni dalo prodati niti funta surovega železa. Zato so morali 9. avgusta ugasniti plavž. Produkcija prvih sedmih mesecev je bila dosegla 10.882 centov surovega železa, in 1868 litega železa. Surovin se je porabilo 33.043 centov rude, 12.386 vapnenca in 17.799 sodov olja. Izdelano surovo železo so morali radi trgovske krize, ki jo je zakrivila vojna v Italiji, porabiti izključno le v domači livarni in so izdelali 4798 centov vlitih izdelkov v vrednosti 85.882 fl; skoro izključno po naročilu in za račun vojaškega erarja.
Po svoji legi je bilo podjetje vsled slabih komunikacijskih sredstev popolnoma izolirano. Poštna zveza z Ljubljano, kjer je vozila pošta dnevno, je trajala 4 dni, kakor po žeieznici iz Ljubljane v Prago. V Karlovec je vozila pošta samo trikrat na teden. Prevoz po slabi in prestrmi cesti ^reko Gorjancev je podraževal izdelke do 50%. Stroje in težje izdelke pa je bilo direktno nemogoče todi transportirati. Te komunikacijske težave so postale pozneje za podjetje usodne in šobile sovzrok propada vsega podjetništva v Belikrajini. Pomen železarstva je razviden iz sledeče statistike :
Železarna v Retnjah na Bistrici pri Tržiču je izdelala v letih 1857 do 1860 od 4075 do 4470 centov surovega in od 2700 do 3570 centov grobega železa in porabila 133.000 do 193.000
Pri topilnici so bili zaposljeni 4 delavci in dva učenca, pri kladivih 40 delavcev in 10 učencev, pri kovanju žebljev 300 delavcev in 70 učencev in indirektno pa pri dobavi oglja, kot rudarji in tesarji okrog 70 delavcev. Topilnica je bila last rudarske diužbe, fužine na
Vrednost izdelanega surovega železa je znašala od 168.000 do 185.300 fl., vrednost jekla pa od 71 600 fl.-do 115.600 fl. Poraba oglja je dosega povprečno 900.000 kubičnih čevljev. Na
kubičnih čevljev oglja Obratni kapital je znašal 27 000 do 36.000 fl. Vrednost izdelkov loco železarna je variirala med 10.000 in 15.600 fl. Železarna v Kam-nigorlc! je producirala.
žagi I. Tomana, medtem ko so bile kovačije in žrebljarne last posameznih posestnikov.
Obratni kapital železarne na Savi je znašal povprečno 224.000 fl. Produk-
rudnikih in fužinah je bilo zaposljenih 300	320 dt-lavcev, pri žganju oglja
311	350	Mezde	vsega	delavstva
sku a i.iaSale povprečno 128 000 fl. Zasl :žeK voznikov pa 36.000 fl letno.
! Predmet	1857		1858 | 1859 j		
	vrednoti II.	cents«	vrednost fl.	centov |j vrednost II.	centov
surovega železa	1840	6,624	2.587	9.3131 2.157	7.269
ostalega železa	8600	93.200	11.100	115.540 11.600	122.560
žebljev	j 6000	108.000	6.000	108.000» 6.500	120.240
| verige in drugo	| 159	2.544	104	1.8361 90	1.620
cija je znašala.
Predm et	1857	| 1858	1859
železne rude centov	107.252	132.996	144.576
surovega železa	49.020	52.490	46.454
jekla	9.651	5 322	8.577
TRGOVSKI LIST
3
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Trgovina s poljskimi pridelki na Madžarskem. Zadnje dni so se cene poljskim pridelkom na Madžarskem podvojile. Z pšenico, ki je notirala 700 kron, trgujejo po K 1440 po m. st. Tudi drugi poljski pridelki slede pšenici z enakim tempom. Tako je cena rži poskočila za K ‘280, koruzi za K 250, staremu ovsu za K ‘290, novemu ovsu za K BOO, ječmenu za K 175 po m. st. Moka notira q 2750 madžarskih kron.
Mostarski vinogradniki se organizirajo. V Mostarju se je osnovala organizacija vinskih trgovcev. Ta organizacija se bo borila proti nesolidnosti nekaterih trgovcev, ki spravljajo herceg. vina ob dober glas in prodajajo razne brozge za *žilavko<, »blatinoi, »samotokc itd.
Industrija.
Tvornica orožja i» municijc. Zadnje dni je javnost živahno komentirala načrt konzorcija Omuium Serb, ki namerava v naši državi ustanoviti nekaj tvor-nic orožja, municije, poljedelskih strojev ter poljedelskega orodja, za kar je baje že izdano dovoljenje. Po zanesljivih pojasnilih pa to še ni vse! Konzorcij namerava odkupiti bivšo avsrijsko tvor-uico orožja v Steyer-ju in jo instalirati na naših tleh. Glavna delničarja tega podjetja sta sin min. predsednika Pa-šiča in minister dr. Velizar Jankovič. Ker je konzorciju dana ugodnost, da prevaža materijal po znižanih cenah iz inozemstva in ker ta materijal ni podvržen kontroli pri prehodu meje, razni napadi na vlado niso izosatli.
Komisija za nove rudnike. V ministrstvu za šume in rude je obrazovana komisija, ki ima nalogo, da prouči vse novoodkrite rudnike v naši državi.
Tvornica olja. Ko je bila med vojno avstro-ogrska monarhija od vseh strani zaprta, je postalo olje redek predmet, za katerega so se plačevale visoke cene. Zato so se med vojno ustanavljale na vseh mogočih krajih tvomice olja, ki pa 'se danes, ko so meje zopet odprte, komaj bore za svoj obstoj. Več tvornic je ustavilo obrat, druge pa se preobra-zujejo v podobna podjetja, da ubeže u-sodi. Tako je n. pr. ljutomerska tvornica zaprta, neko večje vojvodinsko podjetje pa se ravnokar prigotavlja na drug obrat.
Denarstvo.
Za zboljšanje naše valute. Na podlagi rezultatov konferenc, ki so se vršile v Beogradu, Sarajevu in Zagrebu, bo v ministrstvu financ te dni sklenjeno, kakšni koraki bodo storjeni, da se zboljša naša valuta. Kakor nam je znano, se bodo poduzele posebno stroge mere proti brezvestnim špekulantom, ki vedoma uničujejo vrednost naše valute.
Denarne pošiljatve med CehoslovaSko in našo državo. Ministrstvo za pošto in brzojav v Beogradu je načelno odobrilo, da se dovolijo denarne pošiljatve iz Jugoslavije v Čehoslovaško in iz Čehoslo-vaške v našo državo. Z pošiljatvami se prične baje 1. septembra 1921.
CU.r8n<a»
Carinska anomalija. Surove hrastove deščice so uvrščene pri plačevanju izvozne carine v isto carinsko postavko kot popolnoma izdelane, n. pr. parketi in podobno. Naravno bi bilo, da se plača pri izvozu izdelanih deščic višjo carino.
ZviSanje uvoznih carin v Franciji.
>Journal Officiel« priobčuje dekret francoske vlade, s katerim se zviša uvozna carina na žito od 7 na 14 frankov, na sladkor pa od 20 na 50 frankov.
Zaščitna carina na uvoz magnezita. V kratkem bo stopila v veljavo uredba o zaščitni carini na uvoz magnezita v Ameriki. Pretekli sta že dve leti, odkar se amerikanski gospodarski krogi pečajo s tem vprašanjem.
Davki.
Dohodninski davek. Ministrski svet je podpisal zakon za dvanajstine (mesečni proračun), kjer je rečeno: Davčna dolžnost, plačevati dohodnino, obsega osebe, katerih letni dohodek presega 4800 kron. Izjemoma se za leto 1921 ne odmerja dohodnina od dohodka izpod 10.000 kron.
Promet.
Cene direktnih voznih listov v prometu z Madžarsko. Ministrstvo za promet poroča, da se bodo cene direktnim voznim listkom v prometu med našimi in madžarskimi postajami s 1. septembrom nekoliko zvišale.
Železniški promet med Madžarsko in Rumunijo. V kratkem bo otvorjeu u omejen železniški promet med Madžarsko in Rumunijo.
Kmetijstvo.
Nova poljedelska šola v Aleksineu.
Ministrski svet je na eni svojih zadnjih sej sklenil, da osnuje v Aleksineu poljedelsko šolo.
iz naših organizacij.
Gremij trgovcev v Ribnici, dne 12. avgusta 1921. — Davčne komisije. Začasni zakon o proračunskih dvanajstinah z dne ‘27. junija 1921, >Službene Novinet štev. 154, ustreza že ponovno izraženi želji davčnih zavezancev, da se vzpostavijo cenilne komisije za dohodnino in priredbene komisije za pridobnino. Da se pospeši volilno postopanje, so dosedanji predpisi, ki so bili proračunjeni za povsem druge razmere, kolikor mogoče poenostavljeni. Najvažnejši sta iz-premembi: 1. da se uvede ustna volitev namesto pismene, 2. da se v dohodninske komisije ne voli več po volilnih razredih, marveč v eni sami skupini. Vo-lilci bodo opozorjeni na volitev, volilni dan, način in kraj volitev v Uradnem listu in po javnih razglasih po občinah Posebne poverilnice in glasovnice se ne bodo razpošiljale. — Volitve se bodo vršile na nedeljo in v sedežu vsakega davčnega urada in sicer: za naš gremij pri davčnem uradu v Ribnici in Velkih Laščah in kakor do sedaj le v sedežu okrajnih davčnih oblastev. Ako bi se volitev ne udeležili vsaj trije volilci, preide pravica izbrati polovico dohodninske komisije na poverjeništvo za notranje zadeve in pridobninskih komisijah na trgovsko in obrtniško zbornico. Volitev v dohodninske komisije se bo na podstavi teh določil izvršila takoj, čim sestavijo davčna oblastva volilne imenike in poteče reklamacijski rok, tako da bodo priredile dohodnino za leto 1921 in prejšnja leta, v kolikor še ni odmerjena, zopet cenilne komisije. — Gremij vabi torej ponovno vse svoje člane, da se sestanka, ki se bo vršil dne ‘21. t. m. ob 9 'A uri dop. pri Cenetu v Ribnici, polnoštevilno udeleže, da se v predstoječi zadevi pogovore.
Poročila Urada Ljubljanskega Velikega Semnja.
Poziv na trgovce, Industrijce In obrtnike I Uradu »Ljubljanskega velikega semnja« kljub najvestnejšemu delu ni mogoče sestaviti popolen seznam trgovcev, industr jcev in obrtnikov iz vzhodnih delov naše države, da bi se jih povabilo na naš semenj. Zato naproša »Urad Ljubljanskega velikega semnja« vse industrijce, trgovce in obrtnike ki imajo trgovske zveze v hrvatskih in srbskih pokrajinah naše kraljevine, da pošljejo svojim odjemalcem in trgovskim prijateljem iz teh delov naše države vabilo za poset »Ljubljanskega velikega semnja«. Potrebne tiskovine da brezplačno na razpolago Urad Ljubljanskega semnja«. V interesu stvari je, da naši pridobitni krogi omenijo v vsakem svojem dopisu namenjenem izven Slovenije našo prireditev s kratkim vabilom na poset. V informacijo naj služi, da se dobe ligitimacije in sejmski znaki, ki upravičujejo do polovične vožnje po vseh železnicah v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljano in nazaj, in do prostega vstopa v vse sejmske prostore za celo dobo velesejma proti predplačilu Din, 25.— pri uradu »Ljubljanskega velikega semnja« in pri sejm-skih zastopnikih v vseh večjih mestih. Sejmski urad preskrbi na naročilo trdi stanovanja.
Ugodnosti za obiskovalce »Ljubljanskega velikega semja« v Ljubljani od dne 3. do 12. septembra 1921. Upoštevajoč velik pomen »Ljubljanskega velikega semnja« za naše narodno gospodarstvo, so naše državne oblasti priznale razstaviteljem in obiskovalcem številne ugodnosti. Obiskovalci, ki se izkažejo z legitimacijo in sejmskim znakom, pla-
čajo v času od 20. avgusta do 20. sept. 1921 za vožnjo do Ljubljane in nazaj v vseh razredih vseh potniških vlakov, vseh železnic v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, polovično vožnjo. Ako pa imajo razven tega potrdilo ministrstva trgovine in industrije, da posetijo »Ljubljanski veliki semenj«, so v času od 3. do 12. septembra 1921 upravičeni uporabiti na progi Beograd - Ljubljana tudi brzovlake proti polovični voznini. Ta ugodnost bo prišla zlasti posetni-kom iz vzhodnih delov naše države v prilog. Za prevoz razstavnega blaga v Ljubljano in nazaj se plača polovično železniško voznino in sicer na ta način, da se zaračuna za pot od izhodišča do Ljubljane celo tovornino, dočim se blago na povratku iz Ljubljane nazaj brezplačno odpremi. Razstavljalno blago, ki dojde iz inozemstva, je uvozne in izvozne carine prosto, ako se izvozi tekom treh mesecev po uvozu. Razven tega je priznalo obratno ravnateljstvo južne železnice na Dunaju obiskovalcem »Ljubljanskega velikega semnja« 50% popusta na vseh potniških vlakih avstrijskih prog južne železnice, ako se izkažejo s sejmsko legitimacijo, ki je v redu kole-kovana. Zajedno je dovolilo za razstavno blago gori navedene prevozne ugodnosti. Legitimacije s sejmskim znakom, ki upravičujejo imetnikom do vseh navedenih ugodnosti, se dobe za 25 dinarjev pri vseh sejmskih zastopnikih v vseh večjih mestih, ali pa neposredno pri uradu »Ljubljanskega velikega semnja« v Ljubljani.
Dobava, prodaja.
Prodaja raznega blaga v Vevčah.
Uprava vojne delavnice v Vevčah pri Ljubljani, bo prodajala 5 (petega) oktobra t. 1. v sklad šču nahajajoče se stare odpadke od usnja (stare čevlje), sukna, platna, krzna, pločevine, medi, železa itd., potem odpadke od novega sukna novega platna, satina in odpadke od novega usnja, vsega skupaj okrog 218.154 kg Začetek prodaje ob 8 gori navedenega dne. Prodaja se bo vršila izven ličit, postopanja, potom direktnega pogajanja. Udeležba se bo omogočila tudi manjim kapitalistom in obrtniškim mojstrom, ker se bodo posamezne vrste odpadkov razdelile v več skupin. Ko
bo pogodba sklenjena, ima kupec položiti kavcijo v višini 10°/o (če je državljan) ali 20°/o (če je tujec). Natančneje podatke daje vojna delavnica v Vevčah ustmeno in pismeno.
Nabava kartonskih škatelj. Dne 23. t. m. se bo vršila v pisarni tehniškega skladišča vojnotehniških zavoda v Kragujevcu druga ofertna licitacija za nabavo 250.000 komadov škatelj iz^ kartona po vzorcu. Kavcija 10 o/o.
Tržna poročila.
Kolonijalni pridelki.
Sladkor: London po cwt: West lndian crystali, skladišče 52/—, Tates Brownish bis good coloury pieces 48/—, Lyles yellow crystals 53/6, Muscavadoes 46/—, Tates castor 63/6, cubes 63/—, crushed 60/6, granulated 59/6, white 53/6, Lyles no. 2 granulated and white 59/—.
Kava: Amsterdam: JavaRobusta W. B. f. a. g. 29 V* cts. fob Holandija. Robusta raztovor. julij in september 28 cts cif Holandija. Prana Ouatemala, srednja kvaliteta 45 cts, boljša kvaliteta 48—52 cts fob Holandija. Rumena Surinam Liberia 32 cts fob Holandija. Timar 62 cts cif Holandija.
Hamburg */* kg. brez carine: Blago iz Brazilije cif Hamburg: Santos regular 6.70, Superior 7.95, Superior extra 8.20, good 7.50, prime 8.60, extra prime 8.60, Rio 6.25—7.10. Loko blago od skladišča: Santos 6.25—9.50, Venezuela 9.25—10.50, Java Robusta 6— 6.90, Haiti 9—11.50, centralno ameriške vrste 11—11.50. prana kava 9.65—15.
Riž: Hamburg: po 1 kg:: Burmah, loko 6.30, avgust 6. Saigon, loko, 5.90, Choice blue rose 7.80, Siam Garden I. 6.50, Valencia, neglasiran 7.20, glasiran 7 80. Siam 0. lomljen 4.55.
SeHO.
Sladko 450 do 550, kislo 400 do 400 K 100 kg, sladko 150 do 250 K.
llmelj.
III. brzojavno tržno poročilo.
Žatec, 11.	8.	1921. Žateški hmelj
iz	leta	1920	se	plačuje po 5000 do
5200 č.	K za	50	*g; prejšnji letniki
po	2000	do 3.300	č. K za 50 kg; raz-
položenje zelo čvrsto.
%
%
Gonilni jermeni
2a to«e, mline, žage [n poljedelske stroje v vsaki širini v zalogi pri
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta 13.
'A
lil
“ 55Ss|iB
3TAMPiyr
ANT. ČERNETA
V LJUBIJA1VA
»MERKUR*
veletrgovina z manu-: fakturo na debelo :
Maribor.
• • •
Priporočamo našo zalogo prvovrstnih fabrikatov čeho-slovaškega proizvoda vseh vrst manufakturnega blaga po dnevni konkurenčni ceni.
Dcao aaaaaaaaaaoaaaaaaaaaaaDaaa
D - y
D _ g | _ prodaja ! Vprašanje nasloviti na napo
dnevni
ceni.
naslov: »Čebula, poštno ležeče MoŠkanjcf«.
D	  ,
a	a
ctrjc3c3c3c3idiac3ac3cac3aacitac3c3ac3cac3c3t=tcaac3c3a
CM
Hedžet Sz ^Zoritaails: — L j-u.-Tol j sl n. eu
rraja-čišlcaa-LslEa, \ilica. -ž= IfiiiTUTii. KTT7E1TA Tolag-OTna-ica xxa de"belo
Manufakturna trgovina
na drobno in debelo
J. KOSTEVC
Ljubljana, Sv. Petra c. 4
priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah
preproge
izdeluje 140, 48—4
Tovarno lesenili žebljev
Iran Mg ml.
Tacen pol Imamo goto pri UoUlaol.
srbske domače ročne industrije
po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110, 64/136, 67/194, 102/158. 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304.
prodaja najceneje
zaresno in drugo strešno opeko, zidake, cevi za dre-naie, naib. vrste.
OOPREMNO PODJETJE
STEVO TONČIČ | MARIBOR
Oddelek zo razpošiljanje [poštnih (paketov.
GG. TRGOVCI!
Pofitne pakete iz inozemstva dobitejv 8Jdneh zaca-rinjene na odrejeno mesto, ako iste oddaste na naslov
STEVO TONČIČ » MARIBOR
•
(Za pakete nemškega izvora je paziti na obstoječe carinske odredbe. — Tozadevne informacije brezplačno na razpolago. — Postrežba hitra in točna.
Za čim večje posluževanje te vrste odprave prosi
s posebnim spoštovanjem
STEVO TONČIČ S MARIBOR
Telefon 230 in 330.
— Brzojavi: Tonspedit.
II
II I
I Gazela milo
o
■ je prvovrstne kakovosti in j ca 20°/° ceneje kot enako-5 vredno importirano milo.
Milomn in svečarno d. d. v Ljubljani.
S
g
g
8
S
S
Podpisana tvrdka priporoča:
Pravi malinovec, citrono« SOk z raf. sladkorjem vkuhati po najnižji dnevni ceni.
Rum kompoz. za izdelovanje fason ruma; liker esenci: carski hruSovec, klm-ijevec in rosolla.
Istotako so na razpolago ex-tfakti za brezalkoholne pijače:
malinov in citronovl
Potnik Srečko,
tvornica sad. sokov, esenc In ekstraktov.
Ljubljana
Meteljkova ulica (blizu Belgijske vojašnice).
Medič, Rokove & Zraki,
Tovorno bemičnlh in rudninskih barv ter lobov.
prej: A. Zanki sinovi.
Centralo: Ljubljana.
D. Z O. Z.
Brzojavi: Merakl, Ljubljana.
Skladišče: novim
Telefon: 64.
Engllsh varnlshes:
Angleikl laki s
COPAL VARNISH. Kopalo v lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj.
SUPERFINE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfln.
FINE COPAL CAR RIAGE BODY VARNISH. Lak za kočije, fini.
PALE FLATTING VARNISH SPRF. Brusilni fini prep. lak.
PALE FLATTING VARNISH UNIVERSALE Brusilni prepar. lak.
EXTERIOR COPAL VARNISH FINE.
Fini zračni lak.
EXTERIOR COPAL VARNISH SPRF. Najfincjfil zračni rap. lak
PALE SICCATIVE FLUID Slkatlf, svetel.
DARK SICCATIVE FLUID
Slkatlf, temen.
SPRF. WELLR1GHT VARNISH.
Lak za kočij ske stalke, najfinejši.
Priznano najboljša in
zanesljiva kakovost:
barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federvveiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski In mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
3IE3I9E3IE3IE3({3(68E
„MERAKL“.
Lak za pode.
„MERAKL". Linoleum lak za pode.
„MERAKL“. Emajlni lak.
„MERAKL“.
Brunoline.
Engllsh varnlshes:
Angleški laki:
JAPAN BLACK VARNISH.
Lak za gvoždje, japan.
FINE JAPAN BLACK VARNISH.
Fini črni japonski lak.
QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s sikatlvom.
ISOLAT1NG BLACK VARNISH.
Izollrni lak.
LIQU1D DRIERS PALE Terebina svetla.
LIQUID DRIERS DEEP. Terebina temna.
DAMAR VARNISH. Damarov lak.
ENAMEL VARNISH VVHITE Emajl beli.
ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN.
Emajl moder, rudeč, zelen.
FINE ENAMEL VARNISH VVHITE. Emajl beli, izredno fini.
Eiii i. Prati Umi
/\s\s\s\s\s\ss
\ / S Veletrgovina \
> A. Šarabon <
/ \ /
v Ljubljani
priporo!«
€ Špecerijsko blago ^
raznovrstno Žganje moko In deielne pridelke raznovrstno rudninsko 22,10-10 vodo,
Lastna praiarna sa kavo In mlin sa dliave s električnim obratom. Ceniki no razpolago.
\
✓
\
✓
\
/
\
/
\
/
\
>S\S\S\s\S\S\/ Na debelo:
Kava, čaj. bakao. iaidloe. olja, vinski Ms. iraiBjiki in trapiitov-ski sil, salami, kuka in slanina. Ijntnuiskn stekle-
nilnn vino letnik 1917.
Rogaška Slatina.
T. MENCINGER
UuDUana. Resljeva cesto 3.
1i
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
LJUBLJANA
Šetenburgova ul. 1
m
iM-Kre?- a skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
Kapital 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K. Brzojav naslov: ESKOMPTNA. - Telefon Interurb. št. 146.
lMšule vse bančne transakcije najkulanineje.
Denarne vloge. • Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, faktur, terjatev - Akreditivi.
Borza.
I
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Tigovskega Lista«. — Olavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.