262. štev. V Ljubljani, sobota 27. decembra 1919. jj Velja v Ljubljani in po pošti: 4e!o teto . . K 120 - vOl let* . . . 00-— tetri Set«. , , 80*-«a »ese«, . „ 10*— s& Inozemstvo: *"*V7 «®tC- Ifit« to! leta ietfi leta <» m*ns 140*— 70'— 85*— 18*— m m sešita Na pismene nttroSb« »rez pošlljatve denarja ; «a ne moremo ozIrafL Naročniki naj potlljajf naročnino no nakaznici. "H,,, ip fes / w >rv tnajo po rostoraln k ter 45 mm za enkrat /rrat popust, liieimiatvo je na Starem trga itev. 18. Telefon Štev. 860. — Upravnlfitvo Je na Marijinem trgu «! .1 . " itev. 8. — Telefon itev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 60 vinarjev. \ prhanjem glede inseratov I. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali mamka. — Dopis! caj se franklrajo. - Rokopisi se ne vračajo. Konzumi in trgovci. Med našim! trgovci, zla iti med ljubljanski 1 se pojavlja vedno večja nevolja in vedno večji cdpor proti živahnemu samopcmoeneir.u gibaniu, ki se razširja po celi Sloveniji. Že obstoječim delavskim konzumen), ki go postali važen in močan faktor gospodarskega življenja, In raznim drugim zadružnim gospodarskim organizacijam sta sledili uradniška Samopomoč" in j.Splošra gospodarska zadruga*' privatnih nastavijencev sr ujeta pa še kmetijske stranke svojo zadrugo Ekonom in ljudska stranka svoje „Qo* spodarske zadruge po deželi". Vse te zadruge so deloma »ano nakupovalne (čisti konzumi), deloma nakupovalne in prodajalne zadruge (Gospodarske zadiuge po kmet h). Vse pa imajo namen, po rrožnoitt izključiti pretsnpčevalno trgovino, spraviti producente in konzumente v čim ožjo zvezo, s km zmanjšati obratne stroške in na ta način nuditi blago svojim članom po kolikor mogt če nizkih cenah. Jasno in umevno je, d« so konzumne in diuge goapcdarske zadruge velika konkuienca za trgovca, ker ima ta po navrdi večje režijske stroške in blaga ne more oddajati tako po ceni. Vendar pa so predvojne skušnje pokazale, da solidna trgovina to konkurenco lahko vdziži, Takratno od dr. Kreka 2?8novafsO živahno konzumno gibanje je zaspalo in ni moglo tekmovati z žllavoi>t|o In podjetnostjo našega trgovca. Našega takratnega trgovca, ki se je zadovoljil še z normalnim di bičkom in je posloval skoz in «kcz solidno. Med vojno je marsikateri trgovec, mnogokrat ped pritiskom razmer, krenil na nesolidna pota in kar je najvažnejše, navadil se je na dobičke, ki niso v nlkakrm tudi ne prccentualnem razmerju z dobički predvojne normalne trgovine, Teh dobičkov se naše trgiv&tvo ne mere več odvadit!, ne more se več vživeti v to, da naj bo tudi trgovec samo delavec, kakor so delavci rudar, poljedelec, obrtni pomočnik, uradnik. Zato toliko dra-žilccv, navijalcev cen Odtod pa tudi tolika nevarnost konzumnega sarno- pomočnega pokreti za današnje trgovce. Trgovec, ki bo smatral trgovino zepet k;-kor pred vo?r;o za sredstvo dostojnega, požtenega preživljanja in se bo zadovoljil z predvojnim, ali lahko tudi malo večjim dobičkom, se ne bo bal kenzumov in gospodarskih zad-ug in bo lahko konkuriral žnjlmi. Konzumi sami na sebi torej niso nlkaka krivica za t girce in tl se ne morejo nad njimi brij pritoževati, ka kor nad vsakim drugim solidnim konkurentom. Edina točka, o kateri bi mogli razpravljati je vprašanje državne podpore, Viada je šla že doseda) raznim konzumnim organizacijam na roko in jim obeta Izdatno pomoč tudi v bodeče. S tem seveda olajšuje njihovo tekmovanje % zasebno trgovino. A vlada nima do tega tsanio pravice ampak je to naravnost njena dolžnost. Treba je pomislit*, da živimo še vedno v nenormalnih izrednih časih, ki zahtevajo tudi Izrednih nakupov. Velika večira konzimentov dsnes ne zmore več niti onih etn, ki jih nudi solidna, s skromnim dobičkom se zadovoljujoča trgovina. Za vse te mora vlada na nekak način poskrbeti in če Jim poskuša pomagati a pedoero njihovih samopomočnih organizacij, jc to pravično in pametno, če bo vladna pomoč res izdatna, je mogoče, da bo ta ali ort trgovec oškodovat?, da bo njegova obrt nazadovala, da bo izgubi! del svojega premoženja. Ali ta izguba bo pač vojna žrtev, kakor jih je bilo toliko, kakor je b;la n. pr. žrtev onih vojakov, ki so zastavili svoje zdravje in svoje življenje, da so obvarovali zaledje, tud! trgovce, nesreče In pro pasti. Samo dabožrtevraš h trgcvccv, če pride sploh do kake žrtve, neprimerno manjša. Agresivni nameni. Ekspoze, ki ga je prošle dni imel v Italijanski zbornici zunanji minister Scialoja, ir-ed drugim zatrjuje, da italijanska politika ne zasleduje nobenih agresivnih namenov. Teritorljalne zahteve Italije da niso nič drugega nego gola pcsledfca prirodnega italijimkega ptava ra Jsdrsn. S temi besedami je Scialoja dokazal, da Italije še vedno ni izpatns-tovalo pogubno gospodarstvo Orlan-do-Šonninove politik e, ki je že davno morala kapitulirati. Italijani lažejo še vedno in (rdijo dale in dale: Primorska je naša, GorIŽka je naša, naša je Istra iti Reka in Dalmacija I Beseda o plebiscitu v tem ozem’ju je na Ti'.tq-nijevem licu svojedzvno izzvala rahel posmeh, ki je b i pariški kortlerenci irerodajnejši od Številk in dejstev Trumb ča in drugih članov naše delegacije. In vse to zato, ker Italija kljub zasedb* jugoslovanskih krajev z nad pol miljona našega prebivalstva — nima agresivnih namenov. Scialcjina izjava ni zgolj ironija in farizeji tvo, temveč tudi slepota in kratkovidnost iialijanake politike spit h. V času, ko bi imele prenehati vse imperljaiictične nakane velikih in malih evropskih držav, ko bi ee morale države entente pokazati strogo nepristranske, le prisoja Fianclji saanko kotlino, Italija pa dobi Reko in Trst in ustvarja z zasedbo zaledja do Logatca skrajno neprijatdjsko razpoloženje med jugoslovanskim ljudstvom — seveda brez agresivnih namenov. Ststnoetdesettisoč-Slovencev sl lasti m G ulške-n, sederudesettisoč v Trstu, stolnstotisoč Slovencev In Hrvatov v Utri in okoli Reke — kajpada brez agresivnih namenov. Narodu v zasedenem ozemlju ne priznava in ne dovoljuje šol, njegove dosrdanje pravice mu jemtjo, ljudstvu prepoveduje rabo materinega jezika v uradih in javnost! — brez agresivnih namenov. Jugoslovanske InteFgerte poživlja na odgovor, ker ostajajo zvesti svojemu narodu, grozi jim z Internacijo in dosmrtno ječo — brez agresivnih namenov. In tistim, ki zapuščajo zasedene kraje ki potujejo onostraa demarkacljike črte v Jugoslavijo, prepoveduje povratek v rodno zemljo — tudi brez rgrcsivn h namenov. Italijan je zvit in lokav, in če ga vprašaš, katera roka je detna, 11 pokaže levico. Isto metodo vporablja v politiki. Kadar mora pogoltniti neprijetno kost — in to se mu obeta se- daj, ko re bo moral umaknTi nekoliko za Logatec — pravi, da ni lačen, temveč toži, da je presit. Te barve je tudi Scialojina izjava, da italijanske coli tike ne vodijo agresivni nameni. In zato bomo morali paziti, da skujemo za to — ne le Orlaudovo, Tit-tonijevo in Scialojino, temveč sploh italijansko nacijonalistično politiko pravo orožje, ki nam bo z enim sunkom v rstanu priboriti nazaj vse tisto, kar nam je ugrabil Italijanski nacijo-naiistični mlnistcrijalizem in v kar je v svoji vellkočušai popustljivosti in netočni poučenosti na zahtevo italijanskih age itov privolil celo sam ameriški »Idealni državniški teoretik'* Wi!8on. VLADIMIR LEVSTIK. Valutno vprašanje. Finančni strokovnjaki proti finančnemu mtnlstru. Prve seje odbara za rešitev valutnega vprašanja so končane. Nasveti finančnih strokovnjakov, da se mora krona zamenjati z dinarji al pari, so naleteli na trdovraten odpor fioatičnega ministra Veljkovič*, ki je i.a vsako ceao hotel prepričati anketo, da je treba z ozirom na dobrobit naših financ zamenjati krono z dinarjem po ključu 1:4, čemur so zopet nasprotovali finančni strokovnjaki iz pokrajin, kjer se vrši ves promet v kronah. Minister Veljkovič je uspel edinole, s predlogom, da novi denar ne bo državni, temveč bančni, katerega izda „Narodna banka**. Ti emisijski bankovci bodo na eni strani označeni z dinarji, na drugi pa s kronami. Samo v slučaju, da se bo krona zamenjala al pari, omenjena označba odpade. Po dosedanjih it/formacijah imamo v državi 0 do 7 milijard kolekovanih kron, kar je za današnje razmere pod normalo za državo z 12 milijoni ljudi. V Parizu je doslej dotiukanih za dve in pol milijardi dinarskih bankovcev po 1000, 100, 10 in 5 din Ker ta količina denarja za zamenjavo s kronami še vedno ne zadošča, je odpotoval v Pariz načelnik proračunskega Nadaljevanje. Družba si je štela v dolžnost, da vzdigne nov vihar veselosti; še Rovan je skrivil ustnice v smeh. »Postavimo, da bi se kdo zaljubil vanjo,« je zinila jezična goska, »in bi. ji razložil ljubezen po latinsko. Imenitno, kaj? Naslada bi ju bilo poslušati. Ali znate vi latinsko, gospod grof?« »Kakor bi mašo bral,« je pokimal on. »Miserere mei.« »Ne, ne, kako bi dejali Vidi?« Spet je hihiknilo tu in tam. . 'Amo virginibus puleherrimorum,« se je postavil kobiličast poročnik, kakor bi res kaj znal. »Tak na dan z latinščino,« je silila goska sredi grohota. »Pravijo, da imate že potuhtano.« »Sursum corda,« se je odrezal grof. Gospodje so se bili p0 kolenih. »In kaj še? To je samo uvod!« Gospodična je bila privatistka na gimnaziji. »De gustibus nil nisi bene...« »Krasno, hahaha! In?« »Apage satanas.« ga imenovali ..ledenico", to je obok,- kakih 20 metrov dolg in osem metrov širok, z močnim trdnjavskim omrežjem. V Mledenici":'je bilo že nekoliko 'Vološčanov, Da-bi sr ogreli od mraza odrevenele ude,-'so bolj mladt tekali gori in doli po »ledenic/1 in izvajali vsakojake telovadne kretnje. >V kotu pri' vhodu jc ležal kmetski starček, kakih 70 let iz vaši blizu Voflic in poleg njega tudi že prileten kmetski mož, župan Gonibač iz is e vasi. Rekli so mi, da je bife vzrok njihove inter-nacije ta, da! so se protivhi sprejemati po vojaški oblasti brezplačno med ljudstvo razdeljeni riž. Drago so reveži morali plačati svojo narodno zavest-. Niso hoteli heplačanih italijanskih dobrvt in zato še danes leže v Car-dolu pod šMori in pod italijanskimi bajoneti. Spali smo v »ledenici? seveda na tleh, Ko smb zahtevali slame in zraka, ker je naša neširečna družba narastla že nad stotino In.- smo morali vse človeške potrebe vršiti ha prostoru samem, nam je rekel ‘eden izmed gizdavib tržaških odrešencav (poročnik), ki nas je' vsako jutro- preštcl in šikaniral na Vse? načltter „Zd Internirance valit vrste“ ni slame, ne zr&ka.“ Sete po desetih dneh, kovsma bili že vsi prepadeni zbog smradljivega vzduha, so nam dovolili, kajpada pod strogo za? ščito bajohetov,- eno uro zjutraj in eno nro .popokihe na svež arak na graj-? skem dvodšču. n f 'Dne d- maja «0 nas oblekli v ita? Hjansko vojaško-obleko ter nas de-porthkh v Verono, kamor smo dospeli 10. maja v tort (trdnjavico) Prokolo. Tu so nam s pretvezo desinfekcije odvzeli vso civilno obleko, kar smo jo imeli. Protestirali, smo rekoč, da neradi zaupamo naše? drago plačane stvari njihovemu Čuvaju. Nate mam ie stotnik German o; tedanji poveljnik torta porogljivo dejal, da Ithlijžmi ne potrebur jejo naših dragocenosti. Bilo nas je 60, toda nlH feden ni dobil svojih stvari nazdj. Pač-pa smo videli na svoje oči takoj drugi dan naše italijanske stražarje v naših čevljih; prodajali so naše civilno perilo in obleko. V fortu -so na« namestili v tako vica zase, s prostori pod površino zemlje. Ko smo stopali v „kvadrat“, nas je skoro do solz ganila lepo ubrana pesem „Iz bratskog zagrljajo." in »jugoslovanska mati^. Tl pesmi, so nam nbvodošiim zapeli v pozdrav že tam nastanjeni slovenski trpini, ki so bili zaprti v . kvadratu" že mesec dni pred nami. V ^kvadratu" je prenehala vsaka bojazen in vsak rešpekt do Italijanov, ker "rnjje nas Itak niso mogli zapreti, kakor smo že bili. Niso nam prizanašali, pa tudi mi jim nismo ostajali dolžni. Ko so nas drugi dan iemajl. na zapisnik, je vsak od nas, bodi ' JSr§.ko- tudi, to, da imajo !j Sfbvemfc ali Hrvat, fizjavil narodhbšt : -»ka juffij^ahe riairoiŠi‘Itt da • , 4ugo^lavo“ iiu,.ijc,, kakor bi bilisd&fli-cfc’ “*■ 'žeioU,.ii-pfc-wlofisiidbl ali .jukiaOca.” tih v. Veronski okolici i.i na Sardiniji, ki igra v vpfašanjS Ihferniratija •'‘tildi svoj9 žalostno vlogo hajbOljšt’ dokaz vladne pesedolomno^i jc pata* daac hahajajo ti interniranci še dane^.prav tam, kjer so bili. za časa Sforzovc izjave. Prvikrat v letošnjem poletiu smo videli zelenje 6. septembra tif to te za to, ker so nas iz Prpkola premestili v Gardolo; zato pa smo se imeli zahvalili ne Italiji, marvfič Ogrski, bolje rečeno ogrskim vojnim ujetnikom v Italiji, ker jih koncentrirajo sedaj v Mpt;ejnUsaj.e„m zadnja, katero si prispal v dobri pa- imenovanem ..kvadratu*. Tojetrdnja- To je seveda peklo gospode italijanske oficirje. Slučajno sem bil med prvimi :in je eden teh italijanskih oficirjev pri izrazu »Jugoslavo" pokazal roge za hrb om enega naših. Ko sem mu na to dejal, da le tisti lahko kaže roge, komur rastejo, mi siromak ni znal drugima reci, nego to, da bodo nam Jugoslovanom prej razbili glave, nego nas izpustili iz prokola. V ..kvadratu" nas je bilo okoli 300 internirancev, tako, da je prišlo na vsakega okoli tri kvadratne metre prostora in to za vse potrebe, spanje, pranje, šetanje itd. Za spanja se je že nekako uredil >, toda šetati in čistiti na malem: dvorišču se ni mogla več kakor petina obenem. Bilo je totako-rekoč ščtanje in uživanje zraka na karte. Kdor vpošteva še vsakdanje izzivanje naših varuhov, neznosno , poletno vročino, neužitno hrano (smrdljive stare ribe) in grižo, ki je ta čas najbolj razsajala med nami, si lahko predstavlja vso miline, s katero so Italijani pitali v. fortu. Prokokt svoje »bodoče podanike?. Lahko je umeti kako nepotrpežljivo smo čakali inTČa-kajo še danes rešitvi vsi onj, ki iz različnih razlogov ne morejo iskati svobode v riskantnem begu, lirg je in bo |e dolgo edina reMtw.< Kljubivuem, obljubam ne boab jugoslovanski interniranci ih ujetniki izpuščeni, dokler se ne rešijo naše stvari definitivno. Kar se tiče obljub iti resnicoljubja, poznamo pdsebno interniranci Italijane menda najbolje.) Povedi naj safijo tale primeri Okoli 10, junija je nam prijateljski angleški časopis v enem svojih člankov obsojal postopanje Italijanske vlade na zasedenem ozemlju,^ interniranje, deportiranje ild. Ta članek jc razburil Italijansko novinarstvo in izzval protipolemiko in interpelacijo de mokratsUih italijanskrh zastopnikov v parlamentu,na ministra- Tedaj ie izjavil ministrškHajillk codterSfo?zat '„Ni res, dase nahaja vltaliji (kakt intrdi ,Tčmps‘) preko dvatisoč deportiranih Slovanov iz zasedenega ozemlja. V vsej Italiji hi več nego dvesto interniranih Jugoslovanov. Izgotovljene so že vse potrebne odredbe, da se izpuste." -Gorostasnost nesramne laži se takoj vidi, ako se pomisli, da nas je bilo samo v Prokolu zaprtih 300, «e računajoč onih v Trstu, v drugih for- liučejo gostoljubno ; izstradati naše , uj^tailce in . internicaara,.. . Čvrsto, pa upam, da se jim povrne za gostoljubnost, saj, vendar dobro poznan l^rek: Kakor še pdBojuje tako se vračiije. Kdo je kriv draginje btaga, ki ga dobimo iz N^ripte Avstrije. Iz; trgo/^kih; krogov smo prejeli naslednji dopG, ki ga r^J, vpije prl-občujetricf, da m or «30 tudi trgovci po-jainU* B/oje stališče. c ‘ Vtakdji ra slim da ve, da smo.se-daj |e narezani po vsčinl na uvoz i« Nevske A*stry# {n da bi brez njeg*, doteier ne domrao drugih dobavnA virov* i B»5* * Obrt, Ugando**.!#• gospodarstvo mnogo trpdH Iz NUitt-ftkcA Mdje dob m j poleg tuksur i,oa« nb stviri -tudi predmete, brez katerih sptoh bi{» m moretio m katere ?? r*-btmo pr! vsakdanjem. *osprrlatslvn. Nemška Avstrija je naj »isjtiUžoji do-bavitelj jo doaedaj tudi jujceneiši. Da bode -pa . Iju lstrh zaanp z*kaj;#en« biagu* ki go dpb(vamo iz NemškeAv-stfija, dahi za doem tako h rrendib ra-»tpjo, je trebUicM «® ne|oltko rs*ja»»l aoana trgovka npgodba, ki joje ša vt*de oklenda z Nemško Avstrijo. ■ r---*' tiropa Danglaja dr)gi«ja ss predbuclva pred vsem trgovcem, k^r pa ne odge-vrbja jesaicu Nkistaie draginje i e kriva ¥; veliki raerA vlada š svojimi dd«' taatskimi odredbami in posebna, a svojo,* takezmno »Genitalno upravo ** trgovski; prometa ki Ki se pa moffila imenovati v resnic) centralna uprav« ra podraženjo blaga. — Da je tema tako, obj«Vijamo -naslednje vrabce, ljudstvu ? vednest, vladi pa v pr*-misleki, ; :• r im Trgovec, lii mora «voje blago kupovati v Nemški Avstilji ker, drugje sphih mi ; dobi mor« blago plačati pri centralni upravi, pridno ga dobi in sploh vidi. Plačati mora kratka* do al pari, to se ftrstvi, plačati mora toliko jugoslovanskih kron,; kolikor nemško avstrijskih kron stane blago, če-pra-r je kurz nčmško*avstrijske krone 40°/» mžjt. In kakšne .«0 posled c« tatteajega računa ? Centralna uprava pride resna lep način do denarja, kt ji leži po več tednov tn mesecev, ne- komorne igre rSarajevu. «•11 Madrornik, Uaria Vera, .Milan 8kt iniek. 5'h| :lDfie 8. i m; bo se vritde prve »Pozorline komome lgre«, ki 80 jih “"rikdrltf EmU N advorntk, bivši ‘fier škgrebškega gledališča, ravna-T oalječke drame m lanskega sara-ffcvlkega gledališča, sedaj upravitelj ^Sarajevskega narednega pozoriita«, Maria Vera, Slovenka, absolventka danajskega koneervntorlja, bivša tra-gedkMia haztičnih veiikili nemi kih, med lemi tiitti’Refhbardtovlh odrov, sedaj bagedklsja Batajevskega gledališča in M it«n Skrbinšek (katerega) pot %oko slovite dunajske dramatične šole »Otto* je znana), blvšf ravnattlj t žaš tšga BlovenSitbga gledališča, stdaj prvi karakterni Igralec in režiser nata-jevskfga gledališč«. Gori tmenovari« umetniška prir«, ditev te trojice je žela toliko prizna nja, da se je morala na enoglasno zahtevo kritike in splošno željo občinstva ponoviti dne 15. t. m. Vspo-red teh komornik iger je stal na vzo ml literarni višini, kajti vprliorill so se odlomki iz štirih dramatičnih del svetovne vrednosti: lmpCratrlx misterij v petih dejskjfli Od l¥« V o j-n o v i č a, peto dejanje; O te 10, tragedija v petih dejanjih od W Sha-kespeare j s, “peto dejanje; H e d d a Gabler, drama V petih dejanjih od Ibsena, tretje dejanje in Hebbe-1 o va bibtiška tragedija v petih deja njih judita* peto dejanj«. Ti odlomki pa 80 Mi deloma zaokroženi tako, da so s acenaml iz prejšnib de anj In 8 primernim črtanjem gotovih mest, tvorili vsak zase razumljtvo celoto. Pred vsakim dejanjem je odigral orkester »kompozicijo, ki Je bila izbrana tako, da je po svojem slogu in občutju bila prodna sledečim drama ttčnim dogodijajern. Vspeh je presegal vsako pričako vanje občinstva in kritike. Cisti so prinesli .pteinljeri obilina poročlla izpod peresa poznatlh literatov in tn tervijeve z Jkiarljo Vero in Milanom Skrbinškom. Splošni vspeh večera karakterl-zirzmo pač najbolje z uvodnimi be nedaml različnih recenzij, sri ocenjujejo tudi delo režiserja Nadvornitra. »G as Naroda« pravi pod naslovom »Jed« o lepo večie«! Pred-RfrtOčtijeni se je vršil v »Imperialkinu« željho pričakovani gledališki večer z ■Rmtpb Msrio Vero in g. Milanom SzfblRftkom. Pravim ii ne brez raztega,^^ ieijnp .pričakovam večer. Ker jazun odhčirega programa smo imeli priliko videti, g. Verp, o kateri so se do danes čute samo lepe besede, tragedktojo par excellence, ki je z enakim vspehom Igrala na Reinhard- ; tovein gledališču v Berolinu, kakor tudi v Monako vem, praldanih in Čurinu. Razun feg-t, je imel sodelovati enako silen gledališki umetnik M lan Skrbinšek, bivši član slovenskih gledališč v L ubljanl in Trstu, v zadnjem času angažiran v Zagrebu«. »Jugoslovanski list«: »Pondeljek zvečer je imele) Sarajevo zopet enkrat ; po dolgem času 'umetniški večer v polnem smislu besede, pa Je to pot tudi sarajevska publika dokazala, da Ima smisla za lepo umetnost, napol nivši dvorano Imperialklna do zadnje ga mesta. U/od ra besede je spregovoril g. Enil Nadvornik, ki je predvsem po-vdarjal, da mora moderna gledališka umetnost klasike preurediti* za današnjo dobo, dati jim mora duha sedanjega čara, da takorekoč rirtrese z njih; arh!val prah. Pripomniti moramo takoj, da Je v tem smislu tudi sijajno vod 1 režijo, ne oddaljujoč se vzlic temu od glavne vodilne avtorjeve misli.« a »Hfvataka Sloga«: »R l j e t k i u -metnio-i«. r- G. E Nidvomiku, režiserju komornih pozorišnih iger, v resnici vsa hvala za redko senzacijo, M jod« doživela 8, t. m. v imperlalklnu Ubrana sarajevska publika, gledajoča vsa fascinirana prvovrstna igro velike tragedkinje Marije Vere (rodom Slovenke) In Izvrstnega igralca-Milana Skrbinška. Redki večer, Kakor 'ga Sarajevo še rti vldeta Misel g. Nadvor-nlka, da v tej okolici vpriaoii komorne pozorline igee, je bila prošlega pondeljka poplačana s posebnim vspe-hom. Dvorana prenatrpana gledalcev. Mili izvlečki iz kritik pred tem^ume-t niš rim večerom so bili preskromn« reklam ao sredstvo za visoko waet- 262 am 27. aetemui* mi aunii 'i veda brezobrestno, na razpolago. Ker »e gre po večini za velike svote, je od tega poslovanja irali trgovce r.io> poinoma izključen, ker nlm;« zado^t-e gbvn’ce, da bi mogel da^ar, vplačan central «1 upravi, toliko časa prgrešati. Navezan je, da kupuje svoje blago pri premožnejših grosistih. ki si znajo izgubo obresti od vplačane glavnice primerno vračunlti, in posledic« tega je, da sc blago zopet podraži. Princip vsake zdrave trgovine mora biti, hitro poslovanje, obratovanje blaga, in denarja. Pii ruČinu centralne uprave je pa to baš obratno. Ko pa dobi trgovec naročeno blsgo in fakturo, hsiavljeno v neraške-avmrljekih kronah, šene yc, kako mu bo centralna uprava vračunala vplačani znesek in tudi nlnia nikakega jamstva, da se mu bode diferenca med nemško-avstrijsko krono in jugoslovansko res kedsj vrnila. Zato je primoran fakturo spremeniti v ai pari napram jugoslovanski kroni, in seveda prodajati blsgo, s pribitkom njegovega zaslužka katerega prišteje k vplačani fakturi izstavljeni v nemških av-strljlh kronah, a veljavno sedaj v jugoslovanskih. Rezultat tega poslovanja je, da mora konsnmcnt trpeti faktične diference 30 do 40 % in toliko dražje plačati trgovcu blago. Centralna uprava sicer pravi, da bo p;i letnem obračunu vrnila trgovcu valutno d ferenco, kar je seseda malo verjetno, A če mu bi v resnici vrnila, kaj pa potelh, ako je trgovec blago že prodal po zgoraj omenjeni kalkulaciji? V tem glučaju spravi trgovec mastni dobiček v žep in se smeje poslovanju centralne uprave. Celotni rezultat je ta, da centralna uprava pedražuje vse blago, ki pride Iz Nemške Avstrije za 40% Irt sicer izključno lo v škodo konsuments. Torej kdo je „Prei3-trelber?* ______________ Kmetje in boljševizem. Pariški lisi »Human; te1 razpravlja o priliki nekega Ljenlnovega govora, ki ga je imel o agrarnem vprašanju, o razmerju med kmeti In boljševiki. List Izvaja med drugim: Agrarno vprašanje je bilo vedno listi kamen, cb katerem ec je »potika! marksizem, k! upošteva predvsem delavce velike Industrije. Marka misli, da se Uhko izvrši socijalna revolucija, ako prej doseže Industrijski razvoj maksimum avoje intenzitete. Radi tega fakta je smatral Marks agrarno Rusijo za poslednjo državo, kjer bi uspela sccljalna revolucija. V Rusiji so šle zadnje reforme za časa cttrisUčnega režima, zlasti za časa Stollplna, za tem, da ustvarijo Individualno kmetsko posest. Boljševiška revolucija je prepustila posestva vele-posestn kov In cerkve „Agrarnlm narodnim zastopstvom", ali ni mogla uničiti male in srednje pose »tl, ki je prešla v roke kmetskih posestnikov, ki so v zadrugah. Na nekem sestanku nost gospe Marije Vere fn Milana Skrbinška. Mesto svečanega prologa je predaval g. Nadvornik pred zastorjem publiki o . dramatični umetnosti, o življenju in umetniškem dramatičnem delu, o pisatelju, o Igralcih in o slogu igranja... Njegovi nazori o stilu, o večnih delih (Shakespeare, Mol dre, Heb-bel) de tusodnegs spisa Vr. Vlil 1444/19 informira, ker ne bi radi, da bi se zadeva morda potlačila. d Poverjeništvo za notranje zadeve objavlja: Za potovanje na Koroško (območje okrajnih glavarstev Borovlje, Velikovec in občine Dravograd, LagerLuch, Labud in Ojatiica, okrajuega glavarstva Siovenjigradec) je rszen predpisane izkaznice za no-t anjl promet, oziroma rednega potnega Usta, potrebno še posebno dovoljenje. To dovoljenje je pis-c eno zaprositi z dokazom o potrebi potovanja pri okrajnem glavarstvu, orisoma policijski oblasti rednega bivališča stranke. d Tudi pri nss. Kakor 8m0 že večkrat poročali, sc je na Češkem že mnogo duhovnikov poročilo. Sedaj imamo že tudi pri nas en slučaj in aicur so je poročil pred nekaj tedni duhovnik Niko Petrič z gdč. Zorko Grg<č. d Ustavljeno sprejemanje brzojavk v it»lij?mskem jeziku. Po odloku p št ega ministrstva je »prejemanje brzojavk v italijanskem jeziku odprtega (navadnega) sloga do nadaljne odredbe ustavljeno. d Pozor C. M. podružnice Ker se bilia leto h koncu, pros »Družba sv. Grila In Metoda” vse podružnice, katere še niso poslale članarine ali kakih drugih prispevkov, ki jih Imajo v blagajni, da nakažejo denar takoj na glavno družbo. Za 1.1919. se bodo vknj:žl!i le oni zneski, katere bode družba prejela do konca tega meseca. d Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani naznanja cenjenim naročnikom družblnega koledarja, da rc je isti vsled stavke letos zakasnil. Izide pa kmslu po novem letu. d Dijaški transport ua Dunaj. Onim dijakom in dijakinjam, ki so se na Dunaju priglasili za povratek dne 2. jan. 1920, sporočamo, da odhaja transport iz Ljubljane v petek, 2. jan. ob 14.15. uti (vlak št. 32 a). Potne liste ?reskrbi »Fertjalfii Savez« tov. Zupanič, Žabjek št. 7, do 30 dec. 1.1., vsak dan od 10. do 12. ure. Kdor želi znižano vožnjo, naj vloži prošnjo z ubož-nim spričevalom na obratno ravnateljstvo južno železnsca v Ljubljani. d Društvo jugoslovanskih do-brovoljcev za Slovenijo v Ljubljani poživlja svoje člane, ki so potrebni podpore, da vpcšljejo nemudoma prošnje za čevlje in koce na tajništvo društva. STaj cen ejŠa živtjensha. potrebščina so še vedno slovenski dnevniki. Ako ste si hoteli pred vojno katerega naročiti, ste si morpli pritrgati zanj vsak mesec 2 litra vina ali 2 kg mesa. Danes sl lahko naročite Jugoslavijo“, ako si privoščite enkrat samo pol 'litra vina manj ali ako porabite pol kg mesa manj. Vse druge življenjske potrebščine so se podražile za 15—20 krat, dnevniki samo za 5krat. Zato naročajte ,,Jugoslavijo"/ Ljubljanske vesti 1 Višek stanovanjske bede v Ljubljani. Stanovanjska komisija na cesti. Stanovanjska komisiji, ki vded predstoječe ustanovitve novega državnega stanovanjskega urada v Ljubljani samo še izvršuje že pravno popolnoma končane slučaie, novih sklepov pa ne dtla noben h, je bila nastanjena v prostorih tukajšnjega policijskega ravnateljstva. Ker' se pa v te prostore sedaj naseli državni policijski urad proti verlžnlkom in navi-jalcem cen, morala je v sredo stanovanjska komisija svoje prostore izprazniti, pospraviti svoje spise in prenehati s svojim nsdaljnim poslovanjem, ktr se ji ni posrečilo drugod dobiti primernih uradnih prcstorov. To služi v dokaz viška stanovanjske bede v Ljubljani in da se s samimi niredbami stanovanjska beda ne more odpraviti in tudi ne zadostno oblažiti. 1 Tragična smrt dveh stark. V Rožni ulici sta sl na sveti večer dve mamici zakurili peč v stanovanju in se potem zapili v sobo. Ker jih naslednjega dne ni bilo na izpregied do večera, so ljudje vlomili v stanovanje in našli ženici mrtvi. Zadušili sta se vsled plina. 1 ,.Čarobni večeri ‘ Rize bega. Pod tem naslovom prireja tudi v Ljubljani predstave neki Individij, radi česar občinstvo opozarjamo, da mu ne naseda,, ker je bil radi svojih »umetnosti” v Ptuju in Novem mestu od poslušalcev in gledalcev izžvižgan ter skorajda pognan na cesto. 1 Kavarna »Zvezda” s! je v očl-gled ponavljajočim se tatvinam uredila garderobo, ki jecenj. občinstvu na razpolago od 13. do 24. ure. 1 Uradne ure Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo v Ljubljani so vsak delavnik od 8 h dopoldne do l.h in od 4.h do 6. h popoldne. Da se pa more poslovanje Gospodarske kor'si|e vršiti redno in gladko, se sprejemajo stranke samo v torkih, sredah In petkih od 10 h do 12. h opoldne. "Le vplačila pri blagajn! Gospodarske komisije se sprejemajo vsak dan ob uradnem času. — Skla dlšča Gospodarske komisije 30 odprta vsak delavnik od 8. h zjutraj do 12 h opoldne in od 2, h do 5. h popoldne, Od 1. do 8 januarja 1920 ni vstopa v *kU(Jišča radi nove inventarizacije. i Ustanovni občni zbor društva žena javnih nastavljen cev in javnih nastavljenk se vrši dne 29. decembra t. I. ob a. uri popoldne na magistratu. Ker gre za lastno korl»t, udeležile se polnoštevilno 1 1 Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da se vrši v nedeljo, 28. t. m. ob 10 dopolne tr kapelici Leonišča po pravilih določena sv. maša za umrle člane in dobrotnike društva ter prosi obilne udeležbe. 1 Na koncertnem delu Silvestrovega večer« Lj. Zvona so zbori skladateljev Gerbiča, Aljaža, dr. Schvvaba In Adamiča. Orkester Sokola I. Izvaja izborne komade. Cenj. društvene podporne člane prosimo, da si preskrbe vstopnica v predprodaji, dne 28. 29. In 30 t m., vsakokrat popoldne od 4. do 6 v društvenih prostorih Nar. doma, I, nadstropja desno. — Odbor. Narodno gledališče v Ljubljani,, Tedenski repertoin Opera. 27. decemcra, sobota, »Rusalka” za C-abon. 28. decembra, nedelja, »Ccppella, Kraljica lutk" izven abon. Drama. 27. decembra, sobota, »Protekclja", uradniška predstava, izven abon. 28. decembra, nedelja, pop., »Pe-peika", izven abon. Zvečer, »Hlapci”, izven abon. V pondeljek se poje »Lepa Helena” z gdč. Thalerjevo in g. Povhe-tom v prid organizaciji igralcev tukaj šnjih gledališč. Operno gledišče. Kako veliko važnost In kako velik pomen za umetniško vzgojo naše publike pripisuje vodstvo gledišča opereti »Lepi Hslenl“ (ki jo je kritika odklonila, ki jo je občinstvo do grla sito, poleg njega pa tudi ven glediški personai), se kaže v tem, da je bilo treba nove razdelitve vlog in novih skušenj, mesto da bi študirali kaj pametnejšega. Beležimo kot vestni kronisti- Prodan« nevesta. V četrtak, na Sveti dan zvečer so zopet uprizorili v razprodanem gledišču Prodano nevesto. Ker je gdč.Richterjeva nenadno oboleb, je morala mesto nje uskočlti brez vsake skušnje gdč. Zi-kova, ki je pela Marinko prisrčna in ijubeznjivo. Dober je bil tudi g. Kovač v vlogi Vaška, izvrstno je igral orkester pod živahnim vodstvom g. kapelnika Brezovška. Občinstvo je vse solist« navdušeno pozdravljalo in jih opetovano klicalo pred rampo. Poročilo o uspeli uprizoritvi pre-kvasne Dvcfakove »Rusalke' priobčimo v eni prihodnjih številk. Z. P. 1 Neumestno ignoriranje. Pišejo nam: Cenjeni g. uredniki V 260, štev. toži , Jugoslavija”, kako žatostno je dejstvo, da je pri predstavi Rusalke „baš naš slovenski rojak g. Rumpel ostal brez šopka oz. venca”. Očividec, ki Vam je poslal to notico, bi bil mnogo bolje storil, če bi b!I g. Rumplu mesto notice kupil in poklonit šopek in venec, ter tako z dejanjem dokazal, da ni »nemo propheta in patria”. NSS. Za »Tiskovni sklad" Nar. Soc. stranke eo nadalje darovali tov.: Peterlin 20 K, Tavčar 10 K, Malgaj 20 K, Ferlež 11 K, Bavdek 10 K. Skupaj 71 K. Od prej 2667 K, vsota 2738 K, Danes ob 8. uri zvečer se vrši pri Mraku na Rimski cesti sestanek NSS. Shod v Sevnici. Preteklo nedeljo »e je vršil v hotelu Simončič dobro obiskan javen shod NSS. Po ročevalec tov, Brandner je govoril o sedanjem političnem položaju in je med drugim ostro bičal nezdrave razmere v Sevnici. Govor je bil tud* zadevi tovarne za kopita (n je bila sprejeta resolucija, Shod NSS, v Novemmtstu je, udi u;?i:;jcnegs železniškega prometa preložen t:a prihodnjo nedeljo. 31 o mani ,,c ^ucfosla v ije ( Sredi meseca januarja bo končal Vladimir Levstik svoj satirični, kulturno-historični roman „ Višnjeva repatica A že takoj z novim letom prične Jugoslavija" priobčevati nov roman mr „Uv %sa milijoni." Istočasno pa bo priobčevala Jugoslavija“ tudi zanimive in zabavne ,.Domače pridi e Sitarjeve Jere." Pokrajinsko vesti V Št. Jakobu v Rožu je priredilo „Gied»Hko društvo” dve lepo uspeli enodejanki. Društvo se je šele komaj ossnoyalo, a se Je že krasno razvilo kljub raznim »kvaražugonom”, ki bi hoteli samo ukazovati in se poslavljati, a ničesar delati. Zahvala za lep prospeh gre v prvi vrat! požrtvovalnosti nekrite*Ih domačinov, ki »o zastavili s podporo vrlih uradnikov, i posebno železnlškh, vse svoje moč! zanj l -- Igralci so častno rešili svojo nalogo in v polni meri zadovoljili občinstvo, ki se je izborno zabavalo in se razšlo z Željo, da bi društvo čim čelče nastopilo. Planina pri Sevnici je debila po preobratu precej drugačno lice; ntmškularlja je fcv?.!a bogu že ekoro čisto izginila. Vendar pa so še vedno gotovi ljudje, ki se pod okriljem g. Šešerka že ne morejo sprijazniti z novimi razmerami. Posebno vodja orožniške postaje se kai ne more ločiti od nemškutarjenja Zelo dobro bi bilo, če bi sc spomnil svojega „delo vanja" v ranjkl Avstriji, pa sam proril zsi premestite'’, če že noče preko meje, na pa da bi puščal prestavljati svoje slovenske kolege. V Slovenjgradcu se je dne 21. t. m. vršil koncert pianistinje ge. Ko-kotove in baritonista g. Conča iz Celja. Prijetno poln bariton g. Cotiča smo posebno lahko zaznali v F. S. Vilharjevi »Nezakonska mati”, kakor tudi v srčkani Zajčevi pesmici „Jeli”. Posebno pri zadnji se je pozabilo, da je pevec tulntam prednašal malo okorno, kar pa je zakrivilo gotovo le njegovo prthlajcnje. Prv_ovratno je bilo spremljevanje na giaaovlrju ge. Kokotove iz Celja. Istotako, da moj-stersko nam je bila prednašals FOr-sterjevo »Po jezeru”, Gitlrfeldovo ,,Ogr*ko fantazijo”, Lisztov« »Ernani” in Atanasfevičevo »Na te mislim”. Sijajna tehnika pianistke g. Kokotove se je priznavala vsestransko v navdušenih aplavzih. Žal nam je bilo edino to, da je morala igrati na tako slabem glasovlrju in pa to, da meščani niso izkazali dovolj zanimanja za koncert, Gospodarstvo. Ljubljanska kreditna b&nku. Dne 21. decembra t. 1. vršil se je v Ljubljani ped predsedstvom predsednika Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, dr. Ivana Tavčarja, župana ljubljanskega Izredni občni zbor delničarjev, katerega se je udeležilo 29 delničarjev z 2292 glasovi, ki so zastopali 22 935 delnic. Na občnem zboru se je soglasno sklenilo, zvišati del niški kaoital banke od 20.000 000 K na 30.000 000 K ter pooblastiti s prevedbo tega povišanja uoravnl svet. Sled! :ji je v svoji seji dne 21. dec. 1919 sklenil, provesti zvišanje takoj In določit! subskripcljski rok za novo izdajo delnic v času cd 15. do 31. januarja 1920 ter dodeliti od 25 000 novih delnic po 4C0 K nom, 20.000 novih delnic dosedanjim delničarjem, ki lahko subskriblrajd kot imetniki vsakih pet starih delnic po dve novi delnici po 700 K tehquel za delnico ter rezervirati oMatlh 5000 delnic novim interesentom po 900 K te! q tel za deinlco. Kot subskripcijsKa ra^sta je določil Ljubljansko kreditno banko v Ljubljani In njene pcdrnžarce v Spiifu, Trstu, Sarajevu, G urici, Celju, Mariboru in Borovljah, Hrvatsko trgovinsko banko v Zagrebu in njeno p( diužnico v Osijeku, Živnnstenskci banko v Prsgl in njene podružnice v Cehoslovaškl In podružnico Žfvnoste ske banke na Dunaju v Nemški Avstriji. Zadnje vesli- Ssvlma telejon&ka In brMo/aif>.$ poročila „ Jugoslaviji". Valutna reforma. (Sklepi zadnjega min. 3veta.) Beograd, 26 dec. Kakor izvem Iz dobropoučentga vira, zadnji min. svet v vprašanju valutne reforme ni prišel do nikakega zaključka, ker so tako pristaši dinarja kakor zagovorniki krone neomajno vztrajali na svojem stališču. Za kronsko stališče, to je za kolikor mogoče ugodno zamenjavo krone, sta »e posebro zavzemala mmistra dr. Kramer in Svetozar Pribičevlč, dočim jc dinar najbolj branil finančni minister Veljkov č satn. Podprli pa eo ga iudi nekateri hrv. ministri, ne samo srbi j irski. Na zahtevo ministrov Kramerja in Pribičeviča je ministrski svet sklepanje odgodli za čas po praznikih, da dobe posamezni ministri priiitto, »topiti med prazniki v ožje zveze s svojimi somišljeniki v domovini. Mi-Bistra Veljko, iča so samo pooblastili, da vodi neobvezne dogovore z »Narodno banko”, ker so se vsi ministri strinjali v tem, naj izda tudi nove novčar.fce Narodna banka, ne pa finančno mfnlatrst/o. Nadalje so ga pooblastili, da sme začeti že t2koj s tehničnimi pripravami za zamenjavo bankovcev, dočim bo o načinu zamenjavo sklepat šele ministrski svet, ko se v ptvh dceb januarja zopet sestane. Podpis pogodbe z Avstrijo. Beograd, 26. dec. Min. Kristan je v imenu naše vlade podpisal na Dunaju novo kompenzacijsko pogodbo z Nemško Avstrijo z Vsemi dodatki vred, ki so bili sklenjeni v Beogradu. Prevzem avstrijskih lokomotiv v Celovcu. Beograd, 26 dec. Takoj po praznikih odide v Celovec posebna, Iz železniških in tehničnih strokovnjakov sestavljena komisija, da bo prevzela on!h 50 lokomotiv, ki nam jih odstopi Nemška Avstrija. Preti konfidentom. Beograd, 26 dec. V justičnem ministrstvu izdelujejo zakonski načrt, ki bo omogočil postopanje proti onim elementom, ki so služili za časa sovražne okupacija v Srbiji Avstrijcem, Nemcem in Bulgarom. Postopati nameravajo zla«tl tudi preti med sikom in sotrud likom ominoznega glasila avstrijskega generalnega guvernerja »Beogradske Novine«. Mestni drobil v Beogradu. Beograd, 26. dec. Finančno ministrstvo je dovolilo beograjski mestni občini, da sme proti kavciji Izdati papirnat drobiž po 20 in 50 par. Strahovlad« na Reki. Baker, 26. dec. D’ Annunzio hoče bržčas stresti t*ad Rečani vso svojo jezo, ker mora mesto tako brezčastno zapustiti. Njegove patrulje nadlegujejo po mestu vsakega, o katerem se sumi, da ni d’ Anriurszicv pristaš. Pod najrazličnejšimi izgovori jih zapirajo, v zapor h pretepajo, ponavadi tudi oropajo, nato pa brez preiskave izpuste. Nasprotno pa prireja za svoje pristale prave orgije. Po cele noči jih gosti in napaja, da prirejajo potem za njega poulične »manifeaticije”. Posebno srd stresa 0’Annunzlo nad »avtononuši”, ki so mu priredili ob zadnjem ple-bliscitu tako sijajen poraz. m ftev. .JUGOSLAVIJA* We-47, SfcanA. r>v- Laško. N »5a društva. ,’v- V na5em trgu s6 se Hi nerc od l*askega let* sem močno spremenile, at nwMM, n* tjoijSe.nc. .f*fIf|p.-±a k. «M|rn rieiicaf novih mbSi, ki so 0rfir?8li m življenja zlasti v društveno živ-toile, pa. pravili jiipiiiut in aalauJe afc Ali leži krivda na strani doma-č(j»ov Slovencev, ki bi le 82 radi imeli rj&laUe med »boljiim!« in »na/adii-ad«, ali na strani novodo^iecev, ki so pi5e0tjslc.nl (a\i preupi*.či?j aii.pa na sttteil naše nemšk-u^rlje, ki se noče zaupa. S? rastoč« sprijazatti z. Jugi davili la z ipim zreU pb zraifg* ji D. S: mec raednarodn h rdaCaacjev, o tem ne moremo pdtl.jua. \l£ao* ZSo&Ola t«zmo, teto?adij^ (Stanf, čiaqloe, tia-ffdčai deški lu d*Kftšlcl, teliivad iica dtls žl/ah.to in pridno — pa tistega palci* le ni, ki s no ga aasanjaUr-ko »mo vlieli krasni zlet v topUikem parka. NdveČ^a ovira je, da S r ol ntmi lastnj T§Tp.ypd tlee In se je mori! v« gpeziltf v dvorani hotela H. Kiof je pdzial H. pod Avstriji,'se pač hfcbo čud.), da maž njgija Sjjcdu, .kJl|kqr moro. -S.fSijaTo' se fe d nekl hitemat »oflrodbl, aknsiu sm j ču!, da j[ ) je " Drobiž. . g Napete 'n ln poit»tnjs',i aidje. Ko te Napoleon prižel na o3voje«to Poznantftko, pHSif 30 mu nasproti tarti-kdjšnji Židje.'Oa bil Poljakov in Nioicev, tuflce feottm!, ker P 1 ! :i ->3?stoii»b r.1 iltrtafjB b f biHO /j Fjž85nfe,1 §tttviti . - . . iM «X'L__ 1__.._____________ U.____ar«_ 1- . .. ^ .... ________ ___________________ i J je I. odklonil, seveda, ker se TroTia, da Pfld^io kmalu č sto rdeci časf,,;kj a3 poaiil brez skcbi S;k>la le dvora, Ztuf pa že slišim, daj*; H. prepovedal Sokolu OCO-1 d je — zakaj vain je polem d/<* rafti, Hi. kaj vaš trud, ali res he najdeta za H. drugih zdravil tn mizi in magarl takih, kot jih i« on imel svoj čas za radeSice Sokoli. Sokol moral biti trd, nllznrbsbnM 1 § 'i | Čitalnica se pod dobrim Sodstvom njeni oktirii prostori vsfed bretbtflT' nostti Laščanov ostali prazni in dolgočasni. Da, Če bi bila. združena z go sflno, poteth' b! cvetela,’ ker naši b ir-garjl Imajp §e vedio dostf ddn*rjaza drago letošnjo kislico! O^pidje, ki vpdite naša narodna dru^tra, zapo-m» te sl, da bodi vaša prva skrb, zgraditi si tkstnl dom! Ce vam pri tem ne gre tra roko ona korporacija, ki je v to v prvi vrsti poklicana in, se vam mečejo v njej polena pod npge naši pristaši. Člani in odborniki, njfenda iz sadnopaSnošti, Me omagajte, poskušajte srečo drugim potom. Se'eno društvo'imamo VLaŠkem in na to smo ponosni, saj je v svoji posebnosti gotovo edino v našem kraljestvu. To slavno društvo ije maše gasilno društvo, ki ima to izredno po Mbnost, da je še vedno po več kot enoletnem obstoju Jugoslavije nemško, da ima lepo nemško .komando in da 80 ga radi tega v«m11 v»i-pravi »Uri klani. J*z bi rekel, da ta značaj dru-štva ne izvira iz trme n|ega vodil, ntarveč zgolj iz velespoštovani* do1 bližnjega soseda gadlnega doma Eoers berga. Ta mož *e vedno gleda zabodeno po Laškem, uganja »vojo nem-Skutarljo, nastavlja nemškutarsko u- nas! M nit no Tu ki! Mi s no po* sAtanj ui;Žiija. V SloirifT teku ijejo Amerika Ut;! ki Jipmcl T g -irski ansrlk^njikl ur«a Že ooiiuje v ^tidi/oit >t)/> pa je, di se buta sl-birsc* trgi/Irta ii ob t o »vzdigiita. O/« detektiva izsied ta družbo žeteZiilSmit tator. ž: ;k)ro dve ietj so se izvrlevaii rop! v vozovih it z.ifoje prJ. o šepniti vlak h-zu.-progi D Ji a j — Mti zžu «ch a», ne da-bl bljO .ipjgoče zioi.oc i iz .te4 tl. Slednjič se je d/eml ‘h elan »v. St tiki vstopili ah Diitaju v'vlak, Vi sicer se jih je rnt del vssdel v pr/I voz, ki je bil pdA kjučen takoj za vozom za zavoje, dot č!m «0 ostali posedli v zadnji osebij vor. V pitvem vozu te ^o|tČi so spl s-zali med vožn o v voz ta žakoje/vloni H s* *. • m- . j *rati iq Svoij rop Iz netalt na Železrl- lqpo razvija, b se pa, ds bodo ^ aa.jp. O tUkl uu je -VozJULv zad njem -trapeju, sa Tjam7lrinr-*o bili ukradeni p^eitpeii pa 111, r poskakal potem iz,yi*ki in poiskali ,ter znosili zavoje jskupaj,., J?len, ki je. obstojal večlaonii iz oerlta In oblek, so zamenjali navadno pri km h h za živllii, —..Skpdt.Jci jtu je napravita ia tatinska družba/, znaša skpro trlčetrtlne melijoija,. Irte. *) vsako jutro p©r svetovaiU bova s ,5no>i onsv. t&J;c Ostanite nam zvesti vsi dosedanji nariOČniki lupita,tel|j ter pridoi ni ižim redništvo, Ujiravništro In lastnihvo ..JngoMji" jesaia. S2 -rremi moška dolga Proda so furpioi suknja in Bn Milska cesta . Maribor. Ognju ia vloioa varms btagajhe vseh vrst tn velikosti, kalfgr-luOi t>la«ajne *a vzidati tn »ertnpinjove k^ie- te prioujitC.I^*5*--1 v*-* dl, I. jugo Schveil, I. jugosl. izaeroval-nlca. bla»iu, iftartbvr, 'Kwo. uasiaTij« uvmoRuz«ia»/ nl/rflU 20 krnil ahilbenstvo, 'BVOjBtmr -mkvestru ge pa okr°k k 0 , tako smili, da ne najde ta za njega pbta tja v Salzburg I fzdajateij. m odguy»irni pceanik; a«r«a fiaka -JtoPtm tiskar«?*-.»• !! Ceno asto;, Jbiiino ,9»je, , pošllia po najnižji ceni vsako mnoffno trnlfca #iMrt»n Sumer Konjice. 1575 iraip, k. one. žotiotekalk < Gledališka uljca štev. 7, nasproti gledališča Izdeljujem tšajfinejša'.dela,p zl^u n^f-celanu in kavčuku. Zlate krptife; '•mostišča ter uinetna zobovja' orez plošč. >nn dobro ohranjen Se jjroda. Na ogled je jppi Trgovci —'Ihoiort ^aj&n- '" Gokdrt^hft in domensl em oskrbništvu na Bledu Ar* •f 'pedzve tjudi cena. iv-rt rj~ 'l " k ..n.n ,.ny ip(»^ ■ -------------------------------------------------------------————— 1. prosincem 1920 p i6ne' 'posicivatl1 tiovo '«8ta*orljW(J, stavbeno podjetje ter prodaja stavbe- " j -m*'-'- M 'm(.j y.; , . JU ■ kuhinjske oprave, postelje, ovenslv h$ii st? g^*ggyg& o»r TJuI>Ijan)a7~G( mr se ' Toplo priporoča p. n spadajoča dela, katera izvršljeta ^n^.iNačclj jm ^ruračtiijj se, sposvetska c.’5.' 9 r") C interesentom za Vse k,ovn izderujejo tocno/po >> iii-jjh: i. . ..nji uu.*-.- Pridobivajte narojnikov! . % && slP I cesta 14. dne mi\i s svojimi tO /f mesečne ( naročnine bodo torej n a j cene gi listi. Zato naročajta,, Jugoslavijo". Kolesi rabljev- \ kupuje tvrdka J. O očedi L u-)!j?.r,a, Q-jsptiS. t i -i 1611 UsinaU, pahitki Iz žebtfički, i ta - kuoČM* < ib ' toksk« cevtje, garnitura po ^,2/-^;*» otroške po k J, *0, se zopet..^lobitajo' v JjubtjAnski zalo«.‘'tovarn« Peter Kazina &:Co., Ljubljana, Breg 20, Prcprod»j*Ici Prenrridtfrrrt gjgH J&i Pevci ln pevska društva — jipjsvr! MALA PESMARICA (žepna izdaja tl >C75 cm) &. l. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbtn« tužul? Moški zbor ču - ttt, ču tlš, Sto ču - Uš, St. 2. Ivan pl. Zajc: Zrlnjako-Prankopanka, Moški zbor |l»t>6 »veča brf^r*. Moški zbor. )obiva se v St. 3. Anton Ha y**ka pesem slane 1 K; li izv. 10 K. — De tfnunfrm r •*.u v Pritlična hiša s hlevom v sredini mesta sc zamoaja za večjo hišo v mestu. Naslov v upravi. 1827 Dopisovanja in ženitne ponudbe: Ženitnu ponudba. Ločen državni .poduradnik mirnega znaerija želi znanja i ; v svrlro združitve z pošteno žensko v starosti do 40 let. f Samo resni dopisi po „miren stan* na upravo lista. 1483 — . j&vezna tiskarna", a Ljubljani, Stari tri; , .riw« ti »h vrst, tv fši tjfMmge, K-Jtgt, fcro/ttrs ;) i jr-ik*) Toat«. vt -jbelt, rečartv, frvtrtt 1$ lU papir t /trmo, uljtl pu»i , poseono i grado onemu, ki mi oskrbi {j v srepini t(žVbntar)u>i periferiji Ljubljane suiiovanje Stanovanje od 3 do 5 sob trlčno razsvetljavo. 23/9 ^ifanjski fLrnejfc (lastni izdeilekj: fezpdišiijn i t» r e 1 f 1 i | w , ** - Ivo Preme Pogidb uk sp. Mi >rsl .a . K#g. trg jLjubijtjtja; ulica St. >8. ' i iti takojšni nastop proti dobri plači ter v Ljubljani ali bližnji okolici 'fla "gdprnkBj. pcnugpu poti ,,sreča 8W® tW ravo tlsttfA " prostem stanovajij THSW* okutno m etne. IHEI dein.ndi v Zagrebu, in hr- ni sprejme 2da za lesene stavbje intski trg štev. 47, •» 3uan 6 .JliOOSLAViJA" dne 27. deccmbi« 19li*. ✓ u62. Sle* Tapetnih in dekorater M. ZOR Kolodvorska nlfca 39 se priporoča v napravo žimnic, vzmetnih žimnic, divanov, •toman, dekoracij, zastorov in tapcciranja sob, katera dela izvršuje priznano solidno ln po nizkih cenah. Prosi blagohotnih naročil. Franjo Paar, Varaždin, Brzojav Paar Varaždin Ustanovljeno god. 1912 Prva hrv at ska trgovina panjev in čebelarskih izdelkov. Lastni izdelki umetnega satja.' ■ • • 2390 kavarna v Mariboru, Ljubljani ali Celju. Ponudbe pod M. N. 200 na upravo „Jng»8lavTje“. Oblastveno konc. zavod za pokončev. podgan miši in mrčesa, Kolodvorska ulica 39 kupi vsako množino rezanega, tesanega in okroglega mehkega lesa. Kupi tudi bukov, hrastov, jesenov, črešnjev les, bukova drva in oglje ter plačuje vse po najvišji dnevni ceni. se priporoča v pokončavanje podgan, miši, ščurkov, rusov, stenic, moljev Itd. z različnimi novoiznajdenimi povsem zanesljivimi sredstvi v zvezi e !»osebno metodo. Uspeh za-amčen. Spričevala na razpolago. Naznanilo. Cenjenemu občinstvu uljudnv naznanjam, da sem otvoril prvo domačo mesarijo na Slo«, trgu v Ptuju, Potrudil se bodem vsem odjemalcem postreči z najboljšim blagom po najnižjih cenah. 2393 Za obilen obisk se priporoča pvva slov. mešanja Ignac Frankovič, mesar. Stroje za BRRMIIE & RPRETURE in CE31TRIFUGE dobavlja takoj FELIX BILLIG ■ Reichenburg, Čehoslovensko. RADIUM ali uradnica vešč v vseh pisarniških poslih sc Bprejme. Pogoj: jugoslovanska narodnost. Prednost imajo osebe 8 prakso v lesni trgovini. Nastop takoj. Plača po dogovora. Pismeno ponudbo, obložene s prepisom spričeval prosimo poslati na „HnUuJa“, društvo lesnih indrnstrijcev v Celju, Poštni predal št. 1. 5349 Novi tečaji za slovensko stenografijo, aemško stenografijo, sirojcpls, slovensko korespodenoo, nemški pravopis In kore-, spondenco, računstvo, navadno, dvostavno in ameriško krjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike, nemški jezik zn začetnike, hrvatski jezik in lepopis 2383 začnejo dne 5. januarja 1920. Zasebno učilišče Legat v Mariboru, Vetrinjska ul. 17/1. Novi tečaji trajalo 4 mesece, obširni prospekt brezplačno. vsebujoča vinovica ('francosko žganje) je ..ELEVATOR- edino prava in patentirana ter najizdatnejšc sredstvo proti trganju, revmatizmu in živčnih boleznih splošno znana. Dobiva sc p vseh trgovinah, drogerijah in lekarnah. Na debelo pa v glavni zalogi za celo Slovenijo; F. ŠIBENIK, Ljubljana, Gosposka ulica 10. 2403 Prima BOSANSKE SLIKE v zabojih po 15 kg. Kava Čaj n > O Čokolada o ■4»* cn O Kak no e a u Pl Kanin pridatek O e Konjak E 1 It um 4> fli Kft O Likerje O o. \ Šampanji e O Ck 17 u p. j JLvmi?'''! 7lna rava“ Maribor. Jos. FABIANI L j ubij a na, Prešernova ulica 54. Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov) Tesan les (smrekov, jelkov, borov) Okrogel les (smreka, jelka, bor, uteceseu) Kostanjev les Drva (trda in mehka) Stoječi les v gozdu Smrekovo skorjo kupi vsako množino ,D R A V A‘ lesna trg. in industrijska družba z o. z. v Mariboru. 4°|o Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom. Brzojavni naslov: „Drava“ Maribor. Priporočamo sledeče knjige za Ivan Albreht: »Slutnje*................................broS. K 5-, vez. K 8*- /anko Glascr: „Poliorske poti“..................broš. K 5*~, vez. K G-— Dr. Ivan Lah: »Dore*. Povest slovenskega dečka iz svetovne vojne. Cena vez.................................................. K 6‘— Milan Pugelj: .Mimo ciljev". Novele. Vez.........................K 6*— Cvetico Golar: „KmeČke povesil". Fedem zanimivih povesti iz kmečkega življenja. Vez............................................K 8*— Anton Pesek: Slepa ljubezen". Ljudska igra s petjem v petih dejanjih. Broš. ..................................................K 2‘50 Manica Komanova: »Šopek samotarke". Zbirka novel. Cena broširani knjigi...................................... ■ K 5'—, vez. K V- Azov in Teffi: »Humoreske*. Zbirka ruskih humoresk, satir in grotesk. Cena broš...............................................K 6*— „Kurentov album". Humoristični almanah s slikami K 4*50 Ferd. Seidl: Rastlinstvo naših Alp. Prispevek k spoznavanju slovenske zemlje. Vez............................................N 10’— Jan. Ev. Štuhec: »Slovenska narodna mladina" in njene naloge na narodnem, gospodarskem in kulturnem polju, broš.....K i0'~~ Alfonz Menzingcr: „Nauk o servfrrnju“, bogato ilustrovara pomožna knjiga za praktični in teoretični pouk na nadaljevalnih šolah za vajence gostilničarske in hotelirske obrti in za samouke . , K 15 — Narodna knjižnica: 1.in 2. snopič: »Valentina Vodnika Izbrani spisi*, Cena . K3 - 3.—5. snopič: Leonid Andrejev »Gaudcemus*, komedija. Poslovenil dr. Jože Glonar........................................Cena K 8'— 6.-9. snopič: Vladimir Levstik »Gadje gnezdo", Povest iz dni trpljenja In nad. BroS.........................K 10'—, vez. K 12- Širite med narod: 1. Koroška. Carentanus. Pridejan je zemljevid v barvah Koroške. Cena K 4' — 2. Poglavje o stari slovenski demokraciji. (.Gosposvetsko polje. Spisal dr. Bogumil Vošnjak. Cena......................K 2— 3. N*ša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cera..........................KI — 4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena....................N 2*— 5. Jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredil Alre■ Cena K ?.•— Slovenci, Slovenke! Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vprašanjih. Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvo! Dobivajo se v upravništvu „Jugoslavije" v Ljubljani in pri njenih podružircah v Celju, Mariboru in Ptuju ter v vseh knjigarnah. Pošiljamo te knjige poštnine prosto, če se denar naprej pošlje. Povzetje stane K P90 in je torej najbolje če pošljete denar za knjige naprej. Naročite knjige, dobra knjiga je najboljši prijatelj! Zvezna tiskarna v Ljubljani. as1— Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z. v Ljubljani, Mariji« trg 8, Wolfo\a ulica J. Poštni čekovni rsfiun štev. 11.323, — Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit, Ljubljana. sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položniee. Inkaso faktur in trgovske informacije, izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje, m na blago ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti ped najugodnejšimi pogoji,