POMURSKI
vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBO-jTA, l2. JUNIJA 1958 Leto X — Štev. 23 Cena din: 10.—
Ob volitvah v skupščino socialnega zavavovanja
NAŠE ZDRAVJE JE STVAR DRUŽBE
Pretekli teden so bili po vsem Pomurju sestanki sindikalnih podružnic delovnih kolektivov. Na teli sestankih so člani sindikata izbrali delegate za občinska volilna telesa, ki bodo izvolila iz svoje sredine člane skupščine socialnega zavarovanja.
Tudi pri službi socialnega zavarovanja kot pri vsej ostali družbeni dejavnnosti, se odražajo nekateri, za Pomurje svojstveni problemi. To so sezon-stvo, viničarstvo, povprečno nizki prejemki zavarovancev, razdrobljenost zdravstvene službe, visok odstotek obolenj za TBC itd. Med podobne probleme sodi tudi nizko število zavarovancev z ozirom na število prebi-valcev. V Sloveniji je zavarovanih povprečno polovica prebivalcev, v Pomurju pa je od 130 tisoč prebivalcev zavarovanih le okrog 40 tisoč.
DAJATVE ZA ZDRAVSTVO, BIC ZA OBČINSKE PRORAČUNE
O Nizek odstotek zavarovancev negativno vpliva predvsem na občinske proračune, iz katerih morajo dajati precejšnja sredstvu za zdravljenje nezavarovanih občanov. V nekaterih občinah je to še prav posebej hud problem. Tu je tudi
vzrok, da občinam primanjkuje sredstev za investicije v zdravstvene namene. Od tod izvira težnja, da bi zavarovali kmečko prebivalstvo.
ZDRAVSTVENA SLUŽBA KOMERCIALNO PODJETJE?
Smemo trditi, da odnosi med zdravstveno službo in socialnim zavarovanjem niso zadovoljivi; predvsem zaradi tega ne, ker okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje ni uspelo organizirati zdravstvenega odseka, ki bi ga vodil izkušeni zdravnik. Drugi vzrok slabega sodelovanja med zdravstveno službo in zavodom za socialno zavarovanje je dosedanji način finančnega poslovanja, ki teži za tem, da bi spremenili zdravstveno službo v komercialno podjetje. To zaradi tega, ker imajo pri organiziranju zdravstvene službe glavno besedo računovodje in zdravstveni delavci. Manj pa pride do izraza higiensko tehnična zaščita zavarovancev ter pojmovanje zdravstvene službe kot sestavnega dela celotne družbe. Pa se objektivnim pridružujejo še nekatere subjektivne težkoče, ki se odražajo med drugim tudi v tem, da zdravniki splošne prakse premalo zdravijo, preveč pa pošiljajo bolnike k specialistom. Zaradi take prakse si nekatere ambulante niti ne prizadevajo nabavljati cenen instrumenta-rij, pač pa hočejo le rontgen-ske aparate in podobne drage naprave.
Pokazala se je tudi težnja, da bi organizirali čim večje število pomožnih zdravstvenih postaj. Nepopolno opremljene pomožne zdravstvene postaje ne morejo nuditi bolnikom tega, kar zahteva od ambulante pavšalno plačevanje. Pri drobitvi zdravstvene službe se je med drugim pokazalo še to, da so usluge v manjših zdravstvenih postajali mnogo dražje kot v dobro organiziranih zdravstvenih domovih.
TUDI SKUPŠČINA
BO IMELA DOVOLJ DELA
Klub štednji zavod za socialno zavarovanje v Murski Soboti ne krije izdatkov z dohodki. Lani so znašale vse socialne dajatve na območju zavoda za-socialno zavarovanje 771 milijonov 600 tisoč dinarjev, dohodki pa le 706 milijonov dinarjev.
O Pri izvajanju glavnih nalog socialnega zavarovanja je treba omeniti vpliv zdravstvene službe na delovno storilnost zavarovancev, saj je to eden glavnih smotrov te službe. Tu je treba omeniti med drugimi predvsem dvoje: za preteklo leto je težko trditi, da je bilo deležnih klimatskega zdravljenja sorazmerno dovolj delav-
cev v primerjavi z uslužbenci, p Ja v tako je že v tradiciji, da prebije večina delavcev dopust pri delu na polju. Tako se vrnejo na delovno mesto še bolj telesno izčrpani kot pred dopustom. Od tod izvira nizka produktivnost in nepazljivost pri delu, ki povzroča nezgode itd.
Poleg objektivnih težkoč, ki jih ni mogoče odpraviti v kratkem času, je pri delu zavoda za socialno zavarovanje in vseh njegovih družbenih orgairh kopica problemov, ki jih je mogoče odpraviti Je z vztrajnim delom in s pravilnim razumevanjem vlloge socialnega zarova-iija. Vse te naloge čakajo novoizvoljene člane skupščine socialnega zavarovanja.
-m
TRI KOLAJNE v enem dnevu
O Vojak Joško Blago-vič (V. P. 7513/41 Skopje, doma na Komenšča-ku pri Ljutomeru, je bil že ob lanskem praznovanju Dneva republike nagrajen s knjigo in desetdnevnim dopustom. Letos pa je prejel Joško ob Dnevu mladosti kar tri kolajne: prvo za vojaške vijline, drugo kot najboljši strelec in tretjo kot najboljši lahkoatlet.
Iz njegove enote smo dobili dopis, ki med drugim pravi:
O »V naši enoti že
dolgo ne pomnimo vojaka, ki bi tako dobro opravil vsako nalogo kakor naš Joško. Vrh tega je zelo požrtvovalen in tudi v tem pogledu za zgled ostalim vojakom, kako je treba biti pripravljen za obrambo do-dovine. Nanj je upravičeno lahko ponosna tudi vsa mladina na Kamen-ščaku pri Ljutomeru, ki imu tako dobrega mladinca v JLA. Vojak Bla-govič naj bo za zgled še vsem, ki bodo prišli na odslužitev vojaškega roka. Vsi vojaki in predpostavljeni pozdravljamo njegove starše in jim hkrati čestitamo!«
Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo.
PO SLAVJU
90-LETNICA I. SLOVENSKEGA TABORA JE ZA NAMI. SLOVENCI NISMO URESNIČILI LE TEŽNJE NAŠIH PREDNIKOV PO ZEDINJENJU SVOJE OŽJE DOMOVINE, AMPAK ZDRUŽENI V BRATSKI SKUPNOSTI JUGOSLOVANSKIH NARODOV USTVARJAMO SEBI IN BODOČIM RODOVOM LEPŠE ŽIVLJENJE. KO BOMO ČEZ 10 LET OBHAJALI V ZNAMENJU NOVIH USPEHOV 100-LETNICO I. SLOVENSKEGA TABORA, SE BOMO ZOPET ZBRALI OB TEM SPOMENIKU, KI OBELEŽUJE ZGODOVINSKI PROSTOR V SRŠENOVEM LOGU V LJUTOMERU.
Na sliki: Predsednik OOSZDL Murska Sobota tov. Ivan Horvat odkriva spomenik.
PANONIJA V NEKAJLETNI PERSPEKTIVI:
Okrepiti industrijsko proizvodnjo in izvažati!
Gradnja »montažne" dvorane — Ureditev novih obratov — Nabava novih strojev — Izboljšati organizacijo dela v novih pogojih — Izvažati nekatere primerne in iskana proizvode — Povečati obseg proizvodnje
Industrija kovinske galanterije »Panonija« v Murski Soboti se je razvila iz obrtne kleparske delavnice. Sedauja proizvodnja ima pečat takega raz vojn in tudi nekajletna perspektiva pomeni še vedno krepitev industrijske proizvodnje. Vrednost proizvodnje bodo v Panoniji povečali še za 25%, ob neznatnem povečanju delovne sile. Že ta podatek poudarja povečanje delovne storilnosti, kar je pogojeno z boljšo organizacijo dela.
Panonija ima zaposlenih 165 ljudi skupno z vajenci. Ti delavci delajo v mnogo pretesnih prostorih bivše obrtne delavnice in v dvorani, ki je bila pred leti zgrajena, a zdaj že več ne ustreza potrebam. Pred letom so dobili načrte za nove prostore, v katerih nameravajo urediti vse treutno manjkajoče obrate, ki so delno na prostem, delno pa v sorodnih obratih — zasilno urejeni. Tako manjka sušilnica, lakirnica, kovačnica, pocinkovalnica, oddelek za varjenje in učilnica za vajence odnosno delavce.
Nova delovna dvorana, ki bi obsegala poleg vseh teh obratov še druge, bo nekakšna
montažna hala. Ta gradnja bo omogočila organizacijo dela, ki povsem ustreza industrijski proizvodnji. Seveda bodo morali nabaviti za izboljšanje proizvodnje tudi nekatere nove stroje, kajti mehanizacija daje pečat industrijski proizvodnji. Strojni park. ki ga imajo sedaj, je namreč pomanjkljiv in iztrošen, tako da je proizvodnja vedno ogrožena. Če se namreč eden izmed trenutno največjih strojev ustavi in ga ni mogoče takoj popraviti, se proizvodnja takoj zmanjša kar za 25 %.
O Torej je razumljiva skrb za strojno opremo in gradnjo novih prostorov. Med tem ko ima Panonija proizvodno sode-
lovanje že z dvema tovarnama avtomobilov (FAP in TAM) in še z nekaterimi drugimi tovarnami, ki pomenijo stabilnost proizvodnje za to podjetje, so imeli možnost koprodukcije še z nekaterimi važnejšimi tovarnami, vendar je tako sodelovanje preprečilo pomanjkanje strojnega parka in pomanjkanje dovolj smotrne organizaci-
je, ki je onemogočena povsod tam, kjer so prostori preveč tesni in neprimerni.
O Za razvoj podjetja na-O merava Panonija investi-O rati 16 milijonov dinarjev. O Pričakujejo, da bodokre-O dite lahko kmalu dobili in O z nujno potrebno gradnjo O začeli.
O V Panoniji lahko proizvajajo tudi nad 300 različnih proizvodov kovinske galanterije, toda izbiro so skrčili za nad 100 različnih proizvodov. Toda prav s tem, da obvladajo najrazličnejšo proizvodnjo, so dosegli tako gibčnost, da jih tudi zelo nagle spremembe na tržišču ne morejo spraviti v zadrego. Trenutno se v podjetju odvija delo v petih proizvodnih skupinah. Prva skupina proizvaja poljedelske potrebščine, druga gospodinjske, tretja tež-
ke ključavničarske izdelke, četrta aluminijasto pohištvo in peta žične izdelke.
Na proizvodnjo vseh teh skupin vsekakor močno vpliva stanje na trgu, zlasti stanje izvoza. Panonija, kot vse manjše industrije, daje potrošnji tisto, kar ji odrekajo večje tovarne, ki ne morejo upoštevati vseh želja in potreb potrošnikov zlasti tedaj, kadar njihova proizvodnja ustreza izvozu. Toda poleg drugih težav ima Panonija težave zlasti z dobavo ustreznega materiala za predelavo. Kljub temu, da jim je doslej še vedno uspelo ohraniti proizvodnjo v primerni kakovosti v okviru obsega proizvodnje, ki ga imajo, jim še ni uspelo zadostiti zahtevam izvoza, kjer se prav tako skušajo uveljaviti. Prodor na trg v tujini je vsekakor težka preizkušnja, ki je vezana poleg drugega tudi na renome podjetja. Podjetje Panonija pa se je doslej uveljavilo le na domačem trgu in še to v zadnjih telih, ko je rastlo iz obrtne delavnice v industrijsko podjetje.
O Panonija, ima torej še O vedno veliko razvojno pot O in to je osnovna perspek-O tiva podjetja: razviti in-O dustrijsko proizvodnjo in O jo povečati! To pa je mo-O "oče le z investicijami in O komercialno gibčnost jo. O Vse ostalo se bo razvilo O iz tega dvojega, če izvza-O memo povsem subjektivne O pogoje, ki se izražajo v O sistematični delovni in O strokovni vzgoji.
-or
Novi HC na Dravi
Te dni je bilo v Badenu pri Dunaju IV. zasedanju jugoslo-vansko-avstrijske komisije za Dravo, ki se ga je udeležilo nad 50 naših in avstrijskih elektrogospodarskih in vodnogospodarskih strokovnjakov.
Kakor poroča Jugopres, bo prihodnje leto začela Avstrija graditi na Dravi elektrarno Ka-sasee. Pripravljalna dela se bodo začela že letos. V Jugoslaviji pa je bil odobren načrt o gradnji elektrarne Hajdoše blizu Ptuja. To bo sedma jugoslovanska hidroelektrarna na Dravi.
Na badenskem posvetovanju so ponovno obravnavali vprašanje odvajanja vode reke Žile v Italijo. Naša delegacija je nasprotovala odvajanju vode iz sotočja Drave, ker to neugodno vpliva na količino vode v reki.
V ponedeljek bo OLO Murska Sobota na svojem zasedanju razpravljal o okrajnem petletnem perspektivnem planu. V zvezi s tem začenjamo z današnjim dnem objavljati sestavke o perspektivah razvoja nekaterih industrijskih podjetij itd. našega okraja, ki jim 1hx1o sledili tudi sestavki iz drugih panog gospodarstva.

V pomoč delovni ženi
Uspešno delo Društva za napredek gospodinjstva v Murski Soboti — Še tesnejše sodelovanje s stanovanjsko skupnostjo in potreba po ustanovitvi raznih servisnih služb
Društvo za napredek gospodinjstva v Murski Soboti je imelo letos svoj tretji letni občni zbor od ustanovitvenega občnega zbora. Na tem je izvolilo 15-članski upravni odbor, ta pa je izvolil sekretariat s predsednico tov. Gabrijelo ČAČINOVIČ.
Na občnem zboru so pregledali dosedanje delo društva in prišli do zaključka, da je bilo delo društva dokaj uspešno, vendar mora novi upravni odbor še tesneje sodelovati s stanovanjsko skupnostjo v zvezi z ustanavljanjem raznih servisnih služb v pomoč in razbremenitev delovne žene, ker je ta do sedaj pokazala vso razumevanje za utemeljene predloge društva, tako n. pr. glede nabave pralnih strojev in bo-bro organizirala to službo.
Da se društvo seznani s težnjami in željami delovnih žena in ostalega prebivalstva mesta, si je postavilo v svoj program dela, da izvede ob sodelovanju zainteresiranih organov in organizacij razne ankete, da bo na podlagi dobljenih podatkov lahko nastopilo s konkretnimi in utemeljenim' predlogi pri pristojnih organih glede ureditve takih vprašanj.
Kot prvo bo izvedlo društvo anketo o stanovanjskem vpra-
šanju, ker je to najbolj pereče. Anketiralo bo vse prosilce stanovanj, ki čakajo na stanovanja, glede njihovih zahtev za stanovanja, katera si želijo pridobiti.
Sledila bo tudi anketa z gospodinjami, ki stanujejo v blokih, glede njihovih pripomb o praktičnosti ter udobnosti stanovanj v novih blokih, pa tudi anketa o družbeni prehrani, t. j. potrebi po ustanovitvi takega posebnega obrata in o potrebah ustanovitve najrazličnejših servisnih služb v okviru stanovanjske skupnosti.
• Glede na to, ker so v preteklem letu s pomočjo okrajnega gospodinjskega centra organizirani gospodinjski in šivalni tečaji dobro uspeli in pokazali, da je po tovrstnih tečajih zanimanje, bo društvo tudi letos ob pomoči okrajnega gospodinjskega centra organiziralo gospodinjski tečaj za konservira-nje in pripravo sadja in zelenjave, ki bo vse leto tedensko
enkrat ali po potrebi tudi večkrat. Ti tečaji bodo po želji obiskovalk v popoldanskih ali večernih urah pod strokovnim vodistvom. strokovne učiteljice po tri ure na dan v prostorih okrajnega gospodinjskega centra. 'Pri vsakem sadju in zelenjavi bodo praktično prikazani vsi možni načini konserviranja in priprave sploh, obenem pa bodo teča jnice dobile tudi recep-te. Prispevek tečajnic za en (Nadaljevanje na 3. strani)
PRISRČNO SREČANJE
Pionirji soboške osnovne šole so imeli minuli ponedeljek in torek v gosteh 26 otrok dvorazredtne šole iz Jevnice pri Litiji, Domači pionirji so povabili sovrstnike na svojo zaključno akademijo, na kateri so nastopili s pevskimi točkami in s plesi tudi mali gostje iz Jevnice.
Mali gostoljubni Sobočani so povabili otroke iz Jevnice na svoje domove, kjer so jim mudili prenočišča. Seveda so jih tudi lepo pogostili. Naslednji dan so se mali gostje oddolžili svojim vrstnikom z lepim kulturnim sporedom, med ostalim z lutkovno igro »Rdeča kapica«. Za Odlično izvajanje so mali Jevničani želi mnogo priznanja.
Lepa gesta soboških pionirjev zasluži vse priznanje in tudi posnemanje, saj so omogočili svojim vrstnikom iz Jevnice ceneno bivanje v Soboti in ogled našega mesta.
Jevniški pionirji so se za tem napotili s svojim spremstvom V Radence in Radgono.	b
VELIKE NALOGE
Intervju s predsednikom obrtne zbornice tov. Škrabanom o povečanju proizvodnje v obrti
Okrajni perspektivni plan, ki predvideva veliko povečanje proizvodnje v obrti, me je napotil k predsedniku obrtne zbornice. Povprašal sem ga, kako se obrtna zbornica že zdaj loteva nalog, ki ji jih nalaga okrajni perspektivni plan. Tovariš Škra-ban mi je povedal, da obrtna zbornica še ni formulirala svojih nalog v daljnosežnih sklepih, vendar se je že lotila dela v smislu okrajnega perspektivnega plana.
»Naša naloga je širiti obrtno dejavnost,« je dejal. »Krepiti že obstoječe obrate, bodisi s strokovno pomočjo ati organ:-zacijsko. V marcu je bil s tem namenom sklican sestanek pri občinskem ljudskem odboru Petrovci-Šalovci Ta sestanek je bil informativen. Obravnavali smo predloge za ustanovitev obratov podjetij »Kroje in »Bliski iz Murske Sobole. Ti obrati bi se lahko pozneje osamosvojili. Potrebe po krojaški in elektoinštalaterski delavnici so, toda ustanovitev teh obratov je odvisna od prostorov,
strokovnega kadra in finančnih sredstev. Zbornični organi, kot predstavniki podjetij in občinskega ljudskega odbora, so podrobno razpravljali o tem in so sklenili, da bo zbornica poskrbela za strokovni kader, občinski ljudski odbor pa za prostore in sredstva. Zadeva bo menda realizirana jeseni. Enako je tudi v občini Cankova, kjer so pogoji ugodni. Pričakujemo pa, da bo ta pobuda sprožila ustanavljanje podobnih delavnic tudi v drugih občinah, odnosno gospodarskih središčih.«
Strokovno usposabljanje
Ustanavljanje novih podjetij služnostnega značaja je torej po-darilo aktualnost strokovnega usposabljanja ali kakor pravimo — vprašanja kadrov. »Strokovni izobrazbi pomočnikov in mojstrov smo posvetili več skrbi. je odgovoril
tovariš škraban na vprašanje o strokovnjakih v obrti. »Za kandidate mojstre je zbornica organizirala v aprila enomesečni strokovni tečaj, ki je imel dober odraz pri opravljanju mojstrskih izpitov. Znanje, ki so si ga pridobili mladi mojstri na tem tečaja, jim bo gotovo koristilo pri vsakdanjem dela. Pri pomočniških izpitih bo letos nekoliko strožji kriterij, kar je razumljivo, saj letos vajenci ob zaključku sole že trejte leto opravljajo praktične izpite. Ti praktični izpiti so pokazali, da so bili nujno potrebni, zato jih je treba v bodoče uvajati zn vse stroke, torej tndi za tiste, ki obisknjejo strnjen pouk. Po možnosti nuj bodo praktični izpiti v tujih delavnicah.
Takšno je stališče zbornice. Letos se je zbornica zavzela tndi za to. da se vključi v uk zadostno število vajencev, in je dala smernice pod-
odborom, naj poiščejo vajence tudi za tiste stroke, ki so kritične in nekako izumirajo, a so ponekod nujno potrebne (kolarstvo, sodarstvo itd.). V marca pa je zbornica organizirala tudi enodnevni seminar za varilce, ki je izredno dobro uspel, zlasti za-
to, ker je predaval odličen strokovnjak. Zbornica namerava s podobnimi seminarji in tečaji, za katere skuša zagotoviti dobre predavatelje, nadaljevati, zlasti zato, ker je naletela na razumevanje med obrtniki.«
Vajenci pri učenju
PO REKONSTRUKCIJI LENDAVSKIH OPEKARN
PETKRAT VEČ
»Naloge, ki jih določa petletni perspektivni načrt pomurski opekarniški industriji, so povsem uresničljive. Svoje obveznosti bomo lahko celo presegli, če bodo vodstva podjetij družno z organi delavskega u previjanja dobro organizirala proizvodnjo in poslovanje. Bistveno važna je preusmeritev proizvodnje k tankostenski opeki v večjih zidnih blokih, ki očitno skrajšujejo dobo gradenj in jih tudi pocenjujejo. Zato tolikanj z večjim zanimanjem pričakujemo predpise o standardih opeke... — je v razgovoru z našim sodelavcem med drugim dejal direktor Lendavskih opekam tov. Aleksander Kiralj.
Lendavske opekarne so se letos temeljito prerodile. Obrat
v Dolgi vasi so povsem mehanizirali in čakajo samo še na avtomatsko rezalno mizo iz Italije, pa bo proizvodnja stekla po tekočem traku. Mnogo izboljšav so uvedli tudi v lendavskem obratu im tako ustvarili pogoje za solidno proizvodnjo.
O Rekonstrukcija jih bo stala okrog 40 milijonov din. Projektanti so sicer sprva predvideli porabo 33 milijonov din investicijskih sredstev, pozneje pa se je izkazalo, da njihov račnn ni bil povsem realen. Zato je moral kolektiv seči tudi v svoj plačni sklad. 6 milijonov din, ki bi jih sicer lahko razdelili, 2.260 prostovoljnih ur pri gradnji nove strojnice, 250 m’ z udarniškim delom navoženega gramoza — vse to je poleg drugega obilen prispevek delovnega kolektiva za rekonstrukcijo podjetja.
o NAVADNA ZIDNA O OPEKA SE UMIKA O OPEKI SEDANJE »ERE«: O RAPIDU, KLINKER O OPEKI...
Lendavske opekarne že sedaj prednjačijo med vsemi slovenskimi vrstnicami pri proizvodnji kakovostne opeke Rapid (prednosti te opeke pri gradnji so očitne: Rapid stropniki uspešno zamenjajo les in trstiko pri gradnji stropov, toplotna in zvočna izolacija jo mnogo boljša, požarna varnost zagotovljena itd.). Po
proizvodnem načrtu, ki ga bodo letos predvidoma izpolnili kljub dokajšnjemu proizvodnemu izpadu zaradi rekonstrukcijo obrata v Dolgi vasi, če jim bo seveda naklonjeno jesensko vreme (sedanje jim je tako, du tega že dolgo ne pomnijo, saj se sušilnice naglo praznijo in spet polnijo). bodo letos izdelali znatno več te opeke kot lani.
V preusmeritvi proizvodnje od navadne zidne opeke k tankostenski opeki (Rapid) v vedno večjih zidnih blokih je pravzaprav tudi perspektiva za prihodnost. Že sedaj ne zmorejo vseh naročil za Rapid opeko, čeprav zalagajo z njo samo slovenske odjemalce — osem večjih gradbenih in dragih podjetij — tako da jim ostane premalo te opeke za maloprodajo. Velike možnosti za plasiranje izdelkov se odpirajo tudi v sosednji Hrvaški, kjer so se komaj letos odločili za gradnje z Rapid opeko. Vzrok za izredno konjunkturo na tržišču z opeko je v dokajšnji preusmeritvi gradenj: manj industrijskih (kjer so uporabljali pretežno armirani beton), a več objektov družbenega standarda (stanovanjski bloki in druga poslopja, pri katerih je opeka glavni gradbeni element). Izgledi za ngodno in redno vnovčevanje izdelkov so torej dolgoročni, še zlasti zato, ker zmogljivost slovenskih opekarn zdaleč ni tolikšna, da bi lahko povsem krile potrebe po opeki v naši republiki.
Poleg Rapid opeke izdelujejo v lendavskih opekarnah tndi specialno Klinker opeko, predvsem za potrebe železarske industrije. Ta opeka je izredno odporna proti visoki temperaturi in jo uporabljajo predvsem
za oblogo peči. Lendavska Klinker opeka se odlikuje tndi po kakovosti, saj je njena tlačna trdnost 750 kg na cm (evropski standard: 550 kg). V zadnjem času so začeli izdelovati še fasadne klinke ploščice, ki so zelo odporne proti vremenskim vplivom.
Lepšo vnanjost in večjo trdnost opeke so dosegli tudi z vakuum na-
pravami — električnimi črpalkami, ki izsesajo zrak iz cilindra v stroja, kjer se oblikuje iz gline snrova opeka.
O 3,5-KRAT VEČJA O PROIZVODNJA ZARADI O REKONSTRUKCIJE O IN 5-KRAT VEČJI O FINANČNI UČINEK O ZARADI PREUSME-O RITVE PROIZVODNJE
Petletnega perspektivnega načrta še nimajo v podjetju, ker
modernizirani obrat v Dolgi vasi letos obratuje poskusno in bodo lahko proizvodnjo v njem načrtovali šele prihodnje leto.
Za prihodnje leto pa vendarle računajo, da bo znašala maksimailna proizvodnja 6,5 milijona enot opeke vseh vrst Proizvodnja po enoti opeke se bo drugo leto povečala za pri-
bližno 5,5-krat v primerjavi z letom 1947/48 takrat 1,800.000, leta 1956 — 3,650.000, leta 1957
—	4,384.000, leta 1958 — 5 milijonov 623.000 in leta 1959 — 6,5 milijona), medtem ko se bo finančni učinek (računajoč opeko po sedaniih prodajnih cenah) te proizvodu je povečal za 5-lkrat (teta 1947/48 — 15 milijonov 800.000, leta' 1956 — 31 milijonov 500.000, leta 1957 — 51,500.000, leta 1958 — 61,500.000 in leta 1959 — 74,000.000 din), kar bo, kakor zatrjujejo v podjetju, pričakovana posledica preusmeritve proizvodnje h kakovostnejšim in iskanim votlim izdelkom.
o SKRBIJO TUDI ZA O KVALIFICIRANI O KADER
O OPEKAR — BO ODSLEJ O PRIZNAN POKLIC Z O USTREZNO O KVALIFIKACIJO
Podjetje je dve leti štipendiralo svojega človeka, da si je pridobil v Zagrebu visoko kvalifikacijo. V podjetju menijo, da so mnogo pridobili s to naložbo sredstev. Z ustanovitvijo vajenske šole opekamiške stroke v Ljubljani se je odprla mladim ljudem še ena možnost za pridobitev novega poklica
—	opekar. V lendavskih opekarnah so že vzeli v uk dva vajenca, v prihodnost? jih bodo še več, saj je nujno potrebno, da ima vsaka srednje velika opekarna vsaj 10 kvalificiranih delavcev, ob katerih se potem priučuiejo nekvalificirani. Dosedanja praksa namreč kaže, da so izredno delavni Pomurci zelo dojemljivi tudi za priuče-vanje v poklicu.
S. K.
Pri avtomatičnem kurjenju v opekarni
Okrajni perspektivni načrt In umetno osemenjevanje v Pomurju
Od 655 do 20.756
O Živinoreja v Pomurju bo dobila v kratkem nov osemenjevalni center, ki ga gradi Veterinarski zavod v M. Soboti. Center bo sodobno opremljen, zgrajen pa bo do 1. julija. Potrebnih 30 milijonov dinarjev je dobil Veterinarski zavod iz investicijskega posojila.
Navzlic tema, da je teklo delo doslej v neodgovarjajočih prostorih, so umetno osemenili lani 20.756 ple-menic. Letos se bo to število dvignilo na 25.000 — 24.000. Zdaj je v Pomnrju 51 osemenjevalnih postaj. Ustanovili bi jih še več, vendar jim štirje avtomobili, s katerimi razpolagajo, ne zadoščajo. Pri osemenjevanju je zaposlenih poleg veterinarja tndi 5 tehnikov. Kako se je umetno osemenjevanje razmahnilo, nam pričajo številne nove prošnje za otvoritev novih osemenjevalnih postaj, ki po jim ne morejo ustreči. Uspeh osemenjevanja jo viden na vsakem koraka tako pri kakovosti živine kakor tudi pri mlečnosti. Z enim bikom umetno osemenijo 1500 krov.
Imajo 18 bikov, od tega so štirje domači.
V kratkem bodo v Pomurja uvedli rajonizacijo živinoreje, in sicer posebej za pitanje in posebej za mlečnost. Za pitanje bodo uvedli Hereford pasmo, za katero so biki že v Črncih. Tudi bike za Aber-deenangus pasmo, najprimernejšo za pitanje, že imajo v Črncih. Potrebni so le še križanci v prvi generaciji.
Število goveje živine v Pomurja cenijo na 70.000, od česar je 40.000 plemenic. Umetno so začeli osemenjevati v Pomurja 1. 1951, in sicer na poziv po hišah. V L 1952 so osemenili 655 plemenic. Danes osemc-njujejo že polovico vseh plemenic. Pri umetnem osemenjevanju zdravijo tudi jalovost krav. Odstotek brejosti je različen. V predelih, kjer je jalovost odpravljena, znaša 85 — 90 %, so pa še predeli, kjer so umetno osemenjevanje uvedli šele lani. Spolnih okužb ni več, vendar je bilo nekaj časa stanje tako kritično, da je ogrožalo prirastek.
O Perspektivni načrt Veterinarskega zavoda v Murski
Soboti predvideva v treh letih umetno osemenitev 30.000 plemenic, kolikor znaša zmogljivost centra. Razen centra pa kaže omeniti tudi epizotiološki oddelek (oddelek za zatiranje kužnih bolezni). Kajpak je v perspektivnem načrtu okraja glavna naloga zavoda dvig živinorejske proizvodnje. Upravnik zavoda tov. Šiftar ugotavlja, da je stal zavod v tem pogledu doslej malce ob strani, največ zaradi pomanjkanja usposobljenih ljudi. Dodaja pa, da je pri vsem tem osnova v povečanju krmne baze.
O Po njegovi sodbi ima pri dvigu mlečnosti bodočnost ravninski rajon (poledavski pas), medtem ko se bo drugod razvilo pitanje. S tem bo dosežen namen okrajnega perspektivnega načrta, saj se bo mlečnost dvignila za kritje zmogljivosti, predelovanja, dosežene pa bodo tudi količinske postavke načrta pri mesu.
Zmago Vrbnjah:
LETNICA
I. SLOVANSKEGA TABORA
90
Kakšno dopisovanje med mariborskimi prvaki in ljutomerskimi narodnjaki bi nam moglo pojasniti obdobje neposredno pred avgustom 1868. Kaj se je dogajalo med Mariborom (dr. M. Prelog) in Ljutomerom (dr. J. Ploj, dr. V. Zarnik) od marca 1868. ko se je na čitalniških sejah zborovnnje pod »milim nebom« (tabor) prvič omenjalo in med 25. junijem 1868, ko je dr. Prelog objavil v Slov. Gospodarju v imenu začasnega taborskega odbora vabilo na dogovor — »da bi se sestavil dnevni red tabora ter določil čas in kraj zanj in izvolil izvršni odbor« — je ob pomanjkanjn virov neznano. Smemo na sklepati, da je seja ljutomerske čitalnice dne 4. julija 1868 bila namenjena kot nekaka predpriprava za mariborski sestanek, kamor je vabil dr. Prelog na 7. julij. Iz Huberjevih listov se da razbrati, da se je na tej čitalniški seji razpravljalo o taboru na splošno, posebej pa o Prelogovem pozivu. Na konco je dodal:
1.	"obešam prostor za slovenski tabor u svojem Hristovščnku".
2.	»zarad kake priprave in nabere dobrovoljnih prispevkov k ljudskemu taboru« (?)
ZA LJUTOMERSKO ČITALNICO JE BILO ŽE TRI DNI PRED MARIBORSKIM SESTANKOM JASNO. DA BO TABOR V LJUTOMERU. Predlog, da se tabor vrši v Ljutomeru, so mariborski prvaki tem laže sprejeli, ker je bil glavni udeleženec sestanka dr. M. Prelog v premarcu (1848) zdravnik v Ljutomera in tedaj z ljutomerskimi narodnjaki dobro znan: Matijo Zemljiča in I. Dragotina Hnberja je poznal še izza svojega službovanja v Ljutomeru, Jakoba Ploja iz čnsa. ko je le-ta bil kon-eipient pri dr. Dominknšn v Maribora (1861-62), Zarnika pa je mogel srečati na malonedelski »besedi« (15. septembra 1867).
Božidar Raič, ki se je udeležil mariborskega sestanka, je objavil kraj in program taborovanja v Novicah 15. julija 1868. Programu, ki ga je načelno postavil že v novoletni številki Slov. Gospodarja (9. jan. 1868) pod naslovom »Slovenci!«, kjer naglasa potrebo po »Zedinjeni Sloveniji«, zahteva slovensko uradni-štvo in slovenske šole ter kmetijsko društvo — je v tej julijski številki Novic hotel dati živo podobo. Misel o »Zedinjeni Sloveniji«, ki se je zdela že 1848. nekaterim neostvarlji-va. kot pravi Vošnjnk v Spominih:
» . . . Zedinjena Slovenija! To je tisti ideal, po katerem smo stremeli takrat in stremimo še tudi danes, saj človek mora imeti kak ideal, če tndi ve, da ga ne doseže . . .« Raičev program Zedinjene Slovenije je v tej zasnovi zopet zaživel. Terjatev domačega uredništva, slovenskih šol, pa je tako že bila glavna točka našo drobtinčarske politiko 60 in 70 let preteklega stoletja. O nemškem kmetijskem društvu pa sc križevski dopisnik. S. Gp. IVAN KRALJ (iz Iljaševec) ironično vprašuje: »Kaj neki dela naše kmetijsko društvo? Ali še živi ali ne?« Ker oddaljeni člani o društvu nič ne zvedo, zato pripominja: »Tako ne sme dalje iti. potrebno nam tedaj je, das krbimo zato, da dobimo SLOVENSKE KMETIJSKE DRUŽBE, ali da se pridružimo kranjski kmetijski dražbi . . .« (S. Gp. 1868, štev. 51).
Raičev program. ki je vsota vseh prizadevanj mariborskega sestanka, se bistveno ne razlikuje od ljutomerske taborske resolucije (obj. 13. avg. 1868 v S. Gs.). Na čelu poročila o mariborsskem sestanku je Raič postavil štiri točke programa, ki sc tičejo vseli slovenskih taborov, k temo pa dodal tri točke posebej za štajerske tabore:
1.	»Zahtevaj se slovenska' skupina, t. j. zedinjeno Slovensko z narodno upravo;
2.	Naj se uradnikom na Slovenskem neodlogoma določi doba, do ktere morajo znati slovenščino v besedi in pismu:
3.	ljudske učilnice naj bodo čisto slovenske, v srednjih nčilnicah bodi učni jezik slovenski, nemški jezik ostani predpisani predmet, vseučilišče jugoslovansko v Zagrebu: stroške nositi razmerno je dolžno Kranjsko, Koroško, slov. Štajersko in Primorje.
4.	cerkvena vlada naj uraduje v slovenskem jeziku.«
Za štajerske tabore pa je dodal:
o) »Naj se napravi gospodarska učilnica z učnim jezikom slovenskim na stroške državne blagajnice, vinarska učilnica, ki se pravkar rodi. imej učni jezik slovenski;
b)	naj se hrže napravijo na slov. Štajerskem podružnice ljubljanskega gospodarskega društva;
c)	naj se dajo cd letine odmerjene nemškim zavodom, ki do slej koristijo samo Nemcem, na priliko gledališče itd. iz deželnega zaklada vsako leto razmerna vsota za slovenska društva, zlasti za dramatiško.«
Raičev program je zajel tudi prekmurske Slovence: »Prisrčno priporočamo slovenskim bratom na Kranjskem, Koroškem, Primorju in no PREKMURSKEM (podč. pis.), naj prirejajo obilno narodnih taborov v najkrajši dobi . . .«
Bistvena razlika med ljutomersko resolucijo in mariborskim taborskim programom je na začetku in koncu resolucije. Poudarjali smo že. da je ljutomerski tabor vlil vse svoje pričakovanje v izvršitev S 19 držav. Osnov, postav. Ljutomerski tekst se
začenja z besedami: »Tokaj zbrani slovenski narod soglasno izreka, da v 8 19 držav, osnov, postav ne najde poroštva za ohranitev in gojitev svoje narodnosti,« zakljnčaje pa: ». . . dokler ne bodo dodane temu paragrafa 19 IZVRŠILNE POSTAVE ter djansko vpeljane in dokler se ne bode posameznim deželam dala večja samoupravna oblast«. Po vsem tem bi bilo tedaj preveč trditi, da jo bila »Zedinjena Slovenija« glavna zahteva ljutomerskega tabora. Prvotno je ta namena sicer bila, a je graško namestništvo to točko črtalo. Zakaj je § 19 igral večjo vlogo kot »Zedinjena Slovenija«? Morda niti ne toliko zaradi prepovedi, pač pa, ker so tabori hoteli ostati v okviru zakona, ali kar je verjetnejše: v ostvarljivost zedinjene Slovenije niso več verjeli.
Prva naloga ljutomerskega odbora je sedaj, po docela izdelanem programu bila, da preskrbi dovolitev tabora, ali kakor Vošnjak pravi: »vladi naznaniti tabor«. Graško namestništvo pa tabora zaradi programske točke o »deželne skupine slovenske« ni dovolilo. Sedaj se je odbor brzojavno obrnil na notranjega ministra Karlu Giskro in ta je tabor dovolil. Ta potrditev je mogla priti najkasneje pred 23. julijem, zakaj tega dne je Slovenski Narod poročal, da je vlada tabor dovolila, dovolila ga je v času, ko jih je na Češkem že vztrajno prepovedovala.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Delo zbornice
In kako je z upravnim odborom zbornice? Zlasti lani smo opazili, da je premalo soodločal o delo zbornice. »Kaže, da se novi upravni odbor povsem zaveda svoje odgovornosti,« jc povzel tovariš predsednik, »v Po-mnrjn, ki čuti potrebo po strokovnem kadrn in razširitvi gotovih obrtnih dejavnosti. Naloge niso lahko in bo treba trdno zagrabiti za delo, če hočemo zamujeno vsaj delno nadoknaditi. Važno je to, da je upravni odbor že formiral strokovne komisije in da posknša doseči tesno povezavo s pododbori, ki bodo s pomočjo občinskih ljudskih odborov gotovo kos svojim nalogam. Važno naloga pn je tudi gradnja še ostalega dela obrtnega doma, v katerem bo trgovina obrtnega materiala, prostori zbornice in razširjena vajenska šola. Naloge so velike, zlasti za daljše obdobje, o čemer pa bomo še podrobno razpravljali.«
DOBRA
ZAMISEL
Kot povsod je tndi v Beltincih pomanjkanje stanovanj in drugih prostorov. Občntno je tudi pomanjkanje prostorov ra otroški vrtec. Ta sc sedaj stiska v prostorih osemletne šole, ki so pa pretesni in ne nudijo otrokom vseh tistih razvedril, ki so jim potrebna, predvsem ne v jesenskem in zimskem času. Spričo pomanjkanja prostorov uprava tudi ne more zadovoljiti vsem materam, da bi sprejela vse otroke v vrtec.
Za rešitev tega problema je pred kratkim dal pobudo direktor kmetijskega gospodarstva v Beltincih. Na vrtu tega posestva stoji namreč precej velika zgradba in je celo enonadstropna. Svoj čas je grofica to zgradbo uporabljala za cvetličnjak, sedaj je pa prazna. Zgradbo bi bilo moč z večjimi adaptacij skimi deli leno preurediti. Tako bi prostori v pritličju služili za namene vrtca, v nadstropju bi pn pridobili 5 družinska stanovanja.
Zamisel je lepa in sprejemljiva, odprto pa je vprašanje, če bodo za to pristojni ljudje zagrabili priložnost, ki jim jo nudi posestvo.
A. H.
POMURSKI VESTNIK, 12. junija 1958
2
Nerazumljiva cena osvežujoči pijači
Že pred hudo poletno vročino smo v Murski Soboti in tudi drugod ugotavljali, da so brezalkoholne pijače drage. To dejstvo velja tudi za kraje izven Pomurja, toda tamkaj je vsaj izbira osvežujočih pijač večja. Govorimo namreč o "kok-ti", ki jo proizvajajo v Soboti. To je oranžada, ki stane pri proizvajalcu 16 din steklenička, v gostilnah pa jo prodajajo po 30 din (z izjemo gostilne »pri Flegarju«, kjer je cena steklenički 25 din). Izjema torej potrjuje možnost prodaje te osvežujoče pijače po nižji ceni kot pa je cena alkoholnim pijačam (brizgancem). Vprašanje je, alli je storila gostinska zbornica res vse za znižanje cen tej pijači, če ugotavljamo, da gostinska podjetja niso storila v tem ničesar.
V kolikor bi šlo za dobavo brezalkoholnih pijač od drugod (v smeri Maribora je več proizvajalcev podobnih pijač, morda ponekod proizvajajo tudi bolj kvalitetne pijače), torej za stroške prevoza, ki jih v Soboti gostilne nimajo, bi morda razumeli nekoliko višjo ceno od domače, ni pa mogoče razumeti tega, da se na poti od proizvajalca do gostilne oziroma potrošnika, (proizvajalec v Soboti dostavlja oranžado gostilnam in ostalim odjemalcem na svoje stroške) cena poveča skoraj za enkrat. Kot smo navedli, je cena steklenici 16 din, v gostilni pa 30 din. Enako prodajajo po 30 din prav to oranžado tudi v gostilnah na vasi, torej tisti, ki imajo že nekaj prevoznih stroškov.
Gre v glavnem torej za enotno, monopolno ceno. Gre prav gotovo za to, da gostilne brez posebnega prizadevanja zaslužijo, medtem ko govorimo o tem, da je treba doseči tudi v gostilnah čim večjo izbiro pijač in jedil in s tem čim večji promet ter hkrati s prodajo cenenih brezalkoholnih pijač podpreti borbo proti alkoholizmu.
SREDI POTI
O Znano je, da je položaj gospodinjskih pomočnic z zakonskimi predpisi zaščiten podobno kot položaj delavca v podjetju ali vajenca v obrti in trgovini. Gospodinjske pomočnice imajo pravico do letnega dopusta, pravico do prostega dneva v tedna, pravico do socialnega zavarovanja in podobno. Vendar je položaj gospodinjskih pomočnic težak, zato ker njihovi delodajalci v mnogih primerih ne upoštevajo pravic, ki jih gospodinjske pomočnice po zakona imajo. Dopustov in prostih dnevov gospodinjske pomočnice v številnih primerih niso deležne. Ponekod jih delodajalci niti ne zavarujejo socialno, kot je to njihovo dolžnost. Mnoge gospodinjske pomočnice ne vedo niti tega, da imajo pravico do hranarine, če ostanejo brezposelne brez svoje krivde.
Sindikalni svet v Murski Soboti ima v evidenci 75 gospodinjskih pomočnic, ki jih je pred letom poskušal vključili v sindikat. Formiranje podružnice gospodinjskih pomočnic pa mu ni uspelo zato, ker je bilo premalo vztrajnosti. Po dveh poskusih so prizadevanje opustili. Polovica gospodinjskih pomočnic na prvem sestanku jih ni zadovoljila. Vsekakor bo treba nadaljevati z delom in vključevati gospodinjske pomočnice v sindikat, dasiravno bo treba začeti s številom deset. Gospodinjski center ima veliko vlogo pri vzgoji gospodinjskih pomočnic. Sama sindikalna podružnica pa bi imela vlogo pravnega posvetovanja.
Ob vprašanju gospodinjskih pomočnic je vsekakor potrebno poudariti potrebo po servisni službi gospodinjskega centra. Torej: vzgoja gospodinjskih
pomočnic, ki bi lahko pomaga-gospodinjam v določenih poslih v gospodinjstvu v določenih dneh, ki bi jih gospodinje potrebovale.
O Tako bi bilo preprečeno marsikatero še obstoječe izkoriščanje gospodinjskih pomočnic, zlasti v družinah, ki posedujejo še večje vrtove ali celo manjša posestva in uporabljajo gospodinjsko pomočnico tudi za taka poljska dela.
Prvi ukrepi za reorganizacijo prometa s kmetijskimi pridelki
Na novi in najkrajši poti
Na nedavni seji komisije za izvajanje predpisov v trgovini s kmetijskimi pridelki, ki jo je vodil podpredsednik OLO M. Sobota tov. J. Slavič, so razpravljali o reorganizaciji prometa s kmetijskimi pridelki, kakor jo predpisuje uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah.
Kakor znano, nova uredba podrobno določa z namenom zagotoviti nekmetijskemu prebivalstvu čim boljšo preskrbo s kmetijskimi pridelki, kako mora potekali promet s temi pridelki, hkrati pa skuša z izločitvijo številnih posrednikov ter preprodajalcev preprečiti ali vsaj znatno omejiti naraščanje cen. Ob vsem tem so navzoči na seji poudarili pristojnosti ljudskih odborov in vlogo kmetijskih zadrug, ki po novih predpisih edine lahko odkupujejo kmetijske pridelke neposredno od individualnih proizvajalcev, toda le na območju, za katerega so ustanovljene (prodajajo jih lahko same ali prek svojih poslovnih zvez). Žal pa je v kmetijskih zadrugah v Pomurju v odkupnem aparatu zaposlena več kot polovica nekvalificiranih ljudi. Zato se bodo morali občinski ljudski odbori v prihodnje bolj zavzeti za vprašanja blagovnega prometa, saj je preskrba potrošnikov del komunalnih nalog. Z ločitvijo trgovin od kmetijskih zadrug je odšel usposobljeni kader v trgovino. Tako iona v lendavski občini le KZ Lendava usposobljen kader za odkupne naloge. Podobno je tudi v drugih obči-
nah, pereče pa je še vedno v enaki meri tudi vprašanje skladišč.
Za ureditev tržišča bodo delovali v štirih občinah Pomurja, kjer je sedež poslovne zveze,
koordinacijski organi za izvajanje predpisov v trgovini s kmetijskimi pridelki, sestavljeni iz zastopnikov ljudskih odborov, kmetijskih zadrug, poslovnih zvez, itd. Na sedežu okraja bo poslovala pri trgovinski zbornici kot posebni oddelek konjunkturna služba z namenom točnega pregleda in kontrole nad razpoložljivimi količinami kmetijskih pridelkov itd.
Prizadevnost na vsej črti
Prostovoljno gasilsko društvo v Turnišču se bori z materialnimi težavami. Kljub temu pa doseza dobre uspehe. Poveljnik tov. Matija Maučec dobro pripravlja člane za pomoč bližnjemu. Društvo si prizadeva, da pritegne čimveč mladine. Tudi pri tem doseza uspehe.
V štafeti mladosti so letos turniški mladinci iz PGD lepo zastopali svoje društvo. Mladina v Turnišču vidi tudi v PGD razvedrilo in koristno delo v prid skupnosti. Anketa, ki jo je izvedla turniška šola med mladino v zadnjem šolskem letu, je pokazala, da si bo po končani šoli našlo precej mladine razvedrilo tudi v PGD.
Ob tej priložnosti je treba pohvaliti delo PGD v sosednji vasi Renkovci, saj je v letošnji zimski sezoni poskrbelo tudi za kulturno razvedrilo svojih članov. Pod vodstvom tov. Ferča-
ka je priredilo uspelo akademijo »Shapinove zvijače« in z njo gostovalo v Turnišču. Igralci so navdušili gledalce in so morali igro ponavljati.
Naša želja: Turniškim gasilcem ter gasilcem v sosednjih vaseh mnogo uspehov.
V mnogih krajih opažamo tudi v Pomurju premajhno zanimanje za preskrbo domačega trga. V nekaterih krajih primanjkuje mesa, drugod zopet nimajo mesarja itd.
Da je meno važno živilo, nam priča tudi posnetek iz dobro založene mesnice soboške kmetijske zadruge.
PRISTOJNOSTI
Ko razpravljamo o potrošniških svetih, že kar običajno ugotavljamo, da ti organi družbenega upravljanja slabo ali pa sploh ne delujejo, čeprav so potrošniki dan za dnem žive priče raznim slabostim in nepravilnostim v trgovini in sploh na tržišču.
O delovanju potrošniških svetov se oblikujejo različna mnenja. Ti sveti imajo bojda
premalo pristojnosti, zato ne morejo odločilno vplivati na odpravljanje slabosti in problemov v trgovini, še zlasti zategadelj, ker se večkrat koristi trgovskih kolektivov, izražene v odločitvah njihovih organov delavskega upravljanja, križajo s koristmi potrošnikov (de-
lavski sveti in upravni odbori so na primer lani v nekaterih trgovskih podjetjih razpravljali o desetih in še več plačah, čeprav so bila sredstva, ki so juh imeli v ta namen, pridobljena od potrošnikov, često tudi z neupravičenim navijanjem cen potrošnemu blagu, s kon-junkturnim položajem podjetja itd.).
Torej: družbeno upravljanje z večjimi in natančneje določenimi pristojnostmi tudi v trgovino — to naj bi bila prava injekcija za potrošniške svete, da bi zaživeli in opravičili svoj obstoj tudi v naših mestih 1 Zastopstvo članov potrošniškega sveta v organih delavskega upravljanja trgovskega podjetja in obratno ali celo en sam organ družbenega upravljanja, v katerem bi bili enako zastopani trgovci in potrošniki, Ali s pristojnostmi kako drugače
omogočiti potrošniškim svetom, da bodo lahko močneje vplivali na odločitve organov delavskega upravljanja, če se te odločitve odmikajo od koristi potrošnikov in splošnih prizadevanj družbe na področju blagovnega prometa. Drugi spet zagovarjajo nekakšne središčne potrošniške svete v občinah; tako združenje naj bi vsklajeva-lo delovanje vseh potrošniških svetov v občini in pomagalo pri medsebojnem izmenjavanju pridobljenih izkušenj. Vendar pa že imamo pri občini podoben družbeni organ — svet za blagovni promet, s katerim bi morali potrošnški sveti sodelovati bolj živo in iskati vzajemne pobude za ukrepanje.
O Že ker preveč malodušja je v zahtevi po večjih pristojnostih, ko pa potrošniški sveti niti dobro ne izpolnjujejo nalog, ki so jim bile zaupane že ob ustanovitvi: da poleg organov delavskega upravljanja opravljajo družbeno nadzorstvo nad poslovanjem v trgovini in sproti seznanjajo delovne množice, v bistvu torej potrošnike, o ugotovljenih problemih in nepravilnostih. Sedanje delovno področje potrošniških svetov je že dovolj široko — pravilno uporabljanje sredstev v trgovini, izbira blaga, urejevanje trgovskih lokalov, boljše funkcioniranje trgovskega in poslovnega omrežja, neupravičeno navijanje cen potrošnemu blagu, režijski stroški itd. — in tudi gradiva je dovolj za obravnavanje o zadevah, ki živ-Ijensko zanimajo množice potrošnikov, ne da bi v potrošniških svetih morali biti obvezno učenjaki in strokovnjaki, kakor je to slišati od tistih, ki menijo, da je trgovina preveč komplicirana reč in da preprosti ljudje niso zmožni logično razpravljati o njej.
V sedanjih pristojnostih ni torej nobene osnove za bojazen in ugibanja o tem, kaj naj bi delali potrošniški sveti, pač pa je aktualno vprašanje, ali so potrošniški sveti doslej sploh težili za tem, da bi svoja dognanja posredovali široki javni tribuni — zborom volivcev, sestankom SZDL in drugih množičnih organizacij — in tam izbojevali politično-morailno bitko za odstranitev ugotovljenih nepravilnosti in perečih problemov v trgovini. In obratno: premalo je bilo pri nas tudi prizadevanja, da bi potrošniške svete vabili na to javno tribuno in zahtevali od njih, naj poročajo o poslovanju svoje trgovine ali podjetja. To bi bil hkrati tudi obračun njihovega delovanja pred javnostjo in potrošniki. Saj ni namen potrošniških svetov, da uveljavljajo kakšne administrativne ukrepe, marveč družbeni vpliv v trgovini.
Tako bi znatno okrepili vlogo potrošniških svetov in povečali njihovo odgovornost pred družbo. Praksa v Kranju in drugih večjih potrošniških središčih, kjer ugotavljajo, da so potrošniški sveti med najaktivnejšimi organi družbenega upravljanja, je to nesporno že potrdila. Mar bi bilo res odveč, če bi nekatere dobre izkušnje od tam presadili v naše razmere?
Torej večje pristojnosti, toda ne na račun dosedanje neaktivnosti in malodušja, marveč z okrepljeno vlogo in večjo sedanjo aktivnostjo potrošniških svetov.
v S. K.
USPEL TEČAJ V TURNIŠČU
Pred dnevi se je končal v Turnišču kuharski tečaj za mladinke. Organiziral ga je okrajni gospodinjski center s pomočjo krajevnih činiteljev. Obiskalo ga je redno 10 deklet, ki so po štirinajstdnevnem praktičnem delu pokazale lep uspeh z razstavo raznih izdelkov. Veselje in vnema tečajnic — zlasti pa lepi uspehi — kažejo, da okrajni center za napre-
dek gospodinjstva dobro opravlja svoje poslanstvo ter pospešuje razvoj k sodobnemu gospodinjstvu tudi na naših vaseh. V Turnišču si želijo še več taikih tečajev. Zeljo in potrebo po podobnem tečaju so v Turnišču izrazile tudi starejše gospodinje. Občinski ljudski odbor v Lendavi in krajevni odbor v Turnišču kažeta, pri tem dovolj zanimanja in pomoči.
KRI ZA SKUPNE POTREBE
"DAJMO KRI ZA KRI JUNAKOV!"
O To je bilo geslo in prvi poziv našemu ljudstvu v NOV, ki je v tej akciji reševalo s svojo krvjo življenja naših borcev. Prehod na organizirano krvodajalsko službo zasledimo ob koncu 1944. leta, ko so ustanovili v Beogradu Zvezni center za transfuzijo in leta 1946 republiški center v Ljubljani. Kmalu za tem je transfuzijska služba zajela vsa večja okrajna področja Plod prizadevanja naših zdravstvenih delavcev je tndi soboška transfuzij-
ska postaja, ki se še danes bori z raznimi težavami.
*
Zaradi vse večjih potreb — naj omenimo samo porast industrije in prometa ter v zvezi s tem povečano število nesreč — je prevzel akcijo za pridobivanje novih krvodajalcev Rdeči križ Jugoslavije, ki je svojo nalogo častno opravil.
S človeško krvjo os trgujemo
Do 1953. leta so dobili darovalci krvi za svoj krvni prispevek odškodnino. Vendar to ni bilo v sklada s človeškim dostojanstvom, s humanimi in etičnimi načeli naših državljanov. RK je začel akcijo za prostovoljno, brezplačno krvodajalstvo. Plačilo: hvaležnost tisočev, ki jim je darovana kri vrnila zdravje ali celo rešila življenje. Človečanska zavest naših ljudi, ki so razumeli ta ukrep, je prišla do popolnega izraza. Dokaz: število krvodajalcev se je od leta 1955 potrojilo. Lansko leto je dalo kri za skupne potrebe samo v Sloveniji 35.889 ljn-di. Mnogi med njimi celo večkrat.
Vendar pa se tudi s tem še ne smemo zadovoljiti. Vse večja poraba krvi nam nareknje potrebo po
zbiranju rezerv
Brez transfuzijskih posegov si ne moremo zamisliti sodobnega zdravljenja. Medicinska veda je pri iskanja novih metod zdravljenja odkrila v transfuziji svojega najboljšega zaveznika. Zato je razumljivo, da v najbolj kritičnih primerih odločajo o življenju porodnice, bolnika ali ponesrečenca minute ali celo sekunde. Tndi ob takih primerih se ljud-
je v belih plaščih poslužujejo kon-servirane krvi. Postopek konservira-uja in pripravljanja krvi in krvne plazme je danes že tako dovršen, da skoraj povsem izključuje komplikacije. Zatorej je razumljivo, da bi brez rezerve tega življenjskega soka bila marsikdaj nemočna še tako vešča kirnrgova roka.
O Če je kdo med vami že kdaj zavrnil poziv za prostovoljno darovanje krvi, ali je pomislil, da sc mu to utegne maščevati za ceno življenja!
4. junij - dan krvodajalcev
Na dvorišču soboške bolnišnice se je 4. junija zbrala večja skupina ljudi. Med njimi je bilo 13 najzaslužnejših krvodajalcev. Toda tokrat jih niso povabili zaradi odvzema krvi. Okrajni odbor RK jih je pozval v imena vseh tistih, ki jim je kri že bila življenjsko potrebna, na svečano proslavo, da se skromno oddolži tem požrtvovalnim ljudem za njihovo nesebično pomoč. Sami starejši ljudje so to, čeprav piše na hrbtni strani krvodajalske izkaznice, da je dajalec lahko vsaka zdrava
oseba med 21. in 69. letom starosti. Dr. Nikolaj Lanščak, šef transfuzijske postaje, ki je sam že 5-krat daroval kri za skupne potrebe in je ob tej priložnosti prejel srebrno značko, je vsem prisotnim poročal o dela krvodajalske službe v Pomurju. Ker smo v zadnji številki našega lista že brali njegov prispevek, povzemamo samo nekaj misli tov. Side Podlesek, načelnice tajništva za zdravstvo pri	Murska Sobota.
Tot. Podleskova je izrekla vse priznanje komisijam za krvodajalstvo pri ObLO, vendar opozarja na večjo povezanost z množičnimi in družbenimi organizacijami. Predvsem pričakujejo v bodočih akcijah največ podpore s strani občinskih odborov SZDL in sindikatov. Ker je uspeh nadaljnjih krvodajalskih akcij odvisen tudi od propagandnega dela na terenu, bodo organizirali več predavanj.
Da bi bilo doživetje 13 odlikovancev čim globlje, so jih razveselili gojenci Glasbene šole z izvajanjem lepih skladbic, organizatorji pa z bogato zakusko.
Odlikovanci a sebi
Tov. Ernest Horvat iz Murske Sobote je prejel za 10-krat oddano kri zlato značko.
»To je zame največje doživetje,« je izjavil ginjeno.
»Mislim, da je to le skromno priznanje za vašo požrtvovalnost in presega obveze, ki veljajo za slehernega med nami. Razlog?« vprašam.
O »Ko so nacisti 1940. leta vdrli v Francijo, kjer sem takrat bival, je neki Črnec izgubil obe nogi. Sekunde so odločale o njegovem življenje in z mojo krvjo so mu ga rešili.
Spoznal sem neprecenljivo vrednost krvi in od takrat jo dajem z zavestjo človeka, ki rešuje življenja...!« odgovori tov. Horvat.
Tov. T. K. iz Veščiice je prejela srebrno značko. Nagib za njeno večkratno dajanje krvi je obrazložila takole: »Ležala sem v bolnišnici med dvema inesrečencema, ki nista kaza-nobenega znaka življenja.
Ernest Horvat — zlato značko za 10-krat oddano kri
Ko sta prejela dobro mero moje krvi, sta precej "oživela". Od takrat...«
Tov. Štefan Tivadar iz Sobote: »Vedno sem jim na razpolago — podnevi in ponoči...«
O Ali je po vsem tem potreben še komentar? Le eno lahko povemo: kri, ki rešuje sočloveku življenje, tudi — plemeniti.
V pomoč delovni ženi
(Nadaljevanje s 1. strani)
obisk bo znašal le 25 dinarjev.
O Prosimo vse gospodinje, žene in mladinke, ki se zanimajo za ta tečaj, da se prijavijo v pisarni okrajnega gospodinjskega centra v Murski Soboti, Ivanocijeva ulica št. 1, od 15. t. m. do 20. tm. od 7—14 ure.
Društvo pa prav tako hoče s pomočjo okrajnega gospodinjskega centra organizirati tečaj za gospodinjske pomočnice. Da
bi lahko sestavilo primeren program za ta tečaj, si želi sestat, se predhodno z gospodinjami, vendar pa bi bilo zaželjeno, da se gospodinjske pomočnice tudi tega tečaja za konserviranje udeleže.
To je v grobem program društva za letošnje leto. Da bo ta program društvo lahko izvedlo, je potrebno, da vsi, ki bodo kakorkoli pritegnjeni k delu, nudijo društvu vso pomoč. Le tako zaželjeni uspehi ne bodo izostali.
S svečanosti ob letošnjem dnevu krvodajalcev
POMURSKI VESTNIK. 12. junija 1958
3

Plodna občinska seja
Skoda po toči, ki jo je povzročijo sobotno neurje po vinogradih in poljih, je v radgonski občini ponekod precejšnja. Okni komisije so o tem poročali na zadnji občinski seji. Stoodstotno so prizadeti pre-deili v Stavetioskem, Zagaj-skem in Ivamjševskem vrhu ter v Lokavcith, kjer je toča
Ali je potrebno poletno škropljenje
sadnega drevja?
Poletno škropljenje opravljamo od spomladi do jeseni. Tedaj uporabljamo le močno razredčena škropiva, da ne osmodimo listja in plodov. Glavni smoter poletnega škropljenja je zatiranje škrlnpa na jablanah in hruškah, kakor tudi uničevanje jabolčnega zavijača.
Škrlup je bolezen, ki napada jablane, hruške, češnje in breskve. V deževnih pomladih se kmalu po cvetju pokažejo na listih temno zelenkaste pege. Ti madeži se večajo, porjavijo in listje začne odpadati že v poletja. Na plodovih se pojavijo rjave ali črne pege, ki razpokajo, tako da so podobne krastam.
Skrlup prezimuje v odpadlem listju in v enoletnih mladicah tistega drevja, ki je bilo okuženo. Iz zimskih žarišč se drevo okuži spo mladi. Pozneje se razvije na oku ženili mestih poletno trosje, s ka terim se bolezen širi poleti. Pri škrlupu je važno, da preprečimo pravočasnim spomladanskim škrop Ijenjem prvo okuženje drevja zimskim trosjem. Tudi listje, v ka terem prezimuje kal bolezni, mora mo jeseni ali zgodaj spomladi po grabiti in sežgati ali zakopati v zemljo.
Črvi rijejo po plodovih in jih tako uničujejo. Plodove zablatijo z izmečki, zaradi česar postanejo neužitni. Največjo škodo dela jabolčni zavijač. V toplejših vinorodnih krajih ima zavijač dva zaroda. Zato je potrebno zatreti predvsem prvi zarod. Sadno drevje škropimo tako, da s sestavljenim škropivom nastopimo proti fuzikladiju (škrlup) in jabolčnemu zavijaču hkrati.
Pri poletnem škropljenju drevja je treba razlikovati dve glavni dobi: prvič škropimo spomladi, preden začno jablane cvesti, drugič po cvetenju in pozneje še v poletnih mesecih. Škropljenje pred in neposredno po cvetju je odločilno za omejitev škrlupa. Nadaljnja škropljenja služijo prvenstveno za zatiranje jabolč-
uničila ječmen, pšenico, rž in vinsko trto.
Na seji, kateri je prisostvoval tudi zvezni poslanec inženir Miran Mejak, so mnogo razpravljali o problemih blagovnega prometa. V kmetijskih zadrugah se je stanje izboljšalo, odkar so izločili trgovine. Pri starem je ostalo le še v zadrugah na Sp. Ščavnici in pri Negovi. Občina bi nujno potrebovala referenta za trgovinsko inšpekcijo. Ugotovljeno je, da se potrošniški sveti premalo ali celo nič ne uveljavljajo. Trgovine imajo pomanjkljiva skladišča, kar bo letos še posebno pereče, ko se obeta v splošnem dohra sadna letina. Gostinstvo posveča premalo pozornosti družbeni prehrani V Radencih se trudijo, da usposobijo svoj največj: hotel za zimsko uporabo. Tudi o kopalnem bazenu na prostem se že dlje časa govori. Tak plavalni bazen bi zdravilišče nedvomno zelo dvignil. Kmetijske zadruge bo treba usposobiti, da bodo do jeseni pripravljene uspešno izvajati vse vrste prodaj in odkupov. Sklenili so, da bodo v Radencih v najkrajšem času odprli še eno trgovino. Odborniki so razpravljali dalje o investicijskem programju. V Radencih in v Radgoni bodo nadaljevali z asfaltiranjem ceste. Urediti nameravajo tudi zdravstveni dom v Radencih.
Iz najetega posojila in iz prispevkov stanovanjskega sklada bo občina gradila v Radgoni 12 stanovanjski družinski blok in morda še en stanovanjski blok v Apačah. Dokončno bo ure-
dila zadružna domova v Lut-vercih in Črncih itd. Tudi privatni graditelji bodo prišli na svoj račun. Med 15 takih graditeljev, ki so že končali prvo fazo gradnje svojih hišic, bo razdeljenih 4 in pol milijona dinarjev po 200 do največ 500.000 dinarjev. Na seji so še sprejeli sklep o posebnih dodatkih za učno in vzgojno osebje, ki poučujejo na težjih delovnih mestih. Sklenili so, da bodo vsi sveti pričeti takoj s pripravami za izdelavo perspektivnega petletnega družbenega plana. V ta namen so izvolili posebno koordinacijsko 7 člansko komisijo.
Ika.
Radgona dobiva iz leta v leto lepši videz. V bližnji bodočnosti bo dobila nov stanovanjski blok, a tudi privatni graditelji bodo nadaljevali začeto delo.
Na sliki: Kerenčičeva ulica v Gornji Radgoni.
BREZ ZAVISTI
Piškurjeva Donka ni ženica, kot je sto drugih v našem mestu. Po moževi plati ji dovoljuje lestvica da se oblači prav lepo. Da bi obdržala vitiko linijo in vrh tega ugajala vsemu moškemu svetu, se posti iz dneva v dan, čeprav ni tajnost, da ima sicer najrajši gnjati in klobase.
Nihče, prav nihče ne more očitati Piškurjevi Donki, da ni nežni spol I. razreda, ki ne vzbuja pozornosti, ko se z zibajočim telescem in urnimi, srni podobnimi koraki pojavi v naši milici.
Očitno bi me bilo v Ilonkini garderobi večjih sprememb, če se ne bi po naključju vmešala — bogme, bolje bi bilo, če se ne bi! — sosedova Veruška, ta preklicana deklina, ki je in bližnjega večjega mesta prinesla v našo četrt neke Čurine navade, ki vsakokrat, ko se pojavijo v naši ulici v obliki novih oblačil ali obuval, krepko trznejo po Ilonkinjih trazrvanih živcih. Uboga Donka!
V našem času je tekmovanje pač pleme-
nita stvar, tega menda ne more nihče ovreči, zlasti še, če je brez vsake primesi zavisti, ki jo sicer vztrajno preganjamo iz naše sredine.
Vsakokrat, ko si je Veruška nadela novo obleko ali kar si drugega bodi, enkrat celo pajčolariasti klobuček — naj bo odpuščeno njenemu grehu! — je Donka priskakljala in si s pravim občutkom radovednosti ogledovala novotarije v Veruškini garderobi.
»Ja, veste gospodična, ta oblekca je kar »šik«. toda če bi imela iz vezijani ovratnik, širšo pentljo... Jaz imam še lepšo!«
"Oh, lepi čeveljčki", ni jim kaj očitati, lepi so, še lepši na bi bili, če bi, jih krasilo kombinirano usnje. Jaz imam talke!«
Nekoč se je Ilonkino kritično oko zapičilo v prešite svilene odeje v Veruškini spalnici. »Ve pa, lepe bi bile, če ne bi barva odbijala ... Oglejte si moje, na razpolago sem vam, pa se boste resnično prepričati, da je res nekaj lepega na posteljici. Sicer pa se mi zdi, da je (tudi pohištvo presvetlo. Moje je temnejše.«
In ...
Ob vljudnostnem obisku Donke v soseščini, ki je, iz razumljivih razlogov (spet brez zavisti: ob dobri vinski kapljici, ki se odlično prileže tudi naši znanki), minilo brez take besedne igre, se je Donka prav iz globine svojega nepokvarjenega srca pohvalila, da bo letos potovala daleč, zelo daleč. Naravnost na Dunaj pojde! In da je bila bolj prepričevalna, je novico o svojem potovalnem podvigu še podkrepila z besedami:
»Opravila se bom najmanj kot prva dama Dunaja. Naj le vidijo »Wienerji«, kako se znam obleči jaz, Piškurjeva Ilonka. Kaj zato, če bodo moški vihali nosove. O, če bi le vedeli, ti naivni gentlemeni, ko bom vsa v svili in nališpana od nog do glave čebljala z možičkom in znanci na terasi najlepšega dunajskega hotela, kako moram sicer doma sama garati na vrtu, da sem pravzaprav navadna dekla!«
Petričev Lojze
Kazen za zločin
Pred nedavnim je petčlanski senat okrožnega sodišča v Mariboru obsodil Marijo Tušek iz Ilovcev zaradi zahrbtnega umora svoje tete Ane Vencelber-gerjeve na deset let strogega zapora. Kakor znano, se je zločin dogodil v Dovčih 3. marca letos in je imel v Pomurju silen odmev. Namestnik okrožnega javnega tožilca Gojmir Jelenc je na razpravi podkrepil svojo zahtevo po primerni kazni z dejstvom, da so v tem območju v zadnjem času storili že več krvavih dejanj, katerim bo moč napraviti konec le z eksemplaričnimi kaznimi.
Nevsakdanja obratna nesreča
> Nedavno se je na trgu ob avtobusni postaji v Murski Soboti sesedla stena stare hiše, v kateri je tudi prodajalna mleka. Ob tej hiši so že pred meseci začeli kopati temelje za bodočo zgradbo banke. V teh tednih gradijo že temelje in bodo v kratkem začeli rasti zidovi bodoče velike ih moderne zgradbe. Skoraj simbolično se nam zdi to, da so se temelji stare Sobote zamajali ob temeljih nove Sobote.
Toda: ne simbolizirajmo! Zares so temelji stare hiše popustili ob temeljih nove hiše in sprožili plaz opeke in kamenja. Ker se na gradbišču navadno giblje več delavcev, bi se lahko zgodila tudi težja nesreča in terjala tudi življenja ljudi. K sreči se to ni zgodilo, zato pa je ta primer svarilo vsem. ki se jim zdi delo v raznih okoliščinah tako varno, da se jim ne zdi potrebno zavarovati pred eventujelniimi nepredvidenimi nezgodami.
Zaščita dela je pomembna dolžnost podjetij, zlasti če upoštevamo, da je v zadnjih letih vedno več nesreč pri delu, nesreč, ki se končujejo tudi z invalidnostjo in smrtjo.
TEHNIKA — ZDRAVSTVO
TEHNIKA — ZDRAVSTVO - TEHNIKA V
ZDRAVSTVO
VIDEM OB SCAVNICI
O Avto-moto društvo pri Vidmu ob Ščavnici je priredilo prvi tečaj za svoje člane, na katerem je sodelovalo 37 tečajnikov. Razveseljivo je vsekakor to, da se je tečaja udeležila pretežno kmečka in delavska mladina. Tečajniki so marljivo spremljali praktični in teoretični deli tečaja, zato so tudi pri izpitu dosegli zavidljiv uspeh. Nekaj težav so imeli sicer posamezniki v praktični vožnji, kljub temu, da so teoretično zadovoljili.
Zaradi velikega zanimanja mladine je vodstvo avto-moto društva sklenilo prirediti nov tečaj, v katerega bodo vključil: tudi mopediste. Ob vsem tem
LJUTOMERSKA RAZSTAVA V SOBOTI
Sresdi minulega tedna so v Murski Soboti v prostorih gimnazije odprli razstavo, ki prikazuje čas taborov, povezano z razstavo del likovnih umetnikov. Kakor smo že poročali, gre za isto razstavo, ki, je bila odprta od 25. maja do 1. junija t.l. v počastitev I. slovenskega tabora v Ljutomeru.
delu pa vodstvo društva ni pozabilo na podmladek. Z novim šolskim letom bodo prirejali redna predavanja za pionirje, kjer jih bodo seznanjali s cestno varnostnimi predpisi ter z nazornim poukom iz motor-znanstva.
Nova pridobitev
O Z ustanovitvijo zdravstvene postaje pri Vidmu se je stanje zdravstvene službe tudi na tem kritičnem področju precej izboljšalo. Vendar še danes ugotavljajo, da sta obe posvetovalnici — posvetovalnica za otroke in posvetovalnica za žene — slabo obiskani, kar nedvomno dokazuje, da je prebivalstvo še vedno zdravstveno slabo prosvetljeno. Vsekakor pa jie v zvezi s tem treba omeniti pomanjkanje zdravstvenih delavcev, saj je jasno, da en zdravnik za tako obsežno področje ne zadošča.
Tudi ustanovitev zobne ambulante, ki jo bodo odprli 1. julija, pomeni za Videm veliko pridobitev. Občani, ki so morali doslej v oddaljeno Radgono ali
celo Ljutomer, ne bodo odslej izgubljali toliko časa niti sredstev za zdravljenje zob in za ostala protetična dela.
Svet zai zdravstvo pri ObLO Videm si prizadeva, da bi ustanovili v doglednem času še lekarniško postajo, kjer bi občanom zagotovili redno oskrbovanje z zdravili.
Tudi laboratorij
O Zdravstvena postaja pri Vidmu je dobila od mednarodne organizacije UNICEF tudi popolno opremo za laboratorij. Laboratorij, ki pomeni osamosvojitev tudi na tem področju, bo začel z rednim delom že i. julija.
Po višem tem ni težko ugotoviti, da so ,pri Vidmu napravili za zboljšanje zdravstvene službe velik korak naprej. Svet za zdravstvo pri ObLO vestno izpolnjuje vse zadane naloge, kljub številnim težavam, na katere naletavajo. Več pozornosti bodo morali posvetiti zdravstvenemu prosvetjevanju občanov, ki še vedno ne znajo ceniti teh velikih pridobitev.
nega zavijača.
POŽRTVOVALNI KOLEKTIV
Soboška pihalna godba je v tej sezoni nastopila že 23-krat — Deluje pod okriljem DPD „Svoboda“ in so v njej pretežno delavci — Največji problem godbe so dotrajani pihalni instrumenti
Ing. L. J.
Požrtvovalno delovanje soboških godbenikov je deležno premajhne javne pozornosti, čeprav jih srečujemo na vseh važnejših politično-kkulturnih manifestacijah (volitve, odhod in prihod MDB, prvomajsko praznovanje, prireditve ob Dnevu mladosti, koncerti združenih pomurskih godb v treh večjih središčih Pomurja itd.). Med svoje najuspešnejše prireditve šteje godba še tri samostojne promenadne koncerte, s katerimi je ustregla širokemu krogu svojih poslušalcev. Dva-
Soboška godba na pihala, ki je nastopila v okviru združenih godb Pomurja minulo nedeljo na uspelem koncertu. V ozadju Zdravstveni dom
krat je nastopila tudi pred oskrbovanci Doma onemoglih v Rakičanu.
Bilanca soboške godbe na pihala se ne končuje samo pri nastopih. Mnogo drobnega in pred javnostjo skritega dela je v rednih vajah, saj zahtevajo tako številni nastopi sistematično vadbo in disciplino; večkrat se morajo godbeniki na račun vaj odpovedati kino predstavam in drugemu osebnemu ugodju ob prostem času. Vaje
so imeli redno vsak teden dvakrat in če računamo, da je vsak izmed 24 godbenikov prebil na vaji povprečno dve uri, je to v vsej sezoni nad 5 tisoč prostovoljnih udarniških ur.
O V godbi radi pohvalijo gospodarske organizacije, ki so z razumevanjem podprle godljo in omogočile svojim delavcem sodelovanje na njenih na-
stopih. Tako razumevanje pričakujejo tudi v prihodnosti, če že ne celo večje, saj je godba pred zelo težavnim problemom. Dirigent tov. Jože Gerlec nam je v razgovoru povedal, da so domala vsi pihalni instrumenti stari že 26 let, da izvirajo iz 10 tovarn, so že dotrajali in je z njimi zelo težko doseči glasovno ubranost. Vprašanje je, če bodo s takimi instrumenti sploh še lahko nastopali v prihodnjih sezonah.
Bralci nam pišejo
Prej v Ameriko kakor v Maribor...
V Vidmu ob Ščavnici, ki je sedež ObLO, imamo v vasi dva poštna nabiralinika, in sicer enega pri pošti in drugega na trgu pred spomenikom. Doslej so iz teh nabiralnikov redno odvze-maili pošto dnevno pred odhodom avtobusa, t. j. zjutraj ob 6. uri in pa zvečer. Sedaj pa je prišla neka nova uredba in praznijo nabiralnike samo ob 4. uri popoldne in nič več zjutraj. Če oddamo sedaj pismo v nabiralnik na trgu v soboto po 16. uri, vzamejo pismo iz nabiralnika komaj v ponedeljek ob 16. uri, ga odpremi jo iz Vidma v torek zjutraj in prispe v Maribor v torek ob pol 9. uri, stranke pa ga dobijo dostavljenega v sredo okrog 12. ure. Pismo potuje torej iz Vidma do Maribora cele tri dni in 12. ur, skoraj toliko oziroma še več kakor letalska pošta v Ameriko.
Prebivalci Vidma želimo, da bi izpraznili nabiralnik pred pošto vsaj pred odhodom avtobusa — dnevno ob 6. uri zjutraj. Da pa potuje pismo iz Vidma do Maribora od sobote popoldne do srede opoldne, je vsekakor nekaj, kar nas spominja na čase, ko je tedensko obratovala naša pošta iz Radgone. Prosimo merodajni poštni organ, da to stvar uredi.	Prizadeti
Soboška godba potrebuje torej nove instrumente. Problem je mogoče rešiti samo z družnim prizadevanjem vseh, ki sta jim pri srcu obstoj in še večji kakovostni vzpon tega glasbenega kolektiva — zlasti še gospodarskih organizacij, ki naj bi — kot so to že storile vrstnice v Ljutomeru — prispevale glavni mecenski delež. Godbe-
4
nilri, katerim bo to velika spodbuda, se bodo lahko pozneje oddolžili delovnim kolektivom in dragim poslušalcem s pogostejšimi koncerti, novimi oblikami stika z občinstvom (koncerti po željah) itd., mimo tega pa bodo z nabavo novih instrumentov ustvarjeni tudi pogoji za ustanovitev pionirske pihalne godbe, za katero je že sedaj veliko zanimanje in si brez nje mi mogoče zamisliti načrtne vzgoje naraščaja za soboško standardno godbo. To so tehtni razlogi, ki govore v prid čim-jperejšnji akciji za nova glas-
JOŽE HORVAT
osvaja umetniško javnost
Naš rojak slikar-amater Jože Horvat se je nedavno preselil iz svojega bivališča na Hrvaškem v Nazerje pri Celju. Tudi tukaj vztrajno nadaljuje z delom. Po razstavi v Varaždinu, Murski Soboti in Zagrebu je nedavno razstavljal v Mariboru, od 12. do 22. junija pa bo razstavljal v umetniškem paviljonu v Skop-lju in od 16. do 30. avgusta v galeriji Korzo v Reki. Takšen viden napredek amaterja je vsekakor presenetljiv. Presenetljiva pa je tudi Jožetova vztrajnost v poglabljanju svoje ustvarjalnosti v abstraktni smeri.
POMURSKI VESTNIK, 12. junija 1958
DEMONSTRACIJA
TRAKTORJEV
Preteklo soboto je bila na Podgradju in v Nunski grabi pri Ljutomeru demonstracija traktorjev Ferguson. Prikazali so delo z več kot dvajsetimi traktorskimi priključki-. To prireditev si je ogledalo čez 200 ljudi. Zadružniki in zastopniki kmetijskih zadrug so se najbolj zanimali za traktorsko škropilnico in še za nekatere druge stroje.
Dogodek leta za ljubitelje hokeja na travi
V NEDELJO: HRVATSKA - SLOVENIJA
(Sobočani bodo prejeli pokal republiškega prvaka)
V nedeljo 19. junija bo Pomurje, zlasti še okrajno središče, doživelo zares pomemben športni dogodek (za ljubitelje hokeja na travi bo to zagotovo dogodek leta); ob desetih dopoldne bo na igrišču NK »Sobota« srečanje reprezentanc Hrvatske in Slovenije v hokeju na travi. Prireditev bo popoldne, če ne bo takrat že napovedana nogometna tekma med enajstoricama Gradca (Avstrija) in NK "Sobota".
Slovenska reprezantanca bo dopotovala v Mursko Soboto že v četrtek zvečer in bo potlej trenirala na domačem igrišču vse do srečanja; predvidevajo, da bo njen kapetan povabil k treningu tudi naslednje soboške igralce: Tuša, Miloševiča, Feherja, Tomaca, Kokalja in Titana. Po skupnem treniranju bo verjetno že v soboto določil reprezentančno moštvo.
Hrvaško reprezentanco bomo sprejeli v Murski Soboti v nedeljo zjutraj; to je renomirano moštvo, v katerem igrajo pretežno igralci jugoslovanske državne reprezentance. Zato se nam obeta v nedeljo zanimiva in kakovostna tekma.
Pred srečanjem bo uvodna slovesnost: dviganje zastav obeh nacionalnih reprezentanc, mimohod
nastopajočih, slavnostni nagovor predsednika soboškega TVD- »Partizan«, podelitev spominskih značk in priložnostnih spominskih brošu-ric gostujočim igralcem itd. In še nekaj: potek tekme med obema reprezentancama bo komentiral po zvočniku poseben spiker, dober poznavalec hokeja na travi.
Nedeljsko srečanje med reprezentancama Hrvatske in Slovenije v hokeju na travi bo zasluženo priznanje moštvu TVD »Partizan« (Murska Sobota) za njegovo požrtvovalno delovanje in dosežene uspehe, ki so vredni zavidanja in imajo še prav posebno veljavo, če upoštevamo dejstvo, da je moštvo tekmovalo v članski moški konkurenci, čeprav so v njem pretežno mladinci in starejši pionirji (Camplin, Feher, Janez Kovač, Jože Kovač, Tomac, Š. Ne-meš, Kokalj, Šefer, Tuš, Močan. Miloševič, J. Nemeš in Titan) ter kljub številnim težavam, ki jih je moralo prebroditi na poti do uveljavljanja, postalo lani in letos republiški prvak v hokeju na travi, na tekmovanju za državno prvenstvo pa je letos v svoji skupini delilo 5. in 6. mesto, kar je sicer tudi uspeh, saj je tekmovalo z renomi-ranimi zagrebškimi hokejskimi mo-
štvi, ki že imajo tradicijo pri svojem delovanju. Prireditev bo zagotovo ugodno odjeknila v naši športni javnosti in pripomogla k še nspečnejšemu populariziranju tega lepega športa v naši pokrajini.
Na nedeljski prireditvi bodo moštvu soboškega TVD »Partizan« — letošnjemu republiškemu prvaku — izročili tudi zasluženo priborjen pokal.
S. K.
IZSELJENIŠKA KRONIKA
Foto-album za naše Izseljence
Podružnica Izseljenske matice v Murski Soboti pripravlja izdajo foto-albuma o domačih krajih in ljudeh. S pomočjo tega albuma, ki bo obsegal okrog 20 umetniških fotografij, bi se naj naši izseljenci po svetu seznanili z lepotami domačih krajev, z delom svojih rojakov v domovini in pa z nekaterimi zanimivimi domačimi običa ji.
Album fotografij iz Prekmurja bo izšel za-letošnje izseljeniške dni, ki bodo konec meseca julija. Prednaročila za album že sprejema soboška podružnica Izseljenske matice.
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta pok.
KOLOŠA ALEKSANDRA
se najlepše zahvaljujemo dr. Janu Sedlačku za vestno zdravniško pomoč in požrtvovalnost, ki jo je izkazoval dragemu pokojniku za časa njegove dolge in hude bolezni ter prav tako tudi številnim darovalcem vencev in vsem, ki so ga spremili na zadnjo pot ter nam ob hudi izgubi izrekli sožalje.
Murska Sobota, Rim. dne 4. junija 1958
Žalujoča žena Marija Kološa, družine: Barbarič, Bačič, Kološa in Samec
Zdravstvena  dežurna služba
Nedelja, 15. junija 1958
Dr. Lea Talanyi-Pfeifer, stanuje v Krekovi ulici. Ordinira v splošni ambulanti od 8. do 12. ure, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
NOČNA DEŽURNA SLUŽBA od
16. do 22. junija 1958
Dr. Miloš Borovšak, stanuje v Kolodvorski ulici — novi blok.
PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI
od 3. do 7. junija 1958
Katarina Kelenc in Agata Cigan, obe petič: Ana Cigan, četrtič; Marija Donko, tretjič; Helena Žižek, drugič; Ana Lebar, Marija Balažič, Ignac Kreslin in Eufemija Gjerek, vsi iz Dolnje Bistrice; Marija Vidmajer, drugič, Helena Glažar in Frančiška Hribar, vse iz M. Sobote; Zoltan Fe-rencek in Ludvik Polanec, oba iz Vucje gomile; Ana Berden iz Strehovec; Matija Jerič, Ivan Pucko, Stefan Horvat in Matija Žalik, vsi iz Gančan.
V nedeljo 15. junija t. l.. bo VRTNA VESELICA v gostilni Kolbl v Vučji vasi Igrajo znani muzikantje
Ribe, piščanci, ajdovi krabci. odlična kapljica. Brod vozi celo noč.
KRED— CE, OMARE in drugo razno pohištvo zaradi smrti ugodno prodamo. M. Sobota, Grajska ul. 4. ELEKTROMOTOR 7 KS in mlinski valj prodam. Franc Novak, Tomšičeva 4 (Martiniška), M. Sobota. OTROŠKI VOZIČEK - športni, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Vprašati; Mnrska Sobota, Ivanoci-jeva 49.
STABILNI MOTOR, prevozni, odličen za pogon mlatilnice, na plin butan (najcenejši pogon) prodam. Dam tudi na delno odplačilo po mlačvi. Poizve se: Žižki 64, p. Crenšovci.	M-530
40 AROV GOZDA in 2 POSTELJI iz trdega lesa prodam. Vprašajte Cven 2, p. Ljutomer.	M-526
LOVSKO PUŠKO kaliber 16 ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	M-527
TRAVO košnje sena prodam. Josip Majerič, M. Sobota, Gregorčičeva «1.	M-53!

Nedelja, 15. junija — Vid Ponedeljek, 16. junija — Beno Torek, 17. junija — Gorazd Sreda, 18. junija — Bogdan Četrtek, 19. junija — Iskra Petek, 20. junija — Nenad Sobota, 21. junija — Alojzij
MURSKA SOBOTA — od 13.-15. junija ameriški barvni fim: »Trobente opoldne«; od 17.—19. junija ameriški film: »Ljubezen s tujcem«.
LENDAVA — od 13.—15. junija angleški tlim: »Plavolasa zapeljivka«; od 17,—18. junija italijanski film: »Ljubezenski zanos«.
LJUTOMER — od 14,—15. junija ameriški film: »V mreži«; od 18. —19. junija ameriški film: »Skoda, da si takšna«.
KREZEVCI PRI LJUT. — od 14.-15. junija ameriški film: »Velika ura«; od 18.—19. junija ameriški barvni film: »Tarzanova jeza«.
GORNJA RADGONA — od 14.-15. junija ameriški barvni film: »Čaj za dva«; od 18.—19. junija francoski film: "Ko bi vsi moški sveta".
CEPINCI — 15. junija »Iznad 30. nadstropja«.
arov ZEMLJE, od tega polovica njive in travniki, prodam. Ludvik Pohar. Prešernova 30, Murska Sobota.	M-538
GOSPODINJO k družini z dvema otrokoma sprejmemo takoj. Vprašati: Murska Sobota, Ivanocijeva štev. 49.
5 AVTOMEHANIKOV z nekaj let prakse sprejme v službo Agroser-vis Murska Sobota. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Prosilci naj vložijo prošnje do 15. junija na upravo podjetja.
Zaradi pomanjkanja hotelskih kapacitet v Murski Soboti naprošamo vse zasebne imetnike hiš v mesto, ki imajo proste PRIMERNE SOBE, katere bi bili sedaj v času sezone pripravljeni oddajati za prenočišča, da to najkasneje do 20. t. m. prijavijo pri Gostinski zbornici v Murski Soboti. Ceno nočnin bo določila posebna komisija.	M-532
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Trgovskem podjetju »Petrol« v Murski Soboti
razpisuje delovno mesto
POSLOVODJE SKLADIŠČA PETROL v M. Soboti
Pogoj: srednji strokovni uslužbenec ali visokokvalificirani delavec v trgovini s prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnjo z vsemi potrebnimi podatki pošljite skladišču »Petrola«, Murska Sobota.
Komisija za štipendije Občinskega ljudskega odbora Ljutomer razpisuje na podlagi 7. in 22. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ št 32-349/55) za šolsko leto 1958/59 sledeče štipendije:
4 štipendije za študij na učiteljišču,
1 štipendijo za študij na Srednji glasbeni šoli,
1 štipendijo za študij na VPŠ — matematika 1 štipendijo za študij na VPŠ — telovadba,
1 štipendijo za študij na VPŠ — defektologija,
1 štipendijo za študij na pravni fakulteti,
1 štipendijo za študij na ekonomski fakulteti.
Prošnje je vtložiti do 15. julija 1958 pri Občinskem ljudskem odboru — Komisiji za štipendije Ljutomer, kolkovane z 180 din državne takse in 95 din lokalne takse.
Prošnji je priložiti prepis zadnjega spričevala odnosno potrdila o položenih izpitih, potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o prejemanju otroških dodatkov (višina OD) in potrdilo o vpisu v šolo.
Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Grad na podlagi 37. člena Zakona o javnih uslužbencih razpisuje naslednja delovna mesta:
REFERENTA ZA SPLOŠNO UPRAVO — srednja strokovna izobrazba;
REFERENTA ZA GOSPODARSTVO — srednja strokovna izobrazba:
REFERENTA ZA DELO — srednja strokovna izobrazba; REFERENTA ZA GOZDARSTVO — srednja strok, izobrazba;
REFERENTA ZA ODMERO v upravi za dohodke — srednja strokovna izobrazba;
POMOŽNEGA USLUŽBENCA v upravi za dohodke.
Prejemki po predpisih zakona o javnih uslužbencih. Stanovanja zagotovljena.
Pravilno kolkovane vloge z osebnimi podatki in kratkim opisom dosedanjih službovanj pošljite Tajništvu občinskega ljudskega odbora Grad v roku 15 dni po objavi.
Začelo se je tekmovanje za VI. svetovno nogometno prvenstvo
PRVI START NA ŠVEDSKEM
Jugoslaviia — škotska 1:1 (1:0)
V nedeljo, 8. junija se je na Švedskem pričel »svetovni nogometni ples«; sodeluje 10 izbranih reprezentanc iz 16 držav (Švedska, Mehika, Madžarska, Wales, Francija, Paragvaj, Zahodna Nemčija, Argentina, Severna Irska, Češkoslovaška. Anglija, Sovjetska zveza. Brazilija, Avstrija, Škotska in Jugoslavija) .
Po svečani otvoritvi tekmovanja za svetovno nogometno prvenstvo (šesto po vrstnem redu) se je na stadionu v Stockholmu pričela prva nogometna tekma med- državnima reprezentancama gostitelja-Švedske in Mehike. Domačini so tekmo
Poroke, rojstva in smrti od 31. maja do 7. junija 1958.
Poročila sta se: Djuro Vugrinec, mehanik iz Maribora, in Sabina Horvat, učiteljica iz Serdice.
Rodile so: Jelka Kuplen iz M. Sobote, dečka; Sarika Savel iz Moravec, dečka; Nada Grof iz Rado-merja, deklico; Marija Kuhar iz KupSinec, dečka: Helena Ozvatič iz Kroga, dečka; Marija Horvat iz Ne-radnovec, dečka; Irena Palfi iz Dolge vasi, dečka; Magdalena Zadravec iz Panfija. dečka; Marija Vozlič iz Sprinc, dečka; Ema Vambergar iz Rožičkega vrha, dečka; Marija Tratnjek iz Lipovec, dečka; Anica Kreft iz M. Sobote, dečka; Ana Galpar iz M. Sobote, dečka; Marija Vohar iz Kopra, deklico, in Frančiška Duh iz Janževega vrha, dečka.
Umrli so: Aleksander Kološa, upokojenec iz M. Sobote, star 72 let; Matija Lah iz Rakičana, star 71 let; Marija Fartek iz Boreče, stara 76 let, in Marija Kreft iz Kroga, stara 71 let.
Z vročim mlekom se je polil 17 mesecev stari Zdenko Bnndel in se močno opekel.
V hipa, ko je vozil neki osebni avto skozi Dokležovje, je pritekla z dvorišča 5-letna Alojzija Zver in se zaletela v njega. Avto jo je odbil, pri tem pa si je zlomila obe nogi.
Z lestvice je padel 68-letni L. K. iz Trdkove in si zlomil rebro.
Na domačem dvorišča je padla 73-letna Jožefa Korošec iz Dragoti-nec pri Vidmu in si zlomila levo nogo nad kolenom.
Ko je delala na polju, je 55-letna Julijana Janšar iz Plitvičkega vrha padla in si zlomila desno podkole-nico.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 12. do 22. jun. 1958.
V drugi polovici tekočega tedna pogoste krajevne nevihte, ki bodo proti koncu tedna prešle v trajen dež z močno ohladitvijo. V prvi polovici prihodnjega tedna lepo vreme in postopno topleje, a v drugi polovici tedna zopet nestalno s pogostimi padavinami: možen je tudi trajen dež.
Dr. V. M.
prenričljivo odločili v svojo korist s 3:0 (1:0).
Naša državna reprezentanca je igrala prvo tekmo s hitrimi in ostrimi Škoti. Po 90. minutah igre in vodstvu Jugoslavije 1:0 v prvem polčasu se je srečanje končalo z neodločnim rezultatom 1:1. kar je za našo izbrano enajstorico, ki so jo že pred tekmo proglasili za zmagovalca v tem srečanju, prej slab kot dober rezultat, zlasti zategadelj, ker so bili naši v prvem polčasu znatno boljši od Škotov in bi lahko zabili najmanj še dva gola, vendar se je tudi tokrat pokazala neučinkovitost naše napadalne petorice. V prihodnjih srečanjih (že včeraj z državno reprezentanco Francije) bodo morali naši reprezentanti zastaviti vse sile, da se bodo plasirali v četrtfinale. Strelca: Petakovič v 6. minuti za Jugoslavijo, Murray v 48. minuti za Škotsko.
V drugi tekmi naše skupine je Francija nasula Paragvaju v mrežo kar 7 golov, sama pa jih je prejela 3. V prvi skupini je svetovni prvak — Zahodna Nemčija premagala enega izmed kandidatov za naslov svetovnega prvaka — Argentino s 3:1. Presenetili so tudi Severni Irci in odpravili ČSR z rezultatom 1:0. V skupini, ki je za nogometne strokovnjake in ljubitelje tega šporla najzanimivejša, sta se Anglija in SZ razšli z neodločenim rezultatom 2:2 Rusi so vodili z 2:0, toda vztrajni Angleži kljub temu niso popustili in so naposled izenačili. Brazilija je prepričljivo premagala Avstrijo s 3:0 in tako dokazala, da je eden resnih kandidatov za naslov svetovnega prvaka.
Za VI. svetovno nogometno prvenstvo je v svetu veliko zanimanje. Časopisi, agencije, radijske in televizijske postaje so poslale na Švedsko okrog 1500 novinarjev, ki bodo do konca tega meseca redno spremljali elitni »svetovni nogometni ples« in o njem poročali svojim re-dakciiam. Evrotelevizija bo po svojem omrežju prenašala 10 srečanj s VI. svetovnega nogo metnega prvenstva. V nedeljo je prenašala tekmo Švedska : Mehika in Zahodna Nemčija : Argentina. »Hrane« za reporterje kajpak tudi tokrat ne bo zmanjkalo, saj je to potrdila že zadinja nedelja, ki je bila pravzaprav tudi prvi dan presenečenj, za nas sicer ne preveč prijetnih.	-sk
POMURSKI VESTNIK
Izrlaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Mnrski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Stefana Kovača 16 —
—	Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 109, polletna 294, celoletna 400 dinarjev Nuroč. za inozemstvo 1049 din
—	Rokopisov ne vračamo in no odgovarjamo zanje — Tele. račun pri Koinnualni banki, M. Sobota, štev. 64-KB-l-2-365
—	Tisk Pomorsko tiskarne v
Mnrski Soboti
Komisija za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru v Lendavi razpisuje na podlagi 7. in 22. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ, št. 32/55) za šolsko leto 1958/59 sledeče štipendije:
1 štipendijo na pravni fakulteti
1	štipendijo na ekonomski fakulteti,
2	štipendiji na dveletni administrativni šoli,
I štipendijo nn šoli za farmacevte,
1 štipendijo na srednji ekonomski šoli
1 štipendijo na šoli za socialne delavce,
I štipendijo na VPŠ — m atematika-fizika,
1 štipendijo na srednji glasbeni šoli,
3	štipendije na učiteljišču,
1 štipendijo na srednji vzgojiteljski šoli.
Prošnje je vložiti najkasneje do 5. julija 1958 na ObLO — Komisiji za štipendije v Lendavi. Prošnji je priložiti prepis zadnjega spričevaJa odnosno potrdila o položenih izpitih, potrdilo o premoženjskem stanju, mnenje mladinske organizacije, oziroma VOSZDL v zaprti kuverti.
Višina štipendije se določi v skladu z odlokom o višini štipendij (Ur. list FLRJ, št. 33/55).
Pri izbiri imajo prednost prosilci iz višjih letnikov in iz področja občine Lendava, ki so končali zadnje šolanje z odličnim ali prav dobrim uspehom.
Za razpisano mesto na VPŠ se zahteva končanih 8 razredov gimnazije.
I 227/53-13
DRAŽBENI OKLIC
Dne 25. jnnija 1958 ob 9. uri bo pri tem sodišču v sobi štev. 6
PRISILNA DRAŽBA NEPREMIČNIN
pod vi. štev. 93 k. o. Logarovci s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem. Cenilna vrednost nepremičnin s poslopji znaša din 1,501.962.—, najnižji ponndek din 1,501.962.—. Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišča najpozneje pri dražbenem naroka pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na nradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, dne 5. jnnija 1958
DRAŽBENI OKLIC IN POZIV K NAPOVEDI
Na predlog zahtevajoče stranke: 1) SLP, zastopano po Obč. LO v Ljutomera, 2) Balažek Jožefa, poljedelca, Gajševci štev. 8, ki ga zastopa dr. Slavko Janc, odvetnik v Ljntomeru, zoper zavezano stranko Markoja Ivana iz Gajševec, sedaj v Ameriki, ki ga zastopa skrbnik Krajnc Franc, upokojenec v Logarovcih, zaradi din 937.504.— s pp., bo dne 25. jnnija 1958 ob 9. nri
pri tem sodišču v sobi štev. 6 na podstavi s tem odobrenih družbenih pogojev
DRAŽBA NASLEDNJIH NEPREMIČNIN:
Zemljiška	v].	Označba nepremičnin	cenilna	najmanjši
knjiga	št.	vrednost	ponndek
K. o.	Pare. štev. 92 stavbišče
Logarovci	93	s stanovanjskim in gospo-	220.009	220.000
darskim poslopjem
pare. štev.	775	travnik	13.218	13.218
pare. štev.	776	travnik	7.0t4	7.014
pare. štev.	794	pašnik	22.832	22.832
pare. štev.	796	gozd	4.576	4.576
pare. štev.	831	travnik	17.064.	17.064
pare. štev.	839	travnik	106.692	106.692
pare. štev.	865	njiva	68.820	6S.S20
pare. štev.	866	njiva	7.420	7.420
pare. štev.	867	njiva	4.320	4.320
pare. štev.	932	gozd	22.272	22.272
pare. štev.	950	njiva	3.150	3.150
pare. štev.	951	njiva	145.999	145.990
pare. štev.	952	njiva	3.372	3.372
pare. štev.	964/6	pašnik	8.624	8.624
pare. štev.	964f7	pašnik	24.440	24.440
pare. štev.	990	travnik	108.780	108.780
pare. štev.	1004/1	gozd	82.970	82.970
pare. štev.	1004/2	travnik	107.904	107.904
pare. štev.	1006	gozd	72.360	72.360
pare štev.	1013/1	njiva	5.540	5.540
pare. štev.	1024	njiva	64.308	64.308
pare. štev.	1021	njiva	60.368	60.369
pare. štev.	1022	njiva	4.872	4.872
pare. štev.	1023	njiva	55.896	55.896
pare. štev.	1023	njiva	55.896	55.896
pare. štev.	1025	njiva	85.464	85.464
pare. štev.	1026	pašni*	17.080	17.080
pare. štev.	1027	njiva	79.310	79.310
pare. štev.	1028	vrt - njiva	20.140	20.140
pare. štev.	11)31/2	pašnik	1.270	1.270
Skupaj:			1,501.962	1.501.962
Pritiklin ni.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče v Ljutomeru kot zemljiškoknjižno sodišče naj zaznamuje določitev dražbenega naroka.
Nadaljnji stroški zahtevajoče stranke Balažek Jožefa za cenitev in dražbene pogoje se odmerijo din 3920.—.
Okrajno sodišče v Ljutomera,
	dne 5. junija 1958
POMURSKI VESTNIK, 12. junija 1958
5
KANJONI HEROJSKIH PODVIGOV
Bliža se dan proslave 15-lefnice najbolj krvave bitke v NOB
Letos bomo na svečan način proslavili 15-letnico najbolj krvave bitke v zgodovini NOB, bitke, v kateri se je odločila usoda nove Jugoslavije. Za izvedbo proslave deluje v Beogradu osrednji odbor pod predsedstvom predsednika republike Tita, ki ga sestavljajo naši najvišji partijski in državni voditelji. Prav tako delujejo posebni od bori po republikah in okrajih. Tudi pri Okrajnem odboru Zveze borcev Murska Sobota smo določili poseben odbor, ki bo organiziral in izvedel proslave tudi v Pomurju.
Centralna proslava bo dne 4. julija na »Dan borca« na legendarni Sutjeski. Na Sutjeski se bodo torej zbrbli stari preživeli borci-udeleženci te herojske bitke, prišli bodo ljudje iz vseh krajev naše domovine, prišli tudi oni, ki so v najtežjih dneh naše zgodovine zagledali luč sveta.
Računajo, da se bo v Tjen-tištu — glavnem mestu proslave zbralo okrog 22 tisoč preživelih udeležencev V. sovražne ofenzive. Na sam dan proslave pa bo navzočih nad 70 tisoč ljudi.
Menim da ob tej priliki nikakor ne bo odveč, če prelistamo zgodovinske dokumente, če prečitamo beležke kronista, ki jih je zapustil zgodovini, da jih oceni in o njih sodi.
"Operacija Schwarz"
Prvi meseci leta 1943 niso prinesli nič dobrega fašističnim osva-jalcem Evrope niti v zasedeni Jugoslaviji. Dolgo pripravljena in v januarju začeta IV. sovražna ofenziva se je že koncem marca klavrno končala. Nemci, Italijani in domači izdajalci ustaši in četniki so doživeli popoln poraz. Uradna skupina Narodnoosvobodilne vojske s Vrhovnim štabom je bila tedaj v Črni gori. Sovražnik se je zbal, da bi ta skupina krenila v Srbijo, kjer bi razplamtela upor in mu presekala vezi s armadami v Grčiji. Zatega-delj je pri ustvarjen plan, imenovan »operacija SCHWARZ«: na ozemlju Črne gore obkoliti in za vsako ceno uničiti glavno silo NOV z Vrhovnim štabom in tako zadati smrtni udarec Narodnoosvobodilni vojski. Zaradi neuspeha IV. ofenzive je nemško poveljstvo pripravilo plan z največjo natančnostjo in pedantnostjo, svojstveno Hitlerjevi soldateski. Za operacijo so določili šest kompletnih divizij in polk nemške vojske, dve italijanski diviziji
in eno brigado ter naposled še polk bolgarske fašistične vojske.
Po težkih borbah v januarju, februarju in marcu 1943 je bil enotam, NOV nujno potreben počitek. Zlasti še, ker je več tisoč borcev bolehalo zaradi izčrpanosti na dolgih in do smrti utrujajočih pohodih, pa je čakalo na nego in zdravljenje. Tudi ostali borci so bili izčrpani spričo slabe hrane in pomanjkanja v obleki in obutvi. Toda 16. maja 1943 je sovražnik pričel s splošnim napadom z vseh strani na Udarno skupino, katero so sestavljale Prva in Droga proletarska divizija, Tretja in Sedma udarna divizija, Drinska operativna grupa in Vrhovni štab, ki je bil tedaj na Crnom jezeru pod Durmitorem s partizanskimi bolnicami v trikotu izmed Durmitora, Pive in Tare.
Usodna napaka nemških strategov
Sovražnikova vojska, tehnična in ljudska premoč ni delovala na duh partizanskih borcev. Vrhovni štab s tovarišem Titom na čelu je točno ocenil vse premike in sovražne namere. Upoštevaje lastno stanje sta Vrhovni štab NOV in tovariš Tito odločila, da se spremeni smer pohoda Udarne skupine. Ne proti Kosovem in Metohiji, temveč nazaj preko Durmitorja, Vučeva, skozi Zelen-goru v vzhodno Bosno.
Ta odločitev je bila zasnovana v prvi vrsti na usodni napaki nemških strategov, ki so svoje glavne sile osredotočili v smeri prvobitnega nastopa Udarne skupine in na njene boke, na področju Gacka, Foče in Kalinovika (na levi obali reke Drine in Pive ter na planinah Megliču, Vučevu in Volujkn) pa je imel sovražnik v začetku le neznat-
ne sile. Zato je bil to edini mogoči način za prebijanje enot NOV iz jeklenih ognjenih obročov.
V svesti si, da bo sovražnik hitro uvidel svojo napuko, je Vrhovni štab takoj poslal na Vučevo dva bataljona Druge proletarske brigade, da je na ta način ustvaril mosto-bran za preboj. Predvidevanja so se kaj hitro pokazala kot popolnoma točna. Skoraj istega dne, ko so partizani zasedali Vučevo, so se z druge strani kanjona Sutjeske prebili močni deli 118. nemške divizije. V ostri borbi jo bil sovražnik razbit in vržen v Sutjesko. Toda uvidel je svojo napako in namen Vrhovnega štaba o smeri preboja. Sovražnik je storil vse, samo dn ta namen prepreči. V smer prebijanja je naglo poslal močno okrepitve. Tako se je v kanjonih Sutjeske razvila ena najbolj krvavih bitk narodnoosvobodilnega boja.
Strahote trikratnega obroča
Tretja divizija NOV je ostala v zaščitnici in bila ogorčene borbe pri Savniku in na Komnrinci, Prva in Druga proletarska pa sta imeli nalogo razbiti sovražne obroče na Sutjeski in glavnini prečistiti pot preko Zelengore. Zahvaljujoč hitri in učinkoviti intervenciji teh enot NOV na Sutjesko je pri Suhi in Tjentištu že bila onemogočeno prvotna namera sovražnika o obkoljevanju in uničenju naše glavnine in Vrhovnega štaba na Durmitora in v kanjonih reke Pive in Tore.
Na tej krvavi in herojski poti so enote NOV razbile tri močne sovražne obroče: na Sutjeski, na cesti Foča — Kalinovik in na železniški progi Sarajevo — Višegrad.
Od 16. maja do 20. junija je noč in dan trajala ta legendarna in neenaka bitka. Vsak dan, vsaka noč, vsaka ura je kila izpolnjena s čudovitimi in krezprimernimi herojskimi podvigi partizanskih borcev, najsvetlejšimi primeri junaštva, ljubezni in vdanosti borcev Narodno osvobodilni vojski in njenemu vrhovnemu komandantu tovarišu Titu.
Kaj kaže ponoviti iz kronistovih zapiskov? Ali opis strahotne borbe prša v prša pri Vrdničkem Potoku in Bclinovcu, ali opis prebijanja tretjega obroča na črti Jeleč— Rije-ka Bistrica, kjer so borci Druge proletarske brigade po najbolj strmih stenah in neprehodnih planinah prenesli protitankovski top in uničili dva sovražna tanka na črti Jeleč—Fočo; ali o polku 369. nemške divizije, ki so ga pri vasi Rataja naši borci dobesedno pregazili . . . Ali o narasli in ledeni reki Sutjeski, ki je tiste dni stalno teklo motna in krvava. Ali naj ponovimo /.apiske
kronista o herojski Tretji diviziji, ki je bila zaščitnim napredovanja Udarne skupine — in v dolini Sutjeske odrezana od glavnine in obkoljena, ali o smrti njenega herojskega komandanta Save Kovačeviča, ali o kolonah tifusarjev, težkih ranjencev, bolnih in izčrpanih borcih, ki so bili na skrbi te divizije. Dvajsetega junija 1943 je bila končana epopeja Sutjeske, sovražna ofenziva razbita in vsi načrti nemške vrhovne komande o uničenju glavnine NOV in Vrhovnega štaba izjalovljeni. Udarna skupina NOV se je prebila skozi vse obroče in začela široko in močno ofenzivo proti vzhodni Bosni, ki je kmalu potem postala svoboden partizanski teritorij.
Zmagoslavno je bila končana ena najslavnejših bitk narodno-
osvobodilnega boja, bitka, v kateri je bilo uničeno okrog 13 tisoč sovražnih vojakov in oficirjev in nad 700 ujetih; bitka, v kateri so tudi sitle narodnoosvobodilne vojske imele težke izgubi: 8500 padlih, 5700 ranjenih in 1800 pogrešanih. Na glede na težke izgube je NOV izšla iz V. ofenzive še močnejša. Veličastna zmaga pa je še bolj učvrstila in visoko dvignila ugled NOV pred obličjem vsega sveta.	Jože Janež
SUTJESKA-
TRDNJAVA PARTIZANOV
Ni pretirano, če trdimo, da je mostišče na Sutjeski pomenilo prvi resnejši udarec za Nemce in njihove pomagače. Za vsako ceno so ga poskušali uničiti, toda. ob junaštvu naših borcev se je razbijala ofenziva za ofenzivo. Ko je 120 tisoč sovražnikovih vojakov sklenilo okrog ogo-oženega področja jeklen obroč in ko so podivjane štuke in meseršmiti sipali na partizanske položaje točo bomb, so hrabri borci našli pot iz njega. Mnogo jih je padlo, toda zavest, da branijo sebe in svoje ranjence, ljudstvo in svobodo in svojo bodočnost, je pokopala vse peklenske načrte zavojevalcev in večino njihovih uresničevalcev. To je bila bitka, ki je pomenila izjalovljenje vseh načrtov o uničenju naše nairodno-osvobodillne vojske.
O »Tri dni krvavih bitk z Nemci, domobranci in ustaši — se spominja naš znani književnik Minderovič, udeleženec te slavne biltke — II. proleterska, I. proleterska, majev iška. III. dabuatinska in VIII. hrvatska brigada se bore z ramo ob rami neprestano dan in noč. Neštevilna nemška trupla leže po bojiščih brigad, zraven majhnih puškomitraljeskih gnezd in velikih kupov praznih nabojev. Obroč okoli nas je čedalje tesnejši — piišc Minderovič — omagali smo. Toda omagali so tudi oni. Že tretji dan pada dež — operacije so nehale...«
Tako je bilo iz dneva, v dan iz noči v noč usodnega maja in junija 1943. Takrat je padla odločitev — bilo je 30. maja 1943 — da bodo borci naših brigad prekoračili Sutjesko in prebili jekleni obroč...
Pošastni vlak drvi skozi noč
Vlak brez vlakovodje in kurjača je vozil skozi Hamburg — Junaštvo kretničarja
Železničarji na postaji Hamburg še dolgo ne bodo pozabili tega grozljivega dogodka. Samo zahvaljujoč hrabrosti kretničarja Ericha Langeja ni nastala strahotna železniška katastrofa. Tovorni vlak z 20 natovorjenimi vagoni je sredi noči brez strojevodje in kurjača z blazno naglico vozil skozi glavno hamburško postajo in preko mosta na Elbi.
Tovorni vlak je pred tem s 500 tonami blaga drvel iz Wilhelmsbur-ga in Hnnnoverja proti Liibeckn. Naenkrat se je vlak ustavil. Strojevodja in kurjač sta zlezla z lokomotive, da hi poiskala okvaro, pred tem pa sta pozabila zapreti parni vzvod na lokomotivi. Našla sta napako pri zavori na tretjem vagonu. Ko sta jo popravila, pa se je vlak zganil in začel voziti. Prvi se je znašel kurjač. V poslednjem hipu je skočil na vagon in skušal zavreti vlak z ročno zavoro. Nič ni pomagalo. Vlak je vozil hitreje. Ko je pripeljal na most čez Elbo, je kurjač ves iz sebe skočil z drvečega vlaka Ln dobil pretres možganov.
Medtem je strojevodja alarmiral vse bližnje kretnice. Uslužbenci so začeli naglo podvzemati vse, da bi preprečili katastrofo. Avtomatične
kretnice so odpeljale vlak izven hannoverskega kolodvora in ga stalno prestavljale na prazne tire. Ker je parni tlak v lokomotivi medtem že popustil, je vlak z nekoliko manjšo hitrostjo drvel skozi glavni kolodvor v Hamburgu. Železniški usluž-
benci so delali tako spretno in naglo, da potniki na kolodvoru niti opazili niso, da ni vse v redu.
Potem ko je pošastni vlak zdrvel skozi glavno postajo, je kretničar Erich Lange skočil na drveči vlak, da bi ga ustavil. Lokomotiva je vozila vse počasneje, ker je zmanjkovalo pare v kotlu in končno je hrabremu kretničarju uspelo, da je vlak astavil. Železniško direkcija je kretničarja bogato nagradila, proti strojevodji pa je uvedla disciplinski postopek.
Ostre kazni v Avstriji 
V Avstriji bodo poostrili kazni za mladoletne prestopnike in pijane šoferje. Pravosodni minister je izjavil, da v parlamentu že pripravljajo zakonski predlog, po katerem bodo mladoletnega ubijalca po 16. letu starosti, če je zagrešil zločin iz nizkotnih pobnd, lahko kaznovali s kaznijo do 15 let zapora, ne pa do 10 let kot doslej.
Tudi pijanim voznikom motornih vozil se v Avstriji pripravljajo črni dnevi. Po uredbi prometnih oblasti bodo vsakemu pijanemu šoferju odvzeli vozniško dovoljenje za 6 mesecev in ga vtaknili za 14 v zapor, čeprav ne bo napravil nobenega prometnega prekrška.
*
»Zares žalostno«, potoži svoji prijateljici Marjeta. "Vsa leta sem sanjala o krznenem plašču in sedaj, ko se mi je želja izpolnila, vseeno nisem srečna." — "Kako je to mogoče?" vpraša začudeno prijateljica. — »Enostavno tako, da sanjam vsako noč o živalih, ki so jim zaradi tega plašča slekli kožuhe. Se v sanjah me strašijo in preganjajo...« — »Ne razumom te, draga. Od kdaj pa se bojiš kuncev?«
Naveličal se je
Nekdo, ki ga angleški »Daily Telegraph« ne imenuje, je poslal neki visoki angleški državni ustanovi odprto kuverto, na kateri je zapisal: »Sit sem davkov, vlade, zakona o najemninah, zdravstvene službe in idiotske uprave. Preselil sem se v Kanado.« Kratko in jedrnato!
MODERNI PRALJUDJE
Dve frankfurtski 12-letni dijakinji sta čitali knjigo o prazgodovinskem človeku in sklenili, da bosta sami poskusili nekaj podobnega. Odšli sta v gozd in spotoma zašli. Končno sta našli pot do bližnjega mesta, od tam pa ju je policija spravila domov.
Pohod tabornikov na Sutiesko
Čez sto tabornikov iz vseh naših republik se pripravlja na pohod »Bratstva in enotnosti«, ki bo ob priliki velike proslave na Sutjeski. Taborniki bodo hodili po poteh naših enot v IV. in V. ofenzivi. Izhodišče tega pohoda bo v Jablanici, kjer je vrhovni komandant Tito izdal zgodovinski ukaz o prehodu čez Neretvo. Od tod bodo taborniki krenili na 161 km dolgo pot. ki jo bodo prehodili v sedmih dneh. Obiskali bodo tudi Milin Klade, kjer je bil v V. ofenzivi ranjen tovariš Tito.
Grobovi padlih na Sutjeski
Ekipe, ki urejajo s pospešenim tempom spominske grobove na prizorišču največjih bitk okrog Sutjeske. naletavajo vedno na nove grobove. V vasi Sadici urejajo dve skupini grobišč, v katerih je pokopanih 86 borcev. V obeh -robnicah so pokopana ranjenci, ki jim ni uspel proboj čez Sutjesko.
Do sedaj so na območju go-raždinskega okraja našli ostanke okrog 2 tisoč padlih borcev. S Čelebiča Zavajita so prepeljali Dosmrtne ostanke borcev s helikopterjem. Od padlih junakov, ki so ležali v raztresenih grobovih okrog hiš vaščanov, so se poslovili številni vaščani.

88. Arno se je posvetoval z najzaupljivejšimi sodelacvi. Največkrat je omenil Mrkega. Postavljal ga je za zgled, kako naj bi vsakdo izmed njih žrtvoval vse za njihovo skupno stvar. »Mrki-, želim te opravičiti pred vsemi. Morda so zvedeli, da sem podvomil vate, ko sta se vrnila s Slokim sama. Vesel sem, ker sem se motil. Silnemu gre na bolje, vendar še ne bo mogel z vami. Ti si napravil vse, kar je bilo potrebno in kar smo zaihitievali od tebe. Zato tudi. sedaj izročam skupino v tvoje roke.« Sloki se je presedel in nekaj zamomljal in tudi ostali moški' so se hoteli oglasiti. »Tiho!« je velel Arno. »Ne želim, da mi oporekate. Stvar sem premislil.«
89. Moški, so sedeli v Amijevi pisarni pozno v noč. Molčali so in se oglašali le tedaj, kadar je dovolil vodja. To ni bilo pogosto, saj je sam govoril neprenehoma, kakor da hi uspeh tega, kar so nameravali, zavisel samo od njegovega govorjenja. »Naš zgodovinski trenutek se je približal. Mi, Matjaževa vojska, bomo uresničili sanje milijonov ljudi. Osvobodili bomo zatirano ljudstvo onkraj reke. Povsod nas pričakujejo, da bodo končno lahko zadihali svobodno in bodo rešeni težkih okov, ki so jih vanje vkovali Tdeči tirani Z nami so ljudstva vsega sveta. Zato pojdite pogumno na pot. Junaško se borite za osvoboditev podjarmljene dežele. Bog z vami!« Arni je z zanosom zaključil svoj poziv.
90. Matjaževa vojska se je napotila iz taborišča. Drug za drugim so moški rezalli temo s svojimi sključenimi telesi. Spredaj sta hodila Mrki in Sloiki Mrkemu je godilo, da ga je Arno imenoval za poveljnika. Vendar je molčal in razmišljal, kakšen neki bo konec te pustolovščine. Vedno bolj je spoznaval, da je njihovo početje podobno otroški igri. Le kaj bom opravil s to peščico moških se je vprašali. »Arno nas pošilja v žerjavico po kostanj,« je pošopetnil Sloki. Mrki se je zdrznil. Sloki pa je nadaljeval; »Zakaj še on ni šel z nami? Več mu je za svojo kožo kot za nas.« »Mi smo izvidnica, glavnina bo sledila,« je odgovoril Mrki.
POMURSKI VESTNIK, 12. junija 1938
6