Leto UDOV- St. 28S Poštnina plaćana Ljubljana, četrtek 17. 1942-XXI Cena so cent. -1- - v (JTRKUrs LSTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCENTJEVA ULICA 0 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za ogiaae lz Kraljevine Italije In inozemstva CTNIONE PUBBLICITA IT A LIAN A 8. A., MILANO — TKUECFON 31-22, 51-23, 31-24, Računi pri postno čekovnem Ljubljana Štev. 16-361 opoldne — a naročnina 1L—- CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per ta pnbbUcita orili nri meji med Cirenaiko in Sirtiko proti močnejšim sovražnim silam; nadaljnjh 16 tankov in nekaj sovražnih tonov {«• bilo uničenih« Živahno Je bilo delovanje letalstva na obeli straneh; a tnrazno letalstvo je Izgubilo v spopadih z nemškimi lovci 4 letala. Na tuniškem področju smo v akcijah iz-vidmških oddelkov ujeli nekaj severno-amerišl h ujetnikov. Nemški bombniki sn silovito in z nSpe-Itom napadli pristanišče Bono. Italijanski lovci su se v bližini otoka Lampedusa spopadli z vdjko skupino britanskih lovcev; v ponovnih silovitih spopadih je bilo sestreljenih 5 letal tipa »Spit-lire« in 2 letal] tipa »Beanfightere. Naša letala za dolge polet«' so pogodila Skladišča nafte v Tripolisu v žiriji ter petrolejske rafinerije v f5( lrutu. Ovc naši letali se /■ operacij tega dne nista vrnili. V alžirskih vodah je p dmornica pod poveljstvom ladijskega poročnika Alberta Longhija napadla sovražno eskadro križark In rušilcev ter z dvema torpedoma potopila tieko edinico. V Atlantiku je neka druga podmornica pod poveljstvom k rvetnega kapitana Car-ta Ffeccle di Cossata potopila parnika »Em-pire Ka\vk« in »Ombilin« v skupni tonaži 11.0G0 t«.o. * Skupina, k; se je v zraku nad Lamnedii-ftoci zmagovito zsrojjadla s sovražnikom, kakor javlja današnie vojno poročilo, pripada prvemu odredu lovcev ter je bila pod poveljništvom kapitana Pia Tomma-sellija. Iz nemškega vojnega poročila Nemško vojno poročilo pravi o bojih v Sredozemlja in Severni Afriki: V zapadni Cirenaiki SO se tudi včeraj nadaljevali močni boji z nadmočnimi sovražnimi silami. 16 britanskih oklopnih vozil In več topov je bilo uničenih. Nemški lovci s»o ob eni lastni izgubi sestrelili 4 sovražna letala. Pono£i je liilo pristaniško področje Bemroziia bombardirano z dobrim učinkom. Proti oskrbovalnim pristaniščem in letalskim oporiščem sovražnika v Alžira so bili Izvedeni nadaljnji uspešni letalski napadi. V vzhodnem Srcdo/cmljii so nemški lovci jta poequiju, ki jih ie zadržal v prisrčnem razgovoru Veleposlanik je nato priredil na čast komisaji sprejem, ki se ga je udeležila tudi zastopnica spansike ženske Falange. Pi-lar Pri«no dc Rivera z mnogimi drugimi falangietič-nimi hierarhu Nemški in ruimmski uspehi med Volgo in Donom Armir je zavrnil nadaljnje boljševiške napade — Pri To-ropcu obkoljeni sovražni oddelki se uničujejo —■ V 14 dneh so Sovjeti izgubili 441 letal Iz Hitlerjevega glavnega stana, 16. dec. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V ozemlju ob Teroku je bilo včeraj v zmagoviti obrambi sovražnih napadov uničenih 24 sovjetskih oklopnih vozil. Med Voljro in Donom so nemške in ru-munske čete v naskoku zavzele več močno branjenih krajev in krvavo odbile protinapade. Italijanske čete so odbile sovražne napade z v< likimi izgubami za Sovjete. Južnovzhotlno od Toropca je bil velik del Obkoljenih sovražnih sil uničen. Od 23. novembra do 15. decembra je sovražnik izgubil tukaj nad 30C0 ujetnikov, 836 oklopnih vozil in 227 topov. Število padlih znaša nad 14.000. Južno od Ilmenskega jezera so napadalni oddelki uničili več sovražnih bojnih postojank. Da Dnljnem severu so strmojrlavna *n bojna letala z dobrim učinkom bombardirala mesto in pristanišče Murinansk, naprave murmanske žta, ld dec. s. Regent HOfthjf je odlikoval armadnega generalu Janyja. poveljnika madžarskih 6et na vzhodni fronti 7. velikim križem madžarskega reda za zasluge s trakom in mečem. Visoka počastitev s tem odlikovanjem, ki jo bilo izločeno grneralu v njegovem glavnom s'a-nu po regentovem odposlancu, j«> priznanje sposobnostj in vojaške hrabi 1 • \ ki ju ie poveljnik madžarskih čet na vzhodni fronti ob mnogih prilikah pokazal. Htr/d Japonsko izkrcanje na Navi Gvineji Nadamfttje tzsvežne operacije v kitajskih provincah ssajigtiaj, 16. dec. s. Iz Side.-v-L pi očajo, da so Japonci izkrcali veliko število čet na Novi Gvineji in sicer na. obali Papuzije, severno od Gone. Ni še bilo točno javljeno, koliko sil je bilo izfcrcanih. AJlglosa&Ki viri zatijujejo, da razvija zavezniško letalstvo živahno delovanje, hoteč preprečiit novo izkrcanje ter odprtje noveg-a boj & a na Novi Gvineji. Zadnja poročila pa pravijo, da so se Japonci že uspešno izkrcali. Glavni ce. sarski stan tudi poroča, da je japonsko letalstvo me 1 24. novembrom in 8. decembrom zgubilo ali uničilo na tleh na Novi Gvineji 44 sovražnih letal^ petepilo dve patrolni ladji in dve prevozni ladji blizu Bune. V istem času je bilo zgubljenih 9 japonskih letal. San^haj, 16. doc. s. Iz uradnega viiT) se doznava glede nadnljnj h uspehov japon-sk h sil pri obširnih očiščevalnih operacijah, ki se vodijo istočasno v več oddaljenih pokrajinah, da je bilo ubitih 5000 čungkinšlch. vojakov,, 2000 pa ujttih v zadnjih treh mesecih v področju Vuhan, dočim znaša vojni plen več desetin topov. Z nenadnim napadom so Japonci pognali v beg znatne CungkmSke sile v področju Šankova ter uničili vse njih postojanke. Izkrcane sile so z bliskov-to akcijo osvobodile tudi odsek Hvangeja. Neka japonska mornariška edinca operirajoča ob ie-leznicj Kanton — Hankov. je napadla sovražno oskrbovalno kolono ter so polastila znatne količine vojnih potrebščin- Hov ve! hudih Ogorčenje zaradi nasilne Bangkok, 16. dec. s. Velike demonstracije, katerih se je udeležilo na desettiaoče Indijcev, so bile v Bombavu zaradi smrti zasebnega tajnika Mahat me Gandhija. Ma-hadeva v ječi Peone. Demonstranti so po cestah preklinjali Angleže in vzklikali svobodni Indiji. Po vesteh neke tajne indijske radijske postaje je bolehnl Mahadev umrl zaradi mučenja v ječi. Iz jetniške bolnice so ga prestavili v celico. Policija je razpršila demonstrante s svinčenimi palicami in je aretirala 400 ljudi. V industrijskem predelu Bombava je eksplodirala bomba, ki je skoraj popolnoma porušila predilnico neke angleške družne. Sedem oseb je bilo ubit dr. 40 pa ranjenih. Druga bomba je eksplodirala v nekem poštnem uradu. Neko vladno žitno skladišče so demonstranti zažgali. Tudi v Ahmedabadu so nastale demonstracije in spopadi pri katerih je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. V Renconu je policija napadla kolono demonstrantov, ki je skušala dospeti do jetnišnice. Policija je rabila orožje. Med demonstranti in agenti izgredov v Indiji smrti Ganđhijevega tajnika je nastala pravcata bitka, v kateri je nek! mlad Indijec iztrgal iz rok policijskega komisarja revolver in komisarja ustrelil. Koloktivne qlobe so bile naložene raznim krajem v okrožju S u rata. V Kolhapuru so Indijci vdrli v davčni urad in zmetali iz pisaaren pphjfitvo in listine. Oddelek Bet, ki je prišel takoj na pomoč policiji, je po srditi borbi izpraznil urad. Okrog 30 Indijcev je bilo aretiranih. Na kolodvoru železniške proge Kolhapur—Miraj je bilo zažganih 20 tovornih vagonov z živili, ki so bila namenjena angleški vojski. Doznava se nadalje, da je indijski voditelj Pt j Bahadur javno ožigosal zadržanje vlade podkralja »lo zaprtih članov kongresa O' žaloval je zlasti, da podkralj ni dovolil podpredsedniku Mahi Mukeriefu in podpredsedniku pokrajine Madras Raji Gopa-lakariju obiskati Gandhija v ječi. Bahadur je zaključil svoj govor rekoč, da Angleži s svojo slepo zatiramo politiko samo pospešujejo trenutek, ko bo Indijcem uspelo zopet osvojiti neodvisnost. Črna uva za Churchilla v parlamentu Berlin, 16. dec. s. Včerajšnja debata v angleški spodnji zbornici nud: angleškemu t;sku pri1 i ko za opozorilo, da je glavno vprašanje, ki povzreča skrbi Anglosasom, podmorniška vojna, ki ogroža angleško pomorsko oskrbo. Očitno so izredno visoke številke o potopitvah, k: so jih objavila nemška vojna poročila, vznemirile angleško javno mnenje bolj kr«kor bi Angleži rad-* priznali. Skrbi političnih krogov in prebivalstva so še večje zaradi skrajne rezerv'ranaosti Churchilla in admiralitete, ki nočeta objaviti natančnih številk o izgubljenem brodovju. Niti nedavne izjave ministrskega predsednika niso mogle pomiriti javnega mnenja. Zato je bil na včerajšnji seji Churchill obsipan z vprašanji in je prišel v pravcati križni ogenj kritik in vprašanj. Mnogi poslanci so bili zelo ogorčeni in so postavili Churchilla ob zid: Ali je res, da v nasprotju z uradnim.! zagotovili potopitve zopet stalno naraščajo? Kje je tista tako učinkovita obramba, o kateri vedno govori admira-IHeta? Ministrski predsednik je bil zelo slabe volje in ni znal odgovoriti na nobeno teh vprašanj ter se je omejil na prikazovanje funkc;j in organizacije borbe proti podmornicam. PoveVčeval je plodno udejstvovanje posebnega odbora, ki mu je sam predsednik in katerega naloga je. organizirati boj proti podmornicam. Močno je pohvalil generala Smutsa, toda nobene besede ni izrekel glede vprašanj, ki so bila pri srcu zbornici, to je o mesečm tona> , ki izgine na dno morja in o nispehihc proti podmornicam- Ministrski predsednfk, ugotavljajo v Berlinu, se je to pot vzdržal vsakih opti-mstičnih zagotovil, tudi najbolj splošnih, ter se ni upal osporavati resničnosti nemških uradnih poročil. Po končani debati skupščina ni vedela o tem oprašanju nič več kakor pred debato. Ostane dejstvo, kakor zaključujejo pristojni berlinski krogi, da sta nervoznost in alarm v parlamentarnih krogih in med prebivalstvom onstran Rokavskega preliva, povzročena zaradi zmagovite vojne nemških nodmorni c, pripravila Churchillu zopet črno uro v spodnji zbornici ter ga priselila, da se je dotaknil, čeprav z nepomembnimi besedami, perečega vprašanja, za katerega bi nekaj plačal, da ne bi bilo treba o njem govoriti. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, 17. decembra 1*42-XXI ■to?« 2^8 Predpisi za nadzorovanje gibanja in bivanja tujcev v Ljubljanski pokrajini Visoki kr.Tni»ar za Ljubljansko pokraj no t?lede na § 57. bivšega jugbeftovaiiskecu kazenskega zakon :k.a z dne 27. maja 1929, spro m en j enega z zakonom z dne 9. oktobra 1931, § 67. uredbe z dne 13. januarja 1930 o izvrševanju očuvalnih odredb in naredbo z tiri in dvajsetih urah <\1 prhoda v pokrajino je prav tako oproščen tisti tujec, ki se ji iz zdravstvenih razlogov nikakor ne more od-rcatii. kar dokaže z zdravniškim potrdiiirrm. Potmdfflo mora hkrati s prijavo po prednjem Členu izn čvti v prefcpteanein roku prt tamkaj navedenem oblastvu zaupnik tujca ali kdor ca sprejme ali mu streže. V takem primeru se mora tujec zaradi potrditve oddane pr :a\ c osebno zgfcusifts v štiri m dvajsetin urah potem, ko je ovira pre-nchnla. ( •!. 5 Prrjavo po Členu 3. se mora napraviti pi-smeno nn posebni prijavnici, ki jo mora prijavitelj p !;^ati. Čc ne zna pisati, pr:pomni to uradnik ki prevzame prijavo. Prijavnica obsega: a) popolne osebne podatke prijavitelja in njegovih ne več ko 16 let starih sorodnikov, ki so z niim: b) državljanstvo, na^odno-st. kraj navadne .-a iv\-a,:"čfl m odkoder prihaja: c) veroizpoved ;n raso. kateri pripada; d) dan in kraj vstopa v pokrajino, čc prihaja tuiec naravnost iz inozemstva: c) prt;lic in namen njegovega prihoda v pok ra.j: no; f) nameravano dobo bivanja v pokrajini in v Kraljevni: g) kraj. osebo aH ustanovo, pri kateri se jc nastanil; h) ali in Icaitertf poklic, obrt ali trgovino ali delo izvršuje ali namerava izsevati v Kraljevini in v pokrajini: na svoj račun ali v dm/bi z drugimi ali za tuj račun. OL 6. Oblastvo, ki je prevzelo prijavo, izda prijavitelju po pregledu listin, katere je tujec predložili v utemeljitev svoje prijave, in po ugotovitvi njegove istovetnosti projemno p* :-!:■.. če ni kakega zadržka za njegovo bivanje v pokrajini in pošlje dvojnik prijavnooe Kr. kvc&turi. Po^cšt potre!':a dokazuje polnm*cljavno, da jc tujec ustregel dolžnosti iz*člena 3. te naredbe. Potrdilo se mora uradnikom aili organom javne svmOBta na njihovo vsakokratno zahtevo« pokazati. Če preloži tujec svoje bivailišče iz ene občine pokrajine v drugo, mora v drugem odstavku člena 3. navedeno oblastvo. kateremu se predloži nadaljnja pri'java. tujcu odvzeti prejem.no potrd prejšnji prijavi m to zaznamovati na novi prijavi in na novem prejemnem potrdilu. OL 7. Imetniki prenočevali^ in predstojniki vzgojnih in učnih zavodov in zavetišč, bolntanle n t-Iravstvenih zavodov, posvetnih in verskih zajedndc ali vo'bče prenoče-vollišc za pfaciio morajo poučiti tujca o dolžnosti, ki jo ima glede prijave in nadzorovati spolnitcv te s tem. da zahtevajo, naj pokaže projemno potrdilo i/ člena 6. te naredbe, ćigar podatki se morajo vpisati v osebno knjigo prenočevalcev Imetniki prenočeval i .šč in druge, v prednjem odstavku navedene osebe morajo zahtevati od tujca, naj jim pokaže potrdilo v štiri in dvajsetih urah po njegovem sprejemu, čc pa ta kljub zahtevi potrdila ne pokaže, morajo v tem obvestiti oblastvo. navedeno v drugem odstavku č!eoa 3. te na- Či. 8. Oblastvo javne varnosti, zbor kr. karabin jer i ev. kjer pa teh ni. občinsko oblastvo lahko vsak čas povabjo tujca, da predloži listine o is tove t nost i. katere mera imeti, in da se izkaže. Če se v predpisanem roku ne 7*ias:. odredi oblastvo javne varnosti lahko njcijtA-privod po organih javne varnosti. cv:c jc kai p->v.da za dvom o osebni istovetnosti tujca, se glede njega lahko odredi preiskava njegovih osebnih Dodatkov. Čl. 9. Kdor iz katerega koli vzroka sprejme tujca v svojo silužbo. mora v treh dneh od dne. ko ga je sprejel, sporočiti v členu % te naredbe navedenemu oblastvu njegove osebne podatke in nadrobno navesti, v kakšni službi se tujec uporabi\a ter kculiko časa bo predvidoma zaposlen. Prav tako mora v štiri in dvajsetih mah Sporoč't: omen'enemu oblastvu. da je c'už-benc razmerje prenehalo, da je tujec odšel in kraj, kamor odhaja, če prestopi tujec v drugo službo v istem kraju, je treba navesti njegovega gospodarja. Ce ie službodavec kolektivna ustanova, je za tako sporočijo zavezan njen predstavnik. člen 10. Izpolnitev predpisov prednjega člena ne odvezuje tujcev osebno od zg!a-silne in prijavne dolžnosti po členih 3. in 4., zadnji odstavek. člen 11. Kdor odstopi po kakSnem i10m naslovu tujcu lastnino ali užitek kmetijskih ali stanovanjskih nepremičnin, ležečih na ozemlju pokrajine, mora to pis-neno naznaniti v drugem cdstavku člena 3 navedenemu oblastvu, in to v roku desetih dn\ ter pri tem navesti natančne osebne podatke tujca in ob kratkem tudi vsebino c dir topne pogodbe. Naznanitev se mora opraviti tudi takrat, če jc obvezna zaprosba predhodne poobla-st.tve za odavrjiLne pogodbe, ustanovne ali prenosne pogodbe o stvarnih pravicah na nepremičninah ali o rabckup;h o nj'h, v; ^ sklenjeni na već ko pet let, po določbah kr. ukaza z dne 7. maja 1942-XX št. 645, kakor tudi kadar je pri prodajah na javni dražbi zdražitelj tujec. V slednjem primeru je dolžen opraviti naznanilo zapisnikar. V primerih iz prednjega odstavka mera prijava navesti tudi podatke pooblastilačga, odloka. Člen 12. Visokj kemisar lahko prepjve vsem tujcem ali posameznikom bivanj« v določenih občinc.h ali krajih. Taka prepoved 3e priobči preko krajevnega oblastva javne varnosti. Če tegra n1 r>a preko poveljni^tva kr. karabinjerjev. a če tudi takega ni, po občinski or^anin. Fn* obči se pa lahko tudi z javnim razglasim. Tujci. Iti prelomijo prepoved, se iahko odstranijo po organih javne varnosti, v hujSili primerih pa tudi internirajo ali iz-ženejo. člen 13. Določbe prednj-h členov se ne uporabljajo na inozemske državne ali v-jd-ne poglavarje, na člane svetega kolegija in člane diplomatskega in konzularnega zbora. ćlen 14. Na obmejnih prehodih in ✓ vežah ali v dvoranah hotelov in na drugih mestih, kjer se dajejo prenočišča preti pia-čilu mora biti vidno nab t prep's členov 1., 2.. 3.. 4., 5., 6., 7.. 8.. 12. in 13. te naređue v italijanskem, nemškem, slovenskem in hrvaškem jeziku. H. poglavje O izgonu, zavrnitvi in odstranitvi don 15. Tujčev izgon, ki ga odredi sodno oblastvo po § 57. bivšega jugoslovanskega kazenskega zakonika z dne 27. maja 1^29. spremenjenega z zakonom z dne 9. oktobra 1931. je vselej dokončen. Poleg izgona, prepisanega v kazen^Kih zakonih, se z odlokom Visokega kcmiaarja izženejo tujci brez imovine ali ki se pehajo z vlačugarstvom ili opravili, ki zakrivajo delemržnost ali s postopaštvom ali beračenjem. Če se pojavijo na meji. jih je tvcba zavrniti. ćlen 16. Poleg primerov iz prednjega člena se z odlokom Visokega komisarja lahko izžene in poš'je s prisilno potovn;co ali zastražen na mejo tujec, ki prebiva ali se mudi prehodno v pckraj'ni: a) če je obsojen zaradi zločinstva, čeprav zanj ni določena ali se ni izrekla stranska kazen izgona; b) če je ovaden zaradi prestepk? podpisov o bivanju tujcev -i 1 i predpisov, izdanih za zaščito javnega reda in notranje varnosti; c) ki se ne more izkazati ali če je tvez sredstev; d) ki je prestopil cdredbo o odstranitvi, internacij1 ali odpravi v domovino; e) iz razlogov javnega reda. Ob istih okolnostih se tujec lahko zavrne na meji- Določbe tega elena ne veljajo za [Talijane, ki niso prJstojni v Kraljevino. Člen 17. Namesto izgona odredi Vi.-- >ki komisar lahko z odlcltcm. da se tujec odstrani ali polije na mejo s pr silno potov-nico ali pa internira. Člen 18. Sadno oblastvo mora trKeset dni pred kencem zaporne kazni tujca, cb- | sojenega za kako zločinstvo iz točke a) prednjega člena 16., obvestiti Visokega I"o- j misarja z zgoščenim porrčlom o storjenem i kaznivem dejanju, njegovih okoln;stih in obsojencev! osebi, kakor je razvidna iz pravdnih spisov, in po'.eg tega navesti, "di je za tega tujca vložena prošnja zi i z: o- i Čitev. Člen 19. Ce Visoki kom'sar m'sli, da ni i treba cdredti izgona aH smatra za j umestno, da cdložj po sodnem oblastvu }.q ; odrejeni izgon, ker je druga država vio^.'a prošnjo za izročitev ali pa iz drugih razlogov, poroča ministru za notranje pasle j in odredi medtem pr par tujca. Člen 20. Izgnan' tujec se ne sme brez posebne pooblastitve Vis:kega komisarja povrniti na ozemlje ookraj:ne. Ce prelomf prepoved iz prednjega odstavka, se takoj pripre in kaznuje s kaznijo zapora od dveh do šestih mesecev, simo ali združeno s kazal j jo v denarju od dva do deset tisrč lir. Po prestani kazn* se tujec iznova 'z?3ne. člen 21. Tujec s prisilno potovnico se ne sme oddaljti z odkazane poti. Ce bi se oddaljil, se zapre in kaznuje z zaporno kaznijo od dveh do Šeatih mesecev, sam-; al* združeno z denarna kaznio od dva do dc »et t'sr-č lir. Po prestani kazm se odvede na mejo Člen 22. če je treba odpraviti v domovino tujca, glede katerega ni pogojev za izgon, obvesti Visoki komisar o tem pristojnega konzula rad j merebitnih ukrepe v ali 7>a pošlje, če gre za državljana sosednje c'r-žave, tega na mejo s prisilno potovmr.j ;n poroča o tem ministru za notranjs poa.e. Člen 23. V odloku o izgenu. cdstranifvi, internaciji ali odpravi v domovino, se je treba sklicevati na določbe členov 20. in 21. te naredbe. Člen 24. Ce se tujec zapre ali se os^ono javi, mora oblastvo javne varnost' o tem takej poročati Visokemu komisarju. Glede tujca se odredi preiskava njegovh podatkov in zas-išba. zlasti odkod prihaja in zakaj je odšel iz domovine. Dokler ne odloči Visoki komisar, se prijeti tujec, če ni brez sredstev, poteouh, brezčasten zaradi zločinstva ali v povratku zaradi kršitev določb o b vanju tujcev ali v političnem pogledu sumljiv, lahko izrustj s pogoji, ki se cblastvu javne varnosti vidijo potrebni. Določbe prvih dveh odstavkov tega člena se uporabljajo tudi. kadar je treba izročiti tujca zaradi kakršnega koli kaznivesra dejanja sednemu oblastvu. HI. poglavje Prehodne, končne in kazenske določbe Člen 25. Tujci, ki so na dan objave te naredbe že v pokrajini, si morajo, če jih še nimajo, priskrbeti v roku tridesetih dni potni list ali drugo enakovredno, listino o istovetnosti, iz katere je razvidno njih državljanstvo in ki jo je izdala država, kateri pripadajo, če nimajo državljanstva pa država, v kateri imajo svoje I stalno bivališče. Poleg tega se morajo do vštetega 28. februarja 1943-XXI zglasiti pri oblastvu, navedenem v členu 3., da napravijo prijavo bivanja. Člen 26. Imetniki prenočevališč in druge v členu 7. navedene osebe morajo v štiri in dvajsetih urah po preteku roka, navedenega v drugem odstavku prednjega člena, zahtevati od tujcev, oskrbovanih ko stopi ta naredba v veljavo, prejemno potrdilo o prijavi bivanja. Če se jim potrdilo ne pokaže, morajo v naslednjih štiri in dvajsetih urah obvestiti oblastvo kakor je predpisano v drugem odstavku člena 7. te naredbe. Člen 27. Tisti, pri katerih so na dan uveljavitve te naredbe tujci v službi, morajo opraviti naznanilo po prvem odstavku člena 9. v roku desetih dni po tem dnevu. Naznanilo je obvezno tudi v primeru, če je službeno razmerje prenehalo na dan pred dnem uveljavitve te naredbe. V takem primeru mora obsegati tudi navedbe, predpisane v drugem odstavku člena 9. in se mora napraviti v treh dneh po dnevu uveljavitve te naredbe. Člen 28. Če so bile v Ljubljanski pokraj ni ležeče nepremičnine odstopljene v last ali uživanje tujcem pred dnem uveljavitve te naredbe in je ta odstop še v veljavi, se mora opraviti naznanilo po členu 11. v roku desetih dni po dnevu uveljavitve naredbe- Člen 29. Izpolnitev dolžnosti iz naredbe z dne 4. junija 1941-XIX št. 38 in iz člena 8. naredbe z dr:e 11. septembra 1941-XIX št. S" ne oprašča od "izpolnjevanja dolžnosti iz te naredbe. V ničemer niso spremenjeni predpis- za uvedbo in voditev registra prebivalstva v občinah Ljubljanske pokrajine, odobreni z naredbo z dne 25. aprila 1942-XX št. 94. Izpolnitev dolžnosti -z pričujoče naredbe ne oprašča dolžnosti iz členov 9-, 10.. 11.. 12.. 13., 15. in 26. omenjene naredbe in obratno izpolnitev dolžnosti Iz navedenih Členov ne oprašča od izpolnjevanja predpisov pričujoče naredbe. Člen 30. Kolikor ni dejanje huje kaz-tivo in ne slede na uporabo policijskih ukrepov po tej naredbi se kaznuje s kaznijo zapora do dveh mesecev, samo aH družen o z denaarno kaznijo do pet tisoč lir; a) tujec, ki se — razen v primerih tehtno upravičenega zadržka — zaloti brez listin, predpisanih v čl. 25., v času po roku, dolcčenem tamkaj; b) tujec, ki se v določenem roku ne zgla-si pri oblastvu in ne napravi ali ne potrdi prijave iz členov 3., 4-, zadnji odstavek, in iz člena 5., ali k-; noče pokazati prejem-nega potrdila, če se to zahteva po členih 6-, 7. in 26., ali če ne ustreže pozivu oblastva javne varnosti po členu 8., da naj se zglasi v roku. ki ga oblastvo določi; c) imetniki prenočevališč in druge v členu 7. navedene osebe, če ne zahtevajo, da se pokaže prejemno potrdilo in ga ne zaznamujejo v osebni knjigi gostov ali ne naznanijo, da se pokaz po členih 7. in 26. ni izvršil; d) tisti, ki sprejmejo ali Imajo tujca v ?rvoji službi a tega ne naznanijo v določenem roku. kakor je predpisano v prvem in drugem odstavku členov 9. in 27-; e) kdor je po členih 11. in 28. zavezan, pa ne vloži v tamkaj določenih rokih naznanila o odstopu nepremičnin v last ali uživanje tujcem: f) Kdor nima, dasi je zavezan, izvezenega prepisa izvlečka iz te naredbe, predpisanega po členu 14.; g) tujec, ki prelomi prepoved bivanja v določenih občiinah ali krajih, kakor mu je bila priobčena po drugem odstavku člena 12. te naredbe. Člen 31. V prednjem členu določene kazni izrka v ljubljanski občini Kr. kve-stura. v drugih občinah pokrajine pa upravno oblastvo prve stopnje po skrajšanem postopku, določenem v naredbi z dne 26. januarja 1942-XX št 8- V primerih, obseženih v členih 20. :n 21. je za sojenje pristojno Vojažko vojno sodišče Višjega poveljništva oboroženih sil Slovenia-Dalmazia. oddelek v Ljubljani. Člen 32. Ta naredba, s katero se razveljavljajo naredba z dne 4. junija 1941-XIX št. 38. člen 8. naredbe Z dne 11. septembra 1941-XIX št- 97 in vse druge, njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan 1. januarja 1943-XXI. Ljubljana, dne 11. decembra 1942-XXI. Vjsokj komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli (Železnica KOLEDAR Dane«: četrtek, 17. decembra: Lazar DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pomladne vode Kino Sloga: Hiša strahov Kino Union: Dekleta za možitev Razstava. Mu>ič-S< dej-Zonić v Jakopičevem paviljonu Razstava Franceta Pavlovca v Galeriji Obersncl Razstava slikarja MthoHč« tn ktpnrj.t Tlneta Kosa v salonu Jake Oražma v Pra-žakovi ulici DEŽURNE LEKARNE Dane*: Pr. Ptcccli. Blci\veisova cefta 6. Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus, Moste — ZaloSka cesta 47. Imenovanje župana občine Kočevje Visok-; komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291. glede na naredbo z dne 24. januarja 1942-XX št. 12 o uvedbi županov :m glede na naredbo št- 224 z dne 25. novembra 1942—XXI, s katero sta bili občini Kočevje-mesto in Kočevje-okolica spojeni v eno samo občino, odloča: Grabrijan M loš pok. Alojzija se imenuje za župana obč ne Kočevje z veljavnostjo od 10. decembra 1942-XXI. Komisarju okrajnega načelstva v Kočevju se naroča, da izvrši to odločbo. Ljubljana, dne 3. decembra 1942-XXI. Visokj komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Izprsi ckr&žnega ssdišča Fčag&a Župančičeva že osemindvafsetič pred sodniki Tsisrat je cctožeita vlceta, ki ji je prinesel 13-868 lir Tretji p o ki a si »DOBRE KNJIGE« TRVGVE GULBRANSSEN: IN VEČNO SUME GOZDOVI ■■■■■nHiifflinnoBBBnanonHBn ie Izšel! Naročnikom %r ";\ene đofttvljfttl đaaffi V podrobni prodaji so dobi v hnftpirBall po 10 lir za broširano in *j lir z no i/dijo. Iz Spodnje štajerske — \ovi grobu v L V v sebnica LttJtt von Peball, star.i M let: s*o-dar Jožo Ivančič, star 76 let; hlftn \ pocestnim Marija Gornik, stara C9 let in MMb* niča Antonija 2ižek, s-tara S3 lot. — Predavanje o grBfologiji. Ljudjflca univerza v Mariboru je prirod k v soboto zanimivo predavanje o grafoioglji, Pie.' *vai je sodni Izvedenec Siejrriod Ranitsctu Pivi je začel proučevati graf, lo tri jo kot vedo Ludvik KJage* ki je napisni o nji tudi obširno delo p^«1 naslovom sPsiva in rna-čaj«. Predavatelj je ponazoril svoj" predavanje z zanimivimi skioptičnimi si kami. — Nesreče. Nogi sta si zloi.i • letal hlapec Janez Petrič iz Sv. Lovrenca na Pohorju in GS-letni pcmožni dtl vec Ivan Sobšok, ki je Eadobil še dl Ig \ ] Godbe« Oba sta se ponesročla med delom. V min_ morsko bolnico* so prepeljali 521etno po-sestnikovo ženo Terezijo Ogrin iz št. Lovrenca na Pchorju, ki si je | -vala Kvo roko in 2S-ietnega mizarskega pomočniki Franca Dobnikarja Iz Spcd. Polskave. Ljubljana, 17. decembra 521etna v Zabavi pri L tijj rojena samska postrežnica Magda Župančičeva je stalen gost zatožnih klopi. Ni nvnilo so pol leta, kar smo poročali o neki kazenski raspravi proti njej. Bila jc obs jena na 27 kazen, ki jo sedaj prestaja v zaporih ljubljanske jetnišn'ce. Med tem se ji jc ponud la nova priložnost za njeno picfesjomlno tatinsko delo in izkor stila jo je stoodstotno. Drža'. 1q tožilstvo jo jc rbtožilo zaradi dveh tatv:n, ki so jo prinesle skoro 11.000 lir vreden plen. Obtoženka s?veda marsikaj taji. Sodniki pa so ji že cb otvor'tvi razprave pevedali. da pride za njo vpoštev samo priznanje. Za dobrohoten opomin pa je bila giuha. še nikoli n: Magda naravnost in brez izgovorov priznala svojih grehov. Dejanja že, teh glede na izpovedi pr č ni bilo mogeče tajiti, krivde pa n'koli. Zgovorna kot najboljša branjevka ali krošnja r najprej vse zamka. p:tem pa. ko ji postajajo sodnikova vprašanja prevroča, počasi počasi p-o-pušča tak le do polovice. Drugo polovico vztrajno taji in pričakuje, da bodo tc!:ko popust:Ii tudi sodniki. Če je bila že sama tako »uvidevna«. Naravnost nikoli ne odgovori rada. Ce jo vprašate, ali je stvar bela ali črna. veru bo povedala, da jc na primer vis ka. docela, težka in podobno. Če boste heteli d'biti odgovor na svoje vprašanje, ji boste morali vsaj petkrat presekati njeno zgovprn-o besedovanje, šele ko bo uvidela, da res ne gre drugače, bo ali umolknila, ali pa končno dala pravi cdgo-vor. Magda je nekoč služ:la kot postrežnica pri Ani J. Letos se je zgodilo, da so njeno bivšo delodajalko zaprli. Magdis je zato zvedela in z izgovorom, da ji je naročila, naj p:skrbi za red na stopnicah. k.i vodijo v njeno stanovanje, je prišla v hišo. Stranki, ki je hranila ključe, je povedala, da ji je Ana pisala fn jim naročila, naj akrbno pazijo, da ne bo kdo kaj ekradel. Njej je naroč la čistiti stopnice. Kako se je zgo "do. da je Magda potem prišla tudi do kijučav stan c vanjo, ni še do kraja pojasnjeno. Vsekakor priš'a je do njih in z njimi se ji je ponudila sijajna piilcžnost. Magda ti ne bda vredna svojega priznanega slovesa, ko bi je ne izkoristilo. Zdelo se ji jc najbolj varno, če stvari zaprte Ane enostavno prevzame v s veje »varstvo«. Drugim ni bilo za zaupati merda bi še kaj odnesli, sa^ se je Magdi že pri prvem pregledu stanovanja zdelo da so neznanci brezvestno izkoristili prilko. Kakor da je od boga poslana reš tel jica. edino ona. čeprav je bila že neštetokrat kaznovana zaradi tatv:n in se Ana ni niti r-spomnila da bi jo presila za tak: velikodušno uslugo. No. ker Magda sama ve. kaj se ob taki priložnosti spodobi. Je brž začela spravljati stvari, to se prav; sploh vse križem kra-že-m. kar ji je pr šlo pod roko. v vrečo in f j h prenišati deloma na svoje stanovanje j deloma k svejim znancem. Obtožnica našteva nič manj ket 95 predmetov, ki jih je j ^prevzela*, med njimi največ oblek, perila, posode in gotovine 3700 lir. Opravila je pravo selitev. Vzela je celo stenske okrase, knjige, ptjčnico. spom'nsko knjigo in še mnogo drugih sličnih drebnarij. Na razpravi se je zagovarjala, da je vse to napravila samo »iz prijateljstva«. Nikakor ni hotela priznati, da bi bila odnesla toliko, kolikor navaja cbtožn;ca. Le približno polovico stvari da je odnesla- in to samo v shrambo. Denarja celo nič nI vze^a. V stanovanju je bila samo dvakrat. Enkrat ni nič odnesla, drugič pa je naložila vse, kar je hotela »spraviti«, v eno samo vročo in odnesla. Potem nj bila več v stanovanja. Predsednik se je nekaj časa trudil, da bi ji skero pri vtakem detajlu predočil. kako priče drugače izpovedujejo o njenem ravnanju, kakor ona sama. Pomagalo pa ni mnogo. Končno se je naveličal: »Eomo pa tako napisali v zapisnik kakor se zagovarjate. Z vami se ne bom dosti prepiral. Kakcr hočete. Dobro pa bi bilo za vas, da si koga poiščete, ki vam bo vaš zagovor verjel c K razpravi je bila vabljena kot priča samo cškodovanka. Ker je branilec predlagal, da bi povabil: še tri druge priče in je senat njegov predlog sprejel, ni bda zaslišana. Povabli so jo. naj se ponovno javi 29. decembra ob 9., ko se bo razprava nadaljevala. Med tem bo lahko Magda v ce'ici še naprej premišljevala, kako bi kazalo nastopati na pr hodnji razprav;. Mnogo ji najbrže ne bo nobeno izvijanje pomagalo. Kazen bo tokrat verjetno zelo huda. Saj gre za zločinstvo po 5 317, po katerem je zagrožena kazen robije najmanj petih let. čeprav ji bodo sodniki pokoro omilili, jo bod gotovo odmerjali na leta ne pa na mesece. Mlsdi podstrešni podgani Brivski p-močnik Janko in delavec Stanko sta včeraj prvjč sedla na zatožno k:cp. Lepo oblečena sta žc na zunaj pokazala da sta segla po tujem blagu bolj iz mladostne objestnosti in zavedena po v ozadju stojoči prijateljici, kakor zaradi pomanjkanja V podstreSju neke hiše. ki je že skero na periferiji, se je pri vdovi z mlado 21 letno hčerko Br'gito redno shajala večja družba mladih ljudi. Dekleta in fantje k: so jih družile mladostne smpatjje. V isti hiš! je tudi gostilna in gostilničarka je imela na podstrešju spravdjene večje koli-č:ne enotne in koruzne moke ter fižola. Med stane van ji in podstrešnimi shrambam; so na hodnku s ključem zaklenjena vrata. Eden mladih cbjestnežev je nekoč odtegal spodnjo desko, se splazil skozi odprtino in šel pregledovat podstrešno shrambe. Ora-zil je zalogo živil in svoje odkritje zaupal prijateljem. Beseda je dala besedo in. ko je gest'lnjčarka odkrila tatvino, je manjkaiO že 40 kg enotne moke. 30 kg koruzne in S kg fižola. Oč!tna sled je vodila naravnost v stanovanje omenjene Brigite. Aretiral so Janka in Stanka, ki sta priznala, da sta večkrat ob:skala živilsko zalogo. Janko štirikrat. Stanko pa dvakrat. Večino ukradenega blaga sta razprodala in denar zapia-vfla za kino. cigarete in podobne stvari, ki zapeljujejo dozorevajočega mladostnika. Nekaj moke pa sta izročila Brigiti. ki je nekoč za vso družbo spekla jabolčni zavitek. Obtoženca sta se izgovarjala edino glede količine ukradenega blaga. Ker je dejansko mogeče. da je še kdo drugi udeležen pri tatvinah, so sodniki verjeli njunima zagovoroma. Obsojena sta bila na 4 ozirem?. 2 meseca strogega zapera in na delno povračilo škode okradeni gostilničarki. Po čl. 2. amnestijskega dekreta jima je prestajanje kazni odloženo pogojno za dobo pet let. Obe razpravi je vodil kot predsednik sos Ivan Brel;h in dr. Julij Felaher. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Hinko Lučo vnik. Iz Hrvatske — Dva milijona kun /a nove šole. Na področju tehničnega oddelka v Karlovcu so odobreni letos večji zneski za razna javna dela. Za dograditev še nedograjenih in za gralitev novih šolskih poslopij v župi Po. kupje jo odobrenih 2,000.000 kun. — Gradnja delavskih domov pri Saraje>-vu. V Rajlovcu pri Sarajevu grade več delavskih stanovanjskih hišic. V ti namen je bilo razlaščeno večje zemljišče in država je plačala lastnikom blizu 7,000.000 kun odškodnine. — Zamenjava Jngoaleveiislcfll državnih obveznic. 22. novembra je potekel rok za izročitev jugoslovenskih državnih obveznic v zamen javo za obveznice Nezavisne Države Hrvatsko. Zamenjava se vrši na pod_ lagi berlinskega sporazuma n*!.s!e«Lstvenih držav o razdelitvi dolgov bivše Jugoslavije. — V Zagrebu grade novo pOfttno P° !' je. Pri glavnem kolodvoru v Zagreba grade novo poštno palačo, ki je že pod streho. Za gradnjo novega poštnega poslopja je odobrilo prometno ministrstvo prvotno milijonov kun, toda kredit se bo moral znatno povečati, ker se cene gradbenega materijala in tudi delavske mezle znatno poskočile. Na sprednji strani je poslopje štiri_ na. zadnji pa trinadstropno. Samo naprave pnevmatične pošte bodo veJJale nad 100 milijonov kun. Vsi stroški bodo znašali okrog 400 milijonov. — Regulacija, terjatev in obveznosti do Madžarske. Oddelek za zunanjo trgovino v ministrstvu narodnega gospo larstva J6 pozval vse hrvatske državljane, naj mu prijavijo terjatve in obveznosti do Madžarske. Vso terjatve in obveznosti, nastalo pred 9. aprilom 1941 morajo biti prijavi j« >-ne. Prija vi ti pa ni treba terjatev odnosno dolgov do bivše jugoslovenske države ali njenih ustanov. — DubrovnKko gledališče podržavljeno. Z odlokom notranjega ministrstva je bilo razlaščeno poslopje Bondinovega glolali.šča v Dubrovniku, ki jo prešlo tako v državne roke, dosedanji lastniki so pa dobili p: i_ merno odškodnino. Poslopje je bilo doZlej last skupine Dubrovničanov, ki so Imeli svoje lože in tudi svoj dobiček. Vec" 1 •■' je bil v gledališkem poslopju kino, tako dn s • je le redko uporabljalo v čisto kulturne namene. Poslopje bo preurejeno in potem bo imel Dubrovnik st:dno gleiaJJide, kar pomeni za mesto veliko kulturno pridobitev. GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek. 17 decembra: ob 16.30: Oče. -Premiera Red premjer-ki. Petek. 18. decembra: ob 15.: Večno mlada Šaloma. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 19. decembra: ob 16.30: Ples v Trnovem. Izven OPERA I ćetrtek. 17. decembra: ob 16.: Gasparone. Opereta. Red Četrtek. I Petek. 13. decembra: ob 17.: Vokalni in Instrumentalni koncert v korist Udruženja gledaliških igTalcev. Cene od 20 lir navzdol PODOBNOST — Oprostite, ali niste vi brat gospoda Petriča? — Ne, jaz sam sem ta gospod — Ah. zato sem takrj opazil to neverjetno podobnost! Štev, 288 »SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, 17. decembra 1c42-XXT Stran S Avgust Strindberg: „Oče" k današnfi premieri v Drami — Avtobiografske Stiindbergovih delih Ljubljana, 17. decembra V sv« •vrni dramatski literaturi je težko na; I i matika, čigar dela bi bila v toliki meri i ijaka izpoved, kakor so Strind- rgo^ Ce izvzamemo dela zgodovinske-i in prirodoslovnoga značaja, ima velik del njegove proze in dramatike za osnovo njegovo lastno življenje in izkušnje. Kot značilnost njegove Izredno močne človeške in umetniške individualnnsti. je omeniti dispozicijo za naravnost maso-hlstično duševno trpljenje. V zvezi s tem se uveljavlja (bolj ali manj vidno) v nje-vib delih antagOnizem med genijem, ki svoja doživetja objektivizira in jih dviga t o ko v svet ciste umetnosti In zagrenjenim zemljanom, ki mu sovraštvo narekuje subjektivno vrednotenje sebe in okolice. Za prvi primer služijo nam znana dela: Nevesta s krono« in ^Labodka«; kot nekakšen prehod iz prve faze v drugo: >Velika noi in »Sonata strahov«, kot drugi primer pa Smrtni ples*- in »Oče«, ki sta spričevali njegovih gorjestnih življenjskih dognanj. Nemajhna književnost, bodisi Strindber-gova lastna, bodisi tuja, obravnava njegovo življenje. Iz najskromnejših razmer pri-bajajočl Srtidberg (Sin dekle) s prav posebno tenkim, občutljivim čutom osrečeni in zaradi tega onesrečeni genij občuti vsak okret usode močneje kot povprečni človek Kakor povzroči boleče zrno v živi školjki Tast bisera, tako vzbuja njegova vedno rastoča, že naravnost patološka občutljivost na njegovi življenjski poti reakcije, ki jih njegov genij kristalizira v literatuii. Njegov prvi zakon z ločeno ženo. plcme-nitašinjo, in njegov drugi, z igralko, sta dva posebno močna povoda za njegovo resim is tično vrednotenje ženskega spofa in t kona in vzrok njegovega premnogokrat subjektivnega presojanja ženske psihe. Usoda je hotela, da je od narave zaupljivi, po nežni in taktni ljubezni in razumevanju hlepeči pastorek sveta postal žrtev svoje bolestne občutljivosti in potom nje sovražnik žensk. Res, da žene niso bile brez krivde, toda tudi on sam je bil povod svojega trpljenja. Bolehal je na kompleksih manjvrednosti in kot posledica teh so se razvili v njem: nezaupanje, ljubosumje in dvom. Njegovi ženski liki v dramah so v ?:?vilnih primerih zasnovani na njegovem subjektivnem pesimizmu in so zato često ps-:hoIo"ko slabptno utemeljeni. Vendar pa bo najdejo v besedilu ali med vrsticami naspretjn. ki kažejo, da je mimo njegovega zaslepljenega sovraštva pri njem soustvarjal njegov boljši »jaz« —: umetnik. Drama: »Oče« V tem primeru je ogrodje drame avtobiografsko. Nanaša se na avtorjevo kal-varijo njegovega prvega zakona. Kot posebno značilnost (ne samo tega dela) bi bilo omeniti, da označuje Strindberg žensko kot 7tT«d j ur:jonsko bitje, in njene spletke ne kot plod bistrega razuma, temveč Instinkta. Najmočnejša miselna opora njegovih dram o zakonu je: v ljubezni dedno sovraštvo med možem in ženo in boj za premoč značaja. Analiza značaja Oče, ritmojster (ki ga bo igral Pavel Kovic) je rojen kot nezaželjen in nedobro-d »šel otrok. Posled'ca te zavesti je pri njem kompleks manjvrednosti in šibka volja. Kljub temu je kot značaj polnovreden: p »sten, d^ber. odkrit, pogumen. Vendar pa ni brez raznih človeških slabosti (neko mladostno razmerje ga stane 10 let bolezni). V zakonu se do kraja zave pomankania svoje možatosti in si skuša zaradi odgovarjajoče ženine reakcije priboriti nadmoč. Razen v vojaškem poklicu se hoče uveljaviti tudi kot znanstvenik (želja po dokazu o njegovih nadpovprečnih sposobnostih). Ko hoče uveljaviti svojo voljo pri odločitvi o hčerini vzgoji, (igrala jo bo Sim-čičeva) naleti na odpor močnejše žene. V odločilnem konfliktu mu vcepi žena Laura (Gal .drva) dvom o njegovem očetovstvu. Na ta način si uzurpira pravico do odločitve. Od vsakodnevnih malenkostnih muk zakonskih diferenc izmučeni in živčno razdraženi mož v svoji nemoči reagira z dejanskim napadom na ženo. Njegova psihoza se zaostri, ko sliši kako zmaguje žena s svojo voljo in lažmi, da bi ga spravila v ječo ali v blaznico. V volji nedorasli ji mož končno živčno klone: zadene ga kap. Žena Laura, (ki pravi o njej lastni brat pastor (Gorinšek). da je bila od nekdaj trmasta in neupogljiva in da ji ni šlo toliko za stvari same po sebi, temveč za to da zmaga njena volja) je spoznala v ritmoj-stru človeka-otroka s šibko voljo, potrebnega pomoči. V njej je zbudil predvsem materinski kompleks in zavedno in pod-zavedno željo, da bi bil podložen njeni volji. Na ravno, da jo kot mož s pomanjkljivo voljo ni mogel osvojiti. Nikdar so mu ni vdala, ampak si ga je vzela in vedno vladala nad njim. Kot mati mu je bila prijateljica, kot žena in ljubica se šibkejšemu ni mogla ukloniti in ga je zaradi njegovih prizadevanj zasovražila. Kotel je je premagati s svojo moškostjo in to je bila usodna pomota. Boj med dvema voljama je bil neizogiben. Ko je spoznal njeno nadmoč se ji je hotel upreti — a stila ga je z vsemi pripomočki, braneč svoje materinstvo. (Poudarek na tem momentu je bržkone nov, po igralski koncepciji Gabri jelčiče ve.) Konflikt Mož s sicer dobrimi lastnostmi, a po volji pritlikavec, se bori a priori z ženo izredno močne volje, a kasneje z ženo-materjo, ki je spoznala življenjsko nezmožnost slabiča ln noče pustiti svoje hčere od sebe. pod vpliv tuje volje. Za vsako ceno heče zmagati in zato mu zbudi dvom o očetovstvu. Pri tem pa se noče odreči pravic, ki jih sme terjati od njega kot legitimnega očeta. Zato uporabi nagonsko vsako, tudi nečedno pot, ki bi ji pomogla do cilja. Niti čast, niti poštenje, niti sram je ne morejo ustaviti. Ko vidi mož bližajoči se mu poraz, mu niti ta ne more zbuditi volje, da bi raztrgal pajčevino laži okrog sebe. Zgrožen nad ženinim početjem in lastno nemoejo podleže fizično — kapi. Slog igranja in pojmovanja Btrindberga je možno igrati na dva načina: Primitivnejši, zastareli je črno-bela tehnika: žena, poosebljeno zlo brez kom- promisa, prirodno zlo iz prirodnega nagona nasprotovanja; — mož: poosebljena poštenost brez krivde, žrtev žene, (nagonski ljudje: Strindbergovo subjektivno pojmovanje). Drugi način je tisti, ki predstavlja oba protipola v medsebojnem trenju; vsak izmed njih je rezultat svojega porekla, nravi, vzgoje, značaja, (plod družbe in razmer; Strindbergovo objektivno surrealistič-no gledanje). To je za umetnino edino važno. Strindberg kot človek ne sme do besede. * • * Naloga igralcev je, da so umetniško objektivni zagovorniki značajev, ki jih predstavljajo. Pri Strindbergovih delih so potrebni bolj kot kje drugje igralci-psihologi. da predrejo v bistvo značajev in odkrijejo v njih tudi tiste zametke, ki jih je avtor morda podzaveono položil vanje, in ravno v Strind-bergu jc dosti tega. Izvrtati je treba iz njegovih oseb vse tiste iskre, ki osvetljujejo krivdo ln nekrivdo. Jasno je n. pr.. da je Laura moralno kriva, toda način kako tolmači igralka na^i;, zakaj je postala kriva in kako ga utemelji, je bistven. Laura je imela od narave marsi-kako napako, toda če bi sklenila zakon z odgovarjajočim ji možem, ki bi jo bil zmožen vzgojiti, bi ne prišlo do konflikta. Prav tako je z ritmojstrom. Torej ne leži drama zgolj v divergenci značajev, temveč tudi v zunanjih okoliščinah. Zakon med tema dvema človekoma je njuna prva skupna krivda. V drami je še več takih skupnih krivd in napak, ki si držijo tehtnico in ji dajejo ravnovesje. Kajti konstrukcija drame, kakor tudi režija, sta arhitekteniki. ki zahtevata vsaka svoj<> in skupno somernost m harmonijo, da se delo ne prevesi v eno ali drugo smer. In ravno pri Strindbergu. ki ie argumentiral pretežno v prid moža in to včasih prekomerno i govorim o umetniški arhitektoniki ne o človeški pravičnost!!^ je stvar režije in igralcev, da uravnotežijo razmerje dejanja in oseb. Razen navedenih igialcev bodo igrali še: dr. Ostermark — Košič, dojilja — Kraljeva in sluga Ndjd — Potokar. Igro je zrežiral Ježe Kovic. Maša Slavceva EVNE VESTI — Pouk na domu po radiju. Ministrstvo za narodno vzgojo je v sporazumu z ministrstvom za ljudsko kulturo in z radijsko družbo EIAR organizii alo tečaj šolskega pouka na domu. Ure za učence srednjih šol, ki bodo oddaje poslušali na svojem demu. bo'.o vsako dopoldne ob 10. o-i 28. rlecem_ bra do 15. februarja. Gre za pcpolno.ua re-£ dar en šolski učni tečaj. Ureditev tn vodstvo oddaj sta bili poverjeni sp?cia]lst ^m. — Smrt novinarja dr. Kaffaela Falange. V NapoUju je v nedeljo ponoči nenadoma umrl eden najbolj znanih krajevnih novinarjev dr. Rasfaele Falanga. Pokojni je bil dolga leta urednik II Marina t. Sedaj je bil zaposlen v uredništvu Corricre di Napoli. — Kardinal Fosaati na obisku v Torinu. Kardinal nadškof Fcssati je v petek obiskal nekatere predele mesta Trrina. ki so jih poškodovali sovražni zračni napadi. Obiskal je tudi ranjence in v škoJevance. ki jih je tolažil s svojo vzvišrnc očetovsko besedo. — Prof. Rnžička član papeževe znanstveno akiutemije. Papež je povabil k so_ delovanju v svoji znanstveni akademiji prof. organske kemije in vo'.jo kemičnega laboratorija univerze v Curinu Leopolda Ružičko. Novi član aka\emije bo zasedel mesto, ki je bilo izpraznjeno s smrtjo Francoza Edvajda Brardvja. Prcf. Ružička je star 55 let in po rodu Hrvat. Za svoje znanstven odelo je dcsegel že mnogo priznanj po vsem svetu. Leta 19J9. jc dobil Nobelovo nagrado. — Iz »Slu7b«-neg:a lista«. Službeni list za Ljubljansko pokrajino«, kos 100, z dne 16. decembra 1942_XXI. objavlja naredbo Visokega Komiss.rja: predpisi za nadzorovanje gibanja in bivanja tujcev v Ljubljanski pokrajini; odločbo Visokega Komisarja: imenovanje župana občine Kočevje in objavo gleed živilskih in oblačilnih podpornih nak: znic. — Nov sodni tolmač. Dr. Leo Stare. od_ vetniški pripravnik v Ljubljani, Puccinijeva ulica 10 I je bil imenovan za stidno zapriseženega sc inega tolmača za italijanski, češki in slovaški jezik pri okrožnem sodišču v Ljubljani. — Dve težki nesreči v Rimu. Preteklo sredo sta v Rimu trčila dva tramvaja v polnem diru. Oba sta hotela prej prevoziti križišče. Najtežje je bil poškodovan deček, ki je visel na prednjih siopnicah. Med prevozom v bolnišnica je umrl. Razen rijeka je bilo še nekaj drugih potnikov lažje poškodovanih, oba tramvaja pa sta potrebna temeljitega popravila. Voznika je policija aretirala. — Di-uga večji nesreča se je istega dne zgodila v ulici Osticnse. Tudi v tem primeru je priš'o do trčenja dveh tramvajskih voz. Osem o.-cb je bilo lažje ranjenih. — Smrt odvetnika pri lovski nesreči. Nekaj rimskih lovcev se je prejšnji teden podalo na hrib S. Bigio, kjer so hoteli uprizoriti lov ni divje race. Med njimi sta bila tudi odvetnik Goflredo di Biapio in urednik lista Giornale di Italia t Gori. Ko so prišli k jezeru Fondi, sta se cba vkrcala v čoln. ki se je približno 30 m od obale prevrnil. Oba lovca je zagrnila voda. U/rednika Gorija so kmalu rešili nezavestnega. Niso pa mogli najti trupla odvetnika di Biagio. Gor i je bil kmalu izven življenjske nevarnosti. — Dva pobesnela dromedarja na barijskih ulicah. V Bariju se je prejšnji teden ustavil večji cirkus. Podjetje ima med svojimi živalmi tudi dva dromedarja. ki sta sicer zelo pohlevni živali. Preteklo sredo pa jima je uspelo pobegniti iz cirkusa in kskor pobesnela sta zdirjala po glavnih barijskih ulicah. Med dirko sta podrla dva dečka; nekaj jih je komaj ušlo, da niso doživeli iste usode. Ko sta se že močno upehala se je posrečilo večji skupini mimoidočih! da so ju ustavili. Odpeljali so ju zopet zelo pohlevna nazaj v cirkus. — Aretacija zaradi špekulacij <= stano-vanjskimj najemninami. Obla-stva energično pobijajo vse poskuse brezvestnežev. kiosku. Šajo izkoristiti sedanji trenutek in zahtevajo od meščanov, ki se naseljujejo na deželi visoke najemnine za svoja razDcložljiva stanovanja. Tako je bil v Noviju pri Bariju aretiran Giuseppe Contegiacomo, ker je zahteval izredno visoko najemnino za stanovanja v s^ji vili. Prav tako je iz isMh razlogov poiiTija aretirala sestri Settanni. — Zanimiva ločitvena sodba. Po določ. bah novega državljanskega zakonika je bila te dni izrečena zanimiva ločitev zakona v Firenci. Oktobra je firenški okrajni sodnik obsodil na nekaj mesecev zapora gospo V. C. in njenega ljubimca zaradi prešuštvovanja. Njen mož je kasneje zahteval sedno ločitev zakona in prepoved, da bi nezvesta žena še v naprej nosila njegovo ime. So. disče je njegovemu predlogu ugodilo in mu zaupalo v vzgojo tudi vse maloletne otroke. Zena ne sme več uporabljati imena svojega bivšega moža. — Nesreče, v zadnjih dneh so iskali V ljubljanski bolnici pomoči naslednji ponesrečenci: Josip Rihar, 4 letni sinček po. sestnika iz Dobrove se je oparil s kropom po obrazu. — Ivan Zvokelj, 37 letni mizar z Brezovice, se je ranM na desnici. — Marijo Kadunc, 37 letno ženo služitelja iz Ljubljane, je ugriznil pes v levo nogo. — Viktor Dovč. 4 letni sinček delavca iz D. M. v Polju, se je oparil z lugom po nogah. — Fr. Skočir. 39 letni trgovski sluga iz Ljubljane, so je pri padcu potolkel po glavi. — Anton Jere. 65 letni posestnik iz I Trebeljna. sj je poškodoval desno oko. — ; Fr. Jančarja. 12 letnega s-ina delavca iz Ljubljane, je podrl avtomobil; deček ima notranje ranitve. IZ LJUBLJANE —Ij Precej močan potres. Davi okoli 5.45 je mnoge meščane prebud lo zibanje in tresenje postelj. V polsnu se nekateri niso zavedli, za kaj gre. Ker se potresni sunek ni ponovil, so kmalu zopet zaspali. Kakor kažejo prva obvestila in izjave tistih, ki so bdi že budni in pokonci, smo čutili v Ljubljani precej močan potres, katerega središče je moralo biti precej oddaljeno od Ljubljane. Pol resni sunek pa ni nikjer pri nas povzročil škode. Ponekod je raazgibr.l nestab Ino zložene težje predmete- da so ka<=rse}e izgubil! ravnotežje in popadali po tleh. O potresu bomo verjetno zvedeli še kaj več iz poročil potresnih opazovalnic in iz dmeih krajev, kjer je morda imel težie posledice. —Ij Jus na umiku. Južno vreme najbrž ne bo tra;alo dolgo Zračni tlesk že včeraj ni popuščal tako zelo sehnih obrazeh. ki se dobe v pisarni Združenja trgovcev — Nove prodajne cene za kvas. Kakor smo obveščeni, je Visoki Komirariat za Ljubljansko pokrajino z odločbo z dne 10 decembra odobril nove prodajne cene za kvas n sicer L'r 16.50 za 1 kg paketirane-ga kvasa postavno tovarna kvasa. — V tej ceni so vključene državna in pokrn-jinskaa trošrina ter skupnj davek na poslovni promet in embalaža, dočim občinske trošarine niso vključene. — Obveščeni smo nadalje, da bodo tovarne kvasa ./..-, LJUBLJANSKI ,F ' KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih v kinu Matici in Unionu: ob • '2 ^m ^18. uri; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. Ob nedeljah in praznikih v kinu Union ob 10.30, v kinu Matici in Slogi ob 10.. v vseh treh ob l^14.. Ju> 16. in &1& uri 1 KINO UNION — TELEFON 88-21 Zgodba na sejmu kupljenega dekleta, prvovrstna komedija, odlične pevske točke Dekleta za možitev V glavni vlogi: Zi!a Szeleczkv, Janoš Sardv kino MATICA — telefon 88-41 Odličen planinski Tlim privlačne in globoke ljubezenske vsebine. — Smučanje, sport! P&inlasšste vede Igralci: dino Cervi. Mariella Lotti Krasni naravni posnetki! kino SLOGA - TELEFON 27-30 Kdo bi verjel, da se zaljubi dekle tudi v strahove? Hiša strahov V glavni vlogi: Luls Sandrini, Alica Vignoli zaračunavale novo ceno začenši z 16- de-cembrem t. 1. Radi lažjega obračunavanja poštnine oziroma tovcinne in o-tal h stroškov odpieme, bodo tovarne te stroške pavšalirale v približni višini istih. —Ij Izvrsten portret pisateljice Mare Tavčarjeve. V trgovini pletenin na vogalu Puccinijeve in Šelenburgove ulice je razstavljen portret pisatelj Ce Mare Tavčarjeve. Portret je delo znanega akademskega s lik ari a Bozl,lar:a d a k ca. Slikar je mojstrsko zadel poteze pisateljic nega obraza. Mimoidoči občudujejo portret in sliši se mnogo pohvalnih besed na račun mojtra Jakca — Ij Nabavit*' si pravočasno beležne ko-lederje (mesečne tn tedenske) ter žepne koledarje za leto 1943-:.icha za goclalr.i orkc.-ter. V Bachovem Koncertu bo nastopila kot solistka, violinistka ga. Francka Ornik-Roičeva. V drugem delu koncertnega sporeda pa bo izvajal sirnfon eni orkester znamenito Beethovnovo Sedmo sinfonijo. IV. sinfoničnj koncert bo v ponedeljek, dne 21. t. m. točno ob 18. uri v veliki unionski dvorani. Precl-prodaja v Knjigami Glasbene Matice- —Ij Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani javlja, da je njeg' v spec;aMst za očesne bolezni g. dr. Koklič Ivan do 27. decembra na dopustu Namesto njega ord ni-ra g. dr. Klepcc Bcžena v času od 11. do 13. ure pevi. S: Napoved časa - Poročila V ltalijanščin1. 12 20: PloSče. 12 30: Poroč'ia V slovenščini. 12 15. I^vhka glasba. 13.: Napoved časa — P ročila v Italija načini 13.15: Poročilo Vtho\nega Poveljstva oboroženih sil v ilovenicinl. 13.17: Koncert Radijskega orkostra, vodi dirigent d. m. š janec - Glasba ss godalni crkester. 13.50: Pisana glasna. M Poročila v italijanščini. 14.15: Pesmi za vse okuse — orkester vodi dirigent BefUltnl, 15.: Poroč:la v slovenščini. 17 : Napoved časa — Poročila v italijanščini. 17 10 Pet minut gcapoda x. 17.15: Koncert kitarista Stanka Preka 17.35: Pisana glasba. 19.: »Govorimo italijansko poučuj« prof. dr. Stanko Leben. 19 30: poročila v rtovesu ščim. 19.45: Valček. 20.: Napoved 6ssn —' Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: K neert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijonec. sodeluje BOpnuVatKS 1^-H<>-nij.i Vidah, operna gi&aba. 21 20: Koncert tria »Emona«. 21.45: A Niooteia: Pogovor s Slovenci. 22.: Koncert Ljubljanskega | -dalnega kvarteta L. PfcitVr T. violina, A. Dermelj —II. violina. C. feedlbauer selo, V. šusteralč -vi -b 22.15: Foroč la v italijanščini. NI TOČNO Sodn:k obrača i btonenčeve akte in pravi: — Torej niti vaša preteklost ni čista. Enkrat ste dobili trj mesece RS tatvino, enkrat dva meseca za obrekovanje enkrat pa 500 lir za Izgrede v pijanosti. Oprostite, gospod sodn k pomota. Teh petsto lir nisem dobil, temveč sem j:h moral sam plačati. OMMERCIANTI! Per i vostri aequi-sti di auajaiasl ar-ticolo rivolgetevi, ■;crivendo in italia-no, francese. croa-to al Ilag. MARK Via Mario Pagano TRGOVCI! Za vaše nakupe kateregakoli blaga obrnite se in pišite v italijanščini, francoščini, hrvaščini na B K RISU.V ,y> MILANO Mali oglasi gospodje, pozok: Klobučarna »PAJK« Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da zg'eda kot nov. Lastna delavnica haloga novih klobukov. — Se priporoča — Rudolf Paik, Ljubljana. Sv. Petra cesta št. oŠ. Miklošičeva cesta št. 12. — Nasproti hotela Umon. ALI RES SE NE VESTE, da vam oglas v slovenskem Narodu< odvzame vse Vaše skr-oi ? Ce iščete službo ali stanovanje, če želite karkoli kupiti, se obrnite na oglasni oddelek »Siovenskega Na roda t, ki Vam bo s cenenim oglasom izpolnil željo pubblica: Tre anni di guerra, ricpiloijo srrategico dcll'attivita bellica delTAsse, con numcro.se cartinc c grafici. Storia della Fanteria, illustrata con disegni. Visioni di batfaglia a Stalingrado. — II Fronte Europeo: volontari in lotta con-tro il bolseevismo: E il pubblico beve grosso...: la propaganda in^Iese esami-nata al microseopio. Notizie dairirak. Mi untero acppro 72 pagine di cui 8 a colori, con 140 lllustrazioni prinaša: Tri leta vojne, strateški pregled vojaške delavnosti Osnih sil, opremljen z mnogimi zemljevidi in skicami. Zgodovina pehote, z mnogimi slikami. Slike iz bitke za Stalingrad. — Evropska fronta: dobrovoljci v borbi proti boljševizmu. Vse to pogoltne javnost: angleška propaganda pod drobnogledom. Poročila iz Iraka. (Dvojna številQa obsegajoča 72 str., 8 celostranskih barvnih posnetkov in 140 fotografij stane 1.5 II 1° numero di Gennaio (40 pagine) sara messo in vendita al prezzo nor-male di Lire 3,— Prihodnja januarska številka (40 str.) bo stala L. 3,— Stran 4 »SLOVENSKI IfAROIH O&rt&c, IT. sdeeembra 1942-TXT M8 Kaj smo se naučili letos na vrtovih Nasveti starega obdelovalca vrtov meščanom, ki letos niso bili vrtnarstvom Ljubljana. 17. decembra Ob tej priliki poglejmo, kaj Je zapisal izkušen vrtnar o izkušnjah meščanskih obdelovalcev zemlje v mestu v glasilu sadjarjev in vrtnarjev, v ^Sadjarju in vrtnarju«! Marsikdo si je letos pridobil bogatih izkušenj in mnogo več usoeha bo imel prihodnje leto. če jih bo znal tudi uporabiti. 2al mnogih izkušnje nič ne nauče in zvračajo krivdo za neuspehe na vse dr':go kakor na svojo malomarnost. Najprej se moramo vprašat: po vzroku, zakaj uspehi niso bili večji, s č:m so grešil:, če nas izkušnje na kaj nauče. Zemlja in gnojenje Ali smo pravilno obdelali zemljo in kako smo gnojili? Mnogi so zemljo prekopali šele spomladi in tudi tedaj gnojili. Čudili so se. da je gnojenje tako maio zaleglo, čeprav so porabili mnosn gnoja. Se pomislili niso. da so enojih prepozno Zato bi se naj zganili zdaj ter bi naj grede prekopali, če jih še niso' V lepi zimi. brez snega je še vedno čas za prekopavanje vrtne zemlje tud: decembra, če se že prej nismo lotili tega dela. Seveda pa zemlja ne sme biti preveč zmrznjena, kajti sicer bo lopata slabo rezala. Zemljo je treba globoko obrniti in io pustiti v sru-dah. Hkrati gnojimo, a gnoja ne podkop-Ijemo globoko, tako da bo lahko pozimi premrznil ter se dobro razkrojil. Nenre-kepane pustimo le gredice z zelenjavo, ki ostane pozimi na prostem, z motovilcem. špinačo, porom itd. Obdelamo i;h spomladi ko pospravimo pridelek. Navadna ;c dovolj, če jih pognoiim.-t z umetnim gnojilom, boljši je pa kompost. Svež hlevski gnoj naravnost iz hleva ne pr:ia skoraj nobeni zelenjavi. Hlevski enoj mora za zr'.enjadni vrt zoreti v zemlji ali vsaj stlačen na kupu. Zapomniti si moramo predvsem: povsem nanačno bi bilo. če bi zemljo, ki smo jo obrnili pred zimo :n pognojili, zopet obračali. Pregrebsti je treba z rahljačem zgornjo plast in jo zravnati z grabljami. pa je zemlja pripravljena za setev in saditev. Zemljo pa obdelujmo le ob suhem vremenu! Seme in setve Polovica zelen jadnih semen, ki sem jih iz raznih virov pozimi nabral, je bila delno nekaljiva ali nepristna. Korenieve-ga semena je kalilo komaj 10*/« in še tisto je dalo same dolge repe. Peteršilj je bil nekakšna zmes z visoko cimo in rogovi la. tirni korenicami in delno je pognal p cd je-enio v cvet. Solata ledenka, smaj-ski čudež- n» bi] nikakor čude". Preskrba k.Jijevega semena je dandanes najtežja. Zato poiščimo pozimi kolikor mogoče zanesljive vire za najpomembnejša zeleni adna plemena. Opustimo pa setev zelenjave, ki potrebujemo od nje le kaj malega sadik in ki zahtevajo za setev zaprto gredo. Nikdar ne sejem zelene, pora, paradižnikov, paprike in tudi ne prav rane solate, cvetače .ranega zelja, novozelandske špinače in glavičastega kapusa. Sadike raje kupim od zanesljivega vrtnarja. — V lahk: sprstenmasti zemlji seme mnoog prej vzkali kakor v težki, mrzli in ilovnati. Zato je zelo priporočljivo namakati in nakaliti vsa tista semena, ki nerada in počasi- kale, n. pr. peteršilj, korenje, pesa. špi.nača. motovileč, pa tudi grah in fižol. Namakamo jih v mlačni vodi 24 ur. Po'cm vodo odcedimo in še makro seme zmešamo z vlažno (ne preveč mokro) prstjo. To mešanico pustimo na zmerno toplem kraju (kje v ktdiinji ali sobi), dokler kožica semena ne poči in se začno kazati klice. Takoj potem je treba s jati. Ce bi pa bilo za setev neprimerno vreme, postavimo posode s kalečim semenom na hladno, da se ustavi razvoj. — MnoLro setev se je letos pokvarilo, ker je bilo vedno sončno, vreče vreme in grede niso bile obsenčene nri.rite Nekaljena setev je še posebno občutljiva, zlasti če se površma zemlje presuši. Kdaj sejemo Nekatere neobčutljive zclenjadne vrste, n. pr.: peteršilj, korenje, peso. berivko, rcdKvico. čebulo, česen, grah in bob kolikor mogoče zgodaj spomladi, že ob koncu februarja ali v začetku marca, če dopušča vreme. Nasprotno se pa ne smemo prenagliti s fižolom, paradižniki in kumarami. Koleraba gre rada v cvet. ako jo sadimo prezgodaj, da jo posmodi slana. Cas za setev- in saditev najbolj občutljivih zelenjadnih rastlin je sredi maja. ko minejo r ledeni možje-. Večino zelenjave moramo sejati večkrat, v primernih presledkih, da imamo vedno dovolj mladega dorasta in mlade sadike. Samo po enkrat na leto sejemo navadno por, črni koren, zeleno, pastinak, berivko. bob. česen, novozelandsko špinačo itd. Koliko naj bo posameznih pridelkov Težko je vselej določiti primerno površine *emlje za posamezne pridelke, da b: jih bilo dovolj. Največ izkušenj imajo naši 7c:enjadarji. ki pridelujejo povrtnino za trg. vendar se tudi oni včasih uštejejo. Izkušeni v. nar pravi v -Sadjarju in vrtnarju«, da j? pri njem vedno premalo lepe solate, pese, čpinače in včasih tudi korenja in misli, da tudi drugje ne pridelajo preveč solate, pese. zelja, fižola, graha, stročjega fižola, čebule in kumar ter da bi pridelovalci lahko prodali mnogo več teh pridelkov na živil-kem trgu. Lega in obdelovanje Skoraj vse zelen1 adne rastline dobro uspevajo le na sončnih gredah. Letos je marsikdo obdeloval tudi zemljo v senci in nekateri so celo setali pod sadnim drevjem. Zlasti neugodno vpliva senca na solato, paradznike. papriko, kumare, čebulo, na nekatere kapusnice, krompir, špinačo in delno tudi na druge zelenjadne /vrsti. Zato zelenjadarji ne trpe na svojih vrtovih nobenega drevesa, ki bi delalo senco Nekateri pridelovalci so letos hoteli pridelati čim več in menda so mislili, da morajo zaradi tega tako gosto sejati. Neizkušeni pridelovalci sejejo navadno pregosto, kar je škodljivo za zelenjavo, ki je namenjena za presajanje. Pik;ranje sadik še ni povsod v navadi, čeprav b' bilo zelo potrebno. — Slabe uspehe je marsikje treba pripisovati pomanjkljivemu obdelovanju. Ni dovolj, da povrtnino le enkrat oknpljemo. Prav za prav bi morali okopavati po vsakem hujšem nalivu, ne glede na nlevel. Zelenjavo pa. ki poganja korenine iz stebla ali ki rada poleže, je treba osuti. n. pr.: grah, pa-rad:žn.ike. zelje, cvetačo itd. Letos je bila huda suša. Marsikje je bilo notrebno stalno zalivanje; k^er niso zalivali, ni bilo uspehov, ki bi jih sicer lahko pričakovali. Razne skušnje Pn>;nega zelja za shranjevanje v glavah ne sadimo pred junijem, sicer je prehitro godno in za shranjevanje pozimi neprimerno. Izvrstno se obnese pozno zelje med krompirjem. Sadimo ga. ko je krompir že osut. — Kitajskega zelja ne sejmo pred avgustom in nikdar ga ne presnj a t mo. sicer gre v cvet. Poletne er.diviie gredo S SV0JJUI rade v cvet. Izkušen zelenjadar trdi, da zato. ker so bile sejane »ob mladem« (ko je biia mlada luna); poletno endivijo je treba sejati samo po polni lun; (»ob starem«). — Zimska solata ne dočaka pomladi, ako jo sejemo na pregnojno ter predobro zemljo, ker zrase prenežna ter poze be. Sejmo jo torej v pusto zemljo, da bo zrasla bolj trdna ter odporna. Spomladi jo je treba presaditi seveda na dobro, pognojeno zemljo. — Krompir, naj rani ali pozni, bom sadil odslej samo zre-zan. da vidim, če je zdrav. »Zrezati ga je treba teden dni pred saditvijo ali še prej. Prav droben krompir ni za seme. Takšen drobiž je nedorasel, nerazvit in torej povsem nesposoben za razmnoževanje. Urednik ;>Sadjarja in vrtnarja« k temu pripominja, da je opozorilo vrtnarja zelo potrebno, kajti v teh časih ponujajo kot -semenski-* krompir zgolj zanikrn drobiž, ki ga sicer na kmetih porabijo za prašiče. Takšni zanikrno razviti gomoljčki izvirajo po vsvini od bolehnih, nerodovitnih rastlin, imajo malo očes in razvijajo slabotne poganjke, a seme so sposobni le zdravi gomolji rodovitnih in zdravih rastlin, ki so imele obilo zarodka. Najboljši za seme so srednje debeli gomolji z lepo razvitimi očesi, ki so pri zgodnjem krompirju okrog 40 do 50 gramov težki (na kg 20 do 25 gomoljev). Takšne zdrave gomolje sadimo cele. — Zakaj ima zelena samo šop korenin pa skoraj nič korena? Zato. ker je biia pregloboko sajena in nič obdelovana. Sadimo jo tako, da gleda iz zemlje še centimeter korenine. Nič ne de, če pri sajenju tudi poleže. Zeleno je pa tudi treba večkrat okopati in porezati korenine, ki poganjajo iz gornjega dela korena. — Zadnji fižol, ki hočem od njega imeti zeleno stročje še jeseni, je treba saditi najpozneje v drugi polovici julija; uporaben bo do oktobra. (Letos smo ga jedli zadnjič 16. oktobra.) Za pridelek v zrnju moramo saditi fižol, najpozneje do kresa (24. junija). Fižol za seme je treba izbirati, ko je še v stročju, ne pa šele, j ko je že izluščen. a seme izberimo samo povsem zrele, bele stroke, brez vsakega madeža in ki imajo čim več zrn (najmanj 6). Ce je zdrava luščina, je zdravo tudi zrnje. — Prvi grah. pa tudi prvo solato, uničujejo vrabci, ako ju ne zavarujemo dovolj zgodaj z belimi nitmi, ki jih napeljemo tik nad vrstami in na nje kot strašilo obesimo razne naveske (n. pr. kurja peresa). vcesaie sam*. & <& K- tih Glavne đstzZfce zskessa, &i Sa p^edS^žl noZz^Ai minister sobranju Bolgarski notranji minister Gabrovski je pripravd za prihodnjo sejo sobranja osnutek zakona o posebnih piavicah družin, ki imajo mnogo otrok, in posebnem obdavčenju samcev in zakoncev brez otrok. Obenem se določi z zakonom najnižja starost za sklenitev zakonske zveze in sicer pri moških na IS, pri ženskah pa na 16 let. Doslej so se smeli poročiti 16 stari mladeniči in 14 let stara dekleta. Posebne pravice bodo vživali samo zakonci do gotove starosti in sicer mož do 40 let in žena do 30 leta. Pogoj bo mnogo otrok in sposobnost za zakonsko življenje. Taki zakonci bodo oproščeni državnih davkov in taks. Poleg tega bodo pa lahko dobili zakonsko posojilo v znesku 50.000 levov ali pa še več. Vsaka noseča žena bo imela brezplačno ziravniško pomoč od četrtega meseca dalje. Skupni davki bolgarske dinžine bolo znižani za 40, s štirimi otreki pa za 50',. Posebno stroge določbe zadenejo samce v starosti nad 27 let. pri akademski izobrazbi nad 30 let. Taki samci ne morejo dobiti nobvne službe v državnem, komunalnem in javnem podjetju. Tistim pa. ki so že v službi, ko stopi zakun v veljavo, bo dan rok 18 mesecev, da se poroče, sicer izgube služba. Ta določba se nanaša tudi na knjigovodje, blagajnike in volilne osebe v zasebnih podjetjih. Isto velja za vdovce, ki se v treh lotih po ženini smrti ali po ločitvi ne peroče znova. Izvzeti so pa sanici, stari nad 50 let, častniki, vojaki in redovniki. Samci bedo morali plačevati poseoen davek v fond za j ro.lbine z mnogimi otroki. Samcem v starosti 36 do 45 let, se zviša ta davek nad 50'. č. nad 45 let starim pa na 100%. Poleg tega bodo morali vsako leto opraviti dvojno de- lovno službo, ali p: plačati primerno odškodnino. Zakoncem, ki šeM. let po poroki nimajo otrok, bo tudi naložen poseben davek. Ta z3kon bo marsikaterega Bolgara občutno saxiel. Vlada pa smatia, da je nujno potreben, ker je začelo število rojstev v Bolgariji rapidno pa lati, zlasti med premožnejšimi sloji. Zato je bila država prisiljena seči po teh ukrepih, da zajezi nazadovanje števila porodov, ki bi utegnilo rediti v degiednem času za dižavo zelo težke posledice. Sicer pa obdavčenje samcev in zakoncev bre zotrok ni nič novega. Po tem učinkovitem sredstvu so segle tudi nekatere druge države, kjer je število rojstev nazadovalo, in povsod se je izkazalo, da ta ukrep pomaga. Švici pritnanfkicp gumija Ena največjih težav v preskrbi Švice je poleg pomanjkanja bencina pomanjkanje gumija. Oba proizvoda sta pa za avtomobilski promet in kmetijstvo neobhodno potrebna. Dočim je Švica bencin deloma nadomestila z raznimi nadomestki, gumija ni mogla nxu!omestiti. Švica je bila v pogledu gumija navezana izključno na uvoz. na zaloge in na regeneracijo starega gumija. Leta 1939. je uvozila 2640 ton gumija v vrednotsti 6.9 milijonov frankov. Približno enaki deli uvoza so odpadli na Italijo, Francijo. Anglijo ir Ameriko. Evropski dobavitelji so morali kmalu po začetku vojne dobave ustaviti, iz Amerike pa tudi od lanskega septembra ne dobiva nobenega gumija. Anglešk: ujetniki, ki so jih zajel*' italijanske čete meti zadnjimi operacijami afriškem bojišču Zato je bila Švica prisiljena seči po izrednih ukrepih, zlasti v pogledu avtomobilskih pnevmatik. Nove pnevmatike so se dobile samo v najnujnejših primerih, s posebnim dovoljenjem. S 30. aprilom je pa izlala vlada nove predpise o maksimalni hitrosti in obtežitvi tovornih avtomobilov. 5. septembra je izšla v Švici naredba o obvezni oddaji gumijastih pnevmatik in zračnic določenih dimenzij. Tako je dobila država več tisoč avtomobilskih pnevmatik in kolesarskih zračnic, tako da ima za najnujnejši primer na razpolago precej gumija. Križasska št. 9 Besede pomenilo Vodoravno: l. prebivalec francoske kolonije v zapadni Afriki, 10. medicinska pomožna veda, 11. sredi alke, 12. odločilna, zmagovalna barva, 13. polet, navdušenje, 15. napoved smeri. 17. Šahovski izraz, 18. kaos. neurejenost, 19. menično poroštvo. 21. mesto ob poti, ki vodi iz Birme v Čung-king na Kitajskem, 22. zdravnik, 24. kratica za sovjetsko poročevalsko agencijo, 25. kazuar, ki živi v Avstriliji in na Novi Gvineji. 27. slovenski slikar krajinar, 30. državna blagajna, di-žavno premoženje. 32. poglavar dižave, 34. veznik, 35. vzklil negodovanja, protesta, 36. ia«hkoatletska disciplina, 38. dva enaka samoglasnika, 39. seno. otava. 40. suženj, brezpravni podložnik, 41. lahkcatletska disciplina, 43. površinska mera, 45. uničevalec življenja, 47. domača žival (dvoj.), 48. pritok Urala, 49. pes. 50. me.sto ob zapadni obali Afrike (Se-neg >.;mbija), 53. del obleke 55. žensko im«, 56. zaslomba. pomoč, 58. slovenski pisal sij dramatik ( Veleja*., »Herman Celjski«. Navpično; 1. onentaisl. pozdrav, 2. od tujih popolnoma cklenjeni kosi zemljišča, 3. predlog; 4. brezbarvni, gorljivi plin. 5. domač praznik, 6. praznoversko zaščitno srelstvo preti boleznim, nesrečam itd.. 7. pisani dokumenti človeške duhovne oblikovanosti In razvoja^ 8. vzklik, 9. mestece v Istrii, 14. puščava ob obali severnega Cila, 16. upadajoča, usihajoča, brez življenja, 20. italijanski spalnik, 23. kvarta-ški izrazt 26. konec dame, 2S. go a v h I limit JI. 29. paS*> sto v Apuliji, -1. prosojna drobnozrnata bela sadra, 3;;. ohlika pomožnega glagola, 37. podzemna žival, 42. pesem, 44. egipčanski bog, 45. mesto, pri katerem so leta 1871. porazili Nemci Fruneozc, 46. del .suknjiča, plašča, 17. zapor iv dialektu), 51. da »češko), 51. gozdno božanstvo, grški bog pastirjev, 57. veznik. REŠITEV KRIŽANKE RT, 8 Vodoravno: i. Nova Kaledonija, 13. bbsH 16. oborožene, 17. Kdo, 18. tele, 19. Var, 20. limona, 23. gol, 24. Adoni, 26. očite, 28. arkade, 29. netopir, 31. zato. 33. A bo, B& asimiliran, 37. oko 38. nov 10. ras, 41. je-sen, 42. Knin. Navpično: 1. Novačan, 2. olvod, 3. Varo-nov, 4. ar, 5. Kopitar, 6. a*, 7. lrpopis, S. en, 9. delirij, 10. NemezLs, 11. ido, 12. Jo-natan, 13. megafon, 14. alod, 15. telefon, 21. I (van) Tlavčar», 22. Aron, 25. ne, 27. čim, 30. cnsa, Z2. are o4. bo. 36. le, 38. ki. B37*GC3 preseljenih Cmim Nova organizacija nemškega kmetijstva je bila tudi lani pol vplivom vojne, tako da doseženi uspehi niso v polni meri dosegli vseh pričakovanj. Lani je bilo ustanovljenih v Nemčiji 3Si novih kmetij a skupno površino 9600 ha. Že obstoječim kmetijam je bilo dodeljenih skupaj LS00 ha zemlje. Za nove naselitve v prihodnjeni letu je pa pripravljenih še 27.800 ha. V priključenih vzhodnih pokrajinah bodo počakali z novo organizacijo nem&kega kmetijstva do konca vojne. Kljub temu pa, stoje priseljenske oblasti in družbe v vzhodnih pokrajinah že zdaj s prrvainimi nalogami. Gre v prvi vrsti za obnovo Inventarja, Kmetije v vzholnih pokrajinah, ki jih je vojna močno priztadela, bo treba eun-p;vj spraviti v red. Lani se je preselilo v priključene vzhodne pokrajine okrog 17.000 družin, tako da je naraa'.o njih število na okroglih 337.000. Lev požrl SO ljudi V portugalski vzhodni Afriki so ustrelTl nedavno leva. ki je raztrgal in požrl 50 ljudi. Krvoločni lev se js dolgo klatil p» okolici Messala, kjer je ni padal ljudi. Obupani domačini so prosili v 40 km oddaljenem kraju Monciboa živečo bolniške strežnike, znane lovce, naj jih rešijo krvo4oejio zveri. Lovci so končno njihovi želji ustregli in ustrelili leva. SVORODA Kaznenec: — Sedim v ječL ker sem se oženil s tremi dekleti. Paznik: — No, kako vam ugaja svoboda?. J. O. CUPcWOOD brahamova polja ROMAN »Tvoj stric in pa baron sta bila videti tako zadovoljna, da se spet vidita,« je nadaljevala z glasnim vzdihom, ki je segel Jeemsu v srce. »Govorila sta o Tonijeti in o tebi... in baron je bil tako vesel, ko sem ga povabila, naj ostane pri nas na kosilu! ... Potem sta šla na izprehod... pod pazduho sta se držala... in potem ... potem, oh, Jeems, Jeems! Dol na njive, sta šla in se jela grozovito pretepati ...« Obrisala si je oči z rutico, ki je bila že vsa mokra od solz, roke so ii omahnile in obupen jek se ji je iz vil. »In zdaj je šel tvoj oče... z volom in vozom . .. pobirat gospoda Tonteurja!« In res je Jeems skozi odprto okno zagledal te-lego, ki je škripala proti njivam, in očeta, ki je stopal zadaj ter mahal s preprostim bičem. Ne da bi počakal, ali bo mati še naprej jokala ali si je zares otrla solze, je skočil iz hiše in zdirjal proti prizorišču boja, kamor je prišel po bližnjici še pred upehanim in sopihujočim očetom Šele Kolo-va navzočnost ga je opozorila, da je nekdo na polju, kajti videti ni bilo ne Hepsibe ne barona; in ko je pristopil k psu. ju je zagledal na robu njive, pri skladanici štorov, ki sta jih bila včeraj s Hepsibo izkopala. Še preden ju je opazil, je za-čul glas, po katerem je takoj spoznal, da baron ne more biti mrtev. »Jetra mu izrujem, lopovu sleparskemu, ki mi je napravil to noeo!« je v divjem srdu kričal vlastelin. »Razčetvoriti bi ga bilo treba in razobesiti kose po drevju, ker je vzel smrekov les in še počen povrhu! Da sem imel nogo v redu, gospod, bi vas bilo zaneslo preko te skladanice, kajti udarec je bil najlepši, kar sem jih kdai zadal!« Jeems. od teka še ves zasopel, je obstal na mestu, malce presenečen, ker ni slišal odgovora na baronove besede. Nato se je ohrabril in stopil še nekaj korakov naprej: in res, glejte si ga Hepsibo. sedečega na tleh, s hrbtom naslonjenega na štore, s komolci visečimi ob telesu, s široko odprtimi, izbuljenimi očmi, omotičnega od tega, kar je bil doživel. »To je strahovita predrznost!« je nadaljeval baronov glas. »Iz smreke, gospod! Ne iz jesena, bresta ali kostanja! In še uležana ni bila___in evo, tu gre po vsej dolžini razpoka, kakor vidite na prvi pogled! Ubijem ga!« Hepsiba je zavijal oči in skušal odgovoriti, pa je le komaj kremžil obraz. »Jaz vam napravim nogo, prijatelj___ pa bo stvar v redu!« je nazadnje s slabotnim glasom odvrnil. »Dobro nogo ... boljšo od te... pošteno nogo ... brez skritih razpok ... « »S takšno nogo ne bi bil živ krst odbil udarca, ki sem vam ga zadal,« je odgovoril Tonteur od nekod, kjer ga Jeems ni mogel videti. ^Udarec, ki je bil za las točno namerjen in bi vas bil zadel baš v trenutku, ko ste zajemali sapo. Pravite, da ste premagani, hkratu pa se hočete okoristiti z mojim položajem, ko imam samo eno nogo za hojo in nobene za boj?« »Malce omamljen sem, bratec.« je Hepsiba priznal in z velikim naporom ponesel roko do glave. >^A dasi ste imeli srečo, mi to košatenje v vaših besedah vendar ni všeč. Dobil sem jih še huje kakor danes, toda nikoli ne s polenom. Zanesite se, da se vam drugič ne bo več tako gladko obneslo — to mislim dokazati, kakor Litro vam napravim novo nogo.« Jeems je začul škripanje bližajočega se voza in stopil nekaj korakov naprej. Tonijetin oče je ležal ti^ v^kr.r Fensiba: obleko je imel blatno, eno lice zateklo, leseno nogo pa pri kolenu odlomljeno. xu siiKo, ki io je delala popolna tišina še bolj tragično, je zagledal dečkov oče. ko je prišel s svojim volom v mesto. Henri je najprej pomagal Tonteurju. »Če bi se to ponižanje in ta nesreča razvedela, monsieur. sem uničen!« je rekel baron, in Henri ga je vzdignil, tako da je nazadnje lovil ravnotežje na eni nogi. »Skakljati kakor žaba — jaz! — in se dati voziti z volom kakor vreča žita . .. Moj Bog, rdečica me obliva od sramu ... « Jeems ie stopil k stricu, in z njegovo pomočjo se je Hepsiba pobral; čeprav je bil še nekoliko omotičen in mahedrav, je vendar veselo gledal svaka, ko je vzdigoval Tonteur j a na voz. »Ta Tonteur, Jeems, je največji lažnivec, kar sem jih kdaj videl,« je rekel dečku. »Prisegel bi, da me ni usekala njegova lesena noga, ampak železen drog ali pa eden tehle štorov, ki je menda na svojo pest letal okrog. To ti je bil udarec!« Skušal je iti peš, pa bi bil padel, da ga ni Jeems z vso močjo podprl. Ta čas je bil Henri srečno naložil Tonteurja, in ko se je vrnil po Hepsibo, se je tudi ta kakor pijan opotekel proti vozu io privolil, da ga z baronom vred odpeljejo domov. Katarina je skozi kuhinjsko okno videla, kako se je voz s svojim človeškim tovorom počasi bližal hiši. VII Katarina še ni pomnila, da bi bil kdaj kak dan v njenem življenju tako poln dogodkov kakor ta nedelja. Kako se moreta dva človeka tako srdito nažigati in hkratu trditi, da sta najboljša prijatelja na svetu, je bilo nekaj, kar ii ni šlo v glavo. Ko je Henri pred vrati odložil priiatelja-sovraž-nika z voza, je malo manjkalo, da ni omedlela. Toda njen obup se je polegel, ko je slišala, da brat in baron še vedno prijateljsko in veselo kramljata drug z drugim. Hensiba, ki se je le s težavo držal na nogah, je spet in spet ponavljal, da mora takoj napraviti Tonteurju novo leseno nogo, in si je v ta namen izbral močan drog iz dobro uleža-nega lesa, ki ga je bil rtenri že pred tremi leti pripravil za mlin, kadar bi ga utegnil zgraditL Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za lnseratni del lista: Ljub o mu Volčič — Vsi v Ljubljani