Leto LXV Poštnina plačana ▼ gotovini V Ljubljani, v sredo, dne 6. oktobra 1937 Štev. 229 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno ^^ ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^ Ček. račun: Ljnb- 25 za ^^^^^^ ^ ^^^^^^^ ^^ ^^^^^^^ ljana št. stvo — ne- ^^^^^ ^^M ~ ^^m B^^ ^ ^^m B^^L B ^ 10.349 za ^^^^^^ ^^B m ^^B ^^B B B ^^m loletno % za ^^^^^^ ^^B fl^V ^BB ^ ^^BW M ^^B^^B inozemstvo 120 Din ^^M ^^B BB ^^ ^^B U ^^^B ^^B Uredništvo je v ^^F ^^^^^^^ mHLh^^^^^^^ U Kopitarjevi ul.6/111 jeva ulica štev. 6. Telefoni nredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Uhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn Nameni sovjetov na Daljnem vzhoda Odkar iraja kitajsko-iaponski spor, se vedno in vedno zopet ponavlja vprašanje, kakšno vlogo namerava igrati sovjetska Rusija, ki se sedaj že več ko deset let vojaško pripravlja na svojih sibirskih mejah na spopad ogromnega obsega. Na mongolski in mandžttrski meji vzdržuje veliko vojaško silo, o kateri gredo najbolj čudne pravljice po svetovnem tisku. Nikdo prav za prav ne ve, kaj predstavlja sovjetska vzhodnosibirska armada, ki ji poveljuje tajin-stveni maršal Bliicher, toda spretna propaganda je uspela v toliko, da je tej rdeči vojski pripisala posebno vlogo v odločilnem boju, ki ga v bližnji prihodnosti pričakujejo med sovjetsko Rusijo in japonsko. Zato je danes, ko je izbruhnil požar prav na obronkih sovjetske Sibirije, ko morajo sovje"tske posadke slišati grmenje topov iz notranje Mongolije, vprašanje, ali bo sovjetska Rusija kaj storila, in kaj bo storila, eno najbolj perečih, ki si ga postavlja svetovno javno mnenje. Priložnosti za spopad med sovjetsko Rusijo in Japonsko do sedaj ni manjkalo. Vprašanje vzhodnokitajske železnice, ki vozi skozi Mandžurijo in je bila od nekdaj ruska last, je bilo za čast sovjetske Rusije tako poniževalno rešeno, da bi narod, ki kaj da na svojo veljavo, takšnega ponižanja mirno ne mogel prenesti. Tudi nedavni spori med japonskimi obmejnimi stražami in sovjetskimi posadkami na reki Amurju so se poravnali na način, ki ga sovjetska Rusija ne more smatrati, da je zvišal ugled njene vojske niti njenega imena. Nasprotno, Japonska je morala iz teh »stikov« s sovjetsko vlado dobiti vtis, da ima pred seboj mehkonožnega nasprotnika, na katerega se ji pri svojih vojnih podjetjih po kitajskem ozemlju ni treba ozirati. Končno je tudi sedanji napad Japoncev na Kitajce zopet takšna priložnost. da sovjetska Rusija pokaže, čemu ji služi Bliicherjeva vzhodnosibirska armada. Do nedavnega pa svet ni ničesar slišal o kakšnem resnejšem stališču, ki bi ga sovjetska Rusija zavzela v sporu, ki se je razvnel tik ob njeni meji. Svetovno javno mnenje se sprašuje, ali je vse, kar se govori in piše o sovjetski oboroženi sili na Daljnem vzhodu, samo prazna bajka in bo sovjetska Rusija tudi sedanje sunke svoje japonske nasprotnice, ki jo vedno bolj odriva od obal Tihega morja in jo potiska nazaj v globine sibirskih gozdov in mongolskih puščav, mirno požrla, ali pa se vendar pripravljajo zapletijaji večjega obsega. Nekoliko luči je na to vprašanje vrgla pred nekaj dnevi tudi v našem listu objavljena vest agencije iz Šanghaja, kier poročevalec, govore"- o potovanju sovjetskega poslanika na Kitajskem Bocomolova. v silno previdnih in izbranih besedah, ki jih je brez dvoma pobral na uradnem viru. dokazuje, da »postaja obnašanje Japonske tako oblastno in svetovnemu miru tako nevarno, da ne bo kazalo drugega, kot da sovjetska Rusija sklene s Kitajsko vojaško zvezo, da z vzajemnimi močmi zaustavi japonsko prodiranje, ki bi sicer povzročilo velika in nevarna trenja tudi v Evropi,« kajti sedanja vojna, ki jo je Japonska začela, tako pravi vest, je samo »prinrava na večje zmede svetovnega obsega, ki bi jih laponska rarla izkoristila, da si svoj imperij še bolj razširi in zagospodari nad vso Azijo in nad vsem Tihim morjem«, tlavasovo zagonetno poročilo iz Sanghaja zaključuje z vidnim migljajem, češ > japonska čuti, rla sovjetska Rusija samo čaka. da jo bo kitajska vojna izčrpala. Zato pa se pripravlia, rla bo napadla prej, nego se bo to zsrodilo.« Če znamo pravilno Pitati to poročilo, ki je brez vsakega dvoma prišlo iz sovjetskega vira, dobimo o sovjetskem zadržanju v kitajsko-japonskem sporu sledečo podobo: ali se sovjetska Rusija zadovoljuje samo s prikritimi grožnjami. po domače bi rekli z navijanjem, in hoče samo poizvedeti. kako bo laponska odnosno svetovno mnenje na to odgovorilo, dejansko pa nima nikakšnih resnejših namenov in bo raje zopet stisnila rep med noee in gledala izza baikalskega ozemlja doli proti Tihemu morju, orl koder jo korak za korakom podi proč japonski imperij, ali pa se za šan-gha.isko vestjo skrivajo resni nameni. Sodeč po dosedanjih izkušnjah, kako ie sovietska Rusija »obračunavala« z Japonci, ki so Rusiji v par letih iztrsrali plod stoletnega prizadevanja ruskega naroda na Daljnem vzhodu. smo bolj natrnjeni k temu. da pre zopet za običajno blufiranjc. prav tako kot je bilo v vprašanju vzhodnokitajske železnice in pri zadnjih do-rodVih na Amurju. Kajti politika sovjetske Rusije na Daljnem vzhodu je do sedaj bila takšna, da ne vzbuja nobeneen zaupanja v obstoj kakšne ofrromne in udarne oborožene sile v vzhodni Sibiriji, sile. pred katero bi kdorkoli, najmanj pa Japonci, imeli strah ali vsaj sipoštovanie. Če pa bi proti vsakemu pričakovanju le bilo res. da sovjetska Rusija polagoma nekaj pripravlja, je pa potrebno, da s prstom pokažemo na način, kako pripravita požar, ki pa hoče zanetiti. Kitajsko - sovjetska nennpa-dalna pogodba, sklenjena pred tremi tedni, je prvi korak, ki naj mu sledi sedat še dnini, namreč odprta vojaška zveza med_ obema državama. Toda istočasno, ko sovjetska Rnsiin ustannvlia kitnjsko-sovjetsko fronto na Daljnem vzhodu, se na vse mogoče načine trudi, da bi onemoeočila sporazum med evropskimi velesilami, ki naj bodo zaposlene s svojimi medsebojnimi preoiri v F v rop i. da bo ona imela svobodne roke na Kitajskem. Sovjetsko vmešavali te v šoaniii. ki je skorai povzročilo voino meri velesilami, je "imo en dokaz za to. T.n/nive vesti, ki iih ie Kominterna raztrosila o izkrcanju nemških voiakov v Mproku in ki so sknrai povzročile sponnrl meri Frnneito in Nemčijo in dosegle, da se je prepad med nbemn državama poclobil. so drutri dokaz. Nedavna nota. ki jo je T.ifvtnov poslal italijanski vladi in v knteri io dol/i. da italijanske podmornice potaDljajo treovske ladje po Sredozemskem piorju, je razburjenje še povečala in mo/nosl-■/d spora / u m še zmanjšala.-saj je torpedirala Kitajci hočejo porušiti nasipe Rumene reke V njenih valovih naj bi utonila japonska severna armada Nanking, 5. oktobra. TG. Kitajska vojna obramba namerava v primeru, da bi se japonske čete približale Nankingu, ponoviti strahotno bitko v Flandriji, kjer so v svetovni vojni Belgijci predrli nasipe in spustili vodo na bojno polje. Nan-kinška vlada se baje peča z mislijo, da bi nasipe, ki obdajajo tok Rumene reke, razstrelili in spustili reko, da preplavi vse ozemlje, ki meri okroglo 100.000 kvadratnih kilometrov. Vse priprave za to so že v teku. Ako Kitajci to izvedejo, je usoda japonske armade, ki bi se približala od severa, zapečatena, ker bi enostavno v vodi utonila. Čas za uresničenje te grožnje je zelo primeren, ker je reka zaradi neprestanih nalivov silno narasla. Kakšne bi bile posledice takšnega dejanja, si ni mogoče predstavljati, saj bi za poplavo prišle nalezljive bolezni, ki bi neusmiljeno morile tudi med kitajskim prebivalstvom, ki je v nižinah Rumene reke zelo gosto naseljeno. Japonci že imajo kar so hoteli Pet pokrajin skoraj zasedenih Šanghaj — postransko bojišče Tokio, 5. oktobra. TG. Neka visoka osebnost v kitajskem vojnem ministrstvu se je pred časnikarji izrazila, da ie Japonska svoj vojni cilj na Kitajskem tako rekoč zasedla. Bitka pri Šanghaju je postranskega pomena. Japonci Šanghaja ne marajo obdržati, četudi bi ga zavzeli. Glavni cilj japonske vojske je na severu, kjer so japonske čete po dveh mesecih neprestanega prodiranja tako rekoč že zasedle vseh 5 severnih pokrajin, ki merijo nad pol milijona kvadratnih km (torej dvakrat toliko kot meri Jugoslavija) in kjer prebiva nad 80 milijonov prebivalcev. Japonci 60 pozvali vse svoje izseljence, ki živijo na Kitajskem — po zadnjem štetju jih je okrog 800.000 — naj se naselijo po teh novo osvojenih pokrajinah, ki jih bo sedaj Japonska organizirala, nalik Mandžuriji, v »samostojno« državo. Te pokrajine bo-do odtrgane od ostale Kitajske. To je, kar Japonska hoče. Ostala bojišča so postranskega pomena. Japonska poročila: Vedno naprej Tokio, 5. oktobra, O. Japonska uradna poro-čevalna agencija »Domei« poroča: Na severnem bojišču so japonske čete danes dopoldne vkorakale v Cučjem, ki leži sredi med Tajčavom in Juanpingom. Kitajski general Lifu-jing, ki je poveljeval 61. kitajski diviziji, je bil od kitajskega vojaškega sodišča obsojen na 6mrt in ustreljen, ker so ga spoznali krivim, da je povzročil kitajske poraze na severu. Kitajska obramba 6e organizira sedaj na črti Tajuan (prestolnica Šansija) — Šičjačang (na železnici Peiping—Han-kav) — Rumena reka. Kitajska vlada je poslala sveže čete iz honanske pokrajine. Japonci pa se pripravljajo na novo prodiranje v notranjost pokrajine Šantung. Pri Šanghaju so japonske čete napredovale za en kilometer pri Liučjahangu in 60 zasedle vas Tsajhjatse. Na južni fronti pri Honkongu nobene spremembe. Kitajski general Hanmu je zahteval od maršala Čankajška pomoči in je dobil 40 velikih bojnih letal, ki so prišla iz pokrajine Kvangsi. Od nepoznane smeri je priletelo tudi veliko število bombnikov, ki so angleškega izdelka. Kitajci razpolagajo sedaj s močno letalsko obrambo. Kitajska poročita: Niti koraka nazai Šanghaj, 5. oktobra, b. Napad japonske pehote pod varstvom močnega topniškega ognja je naletel na hud odpor kitajskih čet, tako da do 8 zjutraj Japonci nikjer niso izvojevali kakšnih znatnejših uspehov. Najhujše borbe so se tudi danes vodile okrog Čapeja, kjer skušajo Japonci z neprestanimi naskoki osvojiti kitajske postojanke. Japonci na-skakujejo z ročnimi granatami, pred njimi pa gredo tanki. Vsi dosedanji poskusi pa 60 bili zlomljeni zaradi izredno dobre obrambe Kitajcev. Čapej gori. Iz mednarodne koncesije so lahko točno opazovali vse strahote krvave vojne, ki divja v Ča-peju. Streljanje je trajalo vso noč. Ker Japonci uporabljajo zažigalne granate, je vse mesto Čapej v plamenih. Vse hiše se tresejo od strahovitih eksplozij težkih granat in pa od zračnih torpedov. Japonci neprestano pošiljajo v borbo sveže sile, ki so prispele v teku včerajšnjega dne. V tej strašni bitki, ki že traja nepretrgoma tri dni, imajo Japonci in Kitajci ogromne izgube. Japonci sami trdijo, da imajo že nad 10.000 mrtvih in 20.000 ranjenih. Kljub temu pa se ne bodo ustrašili še večjih izgub, kajti nobena sila na tem svetu jih ne more več zaustaviti. Na drugi strani pa tudi Kitajci nočejo nič popustiti, ker se zavedajo pomena sedanje bitke. Japonci so v zadnjih dneh poslali pred Šanghaj svoje najboljše čete, svoje proslule »skupine smrti« ter ogromne množine municije za topove in letala. Japonci mislijo, da bodo s pomočjo neprestanih napadov ter obstreljevanja s težkimi topovi zravnali kitajske položaje z zemljo. Japonci trdijo, da jih najbolj ovirajo kitajski položaji v Putungu. Če teh položajev ne bi bilo, bi že zdavnaj zasedli Šanghaj. 5000 italijanshih vojakov v Šanghaj Rim, 5. oktobra. TG. Mussolini je ukazal, naj takoj odide transport s 5.000 savojskimi grenadirji v Šanghaj, da branijo mednarodni del mesta. Predsednik vlade o gospodarskih odnosih z Nemčijo Ilelfjrnd, 5. oktobra. A A. Kakor smo že poročali, so 29. septembra podpisali v Dubrovniku zapisnik o četrtem zasedanju stalnega jugoslovan-sko-nemškega gospodarskega odbora. Glede na pomembno delo tega odbora, ki ureja vsa trgovsko-politična vprašanja med našo državo in Nemčijo in od časa do časa urejuje potek medsebojne izmenjave blaga, je blagovolil predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič v zvezi z doseženimi sklepi tega odbora podati tole pojasnilo: Razvoj svojih gospodarskih stikov z Nemčijo Mioramo stalno spremljati z budno pozornostjo, in sicer zaradi široke možnosti, ki jo ima nemški trg za naš izvoz. Nemčija zavzema v našem izvozu in uvozu že tretje leto prvo mesto. Tudi posledice tega izvoza za našo proizvodnjo in naše cene so takšne, da smemo po pravici posvečati našim in nemškim gospodarskim stikom posebno zanimanje. Po drugi strani so nekatere tehnične težave, ki so se pojavljale v zadnjih treh letih v medseboj- Navadi svojega otroka pravočasno na pmviftt& nap SARGOV KALODDNT PROTI ZOBNEMU KAMNU Na Poljskem stavka 53.000 učiteljev Ker je vlada razpustila učiteljsko organizacijo Varšava, 5. oktobra. TG. »United Press« poroča, da je nastopila stavka učiteljskega osebja osnovnih šol in da je bilo včeraj in danes okrog dve tretjini osnovnih šol zaprtih, ker so učitelji stavkali. Stavka je izbruhnila zaradi tega, ker je vlada razpustila učiteljsko organizacijo, ki šteje 53.000 članov. Preiskava je namreč dognala, da so se v organizaciji ustanovile komunistične celice. Policija je najiovedala nadaljnje korake, ako se sredozemsko konferenco v Nyonu. Tudi to je udaren dokaz, kako sovjetska Rusija meša in intrigira po Evropi, da bi ta ne prišla do pravega pokoja. Danes ne moremo reči. katero od navedenih mnenj je resnično. Če je prvo, potem je početje sovjetske Rusije satno ena velika laž več v njeni zgodovini laži, če Jia je drugo, potem je to zločinski poskus, da se Evropa po-grezne \ krvavo zmedo zaradi — Daljnega vzhodu. učitelji takoj ne vrnejo na delo. 300 učiteljev je zasedlo jx>s!opje učiteljskega združenja. Policija je v hišo vdrla in vseh 300 učiteljev aretirala in prepeljala v varšavske zapore. Učiteljsko združenje ki razpolaga s premoženjem 10 milijonov zlotov (80 milijonov din), je dobilo novo prisilno upravo, časopisje o stavki in razpustu organizacije ne sme ničesar jioročati. * in židovski dijaki imajo posebne klopi Varšava, 5. oktobra. TG. Po varšavskih srednjih in visokih šolah so danes slovesno uvedli uporabo židovskih sedežev. Odslej so oni sedeži po klopeh, kjer sedijo židovski dijaki, označeni s posebnimi znaki. Na te sedeže ne sme sesti noben krščanski dijak Židovski dijaki so se temu uprli iu niso hoteli sesti v določene jim klopi, marveč so raje stali. Oblasti so potem židovsko dijaštvo prisilile, da je sedlo. nem prometu, in sicer zaradi klirinške podlage medsebojnih plačilnih odnošajev in ki so precej motile medsebojno sodelovanje, še bolj poudarile pomen nadaljnjega razvoja gospodarske izmenjave med Jugoslavijo in Nemčijo. Zato zasluži tudi nedavno končano delo četrtega zasedanja stalnega jugoslovansko-nemškega gospodarskega odbora v Dubrovniku septembra meseca, da se pri njem nekoliko bliže pomudimo. Predvsem je treba ugotoviti, da se je dosedanja bojazen zaradi periodičnega naraščanja naših klirinških terjatev proti Nemčiji, kar je močno motilo potek medsebojne gospodarske izmenjave, izkazala za precej neosno-vano in pretirano Povečani sezonski izvoz je j>o-vzroČal neizbežno aktivni klirinški saldo. Vendar se je z uvedbo ustrezajočih ukrepov prej ali slej zmanjševal in je v zadnjem času celo prešel v pasivo, kakršen je ravno trenutno. Zato moramo s tem pojavom računati tudi v bodoče, ker je neločljivo zvezan s klirinškim temeljem plačil. Nikakor pa mu ni treba pripisovati večji pomen, kakor mu dejansko gre. Saj skušata obe stranki skrbeti v prvi vrsti za ravnovesje svojega plačilnega prometa in proučujeta zato od časa do časa ukrepe, ki so v danem trenutku najprimernejši. Vprašanje ravnovesja v plačilnem prometu je. bilo glavni predmet razgovorov tega zasedanja v Dubrovniku. Pri lej priliki so ugotovili, da je za čas lanskega zasedanja v Draždanih. torej pred enim letom, znašal naš aktivni klirinški saldo 10 milijonov RM, da je nato marca meseca letošnjega leta narasel na 31 milijonov Um in da je sedaj padel na 13 milijonov RM. Po drugi strani smo v zadnjih mesecih postali v blagovnem prometu z Nemčijo pasivni. Čeprav na ta način nismo dosegli popolnega ravnovesja, vendar so se plačilna aktiva in blagovna pasiva vsaj deloma krila. Da preprečimo nadaljno nesoglasje v plačilnem prometu, smo se dogovorili, naj se ludi v bodoče vplačila v Berlinu ravnajo po vplačilih v Belgradu, z drugimi besedami, da se naj naš izvoz v Nemčijo ravna po našem uvozu iz Nemčije. V ta namen bodo za naš izvoz v Nemčijo izdajali strogo Nadaljevanje na 2. strani Takšnega vrhovnega vzgojitelja je imela avstrijska mladina! Razuzdani knez Starhemberg Dunaj, 5. oktobra. TG. Veliko senzacijo je vzbudila na Dunaju in po vsej Avstriji vest, da je cerkveno sodišče v Rimu — Rota Romana — zavrnilo prošnjo bivšega avstrijskega podkanclerja in voditelja Heimwehra kneza Starhemberga, naj se njegov zakon s princeso Marielo Salm — proglasi neveljavnega. Javnost sploh ni bila obveščena, da se hoče Starhemberg, o katerem je bilo sicer znano, da je velik pustolovec in da živi skrajno razuzdano življenje, od svoje žene ločiti. Civilno sodišče na Dunaju je Starhembergovi tožbi za ločitev zakona, iz razloga, da je bil k temu prisiljen in da zakonska zveza nikoli ni bila izpolnjena, ugodilo in zakon razveljavilo. Toda na osnovi konkordata ima zadnjo besedo pri katoliških zakoncih tudi za civilno veljavnost razdružitve cerkveno sodišče v Rimu. Rota Romana je kneza Starhemberga zavrnila, ker za svoje trditve ni mogel prinesti nobenih dokazov, priseči pa ni hotel, čeprav je vatikansko sodišče od njega zahtevalo, naj svoje trditve potrdi s prisego Knez Starhemberg se je hotel poročili z neko igralko, s katero ima že dvoje nezakonskih otrok. Na Dunaju z ogorčenjem govorijo o tej zadevi, ki postavlja nekdanjega avstrijskega »fiihrerja« v pravo luč m se čudijo, kako je bilo mogoče temu človeku poveriti vrhovno vodstvo pri vzgoji avstrijske mladine. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in deževno, lemjteratura bo piuMu Dunajska vremenska na|ni*ril. Verj^lno bo še ves dan deževalo. Stev. 'iM. mmmmmmmmmmmmmmmrn^ (Nadaljevanje s i. strani) toliko deviznih dovoljenj, kolikor jih stanje našega uvoza dopušča. Seve, najbolj bi ustregli izravnavi plačilnega prometa in boljši vnovčitvi izvoza z ugodnejšim razvojem tečaja marke, ki je doslej bolj pospeševal uvoz na škodo našega izvoza v Nemčijo. V dubrovniškem dogovoru prihaja do izraza tudi neko novo prizadevanje, in sicer želja, naj bi v bodoče preprečili enostranski razvoj jugoslovanskega izvoza, ki je v zadnjem ča6u dovoljeval močnejši izvez enega proizvoda na račun drugih. V tem oziru smo se dogovorili, nai med glavnimi skupinami naših izvoznih proizvodov, kamor spadajo žitarice in živalski proizvodi, les in surovine, ohranijo naravnejši odnošaji, ki bodo upoštevali koristi obeh dežel. Za izvoz našega lesa v Nemčijo smo to pot dosegli ugodnejše pogoje, ki prinašajo v ta izvoz, ki je bil doslej le slučajen in začasen, večjo stabilnost in točnost. Prav tako smo uredili izvoz raznih surovin, kar bo takisto pospešilo ravnovesje našega izvoza. Končno so dale tudi nemškemu tujskemu prometu v našo deželo novo pobudo, s povečanjem dosedanje kvote od 500.000 RM na 700.000 RM mesečno. To pomeni precejšnje zboljšanje potniškega prometa napram dosedanjemu. Razen teh bolj načelnih vprašanj je dubrov-niški odgovor uredil tudi mnoga druga tehnična vprašanja našega izvoza in uvoza. Poskrbeli smo, da se dosedanji medsebojni promet še poglobi, še lepše uredi in stabilizira, kakor pa da bi skušali nasilno še bolj povečati svoj uvoz in izvoz. Doslej doseženi kontingenti in možnosti izvoza so namreč že tolikšni, da nas lahko zadovole. Zato je bilo bolj važno, da smo skušali doseči pravilnejše m mirno poslovanje plačilnega prometa in preprečiti nadaljnjo možnost enostranskega izvoznega razvoja. Če sc bo dubrovniški dogovor v tem oziru obnesel, tedaj bo prinesel v medsebojne gospodarske stike poleg obstoječega poleta še več načrtnega dela in stabilnosti. VARUH VAŠEGA OTROKA Ovomalline napravi otroško telo odporneje proti vremenskim neprili-kam, pomaga organizmu v borbi proti boleznim, skrajšuje nevarno dobo ozdravljenja po bolezni ter varuje otroka ponovnega obolenja. Samo z Ouomaltinom doseže/e Ouomoltinski uspeh/ Stotlsoči so to že poisbusitl. prepričajte se tudi sami/ Kupite še danes škatljo zdravja — škatljo Ovomaltine! Dobiva se povsod po Din 6.50. Spremembe občin Belgrad, 5. okt. m. Kr. namestniki so podpisali ukaz, na podlagi katerega se izvršijo naslednje spojitve, razdružitve in pregrupacije občin: Spremembe imen in sedežev občin v občinah Slovenije: T. V brežiškem okraju: 1. Občini Brežice in Biežice-okolica se spojita v novo občino Brežice s sedežem v Brežicah. 2. Iz občine Dobova se izloči del kraja Selo (hišne številke 42, 73, 76 do 82) in priključi novi občini Brežice. 3. Iz občine Blanca se izločijo kraji Pečje, Gornje Brezovo (do l»otoka, ki loči te kraje napram Spodnjemu Rre-zovu). Lončarjev dol, Žigarski vrh ter se priključijo občini Sevnica. II. V celjskem okraju: 1. Občini Gotovlje in Žalec se sjx>jita v novo občino Žalec s sedežem v Žalcu. 2. Iz občine Sv. Jurij-okolica se izloči del kraja Trnovec (hišne številke 1 do 4, 6 do 7. 9 do 14, 32) in priključi občini Dranilje. 3. Ostali del občine Sv. Jurij-okolica in vsa občina Sv. Ju-rij-trg se spojita v novo občino Sv. Jurij pri Celju s sedežem jiri Sv. Juriju pri Celju. 4. Iz občine Slivnica se izloči katastralna občina Vezovje ter priključi občini Kalobje. 5. Iz občine Škofja vas se izloči katastralna občina Sv. Tomaž in priključi občini Vojnik-trg. (i. Sedež občine Vojnik-okolica se prenese iz Vojnika v Krankolovo. IIL V črnomeljskem okraju: 1. Iz občine Ad-lešiči se izloči katastralna občina Žuniči in priključi občini Vinica. 2. Iz občine Dragatuš se izločijo kraji Butoraj, Velika Laliinja in Zorence ter se, priključijo občini Crnomel j-okolica. IV. V dravograjskem okraju: 1. Tz občine Mežica se izloči južni del katastrske občine Pod-pecn, iz občine Prevalje pa južni del katastrske občine Uršlja gora. Izločeni ozemlji se priključita občini Črna. Ti dve občini sta razmejeni napram občinama Mežica in Prevalje z naslednjo mejno črto: od državne meje na Riški gori. mejni kamen 256-XIX. proti vzhodu ob meji posestev Trš, Je-senik, .lunšer, Marhold, Osojnik, Šumah ob podaljšku Uševega grabna proti severu do kote 1231, od tu proti jugovzhodu po grebenu do kote 1127, dalje do kmetije Opretan jx> grabnu proti kmetiji Godec, južno na koto 1153, od tu po grabnu po gozdni poti (parcelna številka 1032 do slika parcel št. 301, 388, 1032 katastralne občine ITršlja gora), od tu vzhodno po grebenu na koto 1696 (vrli Urši je gore), po grebenu čez koto 10-12 ob okrajni meji do sedanje občinske meje v smeri proti Sv. Vidu. 2. Iz občine Prevalje se izloči del kraja Volinjak (hišne številke 3 do 0. 11 do^ 13) in se priključi občini Mežica. 3. Iz občine Guštanj se izloči del kraja Tolsti vrh (hišne številke 14 do 18, 63, 66. 81, 96) in se priključi občini Dravograd. 4. Iz olnine Vuhred se izloči del kraja Planina (hišne številke 1 do 6. 11) in del kraja Sv. Anton (hišne številke 1, 2, 6. 16) ter se priključita občini Vuzenica. 5. Iz občine Brezno se izloči cela katastrska občina Brezno in katastrska občina Javnik (deli zaselkov Košt št. 25. Spodnji Kampoš št. 30, Zgornji Kamjx>š št. 31. Lišenk št. 32, Šarman št. 33, Štvajn št. 34. Arnejšo št. 36) iu se priključita občini Remšnik. 6. Ime občine Brezno se spremeni v Kapla, sedež te občine pa prenese iz Brezna v Kaplo. V. V gornjegrajskrm okraju: I. iz občine Gor nji grad—okolica se izločita katastrski občini Sveti 1'lorijan in Sv. Lenart in priključita občini Gornji grad—mesto. 2. Občini Mozirje—trg in Mozirje— okolica se spojita v novo občino Mozirje s sedežem v Mozirju. 3. Ime občine Gornji grad—okolica se spremeni v Nova Štifta. Sedež občine se prenese iz Gornjega grada v Novo Štifto. VI. V kamniškem okraju: 1. Občina Nevlje ee ukine. 2. Ustanovi se nova občina Sela pri Kamniku s sedežem na Selili. 3. Iz ozemlja občine Nevlje se priključijo: a) občini Kamnik: cele katastrske občine Nevlje, Tučna, Paloviče ter kraj Vir iz katastrske občine Podhruška; b) občini Kamniška Bistrica: cela katastrska občina Gozd; c) občini Sela pri Kamniku: katastrska občina Znojile in katastrska občina Podhruška z izjemo kraja \ir; ?) občini Tuhinj: kraj Velika Lašna. 4. Iz občine Tuhinj se izloči: a) kraja Veliki in Mali Rakitovee in so priključita občini Blagovica; b) kraj Srednja vas in se priključi občini Sela pri Kamniku, o. Ob- ______. - 1 • * • ____I MA «4 1 ti\t< I T <1 Čirkuše, Črni vrh. Liplje; b) občina Šmartno v Tuhinju a sedežem v Sniartnein. ki se ji priključijo kraji: Šmartno. Buč, Sidol, Stebljenek. Kostanj, (iradišče, Ravne, Prapreče, 1'odbreg. llruševka, Snovik, Pirševo, Vaseno, Loke, Velika Lašna, Ga- brovnica, šajmovica in Laseno. 6. Iz občine Komenda se izločijo katastrski občini Podgorje in Tunjice ter se priključita občini Kamnik. 7. Iz občine Kamniška Bistrica se izločita katastrski občini Godič in Mekinje (razen Spodnjih Mekinj, ki spadajo že sedaj v občino Kamnik) ter se priključita občini Kamnik. VII. V konjiškem okrajn: 1. Občini Slovenske Konjice in Konjice—okolica ee spojita v novo občino Slovenske Konjice s .sedežem v Slovenskih Konjicah. 2. Iz občine Tepanje se izločita cela katastrska občina Perovec in katastrska občina Tepanje (razen hišnih številk 31—43 kraja Tepanje) in se priključita občini Slovenske Konjice. 3. Ime občine Tepanje se spremeni v Prihova, sedež te občine pa se prenese iz Tepanj v Prihovo. VIII. V kranjskem okrajn: Iz občine Naklo se izloči katastrska občina Struževo in se priključi ohčini Kranj. . „ ,. IX. V laškem okraju: Občini Laško in Marija Gradec se spojita v novo občino Laško s sedežem v Laškem. _ _ X. V litijskem okraju: 1. Občina St. Lambert sc ukine. Od njenega ozemlja se priključijo: a) občini Vače: kraji Cvetež, Laze, Podbukovje, Vovse, Široka set; b) občini Litija: kraji: GolČe, Kolk, Leše, Roviše t zaselkom Sv. Gora. Tirna z zaselkom Sava, Senožei in Savšenik; c.) občini Zagorje ob Savi: vsi ostali kraji. 2. Iz občine Šmartno pri Litiji se i/Joči cel kraj Jablani«! in priključi občim Litija. 3 lz občine Vače se izločijo kraji Sirkuse, Konj in' Zahrib ter se priključijo občini _ Litija. 4 Iz občine Trebeljevo se izločita kraja Sire m Širmanski hrib ter priključita občini Litija, o. Iz občine št. Vid pri Stični se izloči kraj Pristava m priključi oličini Stična. Iz občine Stična pa se izloči kraj Vrlipolje in priključi občini St. Vid pri Stični. 7. Ime občine Kodovral-Mlinše ee spremeni v MlinSe. , .. ,, ,. ,. XI. V ljubljanskem okraju: Iz občine Zelinitje se izločita kraja Pijava gorica in Carsko ter priključita občini Gozd. iz občine Ig pa se izločijo kraji Dolnje Golo. Zgornje Golo in Skril,ie ter priključijo občini Želi ml je. XII. V ljutomerskem okraju: 1. Iz občine Liutonier-okolica se izloči del kraja Radomerscak (hiš. številke 45 do 63) ter priključi občinii Leza-njevci. 2. Ostali del občine Ljutomer-okolica in vsa občina Ljutomer-mesto se združita v novo občino Ljutomer s sedežem istotam. 3. Iz občine Veržej se izloči cel kraj Kraplje in priključi občini Ljutomer. 4. Iz občine Cezanjevci se izloči naselje S|iodnji Kamenščak (hišne številke 1 do 39) in priključi občini Ljutomer. 5. Iz občine Slatina-Radenci se izloči kraj Mele m priključi občini Gornja Radgona. 6. Iz občine Stngova se izločijo naslednja ozemlja: cel kraj Gibina. Itaz-križie Šafarsko in Veščica, dalje del kraja Jalso-ver (hišna številka 16 do 38), del kraja Grabrov-nik (hišna številka 36a, 101. 105, 110 m 112 do 151). del kraja Banfija (hišna številka i do k •'6 27, 30. 31, 34, 44 do 77, 82, 84 do 128, 131, 150 in 171) ter del kraja Rabatija (hišne številke 76 do 138. 148 do 179 in 205 do 230). Izjzlocenrga ozemlja se ustanovi nova občina Razkn/.je s sedežem v Razkrižju. 7. Sedež občine Cezanjevci se prenose j7 Kamenška v Cezanjevce. ^ XIII. V logaškem okraju: 1. Občim Loz in Stari trg se združita v novo občino Stan Irii sedežem istotam. 2. Iz občine Begunje se izloči kraj 1! epa rje in priključi občini Sv. \id nad Cerknico. 3. Iz občine Dolenji Uigulcc se izločita kraj Blekova vas in zaselek Blckovske Žibr.-e in priključita občini Gornji Logatec. XIV V okraju Maribor—desni breg: 1. Izločijo se- a) 17. občine Slovenska Bistrica-okoijca kraji Laporje. Žabljek. Levič. Razgor in Videz ter del kraia Ciconce (št. '28, 30 do 32). zaselek Uornji Lo„ (hišne številke 30 do 38); b) iz občine Poljčane kraji Vrhole, Skočno. Hošnica, Gornja Breznica. Dolnji vrh 1 in Dolnji vrh 2; c) iz občme Pragersko kraia Drumlažno in Jelšovec. Iz izločenega ozein-Ijn ee ustanovi nova občina Laporje e sedežem istotam- 2. Ostali del občine Slovenska Ristnca-okolica in cela občina Slovenska Bielncn-iiiesto sc združita v novo občino Pragersko in priključi oU-ini Spodnja 1'olskava. 4. Ime občine Pragersko eo spremeni v Crešnjevec. ... XV V okraju Maribor levi breg: 1. Iz občine St. Lenart v Slovenskih goricah se izloči kra. Sv. Trojica v Slovenskih goricah m del k«|a Spodnji Porčič (hišna številka 1 do 15 17. 18 41, 44 do 47, 55 do 57 in 59 do 65) ter priključi občin, Senarska. 2. Iz občine Senarska se Poriič (hišne številke 25 do 29 71 do 78 80 do 91 in 112) in prikliuči občini Št. Lenart v Slovenskih goricah. 3. Iz občine Goličina se^ izločilo kraj. Ka-dehova, Sctarova, Zamaškuva, Lormanjc, Žerjavec in Gornji Žerjavec, del kraja Zgorn.a količina (hišna številka 67) in on del kraja Varda, Novi ministri so prisegli ki spada v občino Goličino (hišna številka 1 do 7). Izločeno ozemlje se priključi občini Št. Lenart v Slovenskih goricah. 4. Iz občine Korena se izločijo kraji Selce, Draže, Rogoznica, Črmlješak ter del kraja Dolge njive (hišne številke 1 do 23), izločeno ozemlje pa se priključi občini Goličina. 5. Iz občine Sv. Jurij v Slovenskih goricah se izloči del kraja Partinje (hišna številka % do 134) in del kraja Jurovski dol (hišna številka 58 in 67), izločeno ozemlje pa se priključi občini Št. Lenart v Slovenskih goricah. 6. Iz občine Sv. Ana v Slovenskih goricah se izloči del kraja Žice (hišna številka 1 do 3) in se priključi občini Št. Lenart v Slovenskih goricah ter del kraja Gornja Ročica (hišna številka 1 do 31, 34, 37, 47 do 51, 54, 55, 58 in 59) in se priključi občini Sv, Benedikt v Slovenskih goricah. 7. Ime občine Št. Lenart v Slovenskih goricah se spremeni v Sv. Lenart v Slovenskih goricah. 8. Ime občine Senarska se spremeni v Sv. Trojico v Slovenskih goricah. 9. Ime občine Goličina se spremeni v Sv. Rupert v Slovenskih goricah, 6edež le občine pa se prenese iz Sv, Lenarta v Slovenskih goricah k Sv. Rupertu v Slovenskih goricah. XVI. V murskosoboškem okraju: 1. Iz občine Bodonci 6e izloči kraj Radovci in priključi občini Gornia Lendava. 2. Iz občine Stankovo se izloči kraj Krošči in priključi občini Pertoča. 3. Iz občine Gornja Lendava 6e izloči kraj Trtkova in priključi občini Gornja Slaveča. 4. Iz občine Gornji Petrovci se izloči kraj Cepenci in priključi občini Šalovci, 5. Iz občine Gornja Slaveča se izloči kraj Dolnja Slaveča in priključi Gornji Lendavi. 6. Iz občine Mačkovci se izloči kraj Otovci in priključi občini Gornja Lendava. 7. Iz občine Puconci se izločijo kraji Bokrači. Dolina in Šalanionci, ki se priključijo občini Mačkovci ter kraj Bolana. ki se priključi občini Kupšinci. 8. Občina Strukovci se ukine. Od njenega ozemlja se priključijo kraji Pu-žarci. Stari Besrovci in Strukovci občini Bodonci, kraj Lemerje pa občini Puconci. 9. lz občine Šalovci se izloči kraj Peskovci in priključi občini Gornji Petrovci. 10. Občina Tešanovci se ukine. Od njenega ozmeija se priključijo kraji Mlajtinci, Moravci in Tešanovci občini Markljanci. kraj Vuč-ja gomila pa občini Prcsenjakovci. 11. Ime občine Gornja Lendava se sjuenieni v Grad. 12. Ime občine Gornja Slaveča 6e spremeni v Kuzma. 13. Ime občine Prosenjakovci se spremeni v Selo v Prek-murju. XVII. V ptujskem okraju: 1. Občina Hum se ukine. Od njenega ozemlja se priključi: a) občini Srediišče: del kraja Gornji Šalovci (hišne številke 20. 29, 33 do 52 in 57 do 64); b) občini Sv. Miklavž: del kraja Zgornji šalovci (hišne številke 30 do 32 in 53 do 56); c) občini Ormož: ves ostali del (cela občina Hum razen kraja Zgornji Šalovci). 2. h občine Svetinje se izloči naslednje ozemlje: a) kraj Litmeik iu Rošenski vrli ter del kraja Li-banjski vrh (hiš. št. 1 do 10), ki se priključijo občini Ormož; b) kraja Runci in Stanovno, ki se priključita občini Velika Nedelja; c) del kraja Pavlovski vrh (hišne številke 57 do 60), ki se priključi občini Sv. Miklavž. 3. Iz občine Kog «e izloči kraj Gode-n i lici (hišne številke 1 do 41) in se priključi občini Središče. 4. lz občine Sv. Tomaž pri Ormožu se izloči kraj Litmerk in del kraja Bratonečice (hišne številke 9 do 11). ki ee priključita občini Osluševci. 5. Ime občine Osluševci se spremeni v Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. XVIII. V radovljiškem okraju: 1. Iz občine Kamna gorica se izločijo kraji Lancovo, Brda in Vošče, del kraja S|x>dnia Upnica (hišna številka 1 do 6, 33 in 37) in del kraja Zgornja Lipnica (hišna številka 23 in 24) in se priključijo občini Radovljici. 2. lz občine Mošnje se izločita kraja Gorica in Vrhnje ter priključita občini Radovljici. H. Ime občine Mošnje se spremeni v Brezje in sedež le občine jirenese iz Mošeni v Brezje. XIX. V slovenjgraškem okraju: 1. iz občine šl. Ilj |>ri Velenju se izloči kraj Kavče in priključi občini Velenje. 2. lz občine Stari trg se izloči dol kraja Raduše (hišne številke 1 do 6, 26 do 28, 37. 55 in 56) in se priključi občini Podgorje. 3. Ves ostali del občine Stari trg in cela občina Slovelijgradec se združita v novo občino Slovenjgradec s sedežem istotam. 4. Iz občine Šmartno pri Slovenjgradcu se izloči kraj Troblje, del kraja Gradišče (hišne številke 1 do 45 in 78) in del kraja Legen (hišna številka 1 do 24), izločeno ozemlje "a se priključi občini Slovenjgradec. 5. Iz občine Pameče se izloči del kraja Pameče (hišne številke 75 do 83) in priključi občini Slovenjgradec. 6. Občina Soštanj-inesto in šoštanj-okolica se združita v novo občino ŠoStanj s sedežem Istotam. XX. V škofjeloškem okraju: Iz občine Ose-lica se izloči kraj Davča (hišne številko 1 do 8) in priključi občini Sorica. Druši*« gluhoueuiiii v Ljubljani gostuje nocoj ob 8 v dvorani kina -Moste« v Mostah pri Ljubljani. Moščaui vljudno vabljeni! Belgrad, 5. oktobra, AA. Danes ob 10 dopoldne so v predsedstvu vlade v dvorani za ministrske seje prisegli pred predsednikom vlade in zunanjim ministrom dr. Milanom Stojadinovičcm ministri gg. Milan Simonovič, Vojko Cvrkjč, dr. Bogoljub Kujundjič, dr. Vjekoslav Mile tj č, Dobrivoje Stošo-vič in Dimitrije Magaraševič. Zaprisegla slu jih dvorni prota Mica Popovič in katoliški duhovnik dr. Matija Petklič. Dr. Niko Novakovič, minister brez portfelja, bo prisegel danes popoldne, ko se vrne s potovanja. Belgrad. 5. okt. m. 0 sedanji rekonstrukciji vlade je tukajšnja politična javnost govorila že dalj fasa. Ko je bil snoči objavljen tozadevni ukaz, sc je vest o preosuovi vlade raznesla z bliskovito naglico po vsej prestolnici. Nekatero spremembe v vladi so zahtevale potrebe zadnjega časa. Ker se jc ravno novim razmeram v političnem življenju ugodilo v polni meri, zato vsak uvidi, da pomeni današnja vlada samo znatno okrepitev njenih pozicij. S to preosnovo pa so spet postavljena na laž prerokovanja, ki so jih sirili nasprotniki režima, da bo vlada padla v osmih, štirinajstih dnevih ali čez mesec dni. Vlada pa je ostala in je še okrepljena z noTimi močmi. Vsi uovi ministri so člani JRZ ter je tudi v tem pogledu vlada enotnejša kakor prej. Belgrad, 5 oktobra. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je danes sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu češkoslovaškega poslanika dr. Vaclava Girso. Iz učiteljske službe Belgrad, 5. okt. m. Z odlokom prosvetnega ministra so napredovali sledeči učitelji ia učiteljice: v IX. pol. skup.: Nikolaj Barle, Št. Jernej, Anton Kosi, Beltinci, Ivan Lampič, Martinji vrh, Jožica Lemj^eli Zavrč, Ivan Pepelnik, Sv. Marko nižje Ptuja. Blaž Potočnik, Preddvor, Ivan Rotman, Stara Oselica, Ivan Rupnik, Zg. Tuhinj. Adolf Sene-gačnik, Šmartno, Ivan Serajnik, Jezersko, Nikolaj Slapar. Studenec, Marija Torkar, Tišina, Emil U1a-ga, Ziče, Janko Zurman, Pri6tava, Frančiška Ču-čulovič, Verdreng, Josip Babič, Melenci, Josip Ar-než, Moščanci, Nada Leder, Smihel pri Žužemberku, Ana šega Sv. Križ, Anton Zorko, Vojnik, Jože Košorog, Globoko, Ana Babič, Bočna; v VIII. pol. skup.: Vera Ferluga, Marija Snežna, Lidija Mikla-vec, Makole, Viktor Bajde, Slatina-Radenci, Štefanija Stok, Sv. Marjeta, Martina Bidovec, Primsko-vo, Frančiška Presnik, Zdole, V. Rakar. Mali Slap-nik. AAarija Gabrovšek, Razvanje, Frančiška Ga-brič, Brezovica, Ljudmila Hude, Semič, Darinka Japelj, Smlednik, Elizabeta Jenko, Gornja Sušica, Katarina Lavrin, Črnomelj, Marija Makarovič, Lu-čina. Antonija Perčič, Vransko, Julijana Pintar, Sv. Kunigunda, Marija Prah, Vurberg, Ludvik Ru-tar, Lesce. Friderik Ravbar, Sv, Rupert, Angela Sekirnik, Oplotuica, Ana Šercelj, Naklo, Jurij To-mašič. Sv. Martin. Milan Vrtačnik, Sv. Duh, Franc Ankele, Senovo, Ivan Zabukovec, Bloke, Evgenija Bizjak. Babje polje. Agneza Cverlin, Št. Vid pri Planini, Vladimir Dernipta, Turjak, Ivan Doaič, Gorje, Marija Ferlinc. Lokovee, Alojzija Kermelj, Sv. Florijan. Peter Kampoš, Tržič, Pavlina, Korbar, Kozje, Pavla Kosmač, Luče, Magdalena/^Kramar, Sv. Jakob, Avgust Kravos, Vinica, Marija Merhar, Moravče, Ludvik Mašata. Luče, Eleonora Penko, Blanca, Natal. Vrtačnik, Dobava, Viktorija Zniavc, Trbovlje, G. Zaje, Šoštanj, Nada Slokan, Trbovlje. Postajališče G robije Belgrad, 5, oktobra, m, Glavno ravnateljstvo drž. železnic je odobrilo postojališče v Grobljah. Združena opozicija Belgrad, 5. oktobra, m. Voditelji bivših srbi-janskih strank Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič ter zastopnik Ace Stanojeviča Miša Trifunovič so imeli dane6 v Davidovičevem stanovanju sestanek, na katerem so razpravljali o poročilu, ki so ga predložili zastopniki teh bivših strank o svojih pogajanjih z dr. Mačkom. Po sestanku sta ee Miša Trifunovič in Lazica Markovič odpeljala k Stanojeviču v Knjažcvac, da mu referirata. Jutri se najbrž vrneta. Osebne vesti Belgrad, 5. oktobra. AA. Z odlokom ministra za gozdove iu rudnike z dne 3. oktobra t. 1. je povišan za gozdarskega pristava v osini skupini inž. Stanko Mazi pri ravnateljstvu državnih gozdov v Ljubljani. Po španskih bojiščih Salamanca, 5. oktobra. AA. (I)nb.) Vrhovno poveljstvo nacionalističnih čet poroča: Navzlic slabemu vremenu eo na vzhodnem odseku asturijskega bojišča naše čete napredovale in zasedle jiostojanke okoli Sierre Cavadonge. S tem napredovanjem je severna črta povsem zaokrožena. Tudi na leonskem bojišču eo naši navzlic dežju zavzeli Sen Tiso, eeverno od Varvulgerosa. Obdržali eo Penago ter napredovali proti Kiloma del Ajo. Zavzeli so tudi gorski greben San Husto. Sovražna letala so bombardirala nekatere krajo na južnem bojišču. Talinstvena podmornica napadla angleško ladjo Valencija, 5, oktobra. AA. Havas: Šele danes je bilo objavljeno poročilo, sprejeto preko sema-fora na rtu San Antonio, ki leži nekoliko severno od pokrajine Alicante: Včeraj zjutraj ob desetih so opazili dve angleški torpedovki, ki sta pluli približno 25 milj vzhodno od rta Sam Antonio, Obe ladji sta krenili proti severnovzhodu in nenadoma povečali svojo hitrost. Takoj nato so se cule tri močne eksplozije. Nadaljujoč z i6to brzino sta angleški ladji izvajali razne manevre in istočasno spuščali globinske mine. Domnevajo, da sta bili napadeni od neke podmornice in sta takoj nato poskušali jo izslediti in uničiti. Ob 14.30 sta se ladjama pridružila še dva angleška rušilca in eno vodno letalo. Deset minut nato sta prizovili še dve angleški bojni ladji, ob 15 pa še ena torpedovka. Teh sedem bojnih ladij se je razdelilo v dve skupini in je vsaka zase nadaljevala preiskavo v južnovzhodni smeri, V tej akciji sta sodelovali tudi dve vodni letali. Ob 15.35 je bilo na nekem mestu opaziti gost steber dima, nakar se ie del ladij oddaljil. Prva skupina torpedovk je krenila proti jugu. Po zadnjih poročilih z iskanjem neznane podmornice nadaljujejo. Podmornica se je takoj po napadu potopila in izginila v neznani smeri. Rim, 5. oktobra. AA. Havas: V merodajnih krogih izjavljajo, da bo italijanska vlada ratificirala sporazum, ki je bil sklenjen pred dnevi med pomorskimi strokovnjaki Anglije, Francije in Italije v Parizu in ki se nanaša na izvajanje pomorske kontrole proti piratom v Sredozemlju. Tudi važna sto-venska zadeva: Slovenske železnice so skrajno zanemarjene Ljubljana, 5. oktobra. Skoraj v istem razmerju kakor raste čista donosnost slovenskih železnic, tako pada in nazaduje njihovo stanje. Tega vprašanja smo se že pogostokrat dotaknili, toda vprašanje postaja čimdalje bolj pereče. Na važnosti in po velikosti prometa slovenske železnice čimdalje bolj pridobivajo, toda čimdalje bolj nazadujejo po svoji kakovosti. Slovenske železnice so' v ogromni večini stare po 80 in še več let. V teh letih so prenesle ogromna bremena vlakovnega prometa. Do prevrata so veljale železnice na slovenskih tleh za zelo važne in so se celo avstrijske, pa tudi zasebne železnice trudile, da vzdrže železnice na primernem stanju. Zal pa so po prevratu slovenske železnice nazadovale. Brzi vlaki so pred vojno po slovenskih progah dosegli že 90 km brzine, sedaj pa komaj še 60 km. Tudi v zvezah z drugimi vlaki so sedaj velike razlike. Zeleni loparji, ki zapovedujejo strojevodjem in vlakovodjem počasno vožnjo, so danes na progah ljubljanskega ravnateljstva zelo pogosti. To je vzrok tudi mnogim zamudam vseh vrst vlakov, nepovoljnim zvezam in nepovoljnemu voznemu redu. Ljubljansko železniško ravnateljstvo ima največ čistih rednih dohodkov v vsej državi. Nad 150 milijonov letnega dobička plačajo slovenske železnice, so pa najslabše oskrbovane. Navadna statistična tabela in njena ponazoritev na zemljevidu nam kaže, kako je najbolj gost promet na ozemlju ljubljanskega železniškega ravnateljstva, ki oskrbuje železniške proge do Kotoribe, Zagreba in Karlovca. Iz tehničnih razlogov se namreč meje železniških ravnateljstev ne morejo ujemati točno z mejami posameznih banovin. Pomanjkanje osebja Trenutno ima obsežno ljubljansko železniško ravnateljstvo kakšnih 1540 uradnikov, 140 uradni-kov-pripravnikov, 512 zvaničnikov I. razr. in 2500 zvaničnikov 2. razr., 120 slug, skupno okoli 4800. Med dnevničarji delavci jih je 120, med progov-nimi delavci pa 3500, skupno okoli 3600 delavcev, ali z vsemi nastavljenci in nameščenci železnice okoli 8400. Železniške organizacije so zračuuale, da manjka okoli 2200 uradnikov in delavcev, da bo sploh možno doseči 8 urni delavnik na slovenskih železnicah, kar je samo ob sebi umevno, da bo promet šel v redu. Delavstvo je zelo zaposleno in znani so konkretni primeri, ko imajo na nekaterih postajah železničarji po 16 in 17 ur dnevne službe. Napaka glavne železniške uprave in pa tudi nižjih podrejenih instanc je, da nastavljajo delavstvo po številu sorazmerno z dolžino proge, ne pa z množino opravljenega dela. Tako imajo dolge, toda prazne proge kje v južni Srbiji, ali v Bosni na kilometer prav toliko delavcev, kakor preobremenjene proge v Sloveniji. To se pravi, da tiste proge, ki donašajo državi največ dobička, najbolj izčrpavajo svoje uradništvo in delavstvo, medtem ko morejo kje na jugu železniški uradniki s prekrižanimi rokami opravljati svojo službo.' Saj pO njihovih progah se vozi le malo ljudi in le malo blaga. Na ljubljansko železniško ravnateljstvo pa je 1. 1936. in tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta odpadlo 31% vsega tovornega prometa na železnicah in 25% osebnega prometa v vsej državi. Napredek slovenskega prometa je letos v prvih petih mesecih v primeri z lanskim znašal kar 30%, torej skoraj za tretjino. Toda z napredkom slovenskega prometa pa ni skoraj prav nič narastlo število železniških nameščencev in delavcev v Sloveniji. Zagrebško železniško ravnateljstvo je v poldrugem letu pridobilo 2000 novih nameščencev, sarajevsko kar 4000, ljubljansko borih 200, nekaj malega pa je izgubilo belgrajsko, kjer jih je bilo poprej očitno preveč. Omenimo še, da prisluži slovenski železničar na leto in na osebo 2 in polkrat toliko, kakor sarajevskega železniškega ravnateljstva. Sarajevsko železniško ravnateljstvo s svojimi dohodki komaj krije osebne izdatke, ljubljansko pa plačuje velikanske dobičke državi, njeni železničarji pa so neprimerno bolj zaposleni kakor bosanski. Vozni' park v Sloveniji Res je, da železniška uprava, če se ji nudi prilika ugodnega zaslužka, že pošlje zadostno število tovornih vagonov tudi v Slovenijo. Premalo pa skrbi za izboljšanje prog in za nagel osebni promet. Manjka še v Sloveniji tovornih vagonov za razno specialno blago, še slabše pa je oskrbovan osebni promet, ki bi moral biti znatno boljši Nasa železniška uprava je sicer že, tudi poskušala s tako imenovanimi aerodinamičnimi vlaki, ki dosežejo do 120 km na uro, toda v Sloveniji bi morali izboljšati glavne proge, ki jih sedaj neprestano popravljajo. Nujna potreba pa je seveda tudi gradba dvojnega tira med Zidanim mostom in Zagrebom in ureditev ljubljanskega kolodvora, da bo mogoče izvesti hitrejši promet po slovenskih železnicah. Predvsem je nujno potrebna uvedba nihaimn vlakov med Ljubljano in najbližjimi središči, ter med drugimi središči Slovenije. Statistika dokazuje, da je najgostejši osebni promet proti Ljub- ljani iz Kamnika, Litije, Grosuplja, z Vrhnike, i r, Kranja in z Rakeka. Iz teh krajev se vozi največ ljudi v Ljubljano. Ob delavnikih na primer vozijo prazne garniture vlakov od Zidanega mosta do Litije, nakar se napolnijo s potniki. Na progi med Zidanim mostom in Ljubljano bi bili potrebni sicer redni potniški vlaki, med Litijo in Ljubljano pa nihalni vlaki. Enako bi bili potrebni med letoviškimi sezonami nihalni vlaki na progah Lesce-Boh. Bistrica-Rateče, med Rimskimi Toplicami in Rogaško Slatino, med Mariborom in izletniškimi točkami itd. Obžalujemo tudi, da so bili motorni vlaki, ki so bili prvotno namenjeni za Slovenijo in kjer bi se sijajno obnesli, odposlani v južne kraje, Slovenija pa ni dobila nobenega. Mnenja smo, da je Slovenija vsaj toliko vredna kakor kaka druga južna pokrajina in da so slovenske železnice za državo visoko aktivno podjetje, katerim mora država posvečati vso skrb ter jih pospeševati, ker bo to njej sami v korist. V ponedeljek je bilo zapriseženih šest novih ministrov, katerih kratek življenjepis naj sledi: G. Milan Simonovi c Novih šest ministrov v srbski radikalni stranki ter je pod avstroogrsko okupacijo Srbije tako navdušeno narodno deloval, da so ga zaradi tega zaprli. Ko je bil izpuščen iz zapora, je s svojim bratom pobegnil v gore ter je tamkaj organiziral vstaško četo zoper okupatorje. Posrečilo se mu je, da je ušel avstrijskim četam, ki so šle nadenj in nad njegove četnike. Konec vojne se je vrnil domov, a je odšel potem študirat ter je leta 1923 zastopal srbsko dijaško društvo »Pobratimstvo« na vseslovanskem dijaškem kongresu v Pragi. Mladi čvrkič je kmalu postal ugleden član radikalne stranke in bil izvoljen za člana njenega širšega glavnega odbora. Pri petomajskih volitvah leta 1935 je kandidiral za poslanca in bil izvoljen. V Narodni skupščini je bil izvoljen za podpredsednika ter je sedaj postal minister za pošte in telegraf. je novi minister pravosodja. Rodil se je 1. 1881. Pravne študije je dokončal na belgrajski univerzi, nakar se je posvetil odvetništvu v Kruševcu. V tem se je tudi živo udeleževal političnega življenja kot član nekdanje Srbske radikalne stranke. Prvič je bil izvoljen za poslanca 1. 1923. nakar je že naslednje leto postal v Pašičevi vladi minister za agrarno reformo. Tudi 1. 1925 je bil v novi Pašičevi vladi minister tega portfelja. Ko so meseca julija 1. 1925 stopili v Pašičevo vlado Hrvatje Ra-dičeve stranke, je g. Simonovič postal minister za socialno politiko ter to ostal tudi v Lzunovičevi vladi do aprila 1. 1927. Po 6. januarju se je g. Simonovič odločil 1. 1931 kandidirati 7.a narodnega poslanca, 1. 1932 pa za senatorja. Za senatorja je bil vnovič izvoljen 3. februarja 1935. Sedaj je podpredsednik senata. G. Vojko Čvrkič G. Dimitrij Magaraševic je novi poštni minister, ki se je rodil leta 1898 blizu čačka, kamor je hodil v gimnazijo, univerzo pa je dokončal v Belgradu kot pravnik. Pozneje se je naselil v Cačku, kjer je odprl odvetniško pisarno. Že kot mlad dijak sc je vneto udejstvoval ,Hči Samuraja1 Prvi veliki skupni nemško japonski film kulturnega značaja in močne dramatske vsebine v režiji dr. Arnolda Francka, znanega tvorca alpinističnih filmov: „Sveta gora", „Boj za Matterhorn", ,Beli pekel" — „Pizz Palii* itd. _ V glavni vlogi: Setsuko Kara in liamu Kosugl. Glasba: Kosak Yamatfa, dialog: nemško-japonski. Divne prirodne lepote. Prava slika današnje Japonske in njenih ukoreninjenih običajev. Premljera Jutri 7.1. m. v kinu Slogi I 6 letno dekletce med nebom in zemljo Otroka je odnesel voziček žične železnice Trbovlje, 4. oktobra. V bližini žične postaje, na tako zvanem »Lim-berguc, so se v soboto popoldne igrali otroci rudarjev. Med njimi je bila tudi 6 letna Anica Flis, ki se je, nič hudega sluteč, splazila skozi okrajo ter prišla na žično postajo. Na tem mestu se vozijo vozički tako nizko, da se je lahko oprijela i« ročaj žičnega vozička, ki jo je potegnil s seboj. Ko eo otroci zagledali ta strašen prizor, ko novi prosvetni minister, se je rodil leta 1888 v Sremskili Karlovcih ter tukaj dovršil srbsko avtonomno gimnazijo. Potem je šel študirat na univerzo v Belgrad, na Dunaj in v Zagreb ter je 1. 1911 bil diplomiran za filozofa v Zagrebu, (i. Magara-ševič se je živahno udeleževal srbskega kulturnega delovanja, sprva zlasti v organizaciji srbske mladine v Vojvodini ter je sodeloval tudi kot srbski narodnjak v srbskih listih, ki so izhajaU v Avstro-ogrski Med vojno je prišel pod obtožbo zaradi protidržavnega delovanja. Konec vojne ga je rešil hude obsodbe. G. Magaraševič je bil najprvo profesor višje meščanske šole v Novem Sadu, nakar je postal prosvetni referent pri deželni vladi v Zagrebu. Tukaj se je izkazala njegova visoka strokovna izobrazba in znanje prosvetnih razmer. Leta 1925 je s položaja prosvetnega inšpektorja v Osijeku bil poklican v ministrstvo za načelnika oddelka za srednje šole. Tukaj se je izkazal za izvrstnega strokovnjaka. Leta 1927 je postal pomočnik prosvetnega ministra, toda kmalu nato je bil zaradi spremenjenih političnih razmer upokojen. G. Magaraševič se je po upokojitvi vneto udeleževal političnega delovanja. Ko pa je 6. januarja nastopil avtoritativni režim, se je g. Magaraševič umaknil v ozadje. To je storil zaradi loga, ker kot prepričan demokrat ni odobraval avtoritativnega režima, prepričan, da taki režimi niso v soglasju z narodnimi interesi. Z njegovim imenovanjem za ministra prosvete prihaja na to važno mesto odličen strokovnjak, kakršnega naše srednje šolstvo tako močno pogreša, G. dr. Nilto Novakovic je malo Anico neslo vedno višje in višje, so ji klicali, naj se takoj spusti, ker bi jo še lahko prestregli. Deklica pa je bila v takem strahu, da se ni upala spustiti in tako jo je neslo kakih 200 ni daleč. Tu so ji otrpnile roke in deklica je padla iz višine 30 m. K sreči je priletela na star nasip, kjer si je zlomila le nogo in potolkla po obrazu. Rešilni avto jo ie odpeljal v tukajšnjo bolnišnico in je tipanje, da ne bo hujših posledic. dimnikar prinaša srečo 'AjMiŠL&} Nič ne škodi., pravi, modra teta, dunrukar prinese srečo, če je v hiši SCHKHMO MILO □E! novi minister brez portfelja, se je rodil lota 1875 v Kninu v Dalmaciji. Gimnazijo je študiral v Zadru, univerzo pa na Dunaju, kjer je postal doktor vsega zdravilstva. Kot zdravnik se je na- selil v Kninu, kjer ves čas deluje. Bil je izza mladih let vedno delaven srbski narodnjak ter je kot dijak deloval vseli srbskih in jugoslovanskih listih. Kol mladenič se je zelo nagibal k socialistični smeri. Za časa balkanskih vojn je prostovoljno odšel v Črno goro pomagat črnogorskim ranjencem. Med svetovno vojno je bil vojaški zdravnik v Kninu in v Zagrebu, kjer jo s svojo silno drznostjo kot zdravnik rešil stotine svojih rojakov pred fronto. Za poslanca je bil prvič izvoljen leta 1923, drugič pa leta 1925. Tudi pri petomajskih volitvah leta 1935 je bil izvoljen za poslanca v kninskem okraju. G. Bogoljub Kaiundžic ki je postal sedaj minister za šume in rude, je naš stari znanec, saj je bil tudi on že večkrat minister. Po rodu jo llercegovec iz Livna, študiral pa je gimnazijo v Sremskili Karlovcih, univerzo pa v Zagrebu. Bil je goreč srbski narodnjak, ki je med vojno kot častnik prešel na rusko stran ter se takoj vpisal v srbsko vojsko. Z njo se je potem boril tudi na srbskih tleli ter je hudo ranjen moral čez albanske gore. V tistih bojih se je tako odlikoval, da je bil odlikovan z redom Belega orla z meči. Ranjen jo bil poslan v Rini v bolnišnico, kjer je ozdravel in bil spoznan za invalida. Kot invalid je sodeloval v komisiji za propagando. Na koncu vo jne je 1 >i t poklican v službo v maršalat dvora. G. Bogoljub Kujundžič je bil prvič izvoljen za poslanca 1. 1925 na listi radikalne siranke. V vladi Uzunovič-Radič 1. 1925 jo bil državni pod-tajnik ministrstva za šume in rude. V poznejši vladi pokojnega Volje Vukičeviča pa je poslal minister za pošle, kar je ostal do 6. januarja 1921). Leta 1931 je kandidiral za poslanca, a leta 1935 je |x>slal ban Vrbaskc banovine. S tega mesta prihaja sedaj v resor ministra za šume in rude. G. Vehoslav Miletic novi minister za telesno vzgojo, se je rodil lela 1880 v Oražancu pri Biogradu na morju. Gimnazijo je študiral v Zadrti, univerzo pa v Zagrebu in v Pragi, kjer je postal doktor prava. Kot jurist se je posvetil odvetniški karieri ter je v narodnih bojih vneto sodeloval, zbirajoč zlasti srbsko narodno mladino. Bil je pristaš srbske radikalne stranke. Pri prvih volitvah leta 1931 jc bil izvoljen za poslanca v Narodno skupščino. Uavno tako pa je bil leta 1935 izvoljen za poslanca na otoku Rabu. V Narodni skupščini se je izkazal za dobrega poznavalca pomorskih vprašanj. Huda nesreča na mariborski postaji Maribor, 5. oktobra. Dane« popoldne se je zgodila na mariborskem glavnem kolodvoru huda nesreča, ki je zadela 32-le t nega železničarja Franja Podeska. Podesek ju šel čez kretnico ter je z nogo obtičal v tračnici. V tistem hipu pa jc bila kretnica prestavljena in je Podesku zdrobila desno nogo od kolena do gležnja na treh mestih. Na levi nogi pa mil jo odtrgala desno peto. Poklicani reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Drobne novice Ob 20 letnici dr. Krekove smrti Dvajsetletnico smrti dr. Jan. Ev. KrekR bo Ljubljana praznovala v četrtek, dne 7. in v petek, dne 8. oktobra z vso globoko hvaležnostjo. Slovesnosti, ki so za to priliko pripravljene, naj vso slovensko Ljubljano združijo v pobožnem spominu na velikega borca ter v borbeni volji, da njegovo oporoko izpolnimo do kraja. 1'oklonitev na dr. Krekovem grobu. Na pred-dan dr. Krekove smrti bo ob pol šestih zvečer vseuč. profesor dr. Kr. Ks. Lukman pri Sv. Križu prevzel žaro z zemljo, ki jo v štafetnem teku pri-neso fantje z groba dr. Krekove matere v Selcih, ter jo bo položil na Evangelistov grob. Pri tej priliki ho dr. Lukman spregovoril spominsko besedo, moški zbor Ljubljane:: pa se bo velikemu prijatelju slovenske pesmi oddolžil s petjem. Vabimo članstvo vseh slovenskih katoliških prosvetnih in mladinskih organizacij v Ljubljani in okolici, da se pietetne slovesnosti na grobu v čim večjem številu udeleži. spomin inski večer v »Unionu«. V četrtek ob 8 zvečer se vrši v kinodvorani hotela Uniona spominska akademija z glasbenimi nastopi, s simboličnimi prikazi, z mogočno zborno deklamacijo ter s spominskim govorom, ki ga bo govoril mladi krekolog dr. Vinko Brumen. Spored akademije je tako sestavljen, da bo ves čas poudarjena dr. Krekova izvirna beseda. — Za akademijo si takoj nabavite vstopnice pri blagajni kina Uniona!.. Slovesna žalna služba božja bo na sam smrtni dan, v petek, dne 8. oktobra ob pol osmih zjutraj v frančiškanski cerkvi. Udeležimo se je v čim večjem števitu. Predstojnike uradov, zavodov in uslanov ter delodajalce prosimo, da omogočijo svojim uslužbencem udeležbo pri žalni službi božji. Koledar Sreda. 6. oktobra: Brunon, spoznavalec; M. Frančiška, devica. Novi grobovi t scstošolec Boleslav Rak je umrl včeraj, dne 5. oktobra, na domu pri svoji materi na Kodelje-vem, Cesta ob Dolenjski železnici 3. Mladi dijak je bolehal že dolgo časa. Pogreb bo v četrtek, dne 7. oktobra, ob 4 popoldne. Naj mu sveti večini luč! Žalujoči materi in sorodnikom naše iskreno sožalje! -f- Dr. Slavko Milani*. Umrl ie dne. 4. oktobra po kratki bolezni g. dr. Slavko Milanič, ravnatelj podružnice Zavarovalne zadruge Croatia v Novem Sadu. Pokojnik je bil dolgoletni šef organizacije v ljubljanski podružnici Croatia-::, znan in priljubljen po vsej Sloveniji. Naj mu bo zemlja lahka! Osebne vesli — Odlikovanje. Italijanski kralj jc odlikoval glavnega urednika -Slovenca g. dr. Iv. Ahčina z redom "italijanske krone III. reda. Odlikovancu je izroči! visoko odlikovanje osebno italijanski generalni konzul v Ljubljani g. A. Ctuerrini Maralrli. — Poročila 'sta se -1. t. m. v župni cerkvi v Mekinjah g. Tomaž Kališnik. vrtnar na Jesenicah, rojen v mekinjski župniji, in gdč. Antonija Potočnik iz Mekinj, članica dekliške Mar. družbe in večletna zvesta cerkvena pevka. Nevesti v zahvalo in slovo je pel pri poročni sv. maši domači cerkv. pevski zbor. — Novoporočencema obilo 6reče! Poročila sta se dne 4. oktobra v cerkvi sv. Petra v Ljubljani g. Janez Kavar, šolski upravitelj pri Sv. Antonu nad Rajhenburgom, in gdč. Albina Cuznar, učiteljica istotam. Poročal ju jc g. dr. Ciril Potočnik. Naše najiskrenejše čestitke! = Napredovali so v čin podporočnika gojenci-naredniki, ki so dovršili nižjo šolo vojaške akademije in sicer v pehoti: Vladimir Panjan. Ernest šušteršič. Jožef Svigeli- Franc Primožič, Slobodan Brabek ilerivoj Jurca. Cvetko Treven. Karol Večera. Gašpar Reder, Radomir Bikar. Alojzij Lavric, Rudolf Ravnik. Frančišek Kalan. Franjo Leček Milko Stajnko, Vladimir Podvinec. Josip Kern, Boris Brilali Mirko Medved. Pavel Cermožmk. Franjo Baria Franc Prhal, Mirko Dir in Vekoslav Petrič; v topništvu: Franc Inkret- Martin Derenda. Bogomir Znuderl. Karo! Golež. Pavle Poček. Veneti Ce/ek. Oskar Sinit. Juro Božič. Jurij Stark. Friderik Menčak in Alojzij Štefok; v konjenici: Vladimir Falkner; v inženjerski stroki: Franjo Percel, Miloš Polič. Dušan Hirš in Radoslav Karnenar; v intendanci: Dragotin Draksler, Bogomir Rum-ler Franc Kunej, Ivan Rager, Ernest Krtihme in Rudolf Titiger. — V čin strokovnega podporočnika mornariški narednik vodnik II. razr. Simon Pivk iu mornariški narednik vodnik III. razr. Danijel Barle. _ Težko delo pri pranju Vam je sedaj zelo olajšano. Namesto Vas pere snežnobelo Prekuh. Ljubljana; Felicita Labernik, Ljubljana; Marija štraus, Šoštanj; Vida Rudolf, Ljubljana; Avgust Petrinčič, Ljubljana; Rado Lukan. Ljubljana; Josip Štancer, ŠKofja Loka; Josip Rudež, Maribor; Marjeta Klopčič, Maribor; Ivan Kune, Ljubljana. — Iz sodniške službe. Za sod. pripravnika sta imenovana diplomirana pravnika: dr. Božidar Zega iz Ljubljane pri okrožnem sodišču y Mariboru in Albin Vidmar iz Gamberga pri Brusnicah na Dolenjskem pri okrožnem sodišču v Novem mestu. — Sodni pristav Stanko Klavs je premeščen od okrajnega sodišča v Dol. Lendavi k okrajnemu sodišču v Ložu. — I. sodnouradniški izpit je napravil pri apelacijskem sodišču v Ljubljani Mirko Majcen, uradniški pripravnik v Novem mestu. — Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. Off!. leg. S. br. »<74/83. PERION ki Vam prihrani trud in čas. — Uporabljajte ga! — Napredovanja na meščanskih šolah. Napredovali so ti le meščansko-šoleki učitelji: V 5. pol. skupino: Viktor Rotle, Maribor; Marija Lorber. Maribor; Emilija Lorber, Maribor; Anton Gasjiar, Rakek; Pavle Madeč, Ljubljana; Jakob Gospodaric, lesenice; Albina Zavrl, Senovo; Neza Gradnik, Celje; Branko Kovač. Celje; Helena Potočnik. Ljubljana, Ivan Kramarič Ljubljana; Jurija l:en. Krško; Rudoli Pečjak, Št. Vid; Marija Laliar-nar, Ljubljana; Iva Ukmar, Ljubljana; Ivanka I ro-senc. Ljubljana; Cirila Zupanec. Ribnica; Ferda llvatal. Ljubljana; Marija Medič, Ljubljana; Marija Komar. Ljubljana; Leopold Kern. Ljubljana; Marija Vidic, Ljubljana; Palmira Fajdiga, Ljubljana; Marija Kern, Celje. . V 7. pol. skupino: Dora Novak. Ribnica; Ana Gabrieli. Tržič; Anka A/man. Maribor; Ana Kotnik Slovenjgradec; Bogomir Srebre, Brežice; Marija' Mat n nov ič, Rakek; Marija Gorišek, Slovenska Bistrica; Julijana Šušteršič, Ljutomer. Z odlokom prosvetnega ministrstva so bili prevedeni v 0. pol. skupino z dne 1. julija 1037 naslednji ineščansko-šolski učitelji: Josip Lekše, Šoštanj; Pavle Sonc, Maribor; Marija Bandel. St. Vid; Izidor Tot. Virje; Rudolf Godih. Žalec; Veronika Polhar, Celje; Josipina — Podoljšan promet nedeljskih izletniških vlakov. Na željo potujočega občinstva bo jsodaljšan promet nedeljskih izletniških vlakov in sicer :1. Na progi Ljubljana gl. kol.—Jesenice—Bistrica Boh. jez. odnosno Rateče-Planica vozi v nedeljo, dne 10., 17. in 24. oktobra izletniški vlak. ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 5.10, prihaja na Jesenice ob 7.20 v Bistrico Boh. jezero ob 8.39. odno6no v Ra-teče-Planico ob 8.30. V obratni smeri vozi omenjene tri nedelje izletniški vlak z odhodom iz Bistrice Boh. jez. ob 19.11, iz Rateč-1'lanice ob 19.14, iz Jesenic ob 20.27, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 22.12. Zato pa izostane dne 10., 17. in 24. oktobra na progi Jesenice—Rateče-Planica mešani vlak, ki odhaja z Jesenic ob 0.15 in prihaja v Rateče-Pla-nico ob 8.17. 2. Na progi Ljubljana gl. kol.—Novo mesto vozi samo še v nedeljo, dne 10. oktobra izletniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 5.25 in prihaja v Novo mesto ob 7.48. Ta vlak ima v Trebnjem zvezo na Št. Janž, odhod iz Trebnjega ob 7.25, prihod v Št. Janž ob 8.14. V Kočevje, Stra-žo-Toplice in Karlovac izletniški vlak ne bo imel zveze, ampak samo redni potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.50. Ta vlak ima tudi zvezo za Št. Janž. V obraimi smeri vozi samo novi potniški vlak, z odhodom iz Novega mesta ob 18.15 in ima zvezo iz vseh priključnih prog. — Zato j>a izostane dne 10. oktobra na progi Trebnje na Dol—Novo mesto mešani vlak, ki odhaja iz Trebnjega ob 6.47 in prihaja v Novo mesto ob 7.25 ter v obratni smeri mešani vlak, ki odhaja iz Novega mesta ob 8.45 in prihaja v Trebnje ob 9.20. — Sadna razstava in sejem v Šmarfnem pri Litiji. V nedeljo, 10. t. m. bo velika sadna razstava v »Društvenem domu«. Prirede jo skupno okoliške sadjarske podružnice. Ob tej priliki bo sadni sejem, zato 60 vabljeni kupci, da 6i ogledajo lepo izbiro jabolk, katerih je v našem kraju v izobilju. Na razstavi bo tudi moderna sadna sušilnica. Ob tej priliki bo tudi velika gasilska vaja litijske župe. Vabljeni. Greje, štedi Lutz peči, Lfub/fana ■ Šiška — Most čez Krko in Savo v Brežicah zaprt. Siavbna družba iz Ljubljane popravlja veliki most, ki vodi v Brežicah čez Krko in Savo. Kljub temu, da se podjetje trudi, da bi kljub popravilom omogočilo vozni promet čez most. je prisiljeno, da ino6t zapre za čas od srede 0. oktobra od 0 zjutraj do ponedeljka 11. oktobra do 6 zjutraj. V tem času vozila ne bodo mogla peljati čez tnost, na kar opozarjamo zlasti avtomobiliste. Pešci bodo tudi v tem ča6u mogli hoditi čez most. — Podtaknjen ogenj. V noči od 28. na 29. sept. je bil jiodtaknjen ogenj v stanovanjski hiši g. Suvana Martina mL v Ljubnem 10,"). Ogenj so opazili okrog 4 zjutraj, ko se je že močno kadilo, plamen pa zaradi zaprtega prostora še ni imel dosti moči. Ogenj je bil podtaknjen v sobi nad pritličjem. To sobo je imel nekdo v najemu, a je že prejšnji dan odpotoval. Ko so sosedje vdrli v sobo, so opazili, da je bil ogenj na več krajih podtaknjen. Vse je, bilo polito s petrolejem. Ko bi se bil zločinski načrt posrečil, bi bilo v nevarnosti življenje štirih, v isti hiši stanujočih ljudi ter sosedna lesena poslopja. škoda bi bila ogromna. Natančno preiskavo vodi žandarmerija, katera je prijela nekega osumljenca, ki pa dosedaj krivdo še taji. — Vremenska napoved. Jugoslavija: Oblačno po vsej kraljevini. Dežuje v severnozahodnih krajih; toplota se je malo zvišala. Minimalna temperatura Plevlje 9, maksimalna Mostar 29 stopinj. Napoved za 6. oktober: Oblačno po vsej kraljevini. Deževalo bo po V6eh delih, posebno v zahodnih krajih, To-plota se bo nekoliko znižala v zahodnih in severnih delih, zvišala pa v ostalih krajih. — Telefonski promet. Ministrstvo pošte je dovolilo. da 6e otvori s 15. t. m. telefonski promet med Kranjsko goro in V6emi mesti v Grčiji. Pristojbina za triminutni pogovor je 5.70 do 7.50 zl. Irankov. — Novi vozni red »Ekspresc je izšel. Novi vozni red je stopil v veljavo dne 4. oktobra. Kakor običajno prinaša točne podatke o odhodih in prihodih vlakov na 51 progah v naši državi, številnih za nas važnih progah v bližnjem inozemstvu. Nadalje vsebuje vozni red vseh avtobusnih podjetij v Sloveniji, ki je sestavljen na podlagi podatkov kr. banske uprave v Ljubljani. Končno prinaša tudi vozni red paroplovnih družb na našem morju. Cena lični knjižici, kateri je priložena tudi karta prog. je 10 din. Dobi se povsod. — Tečaj za slovensko stenografijo, ki ga prireja Trg. društvo »Merkur« v Ljubljani, 60 pri- Otvorjena le nova juvelirska trgovina in delavnica za urarska dela vodena po priznanem strokovnjaku. BoZIt - Bazelj, Frančiškanska ul. 3. čne v petek, dne 15. oktobra t. 1., ob 7. Tečaj bo brezplačen. Prijave do vštetega četrtka, 14. oktobra, v društveni pisarni, Gregorčičeva ul. 27, med 8 in 14 uro. — »Putnik«, Ljubljana, priredi dvodnevni avtobusni izlet v Trst od 10,—11. t. m. Cena vožnje 120 din. Informacije v bilietarnicah »Potnika«. — Zveza stomatoloških društev Jugoslavije ima svoj redni letni občni zbor dne 10. oktobra t. 1. v Novem Sadu ob 10 dopoldne. Dnevni red: 1.) ]x>-zdrav predsednika; 2.) tajniško poročilo; 3.) blagajniško poročilo; 4.) poročilo vseh zveznih ekonomskih ustanov; 5.) reševanje predlogov upravnega odbora. — Udelcženci uživajo 50% popusta na železnicah potom jugoslovanskga zdravniškega -društva v Belgradu, Zeleni Venac 1—3, ker^ ima tudi Jugoslovansko zdravniško društvo istočasno svojo redno skupščino. Kolege ojiozarjamo, da predava v okviru kongresa sanitetni polkovnik dr. V. Jelinek, stomatolog iz Belgrada; razen tega se predvaja poučni zvočni film o čeljustni kirurgiji. — Tudi domači strokovnjaki priznavajo Ciril-Metodovemu zboru odlično kvalifikacijo. Ciprin priznava med drugim v »Jutarnjem listu« dne 6. jun. 1937: očitali smo kritike italijanskih kritikov in moramo priznati, da smo mislili, da so napisane iz same kurtoazije do prijateljskih tujcev. Toda moramo priznati in priznamo z radostjo, da smo se prevarili. Vse superlative, ki smo jih či-tali, je ta zbor popolnoma zaslužil. Ta zbor ima idealno izenačen zborovski ton: iz lirskega piana se prelije v impresivni fortissimo, ki spominja na orgle, a zamiranje njegovega pianissima na koncu pesmi je enako orkestralni igri. Konccrt, pri katerem bo zbor odpel izbrani spored, ki je žel z njim triumfe v tujini: v Rimu, Parizu in Bernu, bo v ponedeljek, dne 11. oktobra ob 20 v Unionu. Vstopnice v kinu Unionu. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani pri poroča sledeče novosti: Fatinger: Der Katechet erzahlt. Beispieleammlung. III. zaključni del. 736str. vez. din 130; Sebastian: Leuchten aift Wege. Stoff-u. Beispielsammlung fiir Predigt und Katecheee. 187 str. nevez. din 33; Hesse: Sammlung kleiner Vortršige iiber Katechismus-Wahrheiten. 47 strani nevez. din 27; Hock: Denn Dein ist das Reich. Sieben Rufe in die Zeit. 183 str. vez. din 46; lrija-teljici Elizabeti Kolarjevi, ostanek pa je prodala za 6 din sosednji družini. Pri Kmetičevi so jedli gobe trije člani, in sicer žena, 47 letni mož in 17 letna hčerka Vilma. Pri njih so se pojavili znaki znsirup- večjih vlomov v razne trgovine. Ljubljanska policija se je mnogo trudila, da bi nevarno vlomilsko tolpo prijela, kar se ji je sedaj posrečilo. Preiskava proti prijeti vlomilski tolpi še traja ter prihajajo na dan razni njem številni grehi. 1 Delavci, obrtniki! Danes, dne 6. oktobra, se začne tečaj za esperantski jezik na Cankarjevem nabrežju 7-1. V tečaju bodo poučevali delavci-esperantisti. " I Nočno službo imajo lekarne: mr. Šušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvctska ceeta 4 in mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 31. Maribor Češkoslovaški vojni minister v Mariboru Maribor, 5. oktobra. Danes popoldne ob pol 4 se je z brzovlakom pripeljal v Maribor češkoslovaški vojni minister s spremstvom. Vračal se je z manevrov jugoslovanske vojske in s študijskega potovanja po Jugoslaviji domov. Spremljal ga je brigadni general Miha,jlo StajiC iz Zagreba. Minister se je pripeljal v salonskem vozu, Iti je bil priklopljen brzoviaku. Na mariborskem kolodvoru so ga pričakovali poveljnik mesla general Mihajlovič, jx>džuj>an Franjo Žebot, magistralni ravnatelj Rodošek, j>redsednik Jugoslovansko-češkoslovaške lige dr. Kukovec, predsednik češkoslovaškega kluba Burež in drugi. Ob prihodu vlaka je vojaška godba zaigrala češkoslovaško in jugoslovansko himno. Češkoslovaški vojni minister je izstopil in se pozdravil z navzoč-ninii. Po desetmmutnem postanku vlaka je nadaljeval pot proti Češkoslovaški. Advokat dr. Cvetko Branko je otvoril svojo pisarno v Mariboru, Sodna ul. 9/fl. m Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico ima v nedeljo ob 6. zjutraj 6v. mašo s skupnim sv. obhajilom pri Materi Milosti. Popoldne ob 3. blagoslov z darovanjem. Vsi člani in članice vabljeni! — Odbor. m Ob 17. letnici koroškega plcbiscita bo v nedeljo 10. oktobra v Narodnem domu ob pol 11. ma-nifestaciisko zborovanje z dvema govoroma o splošnem položaju koroških Slovencev in z glasbenimi točkami. Zborovanje sklicujejo narodnoobrambne organizacije Ob po) 12. bo v frančiškanski cerkvi služba božja za naše borce, ki so padli v koroških bojih, m Prva predstava za abonente bo v četrtek 7. t. m, Uprizorili bodo odlično uspelo klasično rusko komedijo »Revizor« za red B. j *" "'i1 m Davčne zadeve. Dne 1. oktobra «!d'.'iospeli v plačilo IV. četrtletni obroki zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojni«,;sDne 1. novembra zapade v plačilo II. polletni obrok zemljarine. Davčni zavezanci splošnega davka na poslovni promet morajo predložiti prijave in plačati davek za III. četrtletje najkasneje do 30, oktobra. m Umrla je v bolnišnici v starosti 78 let gospa Jožefa Hirm, vdova po železničarju, Naj počiva v miru! m Z vrelo kavo se je do smrti oparil. Usodna nesreča se je pripetila v Činžatu št. 17. Pri po-sestnici Mariji Lamprehl se je smrtno ponesrečil njen 4-Ietni sinček Alfonz. Fantek se je zvečer igral v kuhinji, kjer je kuhala njegova stara mati kavo za večerjo, dočim se je otrokova mati nahajala pri delu izven hiše. Naenkrat je fantek prevrnil po sebi lonec z dvema litroma vreie kave. Dobil je opekline po vsem telesu ter je po nekaj urah hudega trpljenja umrl. m Ne zločin, ampak srčna kap. Včeraj smo poročali, da so našli v Vrhovdolu na cesti proti Lim-bušu posestnico Pavlo Čeh, ki je Ifežala mrtva, vsa modra in zatekla v obraz. Ker se je raznesla govorica, da je postala žrtev zločina, je drž. pravdni-štvo odredilo obdukcijo. Raztelesenje pa je pokazalo, da je pokojnica umrla, zadeta od srčne kapi, ki je bila posledica obilo zavžitega alkohola. m Mojstrska izpitna predavanja. Tečaj mojstrskih izpitnih predavanj se začne v petek, dne 8, oktobra, Udeleženci naj 6e zberejo ob pol 8. zvečer pred državno deško meščansko šolo v Krekovi ulici, Kdor se je pravočasno priglasil, dobi o tem še posebej pismeno obvestilo. m Obrtno gibanje. V mesecu septembru je izdalo mestno poglavarstvo 12 novih obrtnih pravic, istočasno pa ie bilo izbrisanih v obrtnem registru 10 starih obrti. m Sprejem v vojaško službo. Na mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11 so razvidni pogoji za 6prcjem v vojaško službo za 15 zdravnikov in 5 magistrov farmacije; rok za vlaganje prošenj je do 1. novembra. Razpisan je tudi sprejem gojencev v konjeniško podčastniško šolo v Zemu-nu ter 6e prošnje vlagajo do 15. oktobra. Repertoar mariborskega Narodnega gledališča Sreda, 6. oktobra ob 20.: »Marija Sfuart«. Premiera. Četrtek, 7. oktobra ob 20.: »Revizor«. Red B, Celje c Smrt kosi. V bolnišnici je umrl Mlinar Ivan, 46 letni dninar na Konjskem vrhu pri Lučah v ponedeljek, 4. t. m. Smrtna kosa je zagrabila tudi 82 letno občinsko revo Brinovc Nežo iz mestnega zavetišča v Medlogu dne 4. t. m.. V nedeljo je umrla v Novi vasi 83 letna občinska reva Roje Marija. Naj v miru počivajo! c Številne nesreče. Pretekli ponedeljek je padel pod voz pri Jurkloštru 10 letni posestniški sin Za-lokar Ivan iz Podpeči. Ko je hotel skočiti na voz, sta vola potegnila. Fant je prišel pod voz in kolo mu je šlo čez trebuh. Dobil je težje jioškodbe po celem telesu. — Istega dne je padla po stopnicah 5 letna hčerka pisarniškega sluge v Gaberju, Keinzl Truda. Zlomila si je levo nogo. — V Lahovini pri Marijagradcu je po nesreči zabodel z vilami v desno nogo svojo nečakinjo Hrašovec Antonijo. — Vsi se zdravijo v celjski javni bolnišnici. c Zvestega in dolgoletnega naročnika »Slovenca«, g. Mlakarja Martina, slugo na okraj, n«-čelstvu v Celju. 60 na njegovo željo prestavili za slugo v pisarno kraljeve banske uprave v Ljubljano. Na novem službenem mestu mu želimo obilo 6reče in zadovoljstva. Naša živinoreja Leta 1921. smo ob priliki ljudskega štetja v naši državi tudi izvedli štetje živine in so bili tozadevni podatki »udi že objavljeni. Tudi 1. 1931. je bilo statistično povpraševanje raztegnjeno na živino, vendar rezultati tega štetja živine niso objavljeni. Pač pa objavlja ministrstvo za kmetijstvo vsako leto v svoji letni kmetijski statistiki (zadnja je izšla za 1935) podatke o naši živinoreji. Sedaj so nam na razpolago tudi že podatki za leto 1936, in sicer po stanju ua koncu leta. Preden začnemo navajati podatke, omenjamo še način, kako se sestavlja ta statistika. Podatke dajejo občinski statistični odbori, ki obstojajo v vseh občinah (?). V teh odborih so poleg uradnih občinskih organov zastopani tudi zasebniki (2—4 vidnejši kmetovalci). Te podatke pošljejo občine okrajnim kmetijskim referentom, ti zopet banovinam, banovina dalje ministrstvu, ki končno podatke prekontrolira in tudi objavlja. V naslednjem navajamo podatke za našo banovino za leta 1930—1935 in 1936. Število živine je bilo naslednje: 1930 1935 1936 konji goveda prašiči ovce koze perutnina 54.801 388.522 307.359 40.547 10.988 1,109.10-1 čebelni panji 75.725 52.604 359.716 294.783 34.080 9.803 1,173.170 75.558 52.679 371.023 298.255 34.243 10.152 1,172.935 83.336 Iz teh številk je razvidno, da je v letih krize našega kmetijstva število glav živine pri nas znatno nazadovalo, razen perutnine, ki je po številu celo narasla. Od leta 1935 dalje pa se opaža zopet zboljšanje in število živine narašča. Med znatnejšimi razlikami pada posebno v oči nazadovanje naše ovčjereje. Če primerjamo podatke po štetju iz leta 1921, dobimo te-le primerjave: 1921 1936 govedo 479.106 371.023 konji 58.647 52.679 prašiči 303.917 298.255 ovce 74.427 34.243 koze. 23.690 10.152 perutnina 1,056.782 1,172.935 čeb. panji 59.783 &3.336 K tej tabeli bi bilo najprej pripomniti, da so rezultati za 1921 sestavljeni na podlagi štetja dne 31. januarja tega leta in da se zaradi tega že deloma ne dajo primerjati s stanjem na koncu leta. Vendar se nam ta razlika ne zdi tako pomembna kot dejstvo, da temeljijo rezultati za 1921 na podlagi štetja, rezultati za 1936 pa so izšli iz cenitev, ki se lahko več ali manj približujejo stvarnosti. Iz tabele je zopet razvidno nazadovanje reje drobnic, kajti predvntm je nazadovalo število ovac in koz, katerih je za polovico in še več manj kot leta 1921. Znatno je tudi nazadovanje od 1930 ua 1936. Tega nazadovanja pa v ostalih krajih države ni opaziti. Kajti število ovac in koz je znašalo v vsej državi: ovce koze 1921 7,011.204 1.552.759 1930 7,953.139 1,731.430 1935 9,211.101 1,895.905 1936 9,568.338 1,905.993 Kmetijska statistika prinaša za zadaja leta od 1933 dalje tudi količino medu iu voska, kakor je znašala produkcija v dotičnih letih. Tako je bil ocenjen donos medu in voska v Sloveniji v zadnjih letih v kg: med vosek 1933 362.516 23.995 1934 405.848 35.145 1935 405.609 45.921 1936 442.896 42.569 Iz tega pregleda jo razvidno, da je bil lani donos medu prav dober v primeri s prejšnjimi leti. Edino produkcija voska je nekoliko zaostala za ono iz leta 1935. V vsej državi cenijo produkcijo medu v letu 1936 na 4,820.875 kg, voska pa na 546.895 kg Odgovarjajoče številke za 1935 so 4,293.351 kg za med in 494.161 kg za vosek. V naslednjem podajamo še pregled stanja živine. za vso državo za leto 1921, 1930, 1935 in 1936 v tisočih komadov: konji goveda prašiči ovce koze perutnina panji Napredek živinoreje v vsej državi od leta krize sem je jasno razviden iz tega pregleda. Posebno znatno napreduje reja malih živali, dočim se iz primerjave za 1921 in 1936 vidi nazadovanje predvsem v govedoreji, deloma tudi v prašičjereji. Najznatnejši je napredek v čebelarstvu. Končno podajamo še naslednjo primerjalno tabelo, ki nam kaže, koliko živine od vsega stanja v državi se je nahajalo leta 1921 in 1936 v Sloveniji. V teh letih je imela Slovenija od vsega stanja v državi (v odstotkih); 1921 1930 1935 1936 1.069 1.161 1.201 1.216 4.960 3.812 3.982 4.074 3.373 2.924 2.932 3.126 7.011 7.953 9.211 9.568 1.553 1.731 1.896 1.906 15.075 18.822 20.760 21.505 534 657 744 782 1921 1936 konji 5.5 4.36 goveda 9.66 9.1 prašiči 9.0 9.5 ovce 1.06 0.36 koze 1.6 0.5 perutnina 7.0 5.46 čeb. panji 11.2 10.6 Iz pregleda je razvidno, da je edino naš delež pri številu prašičev napredoval, v vseh ostalih panogah živinoreje pa se je naš odstotni delež znižal. Naraščanje novih vlog pri Mestni hranilnici ljubljanski. V mesecu septembru 1037 so se dvignil« nove hranilne vloge pri Mestni hranilnici ljubljanski za din 3,566.831.80 na din 81,245.353.02. Naši kliringi. V starem klirinškem računu z Italijo-se je povečal od 22. do 30. septembra naš aktivni saldo od 41.8 na 42.0 milij. din. v ee večji meri pa se je povečal aktivni saldo v novem kli-ringu: od 17.3 na 20.1 milij. lir. — Klirinški saldo v prometu z Nemčijo se je od 22. do 30. septembra zmanjšal od 18.1 ua 15.6 milij. mark. — V kliringu z Romunijo se je naša pasivnost povečala od 22.7 na 26.9 milij. din, v kliringu z Madžarsko pa od 7.6 na 9.2 milij. din. Za povzdigo domače obrti. Pretekli mesec eo »e sestali v Belgradu organizatorji in predstavniki ustanov, ki se pečajo z domačimi obrtmi, da se sporazumno dogovore o možnosti zamenjave izdelkov hišne industrije. Vsi navzočni zastopniki: ga. Stella Vladescu, Bukarešta, ing. Vaclav Paleče, tajnik ju-goslovanskočeške zbornice v Pragi, ga. Dora Lan-kova iz Sofije, zastopnik vardarskc zadruge za domačo delavnost in končno naš zaslužni rojak ravnatelj Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt g. Božo Račič, so podpisali poseben zapisnik, v katerem jirosijo vse vlade onih držav, iz katerih so navedeni zastopniki, da naj podpirajo domače obrti an domačo hišno delavnost, da se odpravijo vse zapreke, ki sedaj zelo otcžkočajo uvoz in izvoz ter zameno ročnih del med posameznimi državami, posebno pa v onih državah, kjer bi to moglo bitn v korist najsiromašnejših 6lojev prebivalstva, poii-velo pa bi tudi trgovino. To bi imelo ugodne socialne in moralne posledice za sedanji družabni red. Oživela pa bi tudi trgovina med posameznimi državami. Podpisniki so sklenili izdelati tozadevne konkretne predloge in si jih izmenjati. Obvestili pa bodo v svojih domovinah naravno vse faktorje, ki imajo z organizacijo domače obrti poela. Želimo_ posebno prizadevanjem našega zavoda in g. Račiču, da bi se kmalu pokazali uspehi teh prizadevanj. Licitacije pri glavnem ravnateljstva državnih železnic. Glavno ravnateljstvo drž. železnic je razpisalo prvo licitacijo za dobavo železniških tračnic tipa 10 a v vrednosti 30 milij. din. Dosedanje licitacije niso uspele, ker je država zahtevala kreditiranje za 7 let, v novih pogojih je ta plačilni rok znižan na tri leta in se ponujajo menda samo Madžari. Če pa tudi ti ne bi hoteli dobaviti, potem bi dobave prevzela Zenica. — Nadalje je glavno železniško ravnateljstvo poslalo odboru za državne nabave ves material glede licitacije pragov. Pri tem gre za vsoto 65 milij. din. Pričakovati je odločitve še ta teden. — Državne železnice so eden največjih dobaviteljev starega železa, ki je danes tako potrebno jeklarski industriji. Zbranih je okoli 27.000 ton starega železa pri posameznih ravnateljstvih in bodo v kratkem tozadevne licitacije. — Ze, sredi poletja je bila licitacija za dobavo 10 nornialnotirnih in 10 ozkotirnih lokomotiv. Odbor za državne nabave je sedaj določil, da se da dobava za normalnotirne lokomotive domači tvornici v Slavonskem Brodil, za nabavo 10 ozkotirnih lokomotiv pa bo najbrž razpisana nova licitacija. Zadružni zbornik. Ob stoletnici roj6tva Mihe Vošnjaka, znanega zadružnega delavca je izdala Zveza slovenskih zadrug Zadružni zbornik, ki prinaša predvsem članek dr. D. Schauerja o Vošniaku samem in njegovem delu, nadalje članek dr. Bog. Vošnjaka. dr. Komljanca o bratih Vošnjakih in Ptuju, Frana Trčka o razvoju posameznih zadrug in njih skupin, pregled vsega slovenskega zadružništva v številkah, Iva Sancina Spomine na zadružno delo v Istri itd. V knjigi je mnogo ilustracij. Zbornik stane 30 din, dobi se v knjigarnah. Svetovna letina pšenice. Mednarodni kmetijski zavod v Rimu ceni svetovno letino pšenice na 913 milijonov metrskih stotov (brez Rusije m Kitajske), dočim je znašala lanska cenitev 832 milijonov met. stotov. Evropa bo dala letos 413 (lani 404), Severna Amerika 297 (238), Azija 171 (164) in Afrika 32 (26) milijonov metrskih stotov. 35. KOLO DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE ŽREBANJE I. RAZREDA DNE 20. IN 21. OKTOBRA 1937 DOBITKI: Din 64,991-000'. t. j. Din 671.000'— več kakor do sedaj 1 Cena srečkam za vsak razred: lh srečka Din 200'— V j srečke Din 100'- lU srečke Din 50a- IZPLAČILO DOBITKOV TAKOJ — BREZ ODBITKA! Strogo solidna postrežba! Glavna kolektura Državne razredne loterije A. REIN 1 DRUG GA3EVA8 ZAGREB ILICA 15 Naročila se sprejemajo samo DIREKTNO PRI NAS, ker nimamo nikjer agentoT in podprodajalcev. Imen dobitnikov ne dajemo v javnost pod nobenim pogojem. Borza Denar 5. oktobra. V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zacrebu in Belgradu na 237.20— 238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.57—8.67. v Zagrebu na 8.555—8.655, v Belgradu na 8.55—8.65. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.80—30.50, v Belgradu 29.65—30.35. Italijanske lire so beležile v Zagrebu 173.80 do 176.20. Nemški čeki so beležili v Ljubljani 13.60— 13.80, v Zagrebu 13.60—18.80, za' konec oktobra 13.50—13.70, za konec novembra 13.475—13.675, za sredo decembra 13.35—13.55, za konec decembra 13.375—13.575, za sredo januarja 1938 13.30 do 13.50. V Belgradu so beležili 13.70—13.80. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,208.638 dinarjev. Ljnbl j an a Amsterdam 100 h. gold Berlin 100 mark . . Bruselj 100 belg . „ Curih 100 frankov . . London 1 funt . . . Newyork 100 dolarjev Pariz 100 frankov . . Praga 100 kron . • • Trst 100 lir ... . — tečaji s . h • * i . p r i m o m. 2398.65 -2413.25 1740.03—1753.90 730.45— 735.52 996.45—1003.52 214.44- 216.49 1303.51 —4339.83 142.77— 144.21 151.78- 152.88 227.75— 230.83 Bolgarski slikar slovenskih planin Danes odhaja nazaj v Bolgarijo, da prisostvuje otvoritvi vsebolgarske razstave likovnih umetnikov g. Pavel Francaliski, ki se je mudil en mesec v Sloveniji, da slika izključno slovensko gorsko pokrajino. — Njegova specialjteta so gorski predeli, ki jih skuša upodobiti v najfinejših akvarelih, v katerih je pravi mojster. Gospod Francaliski, ki je v svoji domovini deležen velikega priznanja kot slikar domačih bolgarskih gorskih lepot Vitoša, Rila- in Pirin-planine, je velik prijatelj Slovencev, med katerimi se zdaj mudi že tretjič ter se je tudi dobro naučil našega jezika. Vprašali smo ga, kako je prišel da ideje, naslikati slovenske gore in on je pripovedoval : Prvič sem bil v Sloveniji kot turist z družbo ob priliki izleta Bolgarskega planinskega društva kot gost Slovenskega planinskega društva. Takrat sem se kot turist vnel za vaše gore in sklenil, da ob prvi priliki posvetim več časa njih lefiotani. Imel sem že svoj čas v Sofiji predavanje n lenotah Slovenije, ki je Bolgare vnelo za vas ter sem že tedaj obljubil, da bom eno razstavo napravil izključno iz slovenskih motivov. Zdaj sem prišel za mesec dni med vas in jih vse posvetil vašim goram. Prehodil sem Kamniške planine, slikal Skuto, Sedlo, Zoisovo kočo, Kamniško Bistrico, panoramo Grintovca in jx>vsod nalete) na krasne slikarske motive. In v Julijskih Alpah sem se mudil na Vršiču, slikal Sleme, Mojstrovko, Martulk, Srednji Vrh. Aljažev dom, Vrata, Severno steno Triglava, Sedmera jezera, Komarčo... Včeraj, ko sem ujel še zadnji lepi dan, sem na zadnji papir naslikal še Savico, tako da za Bohinjsko jezero nisem več imel materiala ter sem le občudoval te mistične barve globine, v katerih odsevajo okolne gore. Slikal sem v vseh svetlobah; in dasi jo bilo vreme precej megleno, sem imel več lepih dni. Kamniške planine sem primerjal naši Rilski planini, Julijske pa Pirin planini, kjer imamo se viijl vrh kot Triglav (Mu-sala 2925 m). Veliko hvaležnost čutim do SPD, kateremu bi se rad javno zahvalil kakor tudi bolgarski ligi; oba sta mi šla zelo na roko. Po vaših j)laninskih kočah sem bil povsod najbolje sprejet ter sem bil zlasti zadovoljen v Erjavčevi koči, kjer je gospodična Franca pela slovenske narodne pesmi, ki jih še posebno ljubim. Veliko eem se jih naučil. Seveda sem jaz pel bolgarske narodne in tudi turške, ki jih znam še iz turških časov. V Kamniku sta me sprejela slikarja Koželj in Cu-derman, ki me je z motorjem zapeljal tudi v Kamniško Bistrico. Kamnik se me je čudovito dojmil, saj je kot en sam muzej, majhen in slikovit ter s krasno okolico. Ne morem si misliti lepšega letovišča. V Ljubljani sem bil pri slikarju Jakcu, ki ga visoko cenim. Seveda tudi v Galeriji, ki je mi Bolgari nimamo; se pravi, zdaj zidamo novo poslopje, prej so slike visele kar v podstrešjih. Poselil seni tudi razstavo Kluba neodvisnih in priznam njihove težnje. Dane« sem bil na Černigojevi razstavi in spoznal njegovo grafiko, ki je dobra. Iz Slovenije odnašam najlepše spomine ter bom skušal priti pozimi nazaj, da napravim še kolekcijo slik pod naslovom s-Slo-venija pozimi«. Zda.i bom najprej razstavljal že. prihodnjo nedeljo na skupni razstavi bolgarskih umetnikov; potem bom pa tudi priredil posebno razstavo »Slovenskih gorskih lepot«, kajti od prej sem imel 5 akvarelov, zdaj pa jih nesem s seboj tudi čez trideset. Ob tej priliki bom tudi predaval o slovenskih gorah in letoviščih, za kar sem dobil na merodajnih mestih precej gradiva. Pri nas jo namreč za Slovence veliko zanimanje. Ko sem imel pred letom prvo predavanje, se je predavanje zaradi posebnih razmer dve uri prej začelo kakor je bilo naznanjeno, pa je bilo že tedaj toliko ljudi, da ni ostala nobena vstopnica. Hotel bi, da bi bili ti stiki še tesnejši, kajti Slovenci so ustvarjeni za to, da tvorijo most med nami in ostalimi jugoslovanskimi narodi. Potem bo sledila razstava »Slovenija pozimi«, in nato šele bom primerjal vaše lepote z našimi tako, da bom razstavil enkrat »Rilska-planina in Kamniške Karavanke«, drugič »Julijske Alpe in Pirin-planina«. Mislim, da bom s tem pripomogel k tesnejši medsebojni povezanosti, k sodelovanju naših in vaših umetnikov ter tudi pripomoči k poznavanju vaših krajev, ki so mi tako prirasli k srcu. Pa tudi k spoznanju vaših ljudi, kajti neko sofijsko društvo me je ze naprosilo, da po prihodu predavam o »slovenskem kmetu«. Tudi za to predavanje nosim 8 seboj material ter se zahvaljujem vsem, ki so mi ga preskrbeli. Najbolj pa se zahvaljujem SPD, ki mu naj ob mojem odhodu velja posebna zahvala. S svojo umetnostjo bom skušal prinesti tudi svoj delež k medsebojnemu delu slovanskega turizma.« td Curih. Belgrad 10, Pariz 14.35. London 21.525, Newyork 434.50, Bruselj 73.15, Milan 22.93, Amsterdam 240.225, Berlin 174.35, Dunaj 79.75 (81.&5), Stockholm 111. Oslo 108.175, Kopenhagen 96.10, Praga 15.235 (13.90), Varšava 82.25, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.52, Buenos-Aires 130.5. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 92.50—93.50, agrarji 52—54, vojna škoda promptna 410—414. begi. obv. 76—77, 4% sev. agrarji 51—58, 8% Bler. pos. 1)3 —94, 7% Bler. pos. 8-1.50-85.50, 7% pos. DHB 1)9—100, Trboveljska 240 bi. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 93 denar, agrarji 53.50—54.50. vojna škoda promptna 411—412, za konec novembra iu decembra 410 denar, begluske obveznice 77 denar, dalm. agrarji 75 denar, \% sev. agrarji 52.50 denar, 8% Blerovo posojilo 92.50—94, 7% Blerovo posojilo 84.00—84.50 (84). — Delnice: Priv. agrarna banka 197— 200, Trboveljska 250 blago, Gutmann 50—55, Isis 30 blago, Sludk. tovarna Bečkerek GOO—650, Osj. sladk. tov. 198 blago, Osješka livarna 200 blago, Dubrovačka 420—440, Jadranska plovba 420 denar, Oceania 275 denar. Belgrad: Državni papirji: 7% inv. pos. 93 den., aerarji 53.25 den., vojna škoda promptna 411.50—412 (412), begi. obv. 77.75—78 (78), dalm. agrarji 75.75-76, 8% Bler. pos. 95 bi., 7% Bler. pos. 85—85.25, 7% jx>s. DHB 100—100.50 (100.25), 1% stab. pos. 86—87. — Delnice. Narodna banka 7.500— 7.600 (7.500), Priv. agr. banka 201.50— 202.50 (202). Dunaj, 5. oktobra. Nevesela tendenca je bila danes v premoči. Špekulacija je večinoma prodajala papirje. Le pri malo papirjih so bili zabeleženi končno čvrstejši tečaji. V kulisi so znat-neje narasle delnice ^Staatseisenbahngesellschafti, kratko Steg imenovane, znatneje so popustili tečaji Feltena, Rime Murany in VVaagnerja. V zagradi so znatneje oslabeli nekateri montanski in kovinski papirji, bilo pa je nekaj zanimanja za specialne papirje, kot n. pr. Galicijo in Steyrermiihl. Beležili so (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donavsko-savsko-jadranska železnica, obligacije, 63.60 (63.75), delnice: Creditanstalt-Bankverein 275.25 (279), LSnderbank 72, Narodna banka 165 (165.25),. l)o-navsko-savsko-jadranska 20.10, Steg 27.95 (27.65), Steweag 28.75 (28.80), Maguesit 92.25, Trboveljska 27.87 (28.07), Alpine 48.75 (49.50), Rima Murunv 90.90, Steyr-Daimler-Puch 232 (233.50), Semperil 81.90 (82). 2itni trg Novi Sad. Vse neizprem. Tend. neizprem. Promet srednji. Somhor. Vse neizprem. Tend. neizprem. Promet srednji. Živina Dunajski praiiiji sejem, 5. oktobra. Prigua-aib je bilo 5732 pršutarjev in 5791 špeharjev, skupno 11.523 glav, od tega iz Avstrije 2617, iz inozemstva pa 8906. Sejem je bil dober in so cene I., II. pršutarjev narasle za 2—3, III. vrste pa za 3—5, I. poljskih za prav toliko. Madžarski veleposestniški špeharji so ee pocenili za 2—3 grose, kmetski špeharji ko obdržali cene prejšnjega tedna, banaški Špeharji pa so narasli za 1—2 groša. Cene so bile naslednje: špeharji I. 1.57—1.60, srednjetežki 1.55—1.56, stari 1.50-1.54, kmetski 1.58— 1.60, križani 1.05—1.73 111 pršutarji 1.50 do 1.80 šil. za kg živo (eže. Jeruzalemski DSA-hombnik. Martin V-12. k« Trte > višine 4000 m bombo, na zračnih manevrih v Kaliforniji, v Največje letalo sveta, ki ga Amerika dela za sovjetsko Rusijo. Nihče pa ne trdi, da je letalo za miroljubne namene muHi Krizanica Muftijev je več stotin. Tako imenujejo v moha-medanskem svetu tiste učenjake — po arabsko pomeni KKlločileCv —, ki odločajo po verskem kanonskem pravu v spornih zadevah. Mufti je vendar manj ko kadi, ki je verski sodnik. Toda če govorimo o muftiju, misli dandanes ves svet le na eno osebo, ki je Mohamed Amin al Iluesini, mufti Jeruzalema. Razmeroma je še mlad, ima 44 let, vendar je priplezal do svoje visoke časti že v 28. letu svoje starosti in ima v povojni Palestini vlogo nasprotnika Anglije in Judov. To pa dela — s pomočjo nekega Juda in z angleško upravo! Amin el Huseini trdi, da je potomec kalifa Alija in Fatime, hčere Mohameda. To potomstvo so mu pa že v bivši Turčiji oporekali najsrditejši nasprotniki, Našašibiji. Huseini izhajajo po resnici iz južnoafriškega Jemena in so imeli prej priimek ;>E1 Asvad« (Črni). Ko se je stari oče sedanjega muftija poročil z ženo iz rodu Huseinijev, 6e je začel tudi on tako imenovati. Mustafa Huseini (stari oče) je postal radi odličnih zvez s turškimi oblastmi, jeruzalemski mufti. Sledil mu je oče, nato stric sedanjega muftija. Amin el Huseini, rojen 1893, je imel tako vzgojo, kakršno imajo samo najbolj daroviti otroci fevdalnih arabskih družin. V Jeruzalem je hodil v versko šolo, nato v versko akademjio šejka Kaši da Rida v Kairu. Leta 1913 je šel na romanje v Me.ko; odtlej nosi naslov ->hodža«. Iz Kaira je odšel na univerzo v Carigrad. Svetovno vojno je prebil kot častnik v Smirni. Politično se je začel udejstvovati tedaj, ko so Angleži zasedli Jeruzalem. Kot uradnik v pisarni Hadad paše, arabskega svetovalca jeruzalemskega guvernerja sira Ronalda Storra, je imel vpogled za kulise razcepljene angleške palestinske politike. Tu se je v njem porodil sklep, da se postavi zoper angleški mandat in zoper judovsko obnovitev Palestine. Leta 1920 je s svojim prijateljem Aref el Arefom, ki je bil izdajatelj Angležem sovražnega lista >11 Suria il Dehanubia) Južna Si- Šola v F rane o vi Španiji Vlada nacionalne Španije je nedavno tole od-redila za šole: Šola, ki se zaveda svojih vzgojnih smernic, mora obdržati staro šego Marijinega eešeenja —, saj, če izvira iz ljudstva, spada h kulturi. Zatorej odloča komisija za kulturo in vzgojo: Člen 1. Po vseh šolah morajo imeli Marijin kip. Člen 2. Maja meseca morajo imeti učitelji z otroki pred tem kipom šmarnice, kakor je bilo prej v navadi. Člen 3. Vse leto morajo otroci pri vstopu v šolsko sobo in ko odidejo pozdraviti s pozdravom naših prednikov: »Ave Maria purisima« (Pozdravljena najčistejša Marija), nakar odgovori učitelj: >Sin pecado concebida« (Brez madeža spočeta). Člen 4. Dokler traja ta vojna, naj učitelji z otroki prosijo vsak dan Marijo za srečen konec vojne. Lopate na hladilnih obročih Za a vi one so motorji čeeto tako grajeni, da šmajo zaradi boljšega hlajenja cilindre nameščene v krogu. Take motorje imenujemo zvezdaste motorje. Na ta način se cilindri zelo dobro hladijo, obenem pa se zveča upor, ki ga ima letalo pri letenju. Ta nedostatek pa se da odpraviti z namestitvijo takozvanih hladilnih obročev. Hladilne obroče za motorje zvezdaste oblike poznamo že dolgo. Nova pa je vpeljava loput na hladilnih obročih. Zrak, ki prihaja od spredaj v obroč in teče preko vročih valjev, mora iztekati na zadnji strani obroča. Z loputami lahko režo na aadnji strani obroča zvečamo ali zmanjšamo. Ker je od velikosti reže odvisno ne samo hlajenje, ampak tudi upor, ki ga ima letalo (pri večji reži je upor tudi večji), dosežemo z lopu>tami poleg popolnejšega hlajenja tudi bolj gospodarsko izrabo energije. >Rad bi si dal lase ostrici. Ali naj suknjo elečem, ali sem lahko v njej?* .•Lahko imate tudi klobuk na glavi, prosim!« Rešitev z dne 29. septembra Od povsod Kakor igračke so videti jadrnice v oceanu, ko tekmujejo za darilo ameriškega predsednika. Med njimi je senca letala, od koder jc posneta ta slika Levi so ušli Tole se je zgodilo v nekem večjem mestu. Slavni cirkus naj bi iztovorij svoje zverine. Tovorni vagoni polni kamel, slonov, morskih psov, konj, gosi, oslov in še drugih živali, ki se dajo dresirati, so mirno čakali na slepem tiru. Neki delavec je hotel malo leve pogledati. Tedaj pa je ena teh zverin s šapo odrinila vrata vagona in zdajci je stalo šest zlatorjavih, mogočnih in za skok pripravljenih levov na tiru. Delavec je v strahu in trepetu pobegnil. Lasje so se mu naježili. Kar v hipu je bil ves tovorni kolodvor iz sebe. Neki uradnik je pograbil cev za vodo in vseh šest levov je obl.il mrzel curek vode. Uspeh poliva je bil ta, da so levi zarjoveli, preskočili ograjo in zdivjali naravnost v mesto. Lov »Edgar« je zavil v bližnji hotel. Hop, hop, po stopnicah navzgor v prvo nadstropje. Gospodična, ki je tu šele od jutra stanovala, je bila pravkar položila čevlje pred vrata. Ko jih je bila zaiprla, je malo prisluhnila in je zaslišala čuden ropot, ko da kdo njene čevlje premetava. Odprla je vrata in je zagledala ... Gospodična je zagledala leva, ki se je igral z njenimi čevlji! Srce ji je zastalo, prepričana jo bila, da se ji sanja, da spi in se ,ii sanja o levu. Vendar se .ji še nikoli ni sanjalo o takili levih, ki bi se s čevlji igrali, zato je zakričala, zaprla vrata, odprla okno in vpila, vpila, vpila. Lev »Iladubrand «je videl, kako je šel »Edgar« v hotel. Hadubrand je šel za njim, a ker Edgarja ni zagledal, je obstal v veži. V majhnem prostorčku v veži pa je sedel neki potnik. Ker je nekdo strahovito butal po vratih, je potnik nevljudno zavpil besedo na kalilca miru. Potem je vrata odprl. Zunaj je bil... Saj je bilo kar smešno! Potnik .je rekel: »No?!« V hipu je preudaril, koliko in kaj je popil. Smešno! Potnik je spet zaprl vrata in premišljal, kaj bi bilo storiti. Od ostalih štirih levov je eden zašel v otroški vrtec, kjer so je tiho igral z žogami; drugi je prišel v neko slaščičarno, kjer je ves upehan zlezel pod mizo. Tretji lev je obstal v parku, trgal travo, jo žvečil in metal proč. Slednjič je četrti lev zlezel v klet neke hiše, kjer je lovil miši. Levi so se prav dobro vedli. Toda ljudje ... Najprej je nastala panika, kakor so pozneje napisali listi. Vse se je gnetlo v veže in trgovine in je zaklepalo in zaslartjalo vrata. Taki, ki se sicer niso nikoli vozili z avtomobili, so klicali taksije in odrinili daleč ven iz mefita. Nekaj korajžnih oseb je s palicami teklo za levi — dokler se stražniki niso zavzeli za vso zadevo. Levi so se strahovito bali. Tudi redarji so se bali. Levi vendar niso karsibodi! Zato so redarji zgrabili za orožje in so potegnili svoje nove, lepe samokrese iz usnjatih torbic in so začeli neusmiljeno streljati. Kmalu so bile ceste polne mrličev. Levov pa za zdaj še ni bilo med njimi. Sčasoma so pa stražniki dobili tu dri leve na muho. Iz vseh kotov so jih spravili na dan. Levi so voljno umirali, in preden se je sonce potopilo na zahodu za gore, so mogli prebivalci hiše spet iti v svojo klet, otroci so se spet lahko igrali z žogami, v slaščičarni so ljudje spet mogli dati noge pod mizo in v parku so se dali redarji z vsemi šestimi, ustreljenimi levi fotografirati: ena in dvajset redarjev in šest Deve* dni-in noči je visel na vrvi hribolazec, Mo- nakovčan E. Vuzem, v višini 2300 m, na severni steni VVanner v Alpah. Vsega ozeblega so slednjič rešili, njegovega tovariša, ki je bil 200 m pod njim zdrsnil v prepad, 60 mrtvega potegnili izza pečin. Deset tisoč španskih otrok je zdaj v sovjetski Rusiji, ki so jih spravili v taborišče blizu Moskve. 902 vojni in 1615 revolucij je bilo v poslednjih 2500 letih na svetu. Najbolj krvava doba je bdi a v prvi četrtini teh let. Španija je imela največ vojn in sicer je bilo v 100 letih — 67 vojnih leit. Nato sledi Anglija 56, Francija 50 in Rusija 46 vojnih let v 100 letih. 40.000 Dieselovih motorjev so zgradili v letu 1936 in sicer jih je polovico zgradila Nemčija, polovico pa Anglija. 600.000 kubičnih metrov plina bo šlo v največji gasometer na svetu, ki ga delajo v rensko-westfalski rudarski pokrajini. To je toliko plina, kolikor bi bilo dovolj zraka za en mesec za mesto z 2000 prebivalci. Orjaška naprava bo visoka 147 m in bo v premeru obsegala 80 m. Neguševa žena, bivša abesinska cesarica, bo vstopila v koptski samostan v Jeruzalemu, kakor poročajo angleški listi. S tem je le izpolnjena abesinska tradicija, po kateri morajo abesinske vladarice, ki izgubijo prestol, vstopiti v kak samostan. »Moj mož je samo tri tedne na loto doma.c »Oh, to je pa hudo!« »Ni — saj kmalu minelc levov! Gospodična je obula čevlje in potnik je mogel iz kamrice na svetlo. Potem so obstreljene ljudi prepeljali nokaj v bolnišnico, nekaj pa v mrtvašnico. Cirkuški ravnatelj je vil roke v obupu radi težke izgube, delavca so koj spodili iz službe in državni pravdnik ga je dal zapreti. Cirkuški ravnatelj je tožil železniško upravo. Železniška uprava pa je zavrnila tožbo, češ, naj 6e pritoži na policijo. Tožbe še tečejo.., Vodoravno: 1. domača beseda za fotografijo, 6. moška oseba iz Schillerjeve drame: »Don Car-los«, 11. izraz pri ta rotiranju, 12. večje mesto v severnem delu Boke Kotorske, 13. velika sibirska reka, 14. domači obrtnik, 15. množinska oblika osebnega zaimka, 16. znani švedski kulturni mecen, ki je zapustil svoje premoženje znanstvu in leposlovju (1833—1896), 18. tuja beseda za samosi.lnika, 20. grška boginja, 21. druga beseda za naočnike, 22. spevoigra s petjem in godbo, 26. večje mesto na Češkoslovaškem ob istoimenski reki, 30. posebna vrsta pesmi, 31. frankovski vladar v devetem stoletju, 32. hrib nad Jesenicami, 33. vrsta dragega kamen ja, 34. znanstvena kratica za kemično prvino, 35. večji kraj ob Lonji na Hrvaškem, 37. tuja beseda za veliko azijsko državo, 39. večji kraj ob meji zahodno od Radgone, 40 hrib pod Belgradom, tudi velika časopisna agencija. Navpično: 1. druga beseda za okov, 2. kraj na Koroškem, 3. župna vas ob južnem robu ljubljanskega barja, 4. Lambergarjev grad pri Begunjah na Gorenjskem, 5. hunski poglavar, nekdaj strah Evrope, 6. ena od deveterih grških boginj znanosti in umetnosti, 7. nekdanji grajski uslužbenec, 8. del stroja, 9. znani francoski državnik, 10. turški državnik, ki je letos obiskal Jugoslavijo, 17. božanstvo starih Slovanov, 19. trgovski izraz za popust, 22. večje japonsko pristaniško mesto, 23. druga beseda za pogreb, 24. učenec Valentina Vodnika, Čopov so-olec, 25. glavno mesto večje balkanske države, 26. uglajeno vedenje, 27. vnsta zdravljenja z mrzlo vodo, 28. plemič v službi kakega vladarja, 29. tuja beseda za napev, 36. začetni črki imena in priimka slavnega poljskega pesnika epov (1798—1855), 38. začetni črki imena in priimka znanega slovenskega časnikarja (t 1871). Vodoravno: 3. Jurišač, 7. Gal, 9. Gosar, 12. Fa. ran, 13. Parapt, la4. Is, 15. Ra, 17. Kobilec, 18 Vazov, 19. Kisek, 20. Sap, 22. Banovec. Navpično: 1. Butar, 2. Pilat, 4. Ig, 5. Šafafilc, 6. Kopitar, 8. Saracen, 10. Sas, 11. Radovan, 15. Res, 16. Košar, 17. Livek, 21. Po. oq ■ rija) organiziral krvave demonstracije v Jeruzalemu.. Prvikrat so morali Angleži strogo nastopiti. Oba kolovodja sta pobegnila v Tansjordanijo in sta bila obsojena na deset let prisilne delavnice. A v deželo je prišel sir Herbert Samuel, prvi in do zdaj — edini judovski načelnik vlade. Prav takrat je umrl Kamel Huseini, jeruzalemski mufti. Aminov stric. Hud boj se je vnel za izpraznjeni stolček. Izvoljen je bil šejk Jaralla, toda Herbert Samuel ga ni potrdil. Potrdil pa je Amdna el Husei-nija, ki je bil šele na 4. mestu, in ga je pomilostil. Iz njegovih rok je mufti sprejel najvišje mohamedan-ske časti in službe. Tudi njegov prijatelj Aref el Aref je bil porniloščen in je zavzel mesto guvernerja iz Beršebe. Ves svet je zmajeval z glavo radi take nepojmljive plemenitosti Herberta Samuela, ki je pač upal. da bo novo in radikalno arabsko pokoljenje z novim režimom pobotal. V vprav narobe se je zgodilo. Mufti, ki je prišel do najvišjih časti in velikega bogastva — njegovi osebni dohodki iz vafka, mohamedanskih verskih zakladov, mu dajejo na leto 60.000 funtov in še 10.000 funtov verske doklade, torej skupaj 20 milijonov dinarjev, — je takoj namestil na vsa vplivna mesta po vsej deželi same svoje politične prijatelje in je nadaljeval svojo, mandatu sovražno politiko. V vse mo-hamedanske kraje je poslal delegacije, da bi nabrali denarja za obnovitev mošeje Al-Akse v Jeruzalemu; ta mošeja je po motšejah iz Meke in Me-dine, tretje največje svetišče mohamedancev. Zbral je 90.000 funtov. Globlji pomen te zbirke in še druge poznejše za zidanje arabske univerze v Jeruzalemu — te denarje je pa lani uporabil za arabske štrajke —, pa je pot do enega smotra: da bi se ves mohamedanski svet osredotočil pod njegovo oblastjo v Jeruzalemu in bi bila njegova moč lwlj utrjena. Huseini je zmeraj povsod pričujoč: danes obišče Perzijo, jutri Afganistan; niha med Bagdadom in Damaskom in gre v Kairo; skliče panarabskii kongres v Jeruzalemu; skuša spraviti indijske muslimane v svoje vplivno obzorje; nastopi kot mirovni angel v vojni med Sardijo in Jemenoni; ščuva h krvavim nemirom v Palestini in odpošilja delegacije v London in Ženevo. Zmeraj poln življenja, poln delavnosti in zmeraj v proti angleških vodah. Angleži ga mirno gledajo in pustijo delovati. Kako dolgo še? Tako že od leta 1929 venomer in nepo-trpežljivo izprašujejo Judje. Previdnost angleške politike je zagonetna. Za vsa ta nevarna muftijeva početja imajo Angleži gluha ušesa. Mufti je vedno močnejši. Toda izne-nada bodo Angleži udarili s tako strogostjo, ki bo tudi muftija iznenadila. Din8.000- DAJEMO ZA NAJBOLJŠE IDEJE Čitajte našo objavo jutri, dne 7. t. m. DIS DOMAČA INDUSTRIJA ŽARNIC Gledališče in koncerti Ljubljanska opera: o Evangeljnik" Med izredno množino opernih umetnin, kot jih je rodila predvsem operi tako naklonjena druga polovca preteklega stoletja, si je znal »Evangeljnik« Wilhelma Kienzla, kljub silno močni tekmi in kljub tudi takratni modernistični vsiljivosti raznih struj, pridobiti naklonjenost občinstva iu se vzdržati v repertoarjih opernih gledališč. Za to usposabljajo to opero razne vrednote, ki niso le mimo-bežnega značaja, temveč 60 zasidrane globlje v trajnih pozitivnih usedlinah človeškega življenja. Ta operna umetnina je sicer po oblikah svoje umetniške grajenosti preprosta in nič zavozljana. Pri rodno prikazovano dejanje je vpleteno v glasbeno snov, ki raete iz klasicizma, pa 60 močno povija v romantiko, ki ni brez vplivov wagnerjan-skega opisovanja s toni. Toda ta glasbena sestavina je polna zelo toplo občutene in neposredno utelešene motivike, ki ee je rodila iz močnega doživetja in iskrenega srčnega utripa in ki zmore prav zato človeka ogrevati zase. Nič velepomembnega ali problematičnega ni v tej glasbi; njen učinek je prav njena iskrena preprostost. Zato more nuditi v našem času, ki je ves napet in prekucuški ter ves zajet v suho racionalnost, človeku vsaj nekaj trenutkov prepotrebnega tihega miru in srčne topline. — Temu primerno učinkuje tudi vsebina dramatskega dejanja, ki zajema v svoji osnovi usodo krivično po zli maščevalnosti uničenega življenja, ki se pa odreši v spoznauju večnih duhovnih postav, ki v 6voji, človeku mnogokrat nepojmljivi modrosti vladajo vesoljni svet, javljajoč in upodabljajoč ee v čutnih pojavih življenja, kot objemajo tudi človeka na tej bedni zemlji. Umetnina je bila v svoji preprosto«»ti tudi na zunaj deležna bolj skromjlih priprav, a je v celoti vendar dosegla lepo podobo. Režiser Osip Sest je uredil sceno enostavno, pač pa 6e je potrudil v oblikovanju značajev posameznih oseb in v izdelovanju različnih srečanj. Tako mu je uspelo vzdržati v dramatičnem odrskem poteku vseskozi napeto privlačnost, čeprav se je ta v drugem dejanju nekajkrat hotela zamajati. Uspela pa je zlasti prva scena, vsa živahna in lepo urejena v prepričevalno skupnost. — Glasbeni del je vodil dirigent Niko štritof s toplim čustvom, kjer ga je umetnina zahtevala, in zopet drugod z napeto razmaknjenostjo, ki je potegnila orkester v močan — večkrat še celo v premočan, naši operi primerno premalo dušen zvok. — Pač pa se tokrat orkester ni mogel ponašati s pravo intonančno ubranostjo . Dejanje je osredotočeno v osebi Matije Freud-boferja. mladega aktuarja v samostanu sv. Otmarja, in po 30 ietib poetarnega, življenjsko uničenega, a notranje z usodo spravljenega evangeljnika, ki_ ga je upodobil kot gost Jože Gostič, (točasno že član zagrebške opere). Gostič (e v tej vlogi razvil svoja Resnica o Španiji (Konec.) V nekem zelo razširjenem tujem listu trdi nekdo, da se je ljudstvo v Španiji ločilo od duhovnika zato, ker duhovnik izhaja iz gosposkega razreda; in da noče dajati krstiti svojih otrok zaradi visokih pristojbin pri podeljevanju zakramenta.« — Na prvo odgovarjamo, da so bogcslovci v raznih semeniščih porazdeljeni takole: 6kupno število semeniščnikov je leta 1935 bilo 7401. Od tega je bilo plemiških sinov 6; bogataških z glavnico nad 10.000 peset 115; ubožnih in bolj ali manj ubožnih 7230. Na drugo pa odgovarjamo, da pred spremembo vlade od otrok katoliških staršev ni ostal nekrščen niti eden na de6et tisoč; pristojbina za krst je nadvse skromna, za siromake pa je sploh ni. 9. SKLEP Končujemo to že obširno pismo s prošnjo- da iiam pomagate objokovati veliko narodno nesrečo Španije, v kateri je s pravico in mirom, ki sta temelj skupne blaginje in tistega krepostnega državnega življenja, o katerem nam govori angelski učenik, šlo po zlu toliko vrednot omike in krščanskega življenja. Ker smo v političnem, socialnem in gospodarskem življenju pozabili na resnico in krepost, smo s tem priklicali nase to skupno nesrečo. Slabo smo bili vladanj, ker Bog daje. kakor pravi sv. Tomaž, zaradi grehov ljudstva vlado v roke hinavcu. Svojemu sočutju pridružite še miloščino svojih molitev in molitev svojih vernikov, da borno doumeli nauk pokore, s katero nas je preskusil Gospod; da bo naša domovina kmalu spet vstala in mogla dopolniti 6voje prihodnje naloge, ki jih dajejo slutiti naloge, izpolnjene v prejšnjih stoletjih; da se bo po naporih in molitvah vseh ustavila poplava komunizma, ki hoče uničiti božjega Duha in človeškega duha, edina stebra, ki sta nosila dela nekdanje omike. In to je delo dopolnitve z ljubeznijo do resnice o šjianskih zadevah. »Non est addenda afflictio aillietis. (Ni treba potrtosti potrtim dodajati).« Bolečini zaradi tega, kar trpimo, se je pridružila še ta, da nas v našem trpljenju niso razumeli. Še huje: množili so jo z lažjo, z zvijačo, z napačnim tolmačenjem dejstev. Niso nam izkazali nit časli. da bi v nas videli žrtve. Razum in pravico so tehtali na isti tehtnici kakor brezumje in krivico, morda največjo, kar so jih videla 6toletja. Podkupljenemu časniku, nesramnemu zakotnemu lističu ali španskemu malovestnežu, ki je z zaničevanjem na jeziku vlačil po svetu ime svoje matere domovine, so tako verjeli kakor glasu prelatov. kakor vestnemu preučavanju moralista ali kakor pristnemu poročilu nakopičenih dejstev, ki so žalitev za človeško zgodovino. Pomagajte nam razširiti res-Bico! Pravica do resnice ne more zastarati, predvsem ne, kadar gre za čast kakega-naroda. za ugled Cerkve, za rešitev sveta. Pomagajte nam s tem. da boste širili vsebino teh pisem, da boste pazili na katoliški tisk in katoliško propagando ter popravljali zmote neopredeljenega ali nasprotnega časopisja. Sovražnik je pesejal ljuljko v izobilju: pomagajte nam sejati dobro seme. Dovolile nam še poslednjo izjavo. Bog ve, da V Kristusovem duhu ljubimo vse in da iz vsega srca odpuščamo tistim, ki so prizadeli tako veliko škodo Cerkvi in domovini, ne da bi se zavedali, kaj počenjajo. Ti so naši sinovi. Sklicujemo se pred' Bogom in v njihov blagor za zasluge naših najboljša umetniška svojstva in jih podal v dosledno in enotno izoblikovanem petju ter v močni igri, ki jo lepo rasla iz prve kipeče mladosti v zrn učeno starost, vso modro in močno v odpovedi. — V vlogi samostanskega justioiarja je gost basist Julij Be-tetto stopnjeval svojo dramatično upodabljajočo silo do zavzetnib viškov. — Iskrena in pevsko prijetna je bila mlada varovanka Marta sopranistke 1. Ribičeve. Močna je v zadržanem čustvu čiste naklonjenosti in v lepem petju zajeta prijateljica Magdalena altistke F. Golobove. — Baritoniet Janko je dal učitelju Joanesu, bratu Matije, trdno in verjetno podobo, ki jo je (»odprl z dosledno, čeprav še ne prav sproščeno igro in z lepim petjem. — V postranskih vlogah so celoto trdno dopolnili: ptiskar barilonista Kolac.ie (prepričal predvsem v valčko-veni spevni), meščan bas-baritonista Perka. kmečki fant tenorista Gorskega (čigar glas bi pridobil s pravilnejšim oblikovanjem ustnic pri raznih voka-lili) ter krojača Kozobrada, kateremu je dal šegavo podobo Bojan Peček. Tudi čuvaj Sekulo in druge osebe, ki so jih upodobile škrjančevo, Škeletova, Ramšakova in Hauckova. so doprinesle k dobremu vtisu celote. Prav ugodno je razvil svoje sile tudi operni zbor ne le v petju, temveč tudi v živahni igni. V. U. Speti Po športnem svetu Japonski smučarji pridejo v začetku novembra v Avstrijo, kjer bodo trenirali predvsem v alpskih disciplinah. Del japonskih smučarjev pa pride kasneje v Skandinavijo. Znani športnik Evvry, večkratni ameriški olimpijski zmagovalec, je v starosti 62 let umrl. Ewry je bil svoječasno skakalec, ki ni imel sovrstnika, saj si je s svojimi zmagami na olimpijskih igrah v Atenah, Parizu, St. Louieu in Londonu priboril kar deset zlatih kolajn. Poljaki se potegujejo za švicarske telovadne inštruktorje. V Švica je orodna telovadba (Kunst-turnen) na zelo visoki stopnji. Zato je 6vojčas Ni-zozeinsica povabila švicarske umetnike na orodju, da vadijo tam vrhunske tečaje, sedaj pa se je nanje obrnila še Poljska, ki hoče spraviti tudi vrhunsko orodno teJovadbo na primerno stopnjo. Francoska smučarska zveza je na svojem zadnjem občnem zboru sklenila osnovati enotno narodno smučarsko šolo za vso državo. Za vodjo šole je bil predlagan svetovni mojster E. Ailais. Francosko smučarsko prvenstvo lota 1938 bo v Beuilu, nedaleč od Niče. Olimpijca Feina je težkoatletska zveza kaznovala zaradi prestopka športne discipline pri zadnjih svetovnih prvenstvih v Parizu z zabrano tekmovanja za dobo treh mesecev. Olimpijska zmagovalka Nemka Mauermaver, bi je te dni tekmovala v Inomastu izven konkurence v damskem petoboju, je zmagala s 317 točkami ter si osvojila krasno darilo žuj>ana iz Inomosta. Nizozemka Wahlberg je postavila pri plavalni tekmi v Gentii na 200 m (prano) nov svetovni rekord v času 2:56.9. Svetovno kolesarsko prvenstvo bo leita 1939 v Italiji neglede na to, da je kongres mednarodne kolesarske zveze, ki je bil v Kopenhagiru, hotel doseči, da bo prvenstvo v Italiji šele leta 1942. mučenikov, desetih škofov in tisočev duhovnikov in katoličanov, ki so umrli z odpuščanjem na ustnicah; sklicujemo se tudi na bolečino, globoko kakor morje, ki jo trpi naša Španija. Molite, da bi 6e v naši domovini pogasilo sovraštvo, da bi se zbližale duše in bi bili spet V6i eno z vezjo ljubezni. Spominjajte se naših pomorjenih škofov, toliko tisočev duhovnikov, redovnikov in odličnih vernikov, ki so padli samo zato, ker so bili zbrana vojska Kristusova. In prosite Gospoda, da bi dal rodovitnost njihovi plemeniti krvi. O nobenem izmed njih se ne more reči- d3 bi bil v uri muče-ništva omahoval; v tisočih in tisočih so dajali zgled najbolj vzvišenega junaštva. To je neven-ljiva slava naše Španije. Pomagajte moliti, in nad našo zemljo, ki jo danes namaka kri naših bratov, bo spet zasijala mavrica krščanskega miru in bosta spet iz razvalin vstali naša Cerkev, tako slavna, in naša domovina, tako rodovitna. In nad nami vsemi naj bo mir Gospodov, ker nas je vse Gospod poklical k velikemu delu za vesoljni mir- ki je uresničenje božjega kraljestva na zemlji z zidanjem Kristusovega telesa, Cerkve, ki nas je postavila za škofe in pastirje. Pišemo vam iz Španije, spominjajoč se rajnih bratov in bratov izven domovine, na praznik pre-dragocene Krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa, dne 1. julija 1937. Podpisali: 2 kardinala nadškofa. 6 nadškofov-35 škofov, 5 kapit. vikarjev. Sedaj je definitivno, da bo leta 1939 v Italiji in skoraj gotovo v Milanu. Greta Frederikson, danska svetovna rekorderka v kravlu na 1500 m, je postala plavalna učiteljica in bo dobila primerno namestitev. t> tem je seveda postala profesionalka in ne bo smela več tek morati z amaterji. — Predavanje SPD v četrtek, dne 7. oktobra i 1., ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Predavatelj g. Jakšdč Dušan, predsednik TK Sljeme v Zagrebu, bo z-nad 100 diapozitivi kazal slike s svojih tur po Transilvanskih Alpah. Pričel bo pri Goga-raški skupini, kaitero je prehodil od zahoda proti vzhodu ter se povzpel na številne vrhove, tako na najvišji vrh Negoj (2526 ni, Urlei (2427 m) in druge. Iz te skupine je krenil preko Brašova na 2240 m visoki vrh Piastra Cravjjui in na 2513 m visoki Bucegiv na Omu. Posetil je tudi kraljevski dvor v Sinaji ter 6e vrnil preko Oršave ter skozi Kazan v Djerdapu ob Donavi. Transilvansko pogorje je pri nas precej neznano in vendar za nas lahko dostopno, kor je blizu naše meje in ne zahteva obisk preveč časa. Predavanje nas bo seznanilo z lepotami teh planin ter ei bo mogel marsikateri planinec že letos napraviti primeren načrt za počitnice prihodnjega leta. Predavatelj je znani planinec, ki ljubi naše gorenjske planine, kjer ga najdete cesto ob sobotah in nedeljah. Cene vstopnicam bodo običajne, za dijake 2 din. Planinci, odzovite so vabilu ter pridite ]xislušat svojega planinskega druga, ki je živahen in zanimiv predavatelj. Mariborski šport. Klubi, ki želijo sodelovali pri VI. Pohorskem teku, se naprošajo, da pravočasno pošljejo prijave v smislu razpisa. Tekmovanje bo ..ob vsakem vremenu. Radio Programi Radio Ljublianoi Sreda, 6. oktobra,- 12 Zvoki naše dolin (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Domači napevi (plošče) — 1-1 Vreme, borza — 18 Mladinska ura: Oktober v naravi («. Miroslav Zor) — IS.20 Mladinska ura: Cas je zlato (k. Janko Siehorl) — 18.40 Industrializacija Slovenije — Železarstvo na Jesenicah (R. A. Kuharlj — 13 Cas, vreme, poročila, spored. obvestila — 19.30 Nacionalna ura: Porin< od LisinskoRH — o priliki 40letnice prvo predstave (Anton Dobronič) Zagrnil — 19.50 Šahovski kotiček — 20.00 Koncert oprrnib spevov. Sodeluje: Kdo. \ crn Majdičeva in Radijski orkester — 22.(10 Cas, vreme, poročila, spored —■ 22.15 Saksofon solo, igra gosp. Miloš Ziherl Oragi programi* Sreda, S. oktobra. Belgrad: 2n Pestre arije — 20.30 Vesela ura — 21.30 Poljudno pesmi — 22 Viol. in klav. konc. — Zagreb: 20 Oporni pri-nos iz Ljubljane — Dunai: 10.25 Simf. pri. na p]. — 20.40 Igra —21.40 Klav. Vonc. — 22.20 Zab. kouc. rad. ork. — Budimpešta: 20.30 Poljudna operna gl. 22 Konc. kvartetu -23.10 Cig. tri. — Trrt-MHan: 20.40 Pestra gl. 21 Simf. konc. — 22.20 Pester konc. — Rim-Rari: 20.40 Pestra nI. — 21 Ork. konc. — 21.50 Konc. godhr. na pihala — Praga: 111.30 Prenos opere — 21.55 Plošče — Varšava: 20 Plošče — 21 Chopinov konc. — Berlin: 20.10 Gluck-Bach-Schubert — VrntUlavn: 20.25 Ura — Franki url: 10.15 Pester koncert — Hamburg: 20 Klav. fantazije --Kolu: 20 Konigsberg — Konigsberg: 20 Pester več. konc. — Sluttgarf: 20.15 Vesela slušna igra. Kranj Prosvetno društvo v Kranju ]>riredi v sobolo zvečer ob pol 9 in v nedeljo popoldne ob 4 lepo igro »Izdaja pri Nova rit v dvorani Ljudskega doma. Dva zagonetna požara v okolici Kranja. V soboto zjutraj okrog 5 je iz neznanega vzroku izbruhnil požar ua podu posestnika Gašperja i/. Ilrastja. Sosedje so ogenj takoj zapazili in prihiteli ua jki-moč z domačimi pripravami, da so ogenj omejili. Kmalu je prišla tudi požarna hramba iz Brega in le tej in t-osedoni se je zahvaliti, da ni bilo vočje nesreče in da je bil ogenj pogaSen v tričetrt ure. Na prav tako skrivnosten način se jo 5. septembra vnelo gospodarsko poslopje Franca Novaku. Domnevajo, da je oba požara zakrivila ista požigalska roka. Škoda je delno krita z zavarovalnino. Opozorilo šoferjem in kolesarjem. Ker v Kranju in okolici popravljajo ceste v večjem obsegu in je vožnja ponekod sedaj res nerodna, so opozarjajo šoferji avtomobilov, motooiklisti, pravtako kolesarji, da vozijo prav previdno in počasi. V zadnjem času je bilo tukaj že toliko nesreč, da bi morali bili previdni in obzirni do pešcev, v katere mečejo zlasti sedaj, v deževnem vremenu, radi prehitre vožnje blato, posebno po klancih, katerih je v Kranju veliko. Jesenice Dva milijona znamk v vrednosti 250.000 dinar jev. Nihče ne bi mislil, da je v našem kraju — pri Sv. Križu nad Jesenicami tako lepa in bogata zbirka znamk. Zanjo vedo morda le redki filatelisti. I Na kmetiji, ki jo je kupila Bratovska skladnica, so na nedeljskem sestanku delegatov Brat. skladnice pokazali tudi to zanimivost. Zbirka šteje nad dva milijona različnih znamk — kompletnih zbirk in 1 posameznih vrednosti. Znamke so silno skrbno urejene in povezane v male kocke. Važnejše znamke so urejene v 8 velikih albumih. Zbirka jo zelo stara in jo je pričel zbirati oče sedanjega upravitelja posestva g. Fenca že pred 50 leti na Poljskem. Zbirko oskrbuje sedaj mladi g. Fene. Dne 3. oktobra je bil na Jesenicah ustanovljen tudi Ze filate-lis-tični klub. Občni zbor Triglavskega fantovskega okrožja jo bil dobro obiskan. Udeležilo se ga je 9 fantovskih odsekov. Občnemu zboru je prisostvoval 7,asitopnik Zveze g. prof. Žitko. Za novega predsednika jc bil izvoljen Jeseničan g. Stanko Savinšok. Vozni red veljaven od 4. oktobra Brzovlaki so zaznamenovani s črko B. Odhodi vlakov iz Maribora: Proti Ljubljani in Zagrebu: Trst-Ljubljana-Belgrad-Sušak-Split-Zagreb (B) 2.50 Ljubljana-Zagreb 5.05 Ljubi jana-Postojna-Zagreb 0.20 Trst-L.jubljana-Zagreb-Sušak-Split (BI 13.58 Ljubi jana-Postojna-Trst 14.15 Ljubljana-Zagreb-Belgrad 18.02 Zidani most-Ljubljana 21.40 Proti Čakovcu in Murski Soboti: Murska Sobota-Kotoriba 5.82 čakovec 8.37 Murska Sobota-Kotoriba 11.12 Murska Sobota-Kotoriba 17.00 Čakovec-Kotoriba 21.40 Proti Koroški: Ruše 4.05 Prevali«-Velenjc-Celovec 5.41 Preval je-Velenje-Celovec 13.20 Brezno-Ribnica 14.32 Prevalje-Celover. 18.48 Proti št. Ilju in Avstriji: Wien-Borlin-Waršava (D) 3.13 St. Ilj-\Vien 7.05 Št. Ilj-Wien 10.00 št. Ilj-VVien 13.05 VVien-Prnga (D) l«-30 št. Uj (sauio ob delavnikih) 18.38 Št. llj-Wicn -0-30 Prihodi vlakov v Maribor: lz Ljubljano in Zagreba: Trst-Ljubljana-Belgrad-Split-Sušak-Zagreb (B) 2.53 ! Ljubljana (i-36 ! Ljubljana-Zagreb 9.18 : Postojna-Ljubljana-Zagreb-Belgrad 11.48 : Split-Sušak-Zagreb-Trst-Ljubljana (B) 16.00 i Postojna-Ljubljana-Zagreb 17.22 Ljubljana-Zagreb 22.15 Iz Čakovca in Murske Sobote: fakovec-Kotoriba 6.36 Kotoriba-Murska Sobota 8.52 f'akovec 14.21 Kotoriba-Murska Sobola 18.33 Kotoriba-Murska Sobota 21.56 Iz Koroške: Rušo Prevalje Celovec-Prevalje-Velenje Brezno-Ribnica Celovec-Prevalje-Velenje Iz Št. llja in Avstrije: Berlin-Waršava-Wien (D) št. IIj (samo ob delavnikih) Wien-Št. Ilj Murzzuschiag-Graz-Št. Ilj Praga-Wien (D) Wien-Št. Ilj Wiea-St. Ilj 5.00 7.80 12.26 16.52 20.37 2.30 7.36 8.22 12.14 13.34 17.42 21.20 H Revolucija v gospodinjstvu O čisti in polira vse, vse .... B prava radost gospodinje in B postrežnice Novo pakovanje V zelene škatlje. z,hleT>jle pov$od. Razpis Občina Sv. Lovrenc na Dravskem polju, srez Ptuj, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: popolna srednja ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih jr vložili v 30 dneh po objavi tega razpisa v Službenem listu pri tej občini. Občina Sv. Lovrenc na Dravskem polju, dne 30. septembra 1937. ■■■■■■■■■■■»■■■■»»■■■■■■■■■■■■a Zastopstvo elitnih znamk radio-aparatov »Blaupunkt«, »Sachsenverk«, »Ingelen« „ Tehnik" J. Bani a i LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA CESTA 20 Prodaja tudi na obroke! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Triperesna deteljica Spisal M. Kunčič, — Ilustriral M. Sede). Sopihajoč kot kovaški meh so pritekli du cirkusa. 'Ravno v pravem času smo prišli! ' je vzkliknil Jožek in navdušeno plosknil z rokami. >Po-glejta, predstava se bo vsak čas pričela! TT >1'<-:i - m i< « ]L 1 F?- Ravnatelj cirkusa je sedel za mizo pri vhodu in prodajal vstopnico, v ospredju pa je stal cirkuški klovn v pisani obleki. Pačil je obraz, razbijal po bobnu in kričal na ves glas: Noter, noter, oče, mati, stric in boter!« »Pojdimo Je mil« je predlagal Peter. »Kje imamo pa denar?< je zaskrbelo Jo/.ka Nič se ne boj, to bom že jaz uredil,- jc mogočno rekel Peter. Ampak z opicama ne smemo noter,« se jc spomnil Nandc. V tem hipu je ravnatelj cirkusa posla! pozoren nu našo triperesno deteljico. No, kaj pa vi? jih je vprašal in zapičil vanje avojc kot ogljo črne oči. MALI OGLASI V malih oglasih valja vsaka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din 2—. Najmanjši znesek ta mali oglas Dia 10*—. Mali oglasi se plačujejo tako) pri Mročfla. — Prt oglasih reklamnega značaja se račnna enokolonska S mm visoka petilna vrstica po Din 2*56. Za plemena odgovore glede malih oglasov treba prflofifl znamko. II rt ¥ t • v v • \luzbe isce;o Starejša kuharica izkušena gospodinja, vešča gospodarstva, želi v župniščo ali za hišnico v Mariboru. Rašl, Zabjek 15, Ptuj. (a) mm\ Vajenca pridnega, poštenega, močnega, do 17 let starega, zdravega, ki ima zares veselje do trgovine — sprejmem v trgovino na deželi z meš. blagom in lesom. Naslov v upravi v Slov.« pod št. 159-16. (b) 1 Sluzbodobe Več dobrih tesarjev sprejme takoj gradbena družba inž. Dukič in drug - vodstvo v Trbovljah, (b Oferja sprejme takoj Dajčman Avgust, Počehova 22, p. Maribor. (b) Pekovskega pomočnika nealkoholika. skupnega delavca (Zusammenarbei-ter), in vajenca sprejme pekarna Feiertag. Maribor, Betnavska 43. (b) Manutakturna trgovina v Ljubljani sprejme za takoj prodajalko. Ponudbe pod »Vestnost 100« št. 3 5963 v upravo »Slov.«, b ■BESESmai Sijaj In nižine Pariza v velefllmu genljalnega režiserla Zločinec Iz tden bara Hirrj Baur — InkiSinov Danes poslednjič ! Drama slovaške lepotice le prikazana v najlepšem glasbenem pevskem filmu Maryša z na|boU8imi umetniki praškega narodnfga gledališča Jlflaa stepničkova, jaioslav Volta in Vladimir Borsky N al ve č |1 zgodovinski film Marija Stuart v glavnin vlogah Katarina nepburn in rredricd noreli Eden izmed obiskovalcev tega nima, ki ga bo določil fcrtb bo dobil modern damski klobuk po vzorcu Marije Stuart, model saloua Truda. Klobuk le razstavljen v Umonu. Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani. Krekov trs 10, tel. S7-68 GjSIIiIS: V Brežicah In okolici eo naprodaj hiše. krasna Btavblšča, vinogradi, sadovnjaki in gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. - Pojasnila pri Inž. Miklau Otmar, Brežice. (p> Prodajalka les prvovrstna moč, se sprejme v modno In konfekcijsko trgovino v Ljubljani. - Naslov se izvo v upravi »Slovenca« pod št. 15.960. (b) Perfektna sobarica z znanjem nemščine in zmožna kavcije, se sprejme. I3onudbc upravi »Slovenca« pod zn. »Hotel v Ljubljani« P 15.971. (b) HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje vnov-čuje po najboljši ceni in takojšnjemu Izplačilu — Izposluje vse bančne denarne, kreditne ln blagovne posle najkulantneje ALOJZIJ PLANINŠEK trg. ag. bančnih poslov LJUBLJANA Beethovnova ulica 14/1. Telefon 85-10. BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica št. 4(1 vnovčuje HRANILNE VLOGE bank in hranilnic, kupuje vrednostno papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni. Vnovčujem hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno Oblast, dovoljena pisarna RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka 12 Telefon SS-10. Srednje posestvo po možnosti z mrtvim in živim Inventarjem, na lepem kraju, kupim. Plačam z gotovino. Ponudbe upr. Slov.« pod »Srednje posestvo« P 15961. (p) Gramofonske plošče in gramofone bivšo tvrdke Rasberger dobite po raz-prodajnih cenah. Dalmatinova 10, nasproti hotela Štrukelj. O) i Jsff^HS Odeje (kovtre) ročno delo, polnjene s fino vato. klotaste 125 din, brokat 180 din, svilene 270 din — ima največjo izbiro nova trgovina Go-ričar, Sv. Petra cesta 30. Naprodaj vinograd z letošnjim pridelkom in precej velik gozd v bližini banovlnske ceste. — Naprodaj tudi večja trgovska hiša v lepem prometnem trgu v Posavju. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 15727. (p) Dobro idoči hotel na južnem Jadranu, z zemljišči in krasno plažo, naprodaj. Eventuelno se sprejme družabnik - strokovnjak za vodstvo s primernim kapitalom. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dubrovnik« P 15940. (p) Oddamo 2 sobne pisarne v I. nadstropju hiše kavarne Evropa, primerne za društva, korporacije, zdravnike, odvetnike in druga slična podjetja. — Več se poizve v pisarni dr. Moro. (č) DIJAKI: Išče se za visokošolko v boljši družini soba z vso preskrbo, po možnosti nemška in francoska konverzacija. — Navedba cene. Naslov v upr. »S).« pod št. 15942. (D) damske plašče v največji in najlepši izbiri, ler najsolidnejši cenil repa ne imore nlhCA ZamenJatamo stare plosce, gramofone, radio aparate za nove proti primernemu doplačilu. BELO BLAGO zelo dobro in poceni, rujava kontenina že od 4.80 din, bela od 5.80 din naprej le pri I. TOMŠIČ Ljubljana, Sv. Petra c.38 Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo, Povše-tova 10, telefon 25-91. (i MALIN0VEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — 6e dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. Štajerska jabolka vsakovrstna, nudi najceneje, dokler traja zaloga Cuček, Kopitarjeva 1. (1) VOLNA? dospela « kroji in navodila zastonj Pl. DRENIH LJUBLJANA Kongresni trg T Ženska ročna dela, tisk in materijal za šolo in dom SRAJCE moške - kravate, nogavice še vedno najceneje pri m I. TOMŠIČ Ljubljana, Sv.Petra c.38 Pozor! Prvovrstna, zimska, štajerska jabolka dobite po zolo ugodni ceni v trgovini žurman. Ob Ljubljanici 21, Kodeljevo. (1) VINA Vam nudi Centralna vinarna v Ljubljani v svoji posodi najugodneje TELEFON ŠTEV 25-73 Fige letošnje, dalmatinske, za žganjekuho, zopet na zalogi. Dalje tudi kislo zelje, repa in glavice za 6 a r m o v sodih po 25, 50 in 100 kg — po najnižji dnevni ceni. I. ORAŽEM Moste, Ljubljana. itanoianja Dvosobno stanovanje s pritiklinami oddam s 1. novembrom. Rožna dol., c. X. št. 27/1. (č) Trisobno stanovanje s kopalnico in pritiklinami, v novi hiši, center mesta, oddam mirni in snažni stranki. Naslov v upr. »Slov.« pod 15954. (č Petsobno stanovanje renovirano, v središču mesta, oddamo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.900. <č) Kakor umetnilc na svoji KLAVIATURI išče pravi ton za svoje glasbeno delo, tako morete tudi Vi madam, iz barvnih vzorcev rde-Fil »a lieo od Bonrjois izbrati pri svojem dobavitelju ono m-janso rdeči la za lice, ki se poda najbolj vaši lepoti. Nikar se ne zanesite samo na približno izbero. Zahvaljujoč barvnim vzorcem od Bourjois vam .ie omogočeno, da takoj pri nakupu izberete ono rdečilo, ki je najbolj primerno Vašemu obrazu. Fard pasteli od Bourjois so ročni izdelki, sterilizirani v pari in ostanejo na kvasti stalno mehki in puhasti do končne uporabe tor nikdar ne postanejo trdi. BOURJOIS 93-C ' A.P. V globoki žalosti naznanjamo prežalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni sin Boleslav Rak dijak šeste realne gimnazije 5. oktobra, po dolgem trpljenju, v cvetu mladosti, mirno umrl. Pogreb nepozabnega sina bo v četrtek, dne 7. oktobra 1937 oh 4 popoidne iz hiše žalosti Kodeljevo, Cesta ob dolenjski železnici št, 3 na pokopališče k Sv. Križu. L j u b 1 j a n a , dne 5. oktobra 1937. Žalujoča mati, tete, strici ter ostalo sorodstvo. ■r- ■ v Agnes Giinther: 109 Dušica - Rožamarija Mlada mati pa 6toji zraven ter polaga 6vojo belo roke na očetova ramena. Harro pa mirno nadaljuje svoje predavanje o svitanju v otroških možganih, o zavestnih valih in tako dalje. Knez ga pazljivo posluša in je docela pozabil opozoriti ga na to, da vendar ne gre, da bi mož opravljal delo otroške pestunje. Potem dobi mali pohlepnež svojo večerjo. Ako ni prehladno, sede Rožamarija na verando z dojenčkom ob prsih ter sklanja nad njim svojo zasanjano glavo. Harro pa se izprehaja z očetom jx> ozari, za obema se vali dim imenitnih smotk. Tamle ob robu travnika pa se cesto pojavlja nežna srnica. Tako raste in uspeva mali Henrik Friderik v gozdnem dihu, na cvetočem, sončnem travniku. Nekega dne je doživel tu 6voj prvi dogodek. Drzna žabica je skočila na njegovo odejo. Veselo je krik-nil od njenem jx>gledu, ko pa je odskočila. je za-plakal. Tekle 60 velike, svetle solze, prve v njegovem mladem življenju. V juniju je bilo mnogo hudih neviht. Knez je prebil marsikatero noč v velikem strahu, če se je domislil svojega ljubljenega gnezdeča v gozdu. Cesto ga ni več držalo doma in zajezdil je svojega konja v najstrašnejši nevihti. Brez vsakega spremstva je zbrzel v nemirno noč ter se hipoma pojavil v bukovem drevoredu, odkoder je v modrem svitu divjajočih bliskov zrl v hišne stene. Ko pa se je nevihta polegla, jc odjezdil domov. »llročiii hoče nevihto«, so rekali kmetje, ko eo začuli ponoči kopitne udarce knezovega konja ter 60 mu rajši odpuščali kvar, ki so jo povzročali njegovi jeleni njihovim poljem in travnikom Rožamarija pa je šepetala v polenu: »Domnevam. da prihaja oče.« liarro pa je odgovarjal: »To je divji lovec. Roža! Njegova pasja tolpa laja. čuki ga spremljajo, mačke mijavkajo in danes se oglašajo uboge duše. Čuj, kako odmeva njegov | 6trel preko vseh vrhov!« | »O Harro kako me je strah! Nehaj že vendar!« »Oveica, kdo ti kaj more. če je tvoj Harro pri tebi!« Kneginja je živela to poletje v Bratinecku kakor ujetnica. Vsakoletno zdravljenje v Wies-badenu je moralo letos izestati. Vsa je koprnela po tem da bi se rešila lastila. Rožamarija pa molči! Izgovarjati 6e ni nikdar dobro znala. »Torej nikakšnega odgovora. Ker si tako malo gostoljubna ...« »Mama.« vzklikne Rožamarija. Toda že je zopet umolknila kajti prav dobro sluti, da bo 6rečna. ko bo mačeha odjezdila. »... ne uvidevam. čemu bi se še dalje zabavale. Zbogom torej, draga Rožamarija. Želim ti, da bi za vso prijaznost, ki si mi jo doslej izkazala, sprejela zasluženo plačilo. Mnogo sem 6i že zabeležila. Rožamarija! Izza mnogih let...« Brž pograbi kneginja svojo jahalno krilo ter se poda za hišo kjer je čakal na njo sluga. Rožamarija je ni spremila. O tem obisku nista gosjxxla ničesar izvedela. V pozni jeseni istega leta je dovršil Harro v nekaj teonih v veliki dvorani brauneškega gradu sliko svoje soproge. Slika je namenjena za to dvorano. Harro je nazval 6vojo novo sliko: .Lipova princesa' Razstavil jo je in iznenada zaslovel. Rožamarija je oblečena v srebrno obleko. V laseh, ob starem zlatem načelku. ima dva šopka lipovega cvetja in listja. V ozadju je sama stara dvorana v razsvetljavi pojemajočega popoldneva in sicer je videti golo steno katero bi naj ta slika odslej krasila. Kneginja je bila dolgo na obisku pri svo|ih starših. Ena njenih sester je obhajala svatbo. Ob njenem povratku jo je presenetila vest o prodaji v Berlinu. To zimo bo torej morala prebiti v Braunecku! Brž se je domislila Rožamarije! Kneginja že dolgo ni videla Arna Schvvelma in ga tudi ne bo nikdar več. V Brauneck vendar ne more priti. Njegova pisma 60 začela izestajati, postala so redka kot dragoceni kamni. In če je že pisal, je modroval o jesenskih čustvih, o ove-nelin rožnih listih, o 6ivih meglah. Spesnil je bil nekaj pesmi. Dal jih je tiskati na čvrst papir, toda vendar bil jih je le neznaten zvezek. O samo-zatajevanju, o pogrezanju, o blaženem minevanju, o ogroženih jamborih, ki 6e oddaljujejo... To ni bilo kneginji všeč. Ko je streljal na strelišču in je tajinstveno zaplapolalo v njegovih dvobarvnih očeh, ji je bolj ugajal. Kaj naj počne z oddaljajočimi 6e jambori? Lipova princesa pa je zaslovela. Plemenitim damam se je zahotelo, da bi jih elikal Harro in neka slikarska akademiia mu je jxmudila mesto profesorja. V6e njegove 6like 60 postale na mah dragocenejše. Med mnogimi pismi, ki prihajajo dnevno, je posebno zanimivo ono. ki ga je prejel Harro od slovitega sodobnega umetnika, s katerim 6e je bil sestal v prejšnjih letih. Tega pisma 6voji radovedni Roži ni pokazal. Liubi Thoretein! Kakor ves svet. se podvizam tudi jaz. da si ogledam Vašo lipovo princeso. In to že vdrugič. Čim pogosteje jo vidim, tem boli 6e me polašča neka nemirna zaskrbljenost. Skrbim se za Vas! Svarim Vas. dragi Thorstein. ne dajte 6i zastreti oči s hruščem in truščem ki ga uprizarjajo zaradi Vas. Cul sem. da je ta plavolasa dražest Vaša soproga. Da bi bila zgolj Vaša ljubica! Tako pa se Vam ne bo nikdar več posrečilo, ločiti se od teh zlatih kodrov in rok. o katerih bi mogel Heyse napisati novelo. Neki sodoben, slovit pesnik poie: »Slikal |o je s papigo, elikal jo je s pismom, slikal jo je v bdenju, slikal jo je v 6panju.« Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cec Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič