i r, r OZICNO NOVOLETNI SEIE/Vt! % UMETNE JELKE OD 350 SIT DALJE 01/786 20 92 *_ NOVOLETNI OKRASKI ADVENTNI VENČKI % NOVOLETNE NOTRANJE IN ZUNANJE LUČKE % IZBIRA SVILENEGA CVETJA TEKSTILNI IZDELKI PO SUPER NIZKIH CENAH Ife MOTORNA OLJA IN MASTI AKUMULATORJI BARTOG ODPRTO: 7.00 - 19.00, ob sobotah 7.00 - 1 3.00 ZA ZAMUDNIKE ŠE VEDNO NA ZALOG ZIMSKI AVTOPLASCI PO UGODNI CENI ! d.o.o., CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21 INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS i Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše ponudbe; i meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in proizvodne obrate; i vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene servise; i izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; i naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu. OVINA • Naša nova ponudba je urejena specializirana discontna trgovina za elektroinstalacije namenjena elektroinstalaterjem, vzdrževalcem, samo- graditeljem, gospodinjstvom; • v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; • izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev gospodinjskih strojev in aparatov; • na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek. KOZMETIČNI SALON S. Glavan Brinje I/47, 1290 Grosuplje tel.: 01/7862-132 Thalgo) LA SEAUTE MARINE Vesele božične praznike in uspešno Novo leto 2001! Cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Fl TEHNIKA JOŽE AHLINsp Kolodvorska 1, Grosuplje, tel.& faks: 01 787-14-51 NOVOIETN1 POPUST 10 % BELA TEHNIKA /f> GOSPODINJSKI APARATI POTROŠNOKOMNAJBOLJ ZNANE IN PRILJUBLJENE ZNAMKE f"j tehnounion d.d. (Zo/txU/ PONOVNO V TRGOVINI 1 \ \Jf t ^ RACUNALN IN VSA RAČUNALNIŠKA OPREMA NUDIMO VAM TUD MOŽNOST NAKUPA IN pjtiicj.op* dobi * mobi* -j\ii£>r->yjj\ij FI TEHNIKA Čas daril fc2 Z darilnim bonom za vse vrste kozmetične nege lahko ob praznikih razveselite svoje najdražje. Iz strogo brezupnih virov smo spet izbrskali poseb­ no novico. Izvedeli smo, da je Velikoupeljski Lisjak bogato obdaril poredniški odbor Eho cajtngov s sodobnim "lojtrnikom" za prevoz prazne slame. Iz zimske pravljice Kakšnih pet, morda šest let mi je bilo. Kmalu po sv. Martinu je zima nasula snega po njivah in sosednjih gričih, a še včeraj smo pospravljali zadnje poljščine. Na majhna okna hiš so se začele vzpenja­ ti ledene rože. Otroška radovednost pa je vedno prehitevala. Zato sem z brato­ ma brz smuknil v gumijaste škornje, vča­ sih kar na boso nogo, in že smo valili velike kepe za sneženega moža. Kdo je bil prej - ali vrstniki iz sosednjih hiš, ali mi - se niti ne spominjam natančno. Če smo potem smrkali, nekaj dni nismo smeli ven. Nestrpno smo huškali v šipe, da bi videli skozi okna, če Miklavž že piškote peče. Predno pa je prišel Miklavž, so prišli parkeljni. Z dolgimi verigami so opletali po veži ter z burkljami odpirali vrata. Porednejšim so napravili kar precej pre­ glavic. Na koncu se je izteklo tako, da je eden od staršev posegel vmes in rekel: "Parkelj, dovolj je bilo! Saj so otro­ ci obljubili, da bodo pridni." No, potem je zares prišel Miklavž. Že kmalu, ko smo zaspali, so se čudežno pojavile velike lončene sklede in s sla­ mo pleteni peharji po notranjih okenskih policah ali pa kar na hišni mizi. Noč je bila predolga in preveč nestrpna, da bi lahko počakali do jutra. Zato smo kar sredi noci pregledali, kaj je prinesel. V posodah so bila skrbno zložena jabolka, suhe hruške, rožiči, dva zvezka, nekaj svinčnikov, barvice, včasih tudi kakšne orglice, volnene nogavice in rokavice ter vsak svojega parkeljna. Vmes je bilo še nekaj sladkarij, a jih je bilo treba prihra­ niti do božiča, da smo jih lahko obesili na smrekco. Še posebej so bili priklad­ ni tisti podolgovati marcipanovi bombo­ ni, ki so bili zaviti v svetleč papir z beli­mi laski na koncu. Kadar ni bilo preveč snega, je v naslednjih dneh "prišel tudi Miklavž z Zavrha", ko sta jo krstna bo­ tra Pavla in sorodnica Roza primahali kar čez Zavrh in mimo Cegelnice. Decemberski čas je bil tudi čas, ko so po vasi žalostno cvilili pujski. Najpoz­ neje en teden prej je bilo treba nabrati primerne maklenove šibe, jih obeliti, zve- zati skupaj in jih na pečici nad zidanim štedilnikom posušiti. Zadnji dan pred kolinami pa smo jih še posebej zbrusili' s koščki stekla in drobnoposutim smir- kovim papirjem. Otroci smo morali nato nalupiti zvrhano skodelico česna. Kljub temu, da tega dela nismo bili preveč veseli, je bil vonj po prihajajočih rado­ stih premočan, da bi se mu lahko upira­ li. Mama in stara mama pa sta kuhali ješprenj in proseno kašo. Zjutraj, koje prišel mesarje bilo tre­ ba brž poklicati še vsaj tri močnejše sosede, da so prišli pujsa držat. Če so nam dovolili, da smo držali za rep, je bilo na račun tega vedno veliko veselja. Domači mesarji so bili takšni ljudje, da so se radi med delom pohecali. Še po­ sebej radi pa smo otroci pomagali pri mesenih klobasah, nekoliko manj pa zvečer, koje bilo treba na roke razreza­ ti špeh. Ko smo ga drugi dan scvrli v mast, je mama pripravila po posodah koline za sosede in sorodstvo. In ker so to počeli tudi pri drugih hišah, smo dobro vedeli, kakšen bo vsaj en obrok hrane na dan v naslednjih dveh mese­ cih - najprej godlja s krompirjem v obli­ cah, nato so prišle na vrsto šele krvavi­ ce in zelje, tlačenka, vmes še kakšna juha z zelenjavo in z na pol prekajeno kostjo ali pa žolča. Tisto zgodbo o moč­ niku z meseno klobaso na dnu, ki jo je na koncu požrl sosedov maček, pa smo slišali kar velikokrat, saj so klobase vložili v mast ali olje za delo pri poletni žetvi ali mlačvi. V začetku šestdesetih let so bile zime dokaj ostre in veliko snega je nasulo. Oče nam je napravil sani, čez nekaj let pa sem dobil še smuči iz jesenovega lesa, ki jih je stric Jože obdelal v mizar­ ski delavnici. Sankali in smučali smo se kar za hišo - v Dolini smo rekli. Vča­ sih smo se podali na sredo vasi, kjer je nekoliko več klancev, vendar je moralo biti doma vse lepo dogovorjeno - od kdaj do kdaj, "pazite kaj boste počeli" in podobno. Kakšno leto pozneje smo jo že mahnili proti boštanjskem hribu ali na nasprotno stran vasi v Grič. Ko smo že malo bolj znali vijugati s smučmi, smo se lahko podali tudi na vrh Lobčka. Pozimi so se v naših krajih špičili tudi zobotrebci. Čeprav zaslužek ni bil bog ve kako velik, so nam zato le lahko ku­ pili kakšen del obleke. Že pred začet­ kom zime smo šli s starši in pomagali vlačiti leskove palice iz grmovja na kup, ki smo jih nato zunaj pokrili s smrekovi­ mi vejami, da se ne bi preveč izsušile. Oče je spotoma odsekal še kakšno pri­ merno lesko, gaber ali akacijo za držala vilam, lopatam in podobnemu orodju. Sem ter tja se je lotil pletenja košar, predvsem korb in cambah, zraven pa še vsaj ene manjše košare, ki smo jo nato otroci imeli za pobiranje jabolk čez poletje in za krompir. Koje zapadlo več snega, so se zobo- trebčarji zbirali enkrat pri enem, drugič pri drugem. Rezanja zobotrebcev so bile bolj vešče ženske roke. Ta čas je oče krmil živino, nažagal leskove panjičke in jih pomagal sekati na drvca, eden od nas treh pa je bil skoraj vedno z njim. Hišno mizo, ki je običajno stala pod bogkovim kotom, so prenesli bližje k peči. Pod nogami zobotrebčark so se nabirali kupčki obrezin, ki so v naših nežnih letih postale tiste igrače, s kate­ rimi smo ustvarjali cele pokrajine, gra­ dove in podobne stvaritve. Ko smo zna­ li šteti do dvajset, so nam dali za nalo­ go, da smo preštevali zobotrebce za butarice. Čez nekaj let pa smo lahko nažagali že panjičke - seveda nas je morala žaga v rokah prej ubogati. Kakšna dva tedna pred božičem smo šli v gozd po mah in smrekco, da smo lahko že dan pred svetim večerom po­ stavili v bogkovem kotu jaslice in božično drevo na široki polici bližnjega okna. Popoldne pred svetim večerom smo pospravili vso hišo in poribati le­ sene deske. Zvečer, ko se je spuščal mrak, smo najprej pokadili in poškropili z Zegnano vodo gospodarska poslopja, živino in na koncu tudi vse v hiši. Po­ tem smo prižgali svečko ali dve ob jasli­ cah in pokleknili na zdevčkih, na peči in ob klopi okoli peči. Molili smo vse tri dele rožnega venca. Na koncu je stara mati Taja dodala: "Pa še za Ivana in za Lojzeta, za Grezetovega ata in za vse, ki počivajo neznano kje!" Takrat je tudi molitev tiho zaječala... Na božični večer je po vaseh vladal mir. Še pasjega laježa ni bilo slišati. Okna po hišah so bila razsvetljena. Dobre pol ure pred polnočjo so ljudje skoraj nemo odhajali z baklami in majhnimi žepnimi svetilkami k polnočnici. Le stisk roke in "vesel božič" je krožil med srečujočimi se. Kar nekaj let sem čakal, da bi šel k polnočnici, okoli enajste ure pa sem za­ spal. Uspelo mi je šele, ko sem začel hoditi v grosupeljsko šolo. Presenečenja, ki nam jih je pripravil gospod župnik v domiselno in tehnično dovršenih jaslicah ter bogati okrasitvi cerkve, so bila popol­ na za otroško domišljijo. Mize med prazniki niso bile prav bo­ gato obložene, a seje vsako leto znašla na njej rožičeva potica, pečeni štrukeljci z rozinami ali nekaj podobnega. Med tednom je mama pekla kruh v pečici zi­ danega štedilnika, za praznike pa so se kruh, potica in "tičke" skupaj pekli v krušni peči. Skorja je bila zlatorjavo za­ pečena, vse pa je bilo na vrhu pokrižano. Na božični dan doma nismo delali, pa čeprav je praznik padel sredi tedna. Od­ praviti je bilo treba le živino. Podobno smo praznovali Štefanovo, saj ima mama tega dne tudi god. Veseli božični dnevi pa so si še kar sledili. Na tepežji dan smo otro­ ci imeli pravico, da smo natepli starejše za njihove pregrehe. S tanko šibo smo najprej začeli doma, nato smo šli od hiše do hiše in tepežkali starejše, ki so se lahko odkupili s tem, da so nam dali po­ sebej pečen in oblikovan kruh - tičke. Po molitvi rožnega venca in večerji so nam na silvestrovo dovolili, da smo odšli ven za kakšno urico in se poveselili z vrstniki. Navadno smo se zbrali pod kakšnim razsvetljenim oknom ali lučjo pod strešnim napuščem in se pogovarja li o vsakdanjih pa tudi o prazničnih rečeh. Kadar so bile noči nekoliko bolj jasne, smo se brž zapodili, se lovili, kepali, se metali v sneg ter sem in tja kakšnega oribali. Kmalu po novem letu pa so nas moč­ no pritegnili tisti marcipanovi sladkorčki na "krispanu". Nekaj sije bilo treba iz­ misliti. Iz leskovih palic smo odrezali sladkorčkom enako dolge panjičke, jih obdelali na štiri vogale, iz smrekce odvili bombon in nazaj porinili leskov nado­ mestek. Starši so to kmalu opazili, a nas niso preveč karali, saj se je po treh kraljih smrekca že moćno osipala in smo jo podrli. Jaslice in božično veselje pa so ostali vse do svečnice, ko so blagi sončni žarki že začeli prebujati ljudi in naravo k novemu življenju. Resnično! Teh pravljic, ki smo jih za­ res doživeli, nam ne more ukrasti nihče. Jože Miklič Poredniški odbor pa je sklenil, da mu ne bo ostal dolžan. Podaril mu bo mlatilnico, saj je iz rebalan­ sa prejel toliko dodatnih virov, da bo poleg mlatilni- ce lahko kupil še več loparjev za razsipanje plev po internetu. j$ežek Zagraški - zamestje Mlatičevega Iz uredniškega koša Leto se izteka in ker radi ob takšnih priložnostih naredimo obračune na različnih področjih življenja in dela, naredimo to tudi v zvezi z Grosupeljskimi odmevi. Že v januarsko-februarski številki smo vas obvestili, da želimo uvesti nekaj novosti v zvezi s časopisom. Pod naslovom Grosupeljski odmevi v letu 2000 - Ali so lahko tudi boljši? smo že v podnaslovu nekako skeptično zapisali: Bo razmišljanje ostalo le pri željah? In točno to se je zgodilo. Občinske službe so oddano poročilo in predlog novosti poslale na občinski svet pod točko razno, le-ta pa ga je pri obilici drugega dela popolnoma spregledal. Če se predlogov še spomnite, spoštovani bralci, lahko ugotovite, da niso bili za lase privlečeni in da bi jih z manjšimi popravki lahko optimalno uresničili. V zvezi s tem naj dodamo, da konceptualno še vedno delamo v skladu s sprejeto programsko zasnovo. Uredniški odbor se redno sestaja pred izdajo vsake številke časopisa in sproti načrtuje delo v prihodnje. Pri delu smo zelo veseli prizadevnih in dokaj stalnih dopisovalcev. Verjetno se boste tudi spomnili, ko smo naprošali nekatere, ki se še niso predstavili v našem časopisu. Odzivi so bili presenetljivo veliki. Bili pa so tudi takšni, ki so obljubili, pa so potem na obljubo pozabili, drugi so se pojavljali le z izletov in veselic, tretji le takrat, ko so se posebej predstavili pred sprejemanjem občinskega proračuna oziroma rebalansa, četrti so samo kritizirali, peti... Zanimivo je bilo pridobivanje informacij s strani občine in drugih upravnih služb. Če odštejemo dokaj pogosta zamujanja z oddajo gradiva, posredujemo kar precej informacij. Nekajkrat smo poskušali prebuditi tudi precej zaspana posamezna področja v občini Grosuplje (kultura, turizem, razvoj podeželja, prostorsko planiranje, različni razvojni programi, regionalizacija...) s pripombami, komentarji in s satiro, a "grosupeljska karavana gre naprej". Zato smo še posebej veseli, da nekaterim ni uspelo objaviti "kukavičjih jajc". Posebej "aktivno sodelovanje" je pokazal tudi"župan, a ker ste podobno zgodbo slišali že lansko leto, jo je odveč na široko ponavljati. Zanimivo je le to, da sem s strani občine po elektronski pošti 10. novembra 2000 prejel obvestilo "...da so iz naslova izdaje občinskega časopisa, porabljena že vsa sredstva, plani rana v proračunu (vključno z rebalansom)...", ob prejemu gradiva za Proračun občine Grosuplje za leto 2001 pa je bila nato z istimi izhodišči prikazana 82% poraba pod stolpcem indeksa realizacije z 31. 10. 2000. Odveč pa ne bo podatek, da naj bi predvideni stroški za objavo v drugih medijih narasli za več kot 23% in bodo kmalu dosegli višino stroškov občinskega časopisa. Za občinski časopis pa stroški povišanja niso predvideni, čeprav so se na primer poštne storitve že 1. 12. 2000 podražile za 19 %, da o drugih podražitvah, ki se bodo zgodile še med letom 2001, niti ne govorimo. Pri tem je treba še posebej poudariti, da so poleg zakonsko obveznih objav v Odmevih, brezplačno objavljena vsa nekomercialna obvestila, prispevki različnih društev in drugih javnih ustanov v občini. Zgo­ dba seveda še nima konca in tudi mi še ne mečemo puške v koruzo. Nasprotno! Trdo bomo garali v naslednjem letu in z dobršno mero ostrine utirali pot RESNICI. Zato vas še naprej vabimo, spoštovani bralci, k sodelovanju. Upamo le, da metode diskvalifikacij ne bodo postale praksa tudi bodočega pone­ umljanja v občini in da bo odslej manj težav z denarji, saj verjamemo in zaupamo v prijazno Grosuplje. odgovorni urednik Jože Miklič Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-982-233 e-mail: iozem@siol.net Uredniški odbor: Jakob Muller, Barbara Pance, Janez Pintar, mag. Tatjana Skubic, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj Naslov uredništva: Grosuplje, Kolodvorska 2 (tajništvo občine, tel. 786-12-11) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 61148160 ISSN 1580-0911 Računalniška priprava: Enja s.p., Na Herši 7, Ljubljana Tisk: PARTNER GRAF d.o.o. Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje Po potrdilu o vpisu v evidenco jav­ nih glasil št. 5/4-03-754/95-42 z dne 8. maja 1995 je interni časo­ pis "Grosupeljski odmevi" vpisan pri Uradu Vlade za informiranje pod zaporedno številko 1255. Na pod­ lagi Zakona o davku na dodano vre­ dnost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vred­ nost po stopnji 8%. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 4.850 izvodov in ga prejemajo vsa gospo­ dinjstva v občini brezplačno. Prispevke ZA JANUARSKO-FERBUAR- SKO ŠTEVILKO JE TREBA ODDATI DO PONEDELJKA, 5. FEBRUARJA 2001) Nenaročenih besedil, fotografij in drugih gradiv za objavo ne vračamo. Nepodpisanih in oddanih prispevkov po datumu za oddajo ne objavlja­ mo. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katerekoli pravne ali fizične osebe in posega v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o javnih glasilih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom, za pravne osebe pa mora biti dodan še žig. V skladu s programsko zasnovo in uredniško politiko si pridržujemo pravico do krajšanja besedil. OGLASNO TRŽENJE: Pravne osebe: z naročilnico Fizične osebe: plačilo po računu Cene oglasov so bile potrjene na občinskem svetu in objavljene v Gro­ supeljskih odmevih št. 11 / 1999. Stopnja davka na dodano vrednost od oglasov je 19%. Vse oglase, ki bodo izdelani v digi­ talni obliki in so predhodno do roka dogovorjene velikosti, je treba od­ dati v EPS ali TIF zapisu (300 pik/ palec-za barvne v CMYK razslojitvi) na domači naslov odgovornega ure­ dnika oziroma na elektronsko pošto enja@moj.net najpozneje štiri dneve po roku za oddajo ostalega gradiva. Za oglase, predstavitvene članke in zahvale je poleg polnega naslova po trebno navesti tudi davčno številko naročnika. Zahvale, ki ne bodo ime­ le polnega naslova naročnika, ne bodo objavljene. 23. seja Občinskega sveta Nadaljevanje nedokončane seje Občinskega sveta - 6. decembra občina bo prodala Brinjski grad Razrešitev dveh članov Sveta Pred začetkom seje je Zupan J. Le- sjak predstavil tri nove vodstvene so­ delavke: Jelko Kogovšek, vodjo Urada za gospodarstvo in družbene zadeve, Sandro Fatur, vodjo Urada za prostor, in Eriko Radi Podobnik, vodjo Urada za splošne zadeve. Gradnja novega bloka na Mrzlih njivah v smeri že obstoječih blokov na Kersnikovi. Blok naj bi bil po predloženem osnutku vsaj za eno nad­ stropje nižji od že obstoječih. Ker je predvidena 5 m široka cestna poveza­ va na Taborsko s po 1 m širokim hod­ nikom za pešce na vsaki strani, obse­ ga območje tudi nekatere parcele z in­ dividualnimi hišami. Ustno pa sta žu­ pan in voditeljica Urada za prostor na­ vajala veliko bolj prijazne podatke: o socialnih in neprofitnih stanovanjih, s t. i. varovanimi stanovanji v pritličju, na­ menjenimi za ostarele, pa tudi o drugi kletni etaži, namenjeni za garaže sta­ novalcev sosednjih blokov. Svet je sk­ lenil dati osnutek zazidalnega načrta v javno razgrnitev. Blok tik ob šoli Brinje? Poročali smo že o možnosti, da se ob cesti pred šolo Brinje zgradi 12-stano- vanjski blok. Lokacijska dokumentacija zanj je bila - tako je povedala nova vodi­ teljica Urada za prostor - izdana junija letos. Zdaj občinska uprava zaradi ne­ varnosti gradnje, odločitev je namreč v rokah Upravne enote, predlaga, da se zemljišče od investitorja odkupi ali da se mu da v zameno kako drugo zemljišče. J. Dolinšek (SLS+SKD) je v zvezi s poda­ tkom o dokumentaciji postavil vprašanje o odgovornosti občinske uprave, svet pa je z veliko večino predlog o pridobitvi "vročega" zemljišča zavrnil. Ukinitev javnega dobra na Cikavi. Na področju avtocestnega priključka na Cikavi naj bi se gradila velika ben­ cinska črpalka, zato želi občina ukiniti status javno dobro (javne poti) osmim parcelam in jih odtujiti, tj. prodati. Ugo­ varjal je P. Štrubelj (SLS+SKD), ker jav­ na razgrnitev lokacijskega načrta še ni zaključena, J. Dolinšek (SLS+SKD) pa je zahteval, da se pridobi tudi mnenje krajevne skupnosti. Zato je večina v svetu predlog o prodaji zavrnila. Občinsko parkirišče v lasti privatnika. Blizu nove obrtne cone Benat ima občina 13 000 m2 zazidljivih zemljišč, ki jih želi prodati podjetniku Kastelcu. Kastelec namerava svojo deponijo avto­ mobilov preseliti na zemljišče Eurotran- sa poleg Black&Deckerja, na področju stare lokacije in sosednjih zemljiščih pa urediti parkirišča, po izjavah župana za tovornjake avtoprevoznikov iz grosu­ peljske občine. B. Gabrijel (LDS) je kot prometno in okoljsko primernejšo loka­ cijo predlagal kako področje ob avtoce­ sti. Po mnenju B. Predaliča (SDS) mora občina, če hoče poskrbeti za kamio- narje, obdržati svoj lastninski delež. P. Štrubelj in R. Rome (oba SLS+SKD) sta opozorila na za parkirišča ugodno in neizkoriščeno področje v bližini predvi­ dene bencinske črpalke na Cikavi. Ob glasovanju je velika večina svetnikov in svetnic županov predlog zavrnila. Gradiček se naj proda. Ob Gradičku ob Ljubljanski cesti, ki se stanovanjsko sicer vse bolj prazni, nima pa dovolj funkcionalnega zemljišča, bi bilo treba dokupiti 1300 m2 ali pa ga prodati. Lastnika sosednjih zemljišč sta postavila ceno 200 DEM za m2. B. Pre- dalič (SDS) je predlagal, naj Gradiček ostane v občinski lasti, z lastnikoma zemljišča pa naj se poskuša sporazumeti o nižji ceni. Toda V. Šparovec (SDS) je izjavila, da kakega kulturnega ali druge­ ga programa za Gradiček ni, sama stav­ ba pa daje vreča brez dna. Dr. J. Mervič (SDS) je Gradiček označil kot podrtijo in predlagal odprodati prostore stanoval­ cem. S prodajo sta se strinjala tudi F. Štibernik in B. Gabrijel (oba LDS). B. Pre- dalič (SDS) je sicer ponovno svaril in pre­ dlagal odlog, toda Zupanov predlog o prodaji je bil sprejet s 6 glasovi za in dvema proti, večina prisotnih članov in članic pa seje glasovanja vzdržala. J. Muller Grosuplje - mesto. Na pobudo Občinske turistične zve­ ze in Krajevne skupnosti je svet razpra­ vljal o predlogu, da parlament naselju Grosuplje podeli naziv mesto. Po zako­ nu o lokalni samoupravi lahko naselje pridobi status mesta, če ima urejeno osnovno infrastrukturo, vsaj 3000 pre­ bivalcev in če ima vlogo upravnega središča. Grosuplje vse te pogoje izpol­ njuje. Po krajši razpravi, v kateri so so­ delovali med drugimi tudi dr. M. Kranjc (LDS), ki je želel, da bi Grosuplje ne samo bilo razglašeno za mesto, ampak da bi po svojih kulturnih dejavnostih in po svojih javnih površinah (spreha­ jališčih, igriščih, parku) to tudi dejansko čim prej postalo, A. Likovič (SDS), ki se je vprašala, ali ne bo sprememba sta­ tusa pomenila za prebivalce dodatne davčne obveznosti, saj bo mestne stan­ darde seveda potrebno plačevati, in M. Šircelj (neodvisni), ki je menil, da seje v zadnjih desetih letih pogosto poudarja­ la podeželska naravnanost, ob viziji me­ sta pa bi bilo potrebno začeti urejati upravno-poslovno jedro naselja -je svet predlog za začetek postopka sprejel. Financiranje političnih strank. Večina v svetu (SDS in SLS+SKD) je potrdila pred časom že sprejeti sklep, da dobijo stranke za vsak glas, dobljen na volitvah, po šestdeset tolarjev. Župan sklepa do zdaj ni hotel izvesti, ker meni, da ni v skladu z zakonom. Po izglasovanju je župan napovedal, da bo uresničitev spornega sklepa zadržal do odločitve pristojnega sodišča. Razrešitev dveh članov sveta. Večina v svetu je po ostrem poja­ snjevanju svojega glasu izglasovala razrešitev M. Širclja in J. Koširja kot članov občinskega sveta, oba izvoljena na listi SDS, zdaj pa neodvisna, in si­ cer z utemeljitvijo, da sta pred volitva­ mi 1998 podpisala nepreklicno izjavo, da bosta odstopila, če bi nehala biti čla­ na SDS. M. Šircelj je pred glasovanjem ponovno izjavil, da lahko podpis take izjave kadar koli prekliče, saj zakon pre­ dvideva samo odstop, ne razrešitev izvoljenega političnega predstavnika, o podpisu J. Koširja pa je dejal, daje fal­ sifikat, s čimer da se zdaj ukvarja odvetniška hiša Čeferin. Pred glaso­ vanjem sta oba prizadeta in vsi člani ter članice svetniških skupin LDS in ZLSD zapustili sejno dvorano. Razre­ šena svetnika imata pravico zasebne pritožbe na sodišče, direktor občinske uprave pa je napovedal, da bo tudi obči­ na pravno spodbijala sklep. V nadaljevanju je občinski svet izvolil oz. imenoval predstavnike občine v sve­ te ali odbore raznih javnih ustanov. Tako so v svet WZ Kekec imenovani Daniel Čakš, Irena Kogovšek in Janez Pintar, v svet Zdravstvenega doma Grosuplje mag. Franc Kantare in dr. Peter Hostnik, v svet Osnovne šole Louis Adamič An­ gelca Likovič, Alojz Jamnik in Ivana Rako- vec, v svet Osnovne šole Brinje Vera Šparovec, Alojzija Fink in dr. Janez Mer­ vič, v nadzorni odbor medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva Slavko Kastelic in Roman Zupančič, v svet Glasbene šole Andrej Štrus, v svet Knjižnice Grosuplje Milka Škufca, v svet Centra za socialno delo Grosuplje An­ dreja Smolič, v svet Območne izposta­ ve Sklada RS za ljubiteljske dejavnosti Breda Škrjanec, Matjaž Trontelj in Mari­ ja Zaviršek, v nadzorni odbor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje mag. Peter Verlič, v skupščino istega podjetja Rudolf Rome, v občinski odbor za druž­ bene dejavnosti Matjaž Trontelj in An­ gelca Likovič (za predsednico), v občin­ ski odbor za gospodarstvo Pavle Štru­ belj (za predsednika) ter v uredniški odbor Grosupeljskih odmevov Janez Pin­ tar. Vprašanja, pobude. M. Vidic (SLS+SKD) je zahteval od občine pismeno pojasnilo, kako je z nakupom zemljišča in projektno doku­ mentacijo za novo osnovno šolo na Polici. Županje povedal, da prostorski plan še ni potrjen, zato se bo nakup odmaknil za 2 do 3 leta. M. Trontelj (SLS+SKD) je Zupanu izročil peticijo krajanov Račne: zaradi poveča­nega prometa tovornjakov in prehitre vožnje so poškodovane fasade, pokajo stene hiš, povrhu pa je pot šolska. R. Rome (SLS+SKD) je opozoril, da še ni dobil pismenega pojasnila o najetju kredita za OŠ Brinje brez sklepa občinskega sveta ter ponovno zahteval, naj se uredi razsvetljava na cestišču pri gostilni Fortuna v Šmarju. V. Šparovec (SDS) je zanimalo, čiga­ va je neprimerno urejena pot ob Grosu- peljščici, ki jo uporabljajo tudi šolarji. Mag. P. Verlič (SDS) je želel pojasni­ lo, kako je poskrbljeno za zimsko službo, in zahteval, da občina od krajev­ nih skupnosti dobi predloge za uredi­ tev prometa v naseljih. J. Dolinšek (SLS+SKD) je zahteval, naj se v skladu z odlokom poskrbi za odstranitev jumbo plakata ob avtoce­ sti proti Višnji Gori, v zvezi s preseli­ tvijo Romov pa pričakuje finančno po­ ročilo, ker da za ta namen v proračunu sredstva niso bila predvidena. J. Muller Kdor izgubi denar, izgubi veliko, kdor izgubi prijatelja, izgubi veliko več, kdor izgubi upanje, izgubi vse. ZAHVAUUJEMO se - dipl. psihologinji Vesni Širok, - dr. splošne medicine Fani Grabljevec-Miklavčič in - dipl. medicinski sestri Andreji Kastelic za PROSTOVOUEN DAR strokovnega znanja, oplemeniten s pristno dobro voljo, s katerim ste obogatile vse prisotne na srečanju Z ROKO V ROKI v Žalni, 10. 11. 2000. Ostanite še naprej vsakemu človeku prijatelj, ki prinaša upanje. Hvaležni prijatelji Rdečega križa, Žalna To je naša skrivnost Receptov za peko je veliko, a v Pekarni Grosuplje smo prepričani, daje nepogrešljiva sestavina dobre peke - ljubezen. Zato smo pri nas zaposleni le ljudje, ki imamo radi svoj poklic. To boste začutili v naših izdelkih, v pogovoru in sodelovanju z nami. Prav zavzetost in skrbna priprava vsakega med številnimi izdelki sta vir uspešnega polstoletnega razvoja pekarne, kije v našem prostoru zaradi marsičesa posebnost. Tudi zato, ker smo vam na voljo ob vsaki uri in smo zadovoljni le, če vas lahko navdušujemo s slastnim okusom in odlično kakovostjo. 0 Tekarna (jrosuplje Občina Grosuplje Kreditiranje kmetijstva v občini Grosuplje Občane občine Grosuplje, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, obveščamo, daje bil v občinskem gla­ silu Grosupeljski odmevi v mesecu oktobru 2000 objavljen VI. razpis za dodelitev posojil iz sredstev občinske­ ga proračuna za področje kmetijstva v občini Grosuplje. V razpisu so bili natančno navedeni pogoji, kijih mo­ rajo izpolnjevati prosilci razpisanih sredstev, način pridobitve sredstev posojila in dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi za dodelitev sred­ stev. Sredstva posojila so še na razpolago, zato vse zainteresirane za pridobitev navedenih sredstev posoji­ la obveščamo, da lahko vlogo z vso potrebno dokumentacijo oddajo na naslov Občina Grosuplje, Kolodvor­ ska 2, 1290 Grosuplje. Vse dodatne informacije v zvezi z dodelitvijo sred­ stev posojila zainteresirani dobijo na telefonski številki 786-12-11 (int. 221) oz. neposredno na prej navede­ nem naslovu. Urad za gospodarstvo in dopolnilne dejavnosti Občine Grosuplje Slišim od butic nevkretnih Kritična glosa V prvi točki predzadnje seje je občinski svet z veliko večino sprejel pobudo, da slovenski parlament naselje Grosuplje razglasi za mesto, v zadnji točki naslednje seje pa je ob veliki večini vzdržanih glasov isti svet sprejel sklep, da se proda Gra- diček. češ da je podrtija, da ni proti­ potresno grajen, da bi stroški obno­ ve zahtevali vrečo brez dna, da ni zanj ne programa ne interesov ne pobud. Tako so svoje utemeljevali tisti, ki bodo jutri ali pojutrišnjem postali no­ minalni meščani in meščanke. Zoper sta glasovala samo dva: eden od njiju je po poklicu kmetova­ lec, drugi pa poleg česa drugega tudi kmet, vsak od njiju iz druge, nekaj kilometrov od "mesta" oddaljene vasi, sicer pa intelektualca prvega ranga. In drugega je bivši meščan nekaj ur poprej povezoval z ob­ dobjem podeželske vizije občinske prestolnice. S prodajalci seje strinjal tudi župan: govorili so mu iz ust. Tri dni poprej pa je isti izvoljenec imel slavnostni govor na kraju, kjer je pred skoraj dvema stoletjema nekaj časa letal neki smrkavec, ki je sicer poz­ neje in drugje postal nacionalna iko­ na. Da je v Gradičku preživljal počit­ nice tudi neki Oton, pesniški brat one­ ga poba, in daje celo napisal pesem z motivom potoka, ki je nekdaj tekel pod gradom, je malo znano. Morda tudi zato, ker v Gradičku ni živel no­ ben kopanjski Kogovšek. S poda­ tkom, da gre za najstarejšo ohranjeno stavbo v pavjem mestu, pa je na seji postregel tudi razgledani Pečan. Ob vsem tem in kljub programom, ki da jih ni, pa, kolikor vem, marsikdo mi­ sli, da rabimo galerijske, muzejske in druge take prostore. Toda o tem je nekaj zapisal že oni s Kopanja: "Krajnec moj mu osle kaže." J. Muller SOCIALDEMOKRATSKA KMEČKA ZVEZA GIBANJE ZA RAZVOJ PODEŽELJA Spoštovani V nedeljo, 3.decembra, so po Sloveniji potekale volitve v orga­ ne Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Volilni upravičenci ste izkazali veliko zaupanje in podpo­ ro naši Socialdemokratski kmečki zvezi - gibanje za razvoj podeželja. Z vašo pomočjo je bilo izvoljenih mnogo naših kandidatov. Za vaše zaupanje in podporo se vam v imenu SKZ-GRP in svojem imenu iskreno zahvaljujem. Vaše široko zaupanje in podpo­ ra sta za naše člane dodatna vzpodbuda in dokaz, da se zavze­ mamo za prave stvari, hkrati pa tudi obveza, da se po svojih najboljših močeh še naprej trudimo za razvoj kmetijstva in podeželja. Prepričan sem, da vas ne bomo razočarali. Predsednik SKZ-GRP, Božo Predalič V turističnem centru turizma ne bo Oba sklopa turistično oskrboval­ nega centra (TOC) pri Motelu se pospešeno gradita. Medtem ko so načrtovani objekti investitorjev v TOC 2 praktično že dograjeni in predani svojemu nameni, se v TOC 3 gradnja šele začenja. Za lokalno okolje, delovno silo in občinsko blagajno je nedvomno dobro, da je v občino že prišlo in še prihaja nekaj gospodarsko močnih in uglednih podjetij, kot so Tipro Kevboards, Ter- ranova, Avtek in Bossplast. Za podjetja je zazidljivo zemljišče v neposredni bližini avtoceste in njenega izvoza enkratna, pa čeprav draga priložnost, kije niso hoteli zamuditi. Na območju zazidalnih načrtov obeh TOC-ov bo zrasel pravi oskrbovalni cen­ ter, namenjen ljubiteljem in lastnikom jeklenih konjičkov, če odmislimo tistih nekaj podjetij in obrtnikov, ki so tam našli mesto za svojo proizvodnjo. Če bi pogledali idejni projekt TOC 2 in TOC Odvoz komunalnih odpadkov za leto 2001 v občini Grosuplje Javno komunalno podjetje Grosu­ plje bo v letu 2001 odvažalo komu­ nalne odpadke po že ustaljenem pla­ nu odvoza. V okviru ločenega zbiranja v naselju Grosuplje ponovno pozivamo krajane naselja Grosuplje, da se držijo navo­ dil, ki so bila dana ob uvedbi ločene­ ga zbiranja. V posodo za papir lahko odlagamo le: - časopise, revije, prospekte, listine, knjige, kataloge, pisma, pisemski in ovojni papir - kartonske škatle in embalažo za prehrambene artikle (riž, sol, teste­ nine, otroške hrane) - kartonsko embalažo pralnih praškov - valovito lepenko V posodo za steklo lahko odlagamo le prazne in čiste: - steklenice - kozarce - votle steklene posode - razbite kozarce in razbite steklenice V posodo za kovine in železo lahko odlagamo le: - pločevinke - konzerve - pločevinasto posodo - doze od pijač (iz aluminija in bele pločevine) - pločevinaste igrače - vse druge majhne kovinske odpa­ dke (baker, cink, aluminij, bela pločevina) V naselju Grosuplje se bodo komu­ nalni odpadki v letu 2001 odvažali po naslednjem planu: GLEJ SOSEDNJO TABELOI Javno komunalno podjetje Grosu­ plje se ob izteku leta zahvaljuje upo­ rabnikom odvoza odpadkov za okolju prijazno ravnanje. Želimo si, da bomo lahko še vnaprej skupaj skrbeli za či­ sto in zdravo okolje. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2001 VAM ŽELI JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPUE Redil odvoz Papir Steklo Kovine JANUAR 02 , 03 , 04.,05., 06., 09., 10., 12., 15., 16., 17., 19., 22., 23., 24., 26., 29, 30. 31 18. u. 25. FEBRUAR 02.. 05 ,06,07,09., 12., 13., 14., 16., 19,20.,21., 23., 26., 27., 28 01., 15. 02., 23 22 MAREC 02., 05 , 06 , 07 . 09.. 12., 13., 14.. 16.. 19, 20., 21., 23., 26., 27., 28., 30. 01.. 15. 29. 08. 23 22 APRIL 02., 03., 04., 06., 09,, 10., 11.. 13.. 16., 17., 18., 20., 23, 24, 25. 27., 30 12 ,26 05 19 MAJ 02., 03., 04.. 07,08,09., 11., 14., 15., 16., 18., 21 .22,23,25. 28., 29., 30. 10, 24. 03 ,31. 17. JUNIJ 61.. 04 , 05 , 06 , 08., 11., 12., 13.. 15 , 18., 19,20,22 , 25 ,26,27,29. 07 .21 14 28 26 JULIJ 02 . 03 , 04 , 06, 09., 10., 11., 13., 16., 17., 18,20., 23,, 24, 25, 27., 30., 31 05., 19 12. 28 26 AVGUST 01. 03., 06., 07., 08., 10., 13., 14., 15., 17., 20., 21., 22 .24 . 27 ,28,29,31 02., 16 ,30. 09 ,23 24 SEPTEMBER 03, 04, 05, 07., 10., 11., 12., 14., 17., 18., 19,21., 24, 25, 26, 28. 13. 27 06., 21 20 OKTOBER 01, 02, 03, 05., 08., 09., 10.. 12., 15., 16.. 17.. 19.. 22, 23, 24, 26., 29, 30, 31. 11, 25 04.. 19 18 NOVEMBER 02 , 05 . 06 ,07,09 , 12., 13., 14., 16., 19.. 20., 21.,23., 26 ,27 ,28.30. 08 ,22 15. 29 DECEMBER 03 , 04 . 05 . 07 . 10.. 11., 12., 14., 17.. 18., 19., 21., 24., 26.. 27.. 28., 31. 06 , 20 13 , 28 27. 3, ki gaje grosupeljski občinski svet sprejel pred nekaj leti, bi ugotovili, da se je zamisel o turistično oskrboval­ nem centru nesorazmerno prevesila k tisti drugi dejavnosti, ideja o turizmu, ki ne bi v Grosuplje privabljal le na­ ključnih gostov, pa je v tem primeru (žal) izvodenela. "Občina nima niti mehanizmov, s katerimi bi nadzorovala in usmerjala razvoj določenega območja, niti sred­ stev za odkup zemljišč v posameznem zazidalnem načrtu, s čimer bi kot la­ stnica lahko parcele prodajala le in­ vestitorjem, ki bi izpolnjevali želene po­ goje", pojasnjuje grosupeljski župan Janez Lesjak. "Tako so sedaj ze­ mljišča v TOC 2 in TOC 3 kupili tisti, ki so lastnikom ponudili največ, Obči­ na pa je pri vsem tem lahko le preve­ rjala, ali dejavnost investitorjev ni ekološko sporna in ustreza kriterijem zazidalnega načrta." Na območju TOC-ov torej ne bo ne restavracije, ne hotela, ne trgovine z živili in ne bazena. Po županovih be­ sedah doslej v Grosuplje še ni prišel investitor s takim projektom - morda pride kasneje, ko bo klasičen indu­ strijski razvoj na vrhuncu, finančno sta­ bilno okolje pa bo postalo zanimivo tudi za najrazličnejše oblike terciarnih, storitvenih dejavnosti. Medtem ko Grosuplje čaka turistič­ nega zanesenjaka z debelo denarni­ co, pa svojo turistično priložnost išče na podeželju. Turistične kmetije, sku­ paj s krajinskimi, naravnimi in zgodo­ vinskimi lepotami bi znale privabiti več turistov, kot se danes občina sicer lahko pohvali. Morda ji bo to uspelo s projektom ureditve okolice boš- tanjskega gradu in Radenskega polja, kateremu naj bi se pridružil tudi mu­ zej slovenskih kozolcev - v naravi, seveda. Petra Anžlovar Zupanova jama - neznana znanka v lastni občini Razprava v občinskem svetu je po­ kazala, kako malo poznamo svojo oko­ lico in kako malo se zanimamo zanjo. Tudi turistična točka, ki naj bi bila po­ nos občine, ostaja neznana znanka. Geslo "Turizem smo ljudje" pomeni, da bi moral vsak Grosupeljčan, ki bi ga turist povprašal o Županovi jami, vedeti vsaj osnovne informacije o njej. TD Županova jama Grosuplje se tru­ di, da bi poneslo ime jame med ljudi, čeprav ji je to delo precej otežilo spre­ menjeno ime, saj je bila uničena prej­ šnja blagovna znamka pod imenom Taborska jama, uveljaviti novo ime pa je kar zahtevno in dolgotrajno delo. Obvestilne table nas pripeljejo po asfaltni cesti do jame iz Grosupljega in s Turjaka. Dosti slabše so označe­ ne poti do Tabora. Poznamo primer dveh arhitektov iz tujine, ki sta si žele­ la ogledati obnovljeno zgradbo, pa niti poti do nje nista našla, ker ni obvestil- nih tabel. Prišla sta le do Županove jame, naprej pa nista znala. Županovo jamo obiskujejo tudi tujci. Po telefonu se najavijo iz tujine, se dogovorijo za obisk in tudi za ostale usluge, ki jih prizadevni turistični delav­ ci preko svojega informacijskega cen­ tra tudi organiziramo. Ko pridejo z avto­ busi v bližino naših krajev, jih po tele­ fonu vodijo po pravi poti dojame. Lepote naše kraške jame so gledal­ci lahko videli na RTV Slovenija, SAT 3, RAI Trst, obvestila o odprtosti in posebnih prireditvah v jami in ob njej pa smo lahko slišali na radijskih valo­ vih mnogih lokalnih in na državni ra­ dijski postaji. Podatki o jami so v vseh telefonskih imenikih na belih in rume­ nih straneh z logotipom in telefonski­ mi številkami. Tudi v občinskih glasilih Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosu­ plje ter Velike Lašče in v Družini so poleg osnovnih še podatki o odprtosti. V času informacijske tehnologije spa­ da že kar v splošno izobrazbo uporaba interneta. Tudi tu nas lahko najdete. Turistično društvo Županova jama, Grosuplje Seznam splošnih aktov občinskega sveta občine Grosuplje, objavljenih v Uradnem listu Republike Slovenije v mesecih avgustu, septembru, oktobru in novembru 2000. Sklep o načinu plakatiranja in rekla­ miranja na območju občine Grosuplje za izvedbo rednih volitev poslancev v Državni zbor - 2000 (Uradni list RS, št.73, z dne 19.08.2000). Sklep programa opremljanja stavb­ nih zemljišč za ureditveni načrt Pri Bam- biču (Uradni list RS, št.73, z dne 19.08.2000). Ugotovitev Občinske volilne komisije občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 88, z dne 29.09.2000). Ugotovitev Občinske volilne komisije občine Grosuplje (Uradni list RS, št.88, z dne, 29.09.2000). Odlok o dopolnitvi odloka o ustano­ vitvi javnega zavoda Vzgojnovarstveni zavod Kekec Grosuplje (Uradni list RS, št. 94, z dne 13.10.2000). Sklep o ukinitvi statusa javnega do­ bra v k.o. Stranska vas (Uradni list RS, št. 97, z dne 20.10.2000). Sklep o oblikovanju cen pogrebnih in pokopaliških storitev (Uradni list RS, št. 101, z dne 06.11.2000). Sklep o določitvi cene odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda ter višini prispevka za števnino (Urad­ ni list RS, št. 101, z dne 06.11.2000). Odlok o spremembi odloka o proraču­ nu občine Grosuplje za leto 2000 (Ura­ dni list RS, št. 108, z dne 24.11.2000). Sklep o določitvi cen programov v Vzgojno - varstvenem zavodu Kekec Grosuplje (Uradni list RS, št. 108, z dne 24.11.2000). SDS Upanje je nekaj mehkega, ki se spusti na dušo in zapoje melodijo brez besed in nikoli ne obmolkne... ( E. Dickinson ) Vsem občankam in občanom, prijateljem in članom stranke želi Občinski odbor SDS Grosuplje mir­ ne in vesele božične praznike ter srečno, zdravo in upanja polno novo leto 2001. 00 SDS Grosuplje OSEBNO RAZMIŠLJANJE To vprašanje si je potrebno postaviti ob izzidu letošnjih državnozborskih volitev, kjer je desnosredinska usmeritev doživela enega največjih porazov v zadnjih 10-ih letih. Sam si to vprašanje postavljam že vrsto let, odkar aktivno delam v politiki. Kaj pomeni pravzaprav desnosredin­ ska politična opcija? Sam menim, da je to politično gibanje oziroma stranka, ki izhaja iz krščansko moralno etičnih vrednot in razumevanja človeka ter te vrednote v svojem političnem delu jav­ no zagovarja. Je stranka, ki s svojimi dejanji spodbuja tradicionalne vredno­ te, ki temeljijo na spoštovanju človeka, družine in družinskega življenja, doma in navezanosti na slovensko zemljo, domovino in državo, zbližuje Slovence po svetu in v Sloveniji ter zvišuje splošno kulturno in intelektualno raven slovenskega naroda. Stranka mora v svojem delovanju zajemati širino in iskati predvsem pozitivno vzdušje, ki ljudem omogoča vsestranski razvoj na vseh področjih bivanja, tako material­ nem kot duhovnem. To vendarle pome­ ni, daje samoumevno, da tako stranko ustanovijo v pretežni meri katoličani in tisti, ki te vrednote krščanstva trdno podpirajo. Je pa dejstvo, da nekaj kri­ stjanov vidi svojo politično pot v drugih strankah, tudi v takoimenovanih "levih strankah". Vendar tam prav posebne­ ga vpliva nimajo. Desnosredinska stran­ ka mora biti povsem laična in zjasnim ter odkritim odnosom do Cerkve. V začetku je desnosredinsko politič­ no opcijo na slovenskem zastavila krščanska demokracija, v kateri se je zbral velik del katolištva na Sloven­ skem, katoliški intelektualci in razum­ niki, kulturniki, podjetniki in kmetje. Manjši del omenjenih je bil skoncentri- ran pri takratni kmečki zvezi. Stranka SKD je skupaj s koalicijo DEMOS us­ pešno in pogumno vodila novona- stajajočo slovensko državo. Vendar, ko je bilo vse na vrhuncu, so se začeli že pojavljati prestižni boji za prevlado med samimi strankami DEMOS-a. Na ta račun je na volitvah 1992 vodenje države prevzela liberalna demokracija. Potem seje zgodil pragmatičnen vstop SKD v Drnovškovo vlado, kljub temu da je bilo članstvo in volilna baza odloč­ no proti temu. Morda v začetku to niti ni bilo slabo zastavljeno, vendar ko stranka ni imela meje, do katere bo SLS -SKD Slovenska ljudska stranka Občinski odbor Grosuplje želi ob BOŽIČNEM PRAZNIKU IN NOVEM LETU 2001 vsem občankam in občanom občine Grosuplje vesele, blagoslo­ vljene in globoko doživete praznike ter v prihajajočem letu obilo sreče, zdravja, miru in notranjega zadovolj­ stva. Ob DNEVU SAMOSTOJNOSTI pa vsem občankam in občanom obči­ ne Grosuplje veselo in predvsem ponosno praznovanje praznika, ki naj slovenski narod združuje in bo­ gati. Naj ob tej priložnosti po­ kažemo svojo zavest in ponos do domovine s tem, da obesimo slo­ vensko zastavo. sodelovala v vladi z LDS. seje pač zače­ lo zmanjševanje kredibilnosti stranke, kar je vplivalo na slab volilni rezultat leta 1996. Po porazu na volitvah ni za to nihče odgovarjal in ni nihče odsto­ pil, kar je v nasprotju z evropsko poli­ tično kulturo. Takrat je na ta pravila igre javno opozarjala le mlajša generacija stranke, ki žal ni bila resno nikoli upoštevana. Na kongresu stranke, kjer smo vsi pričakovali prenovo, seje zgo­ dilo le to. da so bili odrinjeni na stran­ ski tir vsi tisti, ki so imeli pomisleke do takega koncepta razvoja stranke v prihodnosti. Stranka ni zmogla v svojem delovanju pripraviti naslednika predsedniku, ki bi stranko popeljal zo­ pet k vrhu in z novim obrazom ter za­ gonom dosegel preporod stranke. Podobno se je dogajalo s SLS. Stranka seje enačila z bratoma Podob­ nik in ko so mediji skupaj z "nespretni­ mi potezami" obeh ključnih ljudi začeli s sistematičnimi "napadi", je njun ugled v javnosti počasi drsel navzdol in s tem je bila stranka oslabljena. Goli pragmatizem in želja po oblasti oziro­ ma gradnji mostov je leta 1996 posta­ vil stranko v tak položaj, kot SKD leta 1992. Tudi takrat je vodstvo pozabilo na volivce in volilno bazo, ki je bilo odločno proti vstopu v vlado. Po padcu enopartijskega sistema je v Sloveniji desno politično opcijo predstavljal vsak. kije naglas in javno kritiziral bivše oblastnike oziroma člane komunistič­ ne partije. Jasno in povsem razumlji­ vo. Danes ob koncu leta 2000 v družbi izjemnega družbenega napredka pa je samo kritiziranje in jasno kazanje s prstom na druge bistveno premalo. V tem letu se je za slovensko desnico zgodil velik dogodek, združitev dveh sorodnih strank SLS in SKD, ki sta nagovarjali iste volivce. Ta napoved združitve je vsem članom, predvsem pa volivcem in simpatizerjem obeh strank zbujalo upanje, da bomo končno prišli do zmerne desnosredinske stranke, zgrajene na zdravih krščanskih temeljih ljudi, ki to stranko sestavljajo. Vendar je povsem očitno, da seje združevanje obeh strank v zadnjih mesecih dogaja­ lo javno pred kamerami z vsemi manj pozitivnimi in več negativnimi dnevni­ mi dogodki, ki so spremljali zdru­ ževanje. V štabih obeh strank bi mora­ li združevanje predstaviti kot izjemno priložnost, da bi že na samem začetku nove stranke dvignili pozicijo združene stranke v sam vrh popularnosti v jav­ nosti. In zgodil se je 15. april 2000. Za N.Si Nova Slovenija Krtian^ko gudska mtranka Ko se staro leto bliža koncu, razmišljamo o naših željah in sanjah za leto, ki prihaja. Spoštovane občanke in občani! Zaupajte v lastno notranjo moč, imejte vizijo in verjeli boste, da ste tudi vi rojeni za srečno življenje. Ob dnevu samostojnosti pa vam želimo lepo praznovanje. Poglejmo si v oči, sezimo si v roke in si zaželimo: Vesel božič in srečno novo leto! Občinski odbor NSi Grosuplje predsednika stranke sta bila predlaga­ na dva kandidata in izvoljen je bil kan­ didat, kije mesto predsednika stranke prevzel brez pravega navdušenja. Kaj naj si ob rezultatu volitev za predsed­ nika misli desnosredinski volivec, ki se želi prepoznati s stranko in predsed­ nikom? Kje je tu vizija stranke in želja ter zagon po njenem uspehu? To je prvi korak k padcu ugleda stranke. Desno­ sredinski volivec je vedno hierarhično usmerjen in če ne vidi na vrhu pozitiv­ ne in ugledne osebe, mu na lokalni ravni še tako dober kandidat ne pride blizu. Potem pa se je oblikovala še nova vlada in večinski sistem, ki je bil nastavljen drugim, je kaznoval prav SLS SKD - Slovensko ljudsko stranko za­ radi nedoslednega vztrajanja pri dani obljubi. Sledila je nepotrebna delna razdružitev komaj združene stranke in nepripravljenost koalicijskih partnerjev za kvalitetno delovanje vlade (prestižni boj). Poraženci po volitvah smo tako vsi, ki stavimo na desnosredinsko po­ litično držo. To pa smo člani strank, fukcionarji in tudi navsezadnje volivci. Pri političnem delovanju imamo stranke desnosredinske opredelitve še en problem, to je vključevanje mladih v politiko. Nikakor nam ne uspe vzpo­ staviti zdravega podmladka, ki bi s si­ stematičnim delom lahko v poznejših letih s svojo strokovnostjo, svežimi idejami in izobrazbo na področju poli­ tičnega dela postopoma nadomestil starejše člane stranke. Mlade v večini uporabljamo zgolj za fizična dela (npr. za plakatiranje) in drugo operativo. Le redko pa jih vprašamo za mnenje o določenem političnem vprašanju. Ko mladi posamezniki prekoračijo 30 let (po statutu je meja 30 let) postanejo zgolj številka v evidenci članstva. Zato ni nenavadno, da pride v parlament nova stranka mladih, ko pa druge stranke ne poskrbijo za svoj podmla­ dek. Vendar pa naj bo dovolj zgodovine in preteklosti. Prav je, da pogledamo tudi naprej. Povprečen slovenski voli­ vec se mora v desnosredinskem pro­ storu jasno identificirati s programom stranke in ljudmi, ki to stranko vodijo oziroma jo predstavljajo. Stranka z vi­ zijo, kaj hoče narediti za državo in na­ rod, mora nastopiti prepričljivo in z ja­ sno besedo. Prepričan sem, da je na­ loga slovenskih kristjanov, da se še bolj vključijo v prizadevanja za tako obliko­ vano stranko kot so v Evropi sorodne politične stranke. Mnenja sem tudi, da posameznike, ki javno zagovarjajo in delujejo v smislu desnosredinske Priložnost mladim! V zadnjih posvetih med občinski­ mi odbori Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke smo analizirali do­ sedanje delo, ocenili volilno kam­ panjo in javno podobo stranke, or­ ganizacijo stranke na regionalni rav­ ni ter določili prioritetne naloge. Ugo­ tovili smo, da je treba še precej na­ rediti pri ustanavljanju regionalnih odborov, kmečkih združenj na podeželju, se povezovati z nevladni­ mi organizacijami, delovati za plural­ nost medijev, začeti z iskanjem stra­ tegije za občinske volitve in poveča­ ti članstvo, čemur se še posebej želimo posvetiti. V stranko je treba povabiti mlade in odgovorne ljudi, ki jim ni vseeno, kako bodo živeli v prihodnje in ki želijo tudi sami sode­ lovati pri oblikovanju lete. Zato: Spoštovani mladi. Ko se boste odločili, da želite ure­ sničevati svoje osebne in družbene cilje, jih boste v Novi Sloveniji lahko uresničili. Morda lahko prav s tvojo pomočjo oblikujemo še boljše cilje in še boljše rezultate. Hkrati pa tudi ti lahko s tem pridobiš nove za življenje potrebne izkušnje ter si oblikuješ vrednote, ki so temelji vsakega poštenega človeka, po katerih te bodo cenili tudi drugi. Nova Slovenija • Krščansko ljudska stranka tajništvo občinskega odbora Grosuplje opcije, neutemeljeno prehitro preveč kritično obravnavamo in se tako sple- tejo zgodbice o tem ali onem posamez­ niku, ki ga postavijo v negativno podo­ bo. Dejal bi, da smo prevečkrat ma­ lenkostni in se zaradi teh pomanjklji­ vosti in napačnih medijskih predstavi tev izjemno hitro odpovemo lastnim lju­ dem. Zato je sedaj potrebno, da so v vrhu pomladnih strank demokratično izvoljeni posamezniki, ki imajo moč povezovalnosti in sodelovanja in se v preteklosti niso spuščali v nepotrebne in neproduktivne konflikte, temveč so vlagali tudi v iskanje pozitivnih skup­ nih točk. Le s tako garancijo bo desno­ sredinski politični prostor dobil svoj pomen in priložnost, da pred volivci nastopi enotno in s prepričljivim pro­ gramom. Po osebnem mnenju je uspeh stranke SLS SKD- Slovenske ljudske stranke možen le pod pogojem, da se stranka za naslednje parlamentarno obdobje temeljito prečisti, predvsem kadrovsko na vrhu in programsko ter verjetno tudi z imenom. S tem se stranka organizacijsko in programsko izkristalizira in postane ob sodelovanju vseh programsko sorodnih strank ena od alternativ liberalni demokraciji. Z učinkovito in dosledno prenovo stranke od temeljev do vrha in s po­ stavitvijo obnovljenih in močnih te­ meljev stranke lahko zagotovimo moč­ no desnosredinsko politično opcijo na Slovenskem, ki je nuja in jo tudi priča­ kuje velika večina katoliško opre­ deljenih slovenskih državljanov. Če ne bo temeljite prenove, potem stranka nima prave perspektive. Odločitve po volitvah so bolj slaba popotnica za pre­ novo. Pri prenovi celotne slovenske desnice pa bi še kako prav prišel de­ snosredinski dnevni časopis, ki ga žal še vedno ni. Imeli smo ga pred leti (Slo­ venec), vendar je tudi na naša "zaslu­ ga", da je propadel, saj smo ga pre­ malo podpirali. Res je, da ni bil najbolj kvaliteten, vendar je potreben čas, da se tudi časopis uveljavi. Sedaj pa se vidi, kakšna škoda je, da tega nima­ mo, vedno pa to ugotovimo takrat, ko je že prepozno. Odločitev za poglobljeno analizo neu­ speha pri vseh treh strankah pomlad­ ne opcije, saj so vendarle vse tri sood­ govorne za zmedo in nejasno sliko, bi moral pomeniti začetek novega pogla­ vja v tem delu političnega prostora. Sedaj je po mojem mnenju zopet na­ stopil čas, ko bo za nekaj let zmeren desnosredinski prostor povsem neizo­ blikovan in tako še nekaj let ne bo močne in prave ailternative liberalni ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Čas je prazen prostor, ki ga zapolnijo šele dogodki, misli in občutja. (Humboldt) Naj bo čas v letu 2001 izpol­ njen z lepimi dogodki, dobrimi mi­ slimi in občutji sreče. Vsem občankam in občanom Zeli Predsedstvo območne organizacije ZLSD Grosuplje Območno združenje borcev in udeležencev NOB Grosuplje, ob bližajočih se praznikih želi vsem članicam in članom ZZB, kakor tudi vsem prebivalcem obči­ ne GROSUPLJE obilo osebne sreče, zdravja in zadovoljstva v NOVEM LETU 2001. ODBOR ZZB demokraciji. Spet pa se bo začel poča­ sni postopek združevanja sorodnih strank, ki ga bodo vodili drugi ljudje kot sedaj in predvsem neobremenjeni z zamerami tega združevanja. V sloven­ ski politiki že nekaj let prevladuje pri vodilnih politikih politično odločanje na osnovi pragmatizna - preračunljivosti in predvsem "trgovanja" med različni­ mi političnimi opcijami. Vse to se se­ daj dogaja že javno pred televizijskimi kamerami in novinarji. S tem neposre­ dno prehaja v vse pore našega življenja. Republikanski kandidat za ameriš­ kega predsednika BUSH je nastopal na volitvah s številnimi gesli, eno od teh je bilo "VRNITI V BELO HIŠO ČAST IN MORALO". Sklicevanje na čast in mo­ ralo v 21. stoletju je morda za marsiko­ ga presenečanje in nazadnjaštvo, ven­ dar je to realen pokazatelj tega, da je kljub številnim tehnološkim napre­ dkom, ljudem poleg nujnih potreb za dostojno življenje vendarle potrebno dati še čast in moralno držo pri svojem javnem delovanju. To pa je zagotovo naloga slovenskih politikov, ki ne zahteva ne denarja in ne časa, temveč le močan karakter in hrbtenico pri svojem delu. Nekateri politiki imajo predstavo, da je javno delovanje privi­ legij in ne služenje. To pa je velika napaka. Torej je odgovor na vprašanje iz naslova prispevka ta, da bo čas pri­ nesel zmerno krščansko ljudsko poli­ tično stranko, ki bo ena sama in ta na resnično zdravih temeljih, ki bo nastala zaradi potreb po uravnote­ ženosti političnega prostora v Slove­ niji in ne zaradi ozkega interesa peščice pretirano ambicioznih poli­ tikov. Ta krovna združena in edina de­ snosredinska stranka, sestavljena iz zdravih korenin SLS SKD in N.Si., bo ob tesnem, poštenem in predvsem zau­ pljivem koalicijskem sodelovanju s stranko SDS pripomogla, da bo desna politična opcija na Slovenskem dose­ gla relativno večino na volitvah. Sam si bom še naprej prizadeval, da bo desnosredinski prostor dobil stran­ ko, vredno zaupanja. Da bo do tega prišlo, vabim Se druge, ki so se pripra­ vljeni pridružiti dejanjem, ki bodo pri­ spevali svoj delček k mozaiku nove generacije političnega gibanja, ki ga slovenski politični prostor potrebuje in pričakuje. Na koncu vsem voščim veselo in bla­ goslovljeno božično-novoletno prazno­ vanje ter veliko uspehov v prihajajočem letu. Matjaž Trontelj Kdaj in kako do prave zmerne krščansko-ljudske desnosredinske stranke na Slovenskem? Plan investicij v občini Grosuplje za obdobje 2000- 2004 Romi so usodo vzeli v svoje roke Planiranje je eden osnovnih pogojev za kvalitetno delo. Vsi moramo v družinskem življenju znati zelo realno planirati - pri adaptacijah, gradnjah in nakupih. Najpomembneje je, da smo realni in da planiramo v okviru svojih zmožnosti. Vse to velja tudi za vsako občino in tudi za občino Grosuplje, saj skupaj tvorimo samo večjo družino. Zato je potrebno, da imamo uradno sprejet PLAN INVESTICIJ za neko sre­ dnjeročno obdobje (2000 - 2004), ki ga bo sprejel občinski svet. To bo do­ kument, ki bo v veliki meri pripomogel h kvalitetni pripravi vsakoletnega pro­ računa občine. Plan investicij moramo sprejeti skupaj z načrtom razvojnih nalog občine Grosuplje. Sprejeti plan je obveza za pripravo vsakoletnega pro­ računa. S takim načinom dela bodo zadeve mnogo bolj jasne in pregledne, vsakoletni občinski proračun bo zato hitreje sprejet. Planiranje pa mora biti tudi realno glede na prihodke občine. Že 29.3.2000 smo na seji občinske­ ga sveta obravnavali OSNUTEK PLANA INVESTICIJ za obdobje 2000 - 2004, ki so ga pripravile svetniške skupine SLS, SKD, SDS. Plan je bil sprejet v osnutku. V njem so dela razdeljena po posameznih letih in tudi po posamez­ nih področjih: družbene dejavnosti, gospodarska infrastruktura, gospodar­ ski razvoj. Predlog plana investicij sku­ paj z načrtom razvojnih nalog občine Grosuplje bodo obravnavali še odbori občinskega sveta. Na področju investicij za šolstvo so se zadeve v zadnjem času bistveno spremenile na slabše. Pred leti je država (Ministrstvo za šolstvo in šport) sofinanciralo vsem občinam enak delež pri novogradnjah, (5o % vrednosti in­ vesticij). Drugo polovico pa so morale zagotoviti občine. Kriteriji so se bistve­ no spremenili. V naslednjih štirih letih bo država sofinancirala od 10 % do 70 % investicij na področju šolstva. Obči­ na Grosuplje po novih merilih dobi le 10 % sredstev s strani države, kar 90 % sredstev moramo zagotoviti sami. To dejstvo pa bo prav gotovo nekoliko upočasnilo gradnjo na področju šol­ stva, saj se vsi dobro zavedamo, da so potrebe tudi na drugih področjih zelo nujne. Ministrstvo za šolstvo in šport je v letu 1999 izvedlo razpis za pripravo investicij na področju osnovnih šol in predšolske vzgoje za obdobje 2000 -2004. Občina Grosuplje se je prijavila na omenjeni razpis. Prioritetni vrstni red je Ministrstvo za šolstvo in šport že določilo. Odbor za družbene dejavno­ sti v občini Grosuplje je na svoji zadnji seji obravnaval prioritetni vrstni red, ki ga je pripravilo Ministrstvo za šolstvo in šport. Ugotovili smo, da plan ni pov­ sem usklajen s planom prioritet v naši občini in to smo posredovali tudi Mini­ strstvu za šolstvo in šport. Na zadnji seji odbora za družbene dejavnosti smo ugotovili naslednje: Velika pridobitev za našo občino je izgradnja nove OŠ Brinje, sedaj imajo vsi učenci končno enoizmen- ski pouk (le dopoldan). Število učencev v oddelkih po naših šolah ni preštevilčno, tako daje delo lahko kvalitetnejše, saj se vsak uče­ nec lahko aktivno vključuje v delo. Pri nadaljnji gradnji morajo imeti prednost podružnične šole, saj delajo v neprimernih prostorih. Ugotovili smo, da občina nekoliko zamuja s pripravo projektne doku­ mentacije in odkupom zemljišča na Polici. Nujno bi morali v skladu s progra­ mom Ministrstva za šolstvo in šport začeti z gradnjo podružničnih šol Št. Jurij in Žalna. To je v planu za leto 2001. Ugotovili pa smo še, da moramo vzporedno z gradnjo podružničnih šol zelo aktivno reševati problem predšolske vzgoje, saj je zopet ve­ liko število odklonjenih otrok. V občini Grosuplje moramo poleg navedenega zgraditi tudi nov zdravstve­ ni dom, saj sedanji nima uporabnega dovoljenja. Nadalje moramo na po­ dročju oskrbe z vodo dati prednost za­ menjavi azbestnih cevi - varovanje zdra­ vja. Zelo veliko želja in potreb je tudi na področju gospodarske infrastruktu­ re in gospodarskega razvoja občine. Prepričana sem, da se bomo vsi svet­ niki v osnutek PLANA INVESTICIJ za obdobje 2000 - 2004 in v načrtu razvoj­ nih nalog občine Grosuplje zelo poglo­ bili in zmogli ter se znali pravilno odločati za našo skupno pot. Sprejeti plan pa bomo morali posredovati vjavnost vsem občanom in občankam, da bodo tudi oni imeli možnost spremljati delo občinske uprave, delo občinskega sveta in izva­ janje plana investicij ter proračuna obči­ ne Grosuplje za leto 2001. Angelca Likovič Družina Brajdič v novem naselju • foto: Barbara Geodetske storitve in postopki po novem V začetku prihodnjega leta se bo začel uporabljati Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostor­ skih enot. Nadomestil bo do sedaj veljavna zakona o zemljiškem katastru in o enotni evidenci prostorskih enot. Pomembna sprememba za stranke, glede na do sedaj veljavno prakso, bo, da bodo vse geodetske storitve naroča­ li pri geodetskih podjetjih in ne več na geodetskih upravah. Geodetske storitve po tem zakonu so: ureditve mej, parcelacije, komasacije, izravnave mej. razmejitve med pravnimi režimi, ugotavljanje dejanske rabe ze­ mljišč, elaborati za vpis stavbe oziroma delov stavbe v kataster stavb in elabo­ rati za združitev delov stavb in izločitev dela stavbe ter obnove mej v naravi. Vlada RS bo na predlog inženirske zbornice določila minimalne tarifne pogoje za geodetske storitve. Za stranke so verjetno najbolj "zani­ mivi" postopki urejanja mej, parcela­ cije in po novem tudi izravnave mej. Pri urejanju mej novi zakon kot do­ končno mejo med dvema parcelama šteje le mejo, ki ne odstopa od kata­ strske meje. Stranke morajo biti na terenu seznanjene s stopnjo zaneslji vosti in natančnosti katastrske meje. Pred parcelacijo morajo biti urejene vse meje novonastale parcele, kot je opisano v prejšnjem odstavku. Zakon pa predvideva tudi spremem­bo že dokončne meje, evidentirane v zemljiškem katastru. Le-ta se lahko spremeni, če se lastnika sporazumeta o izravnavi meje in če meja v naravi poteka tako, daje onemogočena oziro­ ma otežena uporaba ali obdelava zem­ ljišča. Pri tem se lahko površina parce­ le z manjšo površino spremeni za največ 5%, vendar ne za več kot 500 m2. Stranke bodo morale zahteve za uvedbo postopka urejanja mej, parce­ lacij in izravnave mej vložiti na geo­ detski upravi najkasneje 6 mesecev od datuma na zapisniku elaborata. Sesta­ vni del zahteve bo pravilno izdelan ela­ borat za dotično storitev. Če bo stranka zamudila prej navedeni rok, bo morala sama odstraniti v naravi postavljene mejnike ali pa bo to opravila geodetska uprava na stroške stranke. V postopkih urejanja mej in izravna­ ve mej bodo stranke vabljene na geo­ detsko upravo, da z izjavo in podpisom potrdijo, da se strinjajo s potekom mej v naravi. Vabljene bodo kljub temu, da so na terenu sodelovale v postopku, kar je precejšnja novost glede na do­ sedanje predpise. Velika sprememba glede na sedanjo zakonodajo je tudi ta, da bo geodetska uprava o ureditvi meje ali dela meje odločila z odločbo. Podrobneje bodo postopki definira­ ni s podzakonskimi predpisi, ki morajo biti izdani do konca tega leta. A.T. Romov za železniško postajo ni več - Odklonili so skupni romski domicil - Je projekt v vrednosti 70 milijonov splaval po vodi? -Ali se Romi sedaj skrivajo? Romom je občina Grosuplje vrata odprla že pred več kot tremi desetletji, od takrat pa seje njihovo število večkrat pomnožilo. Danes uradne službe na občinskem prostoru beležijo skupno 140 Romov, po tihem pa se zavedajo, da stalne migracije in rojstva novih otrok številko občutno zvišajo. Zaradi proble­ matike dveh romskih taborov, ki sta zra­ sla v neposredni bližini centra in sta z zanemarjenim izgledom kazila mestno jedro, hkrati pa zaradi neurejenih sani­ tarnih razmer predstavljala resno eko­ loško in zdravstveno nevarnost za širšo okolico, je župan Janez Lesjak tudi sklical tiskovno konferenco in javnost seznanil z odločitvijo, da se Rome ne­ mudoma preseli na skupno lokacijo. Dejanja so se najbolj razveselili okoliški stanovalci in bližnji podjetniki, ki so se dolgo pritoževali nad agresivnim ve­ denjem Romov. Občina je tako prido­ bila dober hektar zemlje v zaselku Smrekec, ki se razprostira ob še neo- bljudenem južnem predelu centra, kjer naj bi našlo novi dom okoli sto Romov iz obeh spornih taborov. Približno štirideset Romov izza Do- lenjgrada je na selitev pristalo brez večjih zadržkov, pridružila pa se jim je tudi družina iz Stehana; občina jim je morala samo zagotoviti, da bo njihovo imetje v celoti preselila na novi naslov in jim vzpostavila normalne bivanjske razmere. Tako so Romi prvič prišli do urejenih sanitarij, tekoče vode, zaščito pred poplavami, omogočen pa jim bo tudi brezplačen odvoz smeti, Sami imajo možnost priključiti še električno napeljavo, vsaka družina pa si proti plačilu lahko priskrbi tudi svoj vodovo dni priključek. Postopek preselitve je oviral samo štiridesetčlanski romski tabor izza železniške postaje, ki se za­ radi razprtij, strelskih obračunov in pre­ tepov z Romi izza Dolenjgrada ni pri­ pravljen preseliti na skupno lokacijo. Tudi v tem primeru je občina našla rešitev in do obeh naselij, razmejenih s potokom, uredila ločen dostop. Vsemu navkljub pa Romi niso popu­ stili. "Pogojujejo nove zahteve, da naj jih izplačamo ali pa zagotovimo loka­ cije tam, kjer si jih bodo sami izbrali. Nisojih prepričali nobeni argumenti, saj voda, sanitarije in ostale dobrine zanje niso nikakršna pridobitev, kot so nam tudi napisali v pismu," je pojasnil župan. Da bi občina zadostila vsem for­ malnopravnim zahtevam in se zavaro­ vala pred kršenjem osnovnih človeko­ vih pravic, je Romom v novem naselju postavila bivalne zabojnike in jim za­ gotovila možnost, da si lahko poleg postavijo tudi dodatna bivališča, kajti, kot zatrjuje Zupan, je strokovna ocena njihovih lesenih bivalnih objektov po­ kazala, da so v nemogočem stanju in niso primerni za preselitev na novo lo kacijo. "Ves čas smo se sami in preko pristojnih služb v občini trudili prepričati Rome k sodelovanju in sporazumni pre­ selitvi. Omogočili smo jim, da zraven občinskih bivalnikov postavijo še svoje barake ali prikolice in si na ta način zagotovijo primerno bivališče. Vsi na­ pori pa so bili zaman." Romi so se preselitvi na vse kriplje upirali prav za­ radi občinskih zabojnikov. "S člo­veškega vidika je novo naselje res boljše, vendar pa je zabojnik pretesen in temačen. Kako naj učim svoje štiri šoloobvezne otroke v tako majhnem prostoru?" je spraševala mlada Rom- kmja Cirila Hudorovac. Župan je na te očitke odgovoril, da so njihov prvi izgo­ vor, zakaj ne pošiljajo otrok v šolo, ra­ vno slabe bivanjske razmere. "Zadali smo si nalogo zmanjšati število rom­ skih naselij na optimum, ki ga potem lahko načrtno vodimo in vsaj mlado generacijo otrok zajamemo v šolski pouk in z njimi začnemo civilizacijski korak." Cirila Hudorovac je tudi pove­ dala, da se je že večkrat obrnila na Zupana, da bi ji odobril posojilo za nakup primerne hiše, saj se Zeli vključiti in prilagoditi bivanjskemu okolju: "Ene Romkinje so v bloku, ker jim je župan dal denar. Imam 20. 000 mark, rabim pa jih še 30. 000. Zakaj je Zupan enim dal denar, nam pa ga ne da?" Občinska denarna vreča je trenutno prazna in ne zmore nikakršnih dodat­ nih socialnih izdatkov, je že večkrat pojasnil župan, pa tudi ostalim prebi­ valcem gre stalna občinska skrb za Rome presneto v nos, saj krajani sami vidijo, da jim denarja ne primanjkuje. stopki izvedeni zakonito in če so Romi povsem neupravičeno ovirali postopek, je Podvršnik pojasnil, da država zako­ na, ki bi urejal položaj in posebne pra­ vice romske skupnosti, še ni sprejela, zato je občina suverena m zadolžena za urejanje bivalnih razmer za Rome. Romi so sicer postopek hoteli ovreči in so najeli pravnega svetovalca, od­ vetniško družbo Čeferin, vendar je bila njihova tožba s strani Ustavnega so­ dišča zavrnjena. "Ne delamo škode, ampak samo koristi Romom!" je še poudaril pravnik Podvršnik. Pa smo zopet pri razliko­ vanju mnenj. Romi so namreč prepriča ni, da so jim kratene vse pravice, zato so že dvakrat naslovili protestno pismo na urad varuha človekovih pravic. Pred letom dni jim je Ivan Bizjak odpisal, da "akcijo, ki ima tudi znake pozitivne diskriminacije, saj vam daje več ugod nosti kot drugim občanom, ki so brez urejenega stanovanjskega problema, podpiramo." Pred slabim mesecem pa je v novem odgovoru svojo odločitev samo še potrdil. Zato so 22. novembra ob osmi uri zjutraj policisti območje zavarovali z zaščitnim trakom, da bi gradbeni delav vlagajo pa ga pretežno v motorizacijo. V javnosti že krožijo ugibanja o višini sredstev, vloženih v ta projekt, mnogo ostalih problemov pa zaradi pomanj­ kanja dobrin ostaja neizvedljivih. "Obči­ na je v projekt preselitve vložila pri­ bližno 70 milijonov tolarjev svojega denarja. Državna ministrstva in pristoj­ ne službe pa so nam kljub uradnim prošnjam in predstavitvi resnosti pro­ blematike odrekle vsakršno pomoč," je svoje nezadovoljstvo izrazil Zupan in pripomnil, daje le Ministrstvo za okolje in prostor za projektno dokumentacijo primaknilo borih milijon tolarjev. Razmere so v občini dosegle vrhu­ nec, ko so na občinske uradnike priti­ snili tudi lastniki zemljišč, ki jim je bila z Romi poseljena zemlja vrnjena v de- nacionalizacijskem postopku. Občino so zasuli s tožbami in pritiski, odvijajo pa se tudi priprave za izgradnjo dolgo načrtovane zazidalne cone v spornem območju. Zaradi vseh teh okoliš­ čin je 13. 10. 2000 stekel ura­ dni postopek in izdane so bile odločbe za preselitev, ki pa so jih Romi zavrnili. "Zato smo jim vročili odločbe o prisilni izselitvi in jim namenili še teden dni časa, da se sami preselijo," je dejal Zupan. Rok je potekel že 17. novembra, do tega datuma pa se je prostovoljno preselila samo družina Rada Brajdiča in Marine Hudorovac. Ostalim družinam pa je občina preko pooblaščene agencija za vro- čanje posredovala odločbe, pri tem pa je njihov vročevalec na­ silnim Romom komaj ušel. Možne porajajoče se nevarnosti ni skrival niti občinski pravni sve­ tovalec Marko Podvršnik. "Izza bližnje barake je k sodnemu vročevalcu pristopilo pet z oro­ djem oboroženih moških, ki so kričali, da ga bodo ubili, zato je pri vročanju sodelovala tudi po­ licija." Na vprašanje, ali so bili s pra­ vnega stališča resnično vsi po­či lahko nemoteno pričeli s preselje vanjem. Boja, o katerem seje šušljalo med krajani, ni bilo. saj so v taboru ostali le dve ženski in otroci, moški pa so Grosuplje zapustili Ze ponoči. Nada Hudorovac se je odločno zoper stavila preselitvi, saj naj bi svojega življenja tako brezvestno ne izposta vljala s selitvijo v bližino nevarnih in nasilnih Romov izza Dolenjgrada. Je torej skrb za lastno varnost resnični vzrok kljubovanju? Globlje motive so Romi nakazali tudi v izraženi bojazni, da jih bo morda nova občinska oblast čez nekaj let skušala ponovno pre seljevati. Kdo ve? Deložacija je potekala brez zapletov. Romi pa so svojo usodo vzeli v lastne roke, zbrali svoje imetje in se razkropi li po Sloveniji. Govori pa se. da so Romi ugnali župana in se sedaj skrivajo nekje v občini. Kdo ve? Barbara Pance j^^^^l Zavod za prostorsko, JUB Hk komunalno in "i 7/W//'/ff'f rtanovanjsko urejanje '/ // Grosuplje, d.o.o. POSREDUJEMO PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI - ZAGOTAVLJANJE VARNEGA NAKUPA, PRODAJE IN ODDAJE NEPREMIČNIN - CELOVITA PONUDBA NEPREMIČNIN ZA NAKUP, PRODAJO IN NAJEM - SKLEPANJE KUPOPRODAJNIH POGODB IN ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PREPIS - CENITEV NEPREMIČNIN POMOČ PRI PRIDOBIVANJU DOKUMENTACIJE ZA GRADBENO DOVOLJENJE PROJEKTIRAMO STANOVANJSKE, POSLOVNE IN GOSPODARSKE OBJEKTE TELEFONI: 01 / 786-30-78. 786-05-42, 786-05-43, GSM: 041 / 683-532. Pogled na (Malo) Žalno iz cerkvenega zvonika Tudi v tej številki grosupeljskih odme­ vov nadaljujemo s predstavitvijo krajev­ nih skupnosti v občini Grosuplje. To pot je na vrsti krajevna skupnost Žalna, ki meji na sosednjo občino Ivančna Gori­ ca. V grobi oceni bi lahko zapisali, daje območje Žalne, Velike Loke, Male Loke, Plešivice in Luč, ki ga pokriva krajevna skupnost Žalna, za mnoge nekoliko od­ maknjeno. Ta ocena temelji na dejstvih, da se zelo malo sliši ali piše o tej KS. To pa nikakor ne pomeni, da ni ljudi, ki s svojim marljivim in zagnanim delom ustvarjajo pogoje za kvalitetno bivanje vseh na tem območju. Ti pogoji segajo tako na področje infrastrukture kot tudi v družbeno in duhovno sfero, saj je vse skupaj močno povezano. Za pogovor sem zaprosil predsednika sveta KS Žalna, g. Staneta Kogovška, župnika župnije Žalna, g. Andreja Sinka, kulturno delo­ vanje pa pooseblja moški pevski zbor Samorastnik in njihov vodja g. Drago Zakrajšek. G. Kogovšek, bi se strinjali z oceno, da o krajevni skupnosti Žalna bralci Gro­ supeljskih odmevov ne vedo prav veliko, saj nekako ne pride v središče pozorno­ sti bodisi s svojim delom ali s problemi? Težko je odgovoriti na to vašo trditev oziroma oceno. Podobnost z ostalimi krajevnimi skupnostni je očitna. Povsod se ubadamo s podobnimi problemi in po svoje je tudi povsod lepo in prijetno za bivanje. Zagotovo pa dejstvo, da nisi množično prisoten v medijih, ne pome­ ni, da v tem okolju ni težav, ki jih je po­ trebno sproti reševati. Občanke in obča­ ni pač o krajevni skupnosti Žalna vedo toliko, kolikor se za naše kraje zanimajo. Zaključuje se leto 2000. Ob koncu leta naredimo bilanco opravljenega dela. Kaj se je v letu 2000 v vaši krajevni skupno­ sti naredilo? Za krajevno skupnost Žalna je bilo v tem letu s strani občinskega proračuna namenjeno izjemno malo finančnih sred­stev, kar je za nas pomenilo izjemno velik problem. Težko je namreč motivirati lju­ di za delo, ko pa z občinske ravni ni prav­ zaprav nič denarja. Če govorimo o de­ narju, je potrebno omeniti, da v krajevni skupnosti Žalna že blizu 30 let krajani in krajanke plačujemo samoprispevek za komunalno infrastrukturo, to pa je zago­ tovo redkost med krajevnimi skupnostmi v občini. Upamo, da bo financiranje v letu 2001 bistveno bolje in se bo dalo tudi več narediti. Kljub temu smo izvedli del­ no preplastitev lokalne ceste od zaselka Na šoli do Luč. Izvedena je samo polovi­ ca modernizacije, za katero je bila pogod­ ba podpisana že v letu 1999, obljubljeno je bilo, da se bo v letu 2000 izvedlo delo po pogodbi iz leta 1999 in še drugi del, tako da bi se modernizacija končala v letu 2000. Za modernizacijo javnih poti je bilo v proračunu namenjenih samo 1.200.000 SIT in s tem denarjem ni bilo možno izpeljati prav nobene celovite modernizacije. Pri urejanju vaškega cen­ tra Velika Loka pa smo uspeli pokriti posamezne stroške. Verjetno ocenjujete tako skopo odme­ rjena finančna sredstva tudi zaradi dej­ stva, da iz vaše KS ne prihaja noben svetnik občinskega sveta občine Grosu­ plje? To je zagotovo ena od velikih po­ manjkljivosti v naši KS. Saj je brez glasu v občinskem svetu občine zelo težko zagotoviti sredstva za delovanje v naši KS. Vendar bi bilo prav, da bi se vsi svet­ niki vendarle zavedali, da so izvoljeni v imenu vseh občank in občanov in ne samo v imenu krajevne skupnosti, iz katere prihajajo oziroma so doma. Do konca mandata članom sveta KS je še dve leti, v tem času je možno še veliko narediti. Kaj bo imelo pri vašem delu prioriteto predvsem v letu 2001? V letu 2001 želimo dokončati prepla­ stitev lokalne ceste Na šoli -Luče, ki se vleče že več let, ker se ne upošteva II &KOREKT JEZIKOVNA ŠOLA IN TURISTIČNA AGENCIJA jZgomja Draga 4a, 1294 Višnja Gora • ugodne cene in načini plačila zanimiva potovanja za vsakogar maturantski izleti jezikovno izobraževanje v tujini eksotična potovanja in novoletna potovanja & stališče, da imajo prioriteto že začete investicije. Želimo tudi začeti postopek za rekonstrukcijo in širitev lokalne ceste Mlačevo - Žalna - Velika Loka, ki je v planu že več let, saj je obstoječa cesta absolutno preozka in neustrezna za po­ večan promet poleg tega pa je to tudi šolska pot. V letu 2001 bomo poskušali nadaljevati izgradnjo prizidka k mrliški vežici v Veliki Loki. Nadalje želimo uredi­ ti kanalizacijo in center vasi Velika Loka. V preteklih letih smo prejeli že nekaj manjših sredstev, trenutno pa se prido­ biva dokumentacija, projekt pa je že na­ rejen. Tudi pri tem upamo na razume­ vanje občinskega sveta, saj je najprej po­ trebno urediti kanalizacijo in šele nato dokončno urediti vaško središče. Če bo v letu 2001 kanalizacija izpadla iz občin­ skega proračuna, se bodo zaustavile tudi vse aktivnosti glede nadaljevanja uredi­ tve vaškega središča. Za prihodnje leto načrtujemo tudi izdelavo dokumentacije o kanalizaciji s čistilnimi napravami v Žalni, Lučah, M. Loki in na Plešivici, pa tudi preplastitev javne poti na Plešivico in skozi Malo Žalno, ter modernizacijo javne poti v Veliki Loki od LC do J. Hri­ bar. Bi pa želel ob koncu vendarle še enkrat ponoviti, da bodo naše potrebe in želje uresničene le s pomočjo svet­ nikov občinskega sveta, od katerih držati skupaj in reševati drug drugega. Takšni so bili vtisi tukajšnjih župnikov in duhovnikov, ki so priložnostno delovali v žalski župniji. Daje to res, sem sam že večkrat doživel. Kadar nekoga doleti ne­ sreča, se vedno najdejo dobri ljudje, ki želijo pomagati. K temu jih nagovarja vera, ki bi bila mrtva brez dobrih del. Večina staršev pošilja otroke k verouku v zavesti, da vera že sama po sebi vz­ gaja človeka in mu vliva voljo do življenja. Da je versko življenje kar precej živo, potrjuje udeležba tretjine faranov pri red­ ni nedeljski maši. Število ni majhno, če upoštevamo, da mnogi ne morejo priti zaradi starosti in bolezni. Sem lahko prištevamo tudi majhne otroke. V sami župniji obstajajo trije pevski zbori, odra­ sli mešani, otroški in moški zbor Samo­ rastnik. Spomladi so bile tudi volitve novega župnijskega pastoralnega sveta, ki mi je v veliko pomoč in oporo. Prav posebej je opazno udejstvovanje šolske mladine, ki se v počitniških dneh množično udeležuje oratorija. Kaj je na­ men oratorija in kdo vse vam pri tem pomaga? Začetek oratorijev je bil v prejšnjem stoletju v Italiji. Zelo se jih je posluževal ustanovitelj salezijancev Janez Bosko. Zavedal se je, da bo mladim najbolj po­ magal s sproščenostjo in igrami, v kate- pričakujemo podporo in pomoč, vsekakor večjo kot do sedaj. Kaj pa še ostala problematika? Zagotovo so to prenizka sredstva občinskega proračuna za stroške javne razsvetljave. Resno bo potrebno razmi­ sliti o odklapljanju, vsekakor pa je po­ trebno rešiti zadevo sistemsko in ne posamično. Po mojem mnenju pa je po­ trebno tudi povečati sredstva za funkcio­ niranje KS, kajti za krajevno skupnost veljajo namreč isti predpisi kot za obči­ no, kar zahteva veliko dela in usposa­ bljanja. Prav poseben problem pa je tudi izgradnja šole. Otrok je veliko in vsi ka­ zalci kažejo potrebo po gradnji, saj so razmere za šolske dejavnosti v obstoječih prostorih problematične. Tudi zemljišče pri nas ne predstavlja večji problem, kdaj pa se bo zares kaj premaknilo, je pa že drugo vprašanje. G. Andrej Šink, ste župnik župnije Žalna. Mnogi vas poznamo iz delovanja v župniji Grosuplje, kjer ste opravljali kaplansko službo. Je možna primerjava med duhovniškim delom v Žalni in Gro­ supljem? Vsaka primerjava temelji na podobno­ stih in razlikah. Vedno pa se odkrije tudi tisto, kar ostaja enako. V Grosuplje sem prišel pred dobrimi petnajstimi leti. Vtem času sem se verjetno nekoliko spreme­ nil sam in tudi župnija Grosuplje. Moje delo je bilo osredotočeno predvsem na veroučna srečanja z mladimi. Dolgčas mi v grosupeljski župniji nikoli ni bilo; raje obratno, časa je bilo vedno premalo. Duhovniško delo v vsaki župniji je sejanje Božje besede. Posoda, v kateri je božja beseda shranjena, se nikoli ne izprazni. Zato to delo nadaljujem v župniji Žalna. Sedanja župnija je še vedno čisto podeželje, ljudje se v njej poznajo med seboj in si tudi pomagajo. Samo Gro­ suplje pa že počasi daje podobo mesta. Vendar se mi zdi, da se ljudje po misel­ nosti ne razlikujejo veliko. Ljudje iz obeh župnij se srečujejo na delovnih mestih in se tako medsebojno oblikujejo. Kakšno je versko življenje v župniji Žalna? Žalski farani se zavedajo svojih kore­ nin. Večina ljudi je ponosna na svojo vas in tudi svojo preteklost. Tukaj so že v preteklosti živeli verni ljudje, ki so znali re je vključil usposabljanje za življenje. Ta namen imajo pred seboj prireditelji oratorija tudi pri nas. Posebnost orato­ rijev je, da njihovi voditelji nismo duhov­ niki, ampak za to usposobljeni ljudje. Ponavadi so to bogoslovci, redovniki in redovnice ali laični teologi. Pri nas vodi oratorij absolventka teologije gospa Mojca Potokar. Z mladimi se srečuje pri mladinskem verouku in ga skupaj z nji­ mi tudi kvalitetno izpelje. V zadnjih letih ste opravili številna gradbena dela na cerkvenih objektih. Zakaj je pravzaprav šlo in kako so po­ tekala dela? Res je, klopi v cerkvi so bile v slabem stanju. Zato smo jih zamenjali z novimi. Večja dela so bila opravljena v župnišču. Adaptacija je tolikšna, da bi lahko go­ vorili o novi stavbi, ki je ohranila stari videz. Dejansko so domačini naredili vse sami. Večinoma so z dobro voljo hodili pomagat in tako pokazali, da je v tem kraju ogromno usposobljenih ljudi. Ker smo lansko leto imeli novomašno slo­ vesnost, je bila ta tudi izziv za zunanjo obnovitev gospodarskega poslopja. Prepričan sem, da imate še veliko idej. Kaj bo imelo prednost? Današnji čas je poln stresnih situa­ cij. Moti me, da se govori samo o uspehih, bolj malo pa o kvaliteti življenja. Nič ni čudnega, da nam občasno "poči živec". Takšna situacija pogosto nasto­ pi po naši lastni krivdi. Zelo nesmisel­ no je razmišljati, kaj vse nas hudega lahko doleti v prihodnosti. Zato je moja prednostna naloga spodbujati tukajšne ljudi - predvsem tiste, ki se pustijo na­ govoriti, naj hitijo počasi in se zausta­ vijo. Vsakdo mora sam pri sebi ustvari­ ti lestvico vrednot in ugotoviti, katera je največja. Največ je vredno življenje vsakega človeka. To je tudi Kristusovo sporočilo svetu in utemeljitev, zakaj je prišel na svet: "Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju. (Jn 10,10). Ta pogovor izkoriščam tudi za sporočilo vsem tistim, ki si v življenju pomagajo z invalidskim vozičkom. Spomladi jim bomo z urejeno klančino omogočili dostop do cerkve. Takrat bomo tudi videli, kaj je potrebno še na novo storiti ali popraviti. Ob koncu želim vsem, ki berete te vrstice, da bi vas ta vrstica še posebej nagovorila ob bližajočih božičnih praznikih, ki še po­ sebno poudarjajo vrednoto življenja in odrešenja. Drago Zakrajšek, težko vas je pred­ staviti, saj ste dejavni na številnih po­ dročjih. Ste ljudski godec, organist, pe­ vec in zborovodja zbora Samorastnik. Navezal se bom bolj na zadnje. Kdaj ste pevci prvič stopili skupaj in se organizi­ rano lotili prepevanja v moškem zboru? Začetki organiziranega prepevanja v žalskem moškem zboru segajo v leto v 1990. Takratni župnik v Žalni, g. Lado Jaksetič, nas je spodbudil, da smo se moški iz cerkvenega mešanega pevske­ ga zbora naučili nekaj pesmi za moški zbor. Peli smo pri Florjanovi maši, kije bila pred gasilskim domom v Žalni. Tako se je počasi začelo vse bolj aktivno in kvalitetno prepevanje, ki ima sedaj že 10-letno tradicijo. Sedaj imate za sabo že vrsto let pre­ pevanja in imate tudi številne nastope ter koncerte. Ste morda na kakšen na­ stop še prav posebej ponosni? Zagotovo je pri našem prepevanju kar nekaj nastopov, ki imajo za nas prav poseben pomen. Po svoje pa je tudi vsak koncert ali nastop nekaj posebne­ ga, karti vedno ostane v spominu. Kljub temu pa bi omenil nastop na martino- vanju v domu starejših občanov na Ta­ boru v Ljubljani, kjer smo navdušili pri­ sotne in jim s prijetno slovensko pe­ smijo popestrili martinov večer. Omenil bi še dobrodelni koncert v boštanjski cerkvi sv. Martina, ki seje odvijal pred leti. Zagotovo ima nastop v domači oko­ lici še prav poseben čar in predstavlja še prav posebno željo po kvalitetnem prepevanju. Izdali ste že dve kaseti, ki se uspešno prodajata. Kaj po teh projektih predsta­ vlja za zbor Samorastnik nove izzive? Glede na časovno stisko vsakega po­ sameznika smo izjemno veseli, da zbor sploh deluje. Radi pa bi povečali oziro­ ma pomladili članske vrste našega zbo­ ra. V ta namen izkoriščam to priložnost in vabim k sodelovanju nadarjene pev­ ce, ki imajo radi slovensko narodno pesem in prijetno družbo in bi se bili pripravljeni aktivneje vključiti v zbor Sa­ morastnik. Izziv pa je tudi naše iskre­ no upanje, da bi nam uspelo posneti tretjo kaseto in sicer z izborom božičnih pesmi. V krajevni skupnosti pa delujejo tudi tri gasilska društva, to so Luče, Žalna in Velika Loka, ki poleg osnovne dejav­ nosti poskrbijo še za kulturno in na sploh družabno življenje v krajih, ki jih zaokrožuje krajevna skupnost Žalna. Vsem skupaj hvala lepa za pogovor. Pogovarjal se je Matjaž Trontelj Prve violine glasbene šole Grosuplje 29. novembra je v dvorani glasbene šole nastopilo 15 učenk in 6 učen­ cev violine. Ob spremljavi klavirja, flavte ali kitare, v triu s klavirjem in violončelom ter v godalnem orkestru so igrali otroške, ameriške, ruske, slovenske in ukrajinske narodne pa tudi drobce skladb J. S. Bacha, J. Haydna, W. A. Mozarta in drugih skladateljev. Mlade violiniste učita Vikto­ rija Šušteršič in Ula Ulaga. Po besedah ravnatelja Franca Korbarja učijo na šoli vse inštrumente razen viole, harfe in orgel. Šola ima tudi vokalni kvartet dečkov, Orffov instrumentarij, orkester kitar, orkester violin, dve komorni skupini trobil, veliki jazz orkester (big band) in veliki pihalni orke­ ster. Vseh učencev na Grosupljem je 160, skupaj z oddelkoma v Ivančni Gorici in v Dobrepolju pa 400. J. MOller Grosuplje, [• kdo bo tebe ljubil? .i i / O N€K! S£, (pogled skozi objektiv) Grosupeljski grafiti "Uničite mladino in naša bo njih imovina in domovina!" Združene države Amerike Prostrana dežela in ameriški način življenja (nadaljevanje) Uradni delovnik običajno traja od 8. do 17. ure. To ne velja za mlade, am­ biciozne analitike in trgovce v velikih finančnih institucijah in podjetjih. Njihov delovnik je takorekoč neomejen, veliko­ krat traja do poznih večernih ur ter se raztegne tudi na sobote in nedelje. Se­ veda so za to ustrezno nagrajeni, njiho­ vi letnih dohodki presegajo 150.000 $ letno, medtem ko znaša povprečna plača bančnika nekako 60.000 $ let­ no. Seveda od tega veliko potrošijo za plačilo stanovanja. Cene na Manhatt- nu dosegajo enormne zneske, tudi 1.000.000 $, zato se večina prebival­ cev vozi na delo iz Nevv Jerseva, Broo- klyna ipd. Na delo se pripeljejo z vlaki ali ladjami. Kljub temu, da so zveze dobre in pogoste, ljudje porabijo več kot uro, da pridejo na delo. Glede na ve­ liko število ljudi, ki živijo in delajo na Manhattnu, si lahko predstavljate tru­ me ljudi, ki po hodnikih podzemske železnice in ulicah hitijo na vse konce. VERJAMEJO V DELNICE. Mislim, da so Američani v povprečju dokaj varčen narod. Varčevati morajo za čas, ko nastopi pokoj, za študij otrok, mogoče še za kakšno potovanje. Najpogostejši način prav gotovo ni varčevanje pri bankah. Američani so znani po tem, da veliko denarja name­ nijo vlaganju in špekuliranju z nakupi delnic podjetij. Po raziskavah je okoli 50% Američanov lastnikov različnih delnic. Običajno stanovanje najamejo ali kupijo na leasing. Podobno velja za avtomobile. Denar pa želijo čim bolje oplemeniti, kar pomeni naložiti v delni­ ce. BELE NOGAVIČKE IN ŠPORTNI COPATI. Vsem tujcem v New Yorku prav go­ tovo padejo v oči tamkajšnje gospe, ki za svoj izgled ne želijo žrtvovati udobja. Nataknejo si kostim, na noge pa šport­ ne copate in bele nogavičke. Človek bi mislil, da so čisto brez okusa. Toda Američani si s tem ne belijo glave in postavljajo na prvo mesto udobje in dobro počutje. Neredko se tudi zgodi, da na podzemsko železnico pritečejo moški, ki kravate nimajo zavezane ampak le vrženo okrog vratu. Po vsej verjetnosti se do konca uredijo na de­ lovnem mestu! Tistim, ki bolj uživate v naravnih lepo­ tah kot v betonu in asfaltu, bi bili ne­ dvomno bolj všeč prizori izCalifornije, pa tudi Nevade in Arizone. Običajno se pot začne v Las Vegasu, nadaljuje v Dolini smrti ter parkih Sequoia in Yosemite. Vzdolž Pacifika pelje slikovita morska pot od San Francisca mimo Montereva, San­ ta Barbare, Santa Monice in Malibuja do Los Anglesa s Hollywoodom in Beverlv Hillsom. Tisti, ki si želijo še kaj bolj tem­ peramentnega, se odpravijo dalje po puščavski pokrajini proti San Diegu v smeri mehiške meje. Tudi vtem delu so znani in ogleda vredni parki, predvsem parki z nasadi kaktusov in Grand Canvon. Štirinajstdnevno pot po zahodni obali sem tudi sama pričela v Las Vegasu v državi Nevada. Igralništvo, ki je bilo v državi legalizirano leta 1931, zabava, puščavsko podnebje s 320 sončnimi dnevi na leto privabljajo številne turiste, okoli 13 milijonov letno. Na splošno velja, da so letalske kar­ te s ciljem v tem mestu najcenejše na zahodni obali, enako velja za hotele in izposojo avtomobilov. Za povratno le­ talsko karto New York-Las Vegas-New York, ki sem jo kupila že v Ljubljani, sem odštela 250 $. Če bi jo kupila v ZDA, bi me stala vsaj 50$ več. Let iz New Yorka traja 5 ur. LAS VEGAS: MESTO RAZKOŠJA IN IGRALNIŠKE STRASTI. Američani, ki se radi pohvalijo, da imajo vse naj v svetovnem merilu, to puščavsko mesto imenujejo svetovni igralniški center. Hoteli največkrat nu­ dijo brezplačen prevoz iz letališča v mesto in obratno. Mesto leži sredi puščave, a je kljub temu v samem cen­ tru odlično urejeno. Hoteli imajo lepo urejeno okolico, ki jo seveda namakajo. Sicer se da tudi iz puščavskega peska, lepo oblikovanih in različno obarvanih kamnov ter kaktusov urediti prav zani­ mive nasade. Mesto je skoncentrirano ob glavni cesti, ob kateri so razporejeni vsi najbolj luksuzni hoteli. Privlačne ideje Ostaneš odprtih ust Po Mehiki in Gvatemali Na severu glavnega mesta se je zgodil dogodek, ki je odločilno vplival na prvotne prebivalce. V decembru 1531. I. se je domačinu prikazala Marija, kije pozneje, kot naro­ dna zavetnica, dobila ime Naša gospa Guadalupska. Postala je najbolj čaščena na celotnem področju Mehike in še čez. Tega dogodka se spo­ minjajo 12. decembra. Že 10 dni prej poteka praznovanje in na tisoče ljudi prihaja tja. Za­ dnja 2 dni, ko število romarjev naraste v milijone, se tam zbe­ re tudi na tisoče plesalcev, ki plešejo azteške plese nepre­ trgoma 2 dni. Spraševala sem jih, komu tam plešejo, saj je v njihovih obredih veliko vsebin, ki kažejo prisotnost druge vere, ne katoliške. Plešejo Mariji ali komu, kije imel tem­ pelj na tistem mestu prej? "Obema," seje glasil odgovor. In s tem so vsi zadovoljni. 0 tem sem se lahko prepričala, ko so me povabili na eno takih praznovanj. Davni dogodek je bil predvsem vpliv na njihovo vero in s tem na sprejemanje tuje, to je evropske kul­ ture. Seveda pa je še mnogo stvari, ki so tipične v tamkajšnjem svetu. V glavem mestu Mehike so to npr. taksiji. Značil­ ni zeleni "hrošči" s 3 vrati, ki imajo po­ drt sovoznikov sedež. Cena je kar sprejemljiva, še najbolj so zaželeni po­ noči, ko javni promet ne deluje, hoja po mestu pa je precej nevarna. Prevoz, ki se najbolj splača, je seveda metro - 40 tolarjev je ena vožnja. Le paziti je treba, da ti ne zmaknejo kaj iz žepov. Da te večina opazuje, ker si svetlejše polti, je običajno. Če začutiš roke na telesu v veliki gneči, je tudi običajno, le da je precej manj prijetno... Na srečo seje nama z Urško to zadnje zgodilo le enkrat, ukrepi so se poznali na nogah storilcev. Večkrat seje dogajalo kaj za­ nimivega, še posebej zjutraj, ko milijoni hitijo v službe. Ne ljubijo ravno zgodnjega vstajanja, zato še zadnje priprave, kot je npr. ličenje, opravijo kar v metroju. Meni tako ljub vonj na postajah za me­ tro je podoben kot na drugih koncih sve­ ta. Prosjačenja pa je več. Pozno ponoči se kar vrstijo otroci, ki se ti zasmilijo v dno duše. Morali bi že spati, mar ni niko­ gar, ki bi skrbel za njih? Velik problem glavnega mesta so ravno zapuščeni oz. zanemarjeni otroci, ki si ne morejo za­ gotoviti pravega življenja. So tudi presenečenja, ob katerih ostaneš odprtih ust. Popotniku, ki želi spoznati deželo z lastnimi močmi in ne s pomočjo turističnih agencij, so prijet­ na presenečenja in povezava dogodkov med seboj nekaj vsakdanjega, le opa­ ziti jih mora. Eno takih se je zgodilo ravno na metroju. Opazovala sem oče­ ta, ki je sina spremljal v šolo. Nič po­ sebnega, posebnost se je zgodila čez 2 dni, ko sva vstopili v avtobus za na jug države. Ravno ta dva, oče in sin, skupaj z družino, sta bila na istem avto­ busu! In to se je zgodilo v mestu z 28 milijoni prebivalcev! So pa tudi srečanja z ljudmi z drugih koncev sveta. Na potovanju nisi nikoli sam, razen če tako želiš. Med domači­ ni in popotniki si vedno najdeš družbo. Z nekim domačinom sva na metroju pela, z drugim sva si ogledovala me­ sto, ker ni imel kaj početi, s klošarjem sva se v cerkvi začela pogovarjati o pravičnosti v življenju, s Finko Tiino sva si bili nekajdnevna družba, Švicarko Danielo sem srečala kot sonce na poti, s Čilencem Paulom sva si bila kot sta­ ra prijatelja... Največje čudo pa mi je bilo srečanje s Juanom, skavtom iz Čila. Pred dvema letoma, med poto­ vanjem po Čilu smo pri njegovi družini prespali. Mnogo skavtov sem tam srečala, na svetovnem srečanju ska­ vtov v Mehiki pa nisem pričakovala kakšnega od znanih, saj so se že takrat pritoževali, kako je vse drago. A prvi dan srečanja me nekdo poklice po ime­ nu. In tam stoji Juan! Ki se po dveh letih še spomni mojega imena in ima s seboj darilo za znance iz Slovenije! Se nadaljuje... Alenka Oblak za izgradnjo hotelov so ameriški arhi­ tekti zbirali po vsem svetu in tako nare­ dili mesto še bolj privlačno. Omenila bom le tiste, ki so se meni najbolj vti­ snili v spomin. To so čudoviti nasadi, številni vodometi in stoteri kipi, ki obkrožajo Caesars Palače (Cezarjeva palača). The Mirage je znan po belih ti­ grih, ki jih lahko vidite v pritličju hotela. Druga zanimivost pa je velikanski vulkanski izbruh, ki ga vsak večer upri­ zarjajo na "vrtu" hotela z velikanskim jezerom in slapovi v sredini. "Izbruhi" vulkanov so že dodobra ožgali bližnje palme, vsak večer pa dodobra stresejo vso bližnjo okolico. Treasure Island (Otok zakladov) nas popelje v čase gu­ sarjev in njihovih borb. Skozi ves dan pred hotelom uprizarjajo prave gusarske borbe, v katerih se potapljajo cele la­ dje, in ki privabljajo vsak dan veliko šte­ vilo občudovalcev. Flamingo Hilton je dom številnim pticam, predvsem čudo­ vitim flamingom, ki požirajo turistom sredi številnih vodometov in slapov, sre­ di palm, drugega zelenja in cvetlic. Blišč in razkošje, velikokrat tudi kič, srečamo na vsakem koraku. Vsem ho­ telom pa je isto, da vstop v zgradbo pomeni vstop v veliko, nepregledno dvo­ rano, polno najrazličnejših avtomatov, rulet in miz, polno ljudi, ki zagrizeno pri­ tiskajo na gumbe, kupujejo žetone, sta­ vijo na ruletah, nabito s cinglanjem in drugimi neprijetnimi zvoki, kijih oddajajo avtomati. Ko človek obišče več hotelov, se mu vsakokrat ponovi popolnoma enaka slika. Če obiščete igralnico ene­ ga hotela, ste videli vse, vsaj kar se tiče samih igralnic. Pri tem so me preseneti­ le predvsem ogromne razsežnosti teh dvoran; tudi do 10 ali več minut sem včasih porabila, da sem zgolj prehodila dvorano iz enega do drugega konca. Navdušeni igralci hodijo po ulicah od igral niče do igralnice s plastičnimi lončki, polnimi težkega drobiža. Nekateri zgolj v omejenem obsegu in zgolj za zabavo, drugi verjetno čakajo svoj srečni dan. Četudi ne želite v Las Vegasu staviti denarja na kocko, se da na račun igralništva v mestu prav dobro in poce­ ni živeti. Lahko se včlanite v igralniški klub in to zastonj. Igralnica vas za vpis celo nagradi s 5$ in z bogatim brez­ plačnim kosilom. Naslednja koristna stvar igralništva so hotelske jedilnice, kjer za okoli 5$ (1.250 SIT) lahko pojeste kolikor morete, na razpolago pa imate toliko jedi, da jih komaj pre gledate, kaj šele poskusite. Mag. Tatjana Skubic Motvoz in platno d.d. Grosuplje Osemdeseto obletnico zaznamovali z motvoz veliko investicijo in z obiskom predsednika države Motvoz in platno d.d.. najstarejše in­ dustrijsko podjetje v Grosupljem, je ča­ stitljivo in v novem zagonu dočakal novo, visoko obletnico. Podjetje je v svoji zgo­ dovini uspešno kljubovalo burnim do­ gajanjem, ki bi lahko bila usodna za njegov obstoj. Dočakalo je dve vojni, bilo podržavljeno in tudi privatizirano, izguba južnih trgov je pomenila velik udarec, prav tako nova konkurenca iz azijskih držav s ceneno delovno silo. Novo vodstvo, ki je nastopilo leta 1995, se je odločilo za korenit preobrat, to je za opustitev ne­ rentabilnih programov, za razvoj in se­ lektivno kadrovanje, ki naj bi se odrazili v večji realizaciji na zaposlenega. Jasno začrtana dolgoročna poslovna strategija naj bi bila tudi zagotovilo, da bo podjetje tudi v prihodnosti praznovalo še več po­ dobnih jubilejev. Nov izziv za prihodnost vidijo v novi investiciji, vredni 700 milijo­ nov SIT, v proizvodnjo troslojnih folij. Visoko obletnico so in bodo v podjetju proslavili v velikem zanosu, polni novih načrtov, tako v krogu zaposlenih z vod­ stvom na čelu, kot skupaj s poslovnimi parterji. Le te so v soboto, 18. novem­ bra 2000, povabili tako rekoč iz vseh delov Evrope, največ iz Italije, Nemčije, Hrvaške in Slovaške ter seveda tudi Slo­ venije. Veliko se jih je odzvalo vabilu podjetja, ki so ga tako lahko spoznali tudi na bolj neformalen način, ogledali so si lahko proizvodnjo in predvsem novo in­ vesticijo. Daje Motvoz d.d. v dobrih od­ nosih tudi z drugimi krajevnimi gospo­ darskimi subjekti, dokazuje prisotnost direktorjev tako rekoč vseh večjih grosu­ peljskih podjetij. Direktor, mag. Anton Lakner, je z ve­ likim zanosom v pozdravnem nagovoru poudaril, da v Sloveniji ni veliko podjetij, ki bi se jim uspelo obdržati na površju tako dolgo. Na to so sedanji in bivši za­ posleni lahko posebej ponosni. Prav marljivost, vztrajnost, trdoživost in kle­ nost zaposlenih v času, ko seje podjetje znašlo v krizi, so prispevali k uspeš­ nejšemu iskanju notranjih rezerv, novih trgov in k zavedanju, daje nujno prestruk­ turiranje proizvodnega programa, je di­ rektor izrekel priznanje svojim sode­lavcem. "Iz krize smo izšli zrelejši. Trde­ mu delu, vztrajnosti in marljivosti mlajše ekipe gre zahvala, daje v letošnjem letu prišlo do nakupa strojne opreme v vred­ nosti 700 milijonov SIT za večslojne fo­ lije za ekonomično, zdravo in estetsko pakiranje. Donosnost novega programa je utemeljena. Kakovost je strateška usmeritev podjetja, poslovna odličnost pa cilj in zaveza. Krizno vodenje je tako zamenjalo projektno vodenje podjetja. Motvoz gradi na pripadnosti in ustvarjal­ nem potencialu zaposlenih.", je le nekaj poudarkov iz zgodovine in nove strate­ gije podjetja, za katero je direktor Lak­ ner prepričan, da predstavlja novo priložnost. PREDSTAVNIKI OBLASTI, VKLJUČNO Z G. KUČANOM. Na slovesnost niso bili povabljeni le predstavniki gospodarstva temveč tudi predstavniki oblasti, državne in krajev­ ne. Župan Občine Grosuplje, g. Janez Lesjak, je predstavil vlogo podjetja Motvoz in platno d.d. za ljudi in gospo­ darstvo občine. V preteklosti je bil Motvoz po njegovih besedah podjetje, ki je ce­ lotnemu okolišu odprlo novo perspekti­ vo in hkrati investitorjem ponudilo eno najzanimivejših možnosti za vlaganja. Za prihodnost pa je podjetju zaželel na­ daljevanje uspešnega posodabljanja in prilagajanja tržnim izzivom. Podjetje in z njim zaposlene je s svojim obiskom počastil predsednik države, g. Milan Kučan. Zahvalil seje za povabilo, ki se mu je rad odzval. Tako je lahko skupaj z zaposlenimi podoživel častitlji­ vo obletnico osemdesetih let, v katerih je grosupeljski pajek predel in razpredal svoje mreže ter slikovito nadaljeval: "... .Pajek je ojačal svojo nit, ko so se na obzorju kazale težave, in tako prispeval k njegovi trdoživosti. Danes še vedno plete mrežo, vendar dodaja novi vzorec, vzorec prihodnosti podjetja, ki mu pri­ penja novo, posodobljeno tehnologijo in strateški management. Postaja sodob­ no podjetje, ki je v osemdesetih letih zgodovine in razvoja Slovenije trikrat spre­ menilo državo, preživelo krutost dveh vojn, dosanjalo sen samostojne države in deset let ustvarjalo v lastnem, v svet odprtem gospodarskem sistemu. Teksti­ lci ste skupaj s predstavniki lesne in žele­ zarske panoge plačali največjo ceno prehoda v tržno gospodarstvo; z izgubo dela, s socialno ogroženostjo, z izgubo trgov in poslovnih partnerjev. Upam, da bo nova vlada podpirala razvoj gospodar­ stva ter skladen gospodarski, socialni in tehnološki razvoj. Vi ste že del odprte­ ga in globalnega sveta. Malo daljše sa­ mozadovoljstvo je lahko usodno. Zato morate biti vsak dan z eno nogo že v jutrišnjem dnevu in svetu. Stalno mora­ te prehitevati druge z blagovnimi znamka­ mi, z odličnostjo, novimi trgi, boljšimi idejami in kakovostnejšimi izdelki. To je edina prava pot do uspeha! Druge ni." Zaključil je z dobrimi željami vodstvu po­ djetja: "Ambicioznemu vodstvu želim veliko uporabnih idej, poguma, da bo te ideje prenašalo v prakso, ter modrosti za povezavo preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Ter da bi znali spremeniti tisto, kar je mogoče spremeniti." Slavnost so kulturno obogatili še priz­ nani citrar Dušan Mazaj, mlada pevka Milena Glavan, učenci OŠ Brinje, skupi­ na ljudskih pevcev Zarja in folklorna sku­ pina Kulturnega društva Račna. Še živečim bivšim direktorjem tovar­ ne, Bernardu Rodetu, Jožetu Logarju, Janezu Lesjaku, Desanu Bajecu in An­ dreju Struni, je mag. Lakner v zahvalo za njihovo delo in prispevek k visokemu ju­ bileju podjetja podelil posebna priznanja. NOVA PROIZVODNJA TROSLOJNIH FOLIJ. Kot sem že omenila, so v podjetju okroglo obletnico obeležili z novo veliko investicijo. Kupili so opremo za izdelavo troslojnih koekstrudiranih folij in jo del­ no že dali v proizvodnjo. Novi so tudi tiskarski stroj, oprema za pripravo klišejev ter mešalnica barv, rezalni stroj za razrez in navijanje potiskanih folij, kaširni stroj in regenerator odpadnih fo­ lij. Zadnji sestavni del nove investicije je konfekcionirni stroj za izdelavo vreč. V okviru novega programa bo delo letos Sprostitvena vzgoja v vrtcu Tinkara Danes živijo otroci v času, ki je zanje neprimeren. V sodobni družini sta za­ poslena oba starša in tako je otrok veči­ no časa prepuščen sam sebi, saj ni časa za intenzivno ukvarjanje z otrokom. Otroci so deležni škodljivih vplivov okolja, kot so: prenasičenost z vtisi, hru­ pom, stresi, nenehno tekmujejo in se morajo dokazovati. Zaradi vsega tega se tudi pri otrocih pojavlja napetost, nezbranost, slabo spanje, agresivnost, nemirnost in celo živčnost. Če ne ukre­ pamo pravočasno, se začne njihova napetost kazati tudi telesno: slabost, notranji nemir, bolečine v želodcu, gla­ vobol, motnje spanja, težave s koncen­ tracijo, prebavne motnje, astma, aler­ gije, grizenje nohtov, mežikanje in po­ dobno. Ne samo čas, ampak tudi okolje je neprimerno za otroka - v mestih pri­ manjkuje igrišč in zelenic, stanovanja so majhna in otroci nimajo prostora za sproščeno igranje, premalo se gibljejo pa tudi spijo velikokrat premalo. Okolje otroku ne daje možnosti za predelavo vseh sprejetih vtisov in izkušenj, saj si le ti sledijo veliko prehitro. Nepredela- avtoelektrika VILI ANDOLSEK s.p. Gasilska 19 1290 Grosuplje GSM: 041/ 750-855 ne izkušnje pa delujejo v otrokovi pod­ zavesti in lahko povzročijo omenjene motnje. V življenju potrebujemo sposobnost, da znamo črpati življenjsko moč, smi­ sel za lepoto, ustvarjalnost, da znamo uživati v malenkostih. Vendar pa vse nikoli ne pride samo po sebi. Vsega naštetega se moramo naučiti in izku­ siti. Otrok naj spozna, da poleg zunan­ jega sveta obstaja tudi človekov lastni notranji svet, svet tišine, in miru, ki pomaga predelati zunanje dražljaje in jih pravilno opredeliti. Otrok naj spoz­ na, da obstaja svet tišine v katerega se lahko zateče in iz katerega črpa no­ vih moči, saj danes otroku najbolj pri­ manjkuje tišine in umirjenosti. Sprostitveno vzgojo sem vnesla v moje vzgojno delo zato, ker želim otrokom omogočiti, da spoznajo svoja čustva in da prepoznajo in spoštujejo čustva dru­ gih. Otrok naj se seznani s svojim tele­ som in duševnostjo. Ustvari naj ljubeč odnos do samega sebe in do drugih in naj na tej podlagi oblikuje svoje življenje. Sproščanje je preventivna metoda, ki otroke spodbuja s preprostimi in z igrivimi tehnikami, da najdejo v sebi svoj mir in tišino, iz katere potem čr­ pajo novih moči. Vsak dan namenimo nekaj časa za sprostitev, za sanje in sanjarjenje. Ustavimo se in uživajmo v svetu tišine, kajti čudovito je biti v tišini in prisluhni­ ti govorici dreves in oblakov. Branka Okom na novo dobilo 10 delavcev, v letu 2001 pa računajo na 4 do 5 novih zaposlitev. Največja pridobitev nove investicije je ekstruzijska linija (postopek predelave plastičnih mas) za izdelavo 3-slojnih ko­ ekstrudiranih folij po postopku pihanja. Folije so tako kombinacije poliolefinov, to je različnih vrst umetnih mas. To se doseže tako, da ima linija 3 ekstrudorje. Vsak izmed njih dovaja staljeno polimer- no (tj. plastično) maso v predilno glavo. Masa prvega ekstrudorja se razporedi v zunanji sloj, masa drugega predsta­ vlja srednji sloj, notranjemu sloju pa je namenjena masa tretjega ekstrudorja. Tako sestavljena talina se izpreda v obliki cevi, se ustrezno raztegne, glede na želeno širino folije, in se nazadnje iz notranje in zunanje strani ohladi z zrakom. Ohlajena folija potuje preko valjev, s čimer se zagotovi njeno enako­ merno navijanje. Kupcem lahko ponu­ dijo različne širine folij, največ do štirih metrov. Omenjeni proizvodni program spada po načinu izdelave in nadaljnje obdela­ ve med najsodobnejše v Sloveniji, teh­ nologija pa je še relativno nova v sveto­ vnem merilu. V podjetju pravijo, da imajo večslojne folije številne prednosti pred monofolijami, zato povpraševanje in po­ raba prvih hitro narašča. Folije, sesta­ vljene iz več plasti, imajo boljše izola­ cijske lastnosti, zaradi boljše trdnosti so tanjše od monofolij za 10 - 15%. Srednjemu sloju se lahko doda regene- rat^ sloji so lahko različno obarvani. Zaradi kombinacije različnih materialov lahko dosežemo, da imajo folije točno določene karakteristike, na primer boljše varjenje na notranji strani, pripra­ va zunanje strani, ki je primerna za tisk, lesk ali nedrsnost. NOVE TRŽNE PRILOŽNOSTI. V Motvozu načrtujejo, da bodo del proizvodnje prodali v obliki folij, drugi del pa bodo potiskali in razrezali na ustrezne širine. V taki obliki je folija uporabna za pakiranje različnih proizvo­ dov v prehrambeni in kmetijski industriji ter v široki potrošnji. V prehrambeni in­ dustriji so odprte številne možnosti upo rabe folije za pakiranje svežih peciv, traj­ nih izdelkov in zmrznjene prehrane, to­ rej v pekarstvu. V tovrstne folije se paki­ rajo siri in drugi mlečni izdelki, mnogi jih uporabljate doma za shranjevanje svežega mesa ali pri zmrzovanju živil, pa tudi testenine se prodajajo v taki embalaži. Med uporabami v drugih in­ dustrijah bom naštela le najpogostejše: agrostretch folija za ovijanje sena, paki­ ranje pralnih praškov, umetnih gnojil in ostalih sipkih materialov, pakiranje tek­ stila, vate in cigaret. Del proizvedenih folij se bo potiskalo na novem 8-barvnem fleksotiskar- skem? stroju z največjo širino tiska 1200 mm. Stroj tiska s hitrostjo 250 m/minuto in omogoča vrhunski odtis, skladno z visokimi kakovostnimi zahte­ vami naročnikov, ki prihajajo iz zelo različnih panog. Tiskali bodo tako ma­ teriale, ki bodo rezultat njihove proizvo­ dnje, kot kupljene (papir). Nova je tudi kaširna linija, s čimer si bodo v Motvozu omogočili kasiranje po­ tiskanih folij, ki jih bodo sami proizve­ dli, ter drugih materialov kot na primer papirja in aluminija. Kasiranje je posto­ pek lepljenja dodatnega sloja, ki izboljša kakovost in izgled tiska (npr. večji sijaj in globinski efekt), izboljša barierne (plin­ ske in svetlobne) lastnosti folije ter one­ mogoča direkten stik tiskane površine s pakirano snovjo, kar je posebej po­ membno v prehrambeni industriji. Ne­ prijeten vonj, ki običajno spremlja ta postopek, je bistveno zmanjšan zaradi posebne, solventless tehnologije. PREDELAVA ODPADKOV - LASTNIH IN KUPUENIH. V podjetju so se odločili tudi za naba­ vo regeneratorja odpadnih folij. Vse odpa­ dne folije iz obstoječe proizvodnje in nove investicije, od ekstrudiranja do razreza, bodo s pomočjo tega stroja predelane in vrnjene v proces proizvodnje v Motvozu ali prodane. Zaradi boljše izkoriščenosti kapacitet bodo ustrezne odpadne folije kupovali tudi od drugih podjetij, jih pre­ delali ter jih prodajali kot čisti regenerat. Če bi bilo v bodoče zanimanje ostalih podjetij za tovrstno storitev dovolj veliko, bi v Motvozu lahko vršili usluge regeneri­ ranja še za ostale. NOBENIH EKOLOŠKIH VPLIVOV. Vod stvo podjetja je ekološko močno osveščeno, zato so tudi pri novi investi­ ciji dali ekologiji velik poudarek. Zago­ tavljajo, da so izdelki in tehnologija nove investicije ekološko nesporni in da niso obremenjujoči za okolje. V proizvodnji ne nastajajo odpadne vode ali kakšni drugi stranski produkti, ki bi bili obre­ menjujoči za okolje, razen odpadna hla­ dilna voda. Za slednjo že imajo pripra vljeno rešitev in sicer tako, da jo bodo hladili v zaprtem sistemu. Odpadke pa bodo reciklirali, kot je že bilo razloženo. Mag. Tatjana Skubic m" i P I V mesecu oktobru - mesecu požarne varnosti - so nas obiskali gasilci iz GD Žalna. Na šolskem igrišču so nam pokazali gasilne aparate. Povedali so nam, da stvari, priključene na elektriko, ne smemo gasiti z vodo. Take stvari gasi­ mo z aparati, ki vsebujejo prah. Neka­ teri učenci so gasili ogenj z gasilnim aparatom, nekateri pa so ogenj po­ skušali pogasiti z vodo. Pokazali so nam tudi orodje za odpi­ ranje hišnih vrat, če gori hiša. Opozarjali so nas in hkrati poučili, kako moramo ravnati z vžigalicami in ostalimi predme­ ti, ki lahko povzročijo požar. Razkazali so nam tudi novo gasilsko avtocisterno, v katerem poleg opreme vozijo tudi vodo za gašenje požara. Zelo sem vesela, da so prišli gasilci in upam, da bodo prišli še kdaj. Želim jim čim manj požarov. Katja Kastelic, 3. r. OŠ Žalna foto: Tone Stojko Skoraj pred štirimi desetletji je bilo. ko je igrivo dekletce s Plešivice priteklo v žalsko šolo. Zvonilo je že. Potem smo se razšli: mi, ki smo hodili za dva šolska razreda prej, smo morali čim prej domov, ona pa je po stopnicah želela dohiteti ostale sošolce, da ne bi zamudila pouka. Razšli pa smo se tudi v življenju. Slišal sem, da študira angleščino. Le redko smo se videvali - v glavnem ob večjih praznikih pred cerkvijo. Prav tu pa mi je v oči padla med drugimi eno­ ličnimi registrskimi tablicami tista s švicarsko oznako. "Ali živi v Švici?" " Študira." Z njenim bratom in staršema smo včasih kaj malega poklepetali, a o njenem nadaljnjem študiju na Akade­ miji za likovne umetnosti v Ljubljani in nato podiplomskem študiju v Ženevi na Visoki šoli za vizualne umetnosti (E.S.A.V.) nismo nikoli govorili. V to predstavo o njej pa nekako ni sodil dogodek pred skoraj desetimi leti, ko je ob obnovi kapelice v Mali Žalni na­redila nov kip, z njega je zasijal znan, domač obraz. Bil je nekako drugačen od kipov, ki smo jih bili vajeni v teh slovenskih malih cerkvicah. V začetku devetdesetih let seje Slo­ venija znašla v vrtincu vojne, ki se je nato naselila južneje na Balkanu. Z vso grozo in silovitostjo je zajela Bosno. Glas o strahotah je segel tudi do v tujini živeče Lučke. Ni je pustil ravnodušne. Odločila se je, da pomaga slovenskim in bosanskim otrokom kot konzultant preko Visokega komisariata za begun­ ce v ženevskih zbirnih centrih. V začetku leta 1997 so jo prek UNHCR poslali v afriško Rwando (Ruando). Že po dveh mesecih je ugotovila, da je morda še najtežje humanizirati humanitarno orga­ nizacijo, zato je to delo opustila. Letos septembra sem spet zasledil njeno ime v medijih: "Kiparka Lučka Koščak razstavlja na Magistratu". Pred tem je bila že predstavljena na interne- tu v okviru sodelujoče skupine znanih Slovencev na letošnjem svetovnem sej­ mu Expo 2000. Želel sem izvedeti nekaj Ansambel Slapovi vam poklanja Rože z domačega vrta Slapovi so ravno v teh dneh izdali svojo novo kaseto in zgoščenko z naslovom ROŽE Z DOMAČEGA VRTA. Posneli so 12 svežih domačih skladb, med katerimi vsekakor izstopa naslovni valček, kije bil v akciji prvega programa Radia Slovenija izbran za NAJLEPŠO VIŽO 2000. Na ta novi uspeh so Slapovi še posebej ponosni, saj je bila pesem izbrana izmed tridesetih najboljših narodnozabavnih skladb, nastalih v tem letu! S to popotnico so se jeseni še bolj zagnano in s še večjim veseljem lotili snemanja preostalih polk in valčkov, za katere si srčno želijo, da bi jih tudi tako lepo sprejeli. Nova zgoščenka pa je tudi prva interaktivna narodnozabavna zgoščenka pri nas, saj poleg že omenjenih dvanajstih polk in valčkov vsebuje tudi dva videospota - Rože z domačega vrta in Dolenjska. Zgoščenko lahko enostavno vložite v vaš računalnik in si Slapove tudi ogledate! Pri nastajanju novega izdelka je tako ali drugače pomagalo kar nekaj domačinov. Slapovi bi se tako na tem mestu radi zahvalili Občini Grosuplje. Dragu Zakrajšku in cerkvenemu zboru iz Žalne, ki je sodeloval pri nastajanju pesmi Komu je bolje, Miranu Zorcu z grosupeljske televizije, Tanji Zavašnik, Petru Ljubicu ter Borisu Peterki in Zelenemu valu. Več o Slapovih si lahko preberete na njihovem spletnem mestu www.slapovi.com. kjer boste našli tudi besedila, fotografije, videospote in še kaj. več o njej, a sem jo za kakšen dan "zgrešil", koje spet odšla v tujino. Njene poti se tako stalno prepletajo med Žene­ vo, Ljubljano in Pulo, vmes pa so še razne razstave po različnih državah od Švice, Nizozemske, Kanade, Hrvaške, Makedonije, Jugoslavije in Rusije. Med pogovorom v začetku decembra nisva bila preveč uradna. Začela sva najprej tisto zgodbo o starih časih, otro­ cih, življenju pri nas, v tujini... Zgodba se je nato odvijala od njenih začetkov kiparjenja pa do najbolj svežih stvaritev. S prvimi razstavami je začela že leta 1989. V tem času je samostojno in skupinsko sodelovala že na več kot šti­ ridesetih razstavah. Sodeluje v medna­ rodnih likovnih skupinah FLU in v Grad­ ski radionici v Puli. Od začetnih trodi­ menzionalnih skulptur je nadaljevala z abstraktnostjo. V zadnjem času posveča veliko pozornosti izražanju čustev. Ustvarja iz gline, kamna in občasno iz ledu. Zanima jo posameznik, človeško bitje, prvobitno, poduhovljeno in poveza­ no z naravo. Ko gledaš njenega angela z zaprtimi očmi, točno veš, kaj razmišlja. Njeni kipi se med seboj tudi pogovarjajo. Poteze na obrazu so svetle, umirjene in sanjave. So izklesane z njenim verzom: "Dotikam se te nežno, kamen - spre­ hajam se skozte." Pravi: "Mislim, da mo­ ramo med ljudi sejati veselo sporočilo, zapustiti nekaj lepega", čeprav se tudi sama srečuje z vsakodnevnimi napori in stresnimi situacijami. Včasih fotografira - vesele otroke iz Rwande, ki dajejo slutiti, da stoječa za fotoaparatom išče bistvo v drugačnem, nematerialnem svetu. Beli človek pa Detajla obrazov • Jezus in Marija (kararski marmor) tako hlepi za imetjem, zato tem otro­ kom želi ukrasti diamante, ki so globo­ ko skriti v nederjih njihove dežele, a se ne zaveda, da nosijo s seboj tisoč­ letno prekletstvo. Listava po albumu, gledava fotogra­ fije na računalniku. Nekaj utrinkov iz razstav in delavnic. Preplet zunanje svetlobe, barva naravno žgane gline in kamna iz različnih koncev sveta sesta­ vljajo mavrico. Ko jo želiš ujeti, se že pri naslednjem posnetku odmakne in spremeni v nekaj novega. Še posebej so me pritegnile fotografije njenega sina Lija. Z Lučko pride na obisk. Sprehaja se po naši okolici in jo odnaša s seboj, zapisano na filmu. "Se teh lepot, tega bogastva, teh diamantov, mi znamo zavedati?" ugotavljava. Ustaviva se pri stoječem kipu Ma­ rije z otrokom. Podobi, ki sta tako zna­ ni, da pomisliš: "Nekje sem ju že vi­ del", pa pravi, da ne upodablja konkret­ nih podob. "Vse, kar se ti v življenju zgodi, se ti vtisne v spomin. Kiparim iz svojega spomina." Delala ga je v ita­ lijanskem mestu Carrara po metodah renesančnih mojstrov v naravni veliko­ sti in je nastajal najprej kot osnutek v glini, nato v mavcu in šele nato v kam­ nu. "Napake ni smelo biti, saj je ta polprozoren in živ kararski marmor pre drag, da bi se to lahko zgodilo. Kip je naročila cerkev v Zwewegemu pri Kar- tryku v Belgiji. To je večje mesto blizu francoske meje." Tako se najini dobri dve urici pogo­ vora zaključita - zaključita samo zara­ di peklensko uokvirjenega časa, a sem prepričan, da bi lahko še veliko klepe tala o njenih angelih..., kako moramo bolj skrbeti za duhovno plat človeške podobe. "Ni veliko ljudi, ki bi za to skrbeli, a če jih je vsaj peščica, držijo ravnotežje, da se človek ne sesuje sam vase" pravi in odide v svet. Jože Miklič Sv. Miklavž in Big band orkester v šentjurski KS Tudi pri Sneguljčici se je na koncu vse srečno izteklo. V preteklih dneh je mnoge naše otro­ ke obiskal tudi sv. Miklavž. Grosupeljski odmevi so bili priča njegovemu prihodu v šentjurski krajevni skupnosti. Polno dvorano otrok in staršev v Mali vasi so najprej razveselili otroci podružnične šole v Št. Juriju in otroško-mladmski cerkveni zborček. Poleg recitacij in pesmic so odigrali tudi pravo pravljico o Sneguljči ci. Prihoda sv. Miklavža sta se udeležila tudi dva grozna parkeljna. ki sta hotela odnesti nekatere predvsem nagajive fan­ tiče, a seje na koncu vse dobro izteklo. Otroci so skupaj zmolili Sveti angel in nato prejeli zaslužena darila. Po krajšem premoru pa je za mladi­ no in nekoliko manj mlade zaigral pra­ vi grosupeljski veliki jazz orkester pod vodstvom Braca Doblekarja, katerega rodbinske korenine izhajajo prav iz šen­ tjurske fare. Za zaključek je profesori­ ca na Glasbeni šoli v Grosupljem in nekdanja udeleženka evrovizijske po­ pevke Eva Sršen zapela nekaj skladb v poudarjenih jazz ritmih. Od zadnjega nastopa, ko semjih poslušal pred nekaj več kot pol leta, so zelo napredovali s solističnimi točkami, lotevajo pa se tudi dokaj zahtevnih drugih skladb. Jože Miklič FITNES s Tehnogvni napravami - za pridobivanje splošne kondicije za krepitev srca in ožilja - za oblikovanje telesa AEROBIKA od ponedeljka do četrtka step - TISI/ kombo NOVO DYNAMIC F IT i aerobika I za začetnike ^srednjih let, torek in četrtek ob 10. \Q iA*ITNE£_/i GASIISKAC. GROSUPLJE MASAŽA sprostitev za splošno počutje SOLARIJ /drav, zagorel športni vide/ SAVNA finska infra rdeča NOVO SENIORJI IN SENIORKE vodena telovadba in firnes v dopoldanskem času. Cerkveni mešani pevski zbor iz Žalne v studiu Martina Štibernika po snemanju z ansamblom Slapovi, ko je sodeloval pri nastajanju pesmi Komu je bolje. ZA LJUDI, KI ZNAJO POSKRBETI ZA SVOJE TELO IN ZDRAVJE. Člani društva MISS želimo vsem občanom blagoslovljene božične praznike ter veselo, srečno in zdravo novo leto. 10. MISS-ov večer Člani društva MISS smo dejavni sko­ zi celo leto. Letos smo izpeljali več projektov (med odmevnejšimi naj naš­ tejemo Velikonočno razstavo, Binkoštni koncert, predavanja za mladino), v pe­ tek, 24. novembra 2000, pa smo v avli OŠ Louis Adamič izpeljali tudi naš najbolj odmeven projekt, 10. MISSOV VEČER. S takimi prireditvami smo člani začeli pred šestimi leti in v našem kraju so doživele zelo lep odziv, saj so bili ti večeri vedno lepo obiskani. Na priredi­ tvah so nastopili tako uveljavljeni glas­ beniki kot skupine in posamezniki (po­ gosto domačini), ki šele začenjajo sa­ mostojno glasbeno pot proti me­ dijskemu vrhu. Večkrat so nas obiska­ li gostje iz sveta kulture in športa, ki so predstavili svoje delo in uspehe. Prireditve so poleg glasbenega pogo­ sto imele tudi dobrodelen značaj: tako smo večkrat zbirali sredstva za pomoč ogroženim družinam, za osebe s po­ sebnimi potrebami ipd. Tudi tokrat smo v goste povabili same odlične goste: zvezdo slovenske televizije Mišo Molk, ki je povezovala prireditev, priljubljenega pevca Jana Plestenjaka, kije s svojo kitaro razvnel občinstvo (predvsem dekleta), domačo skupino TIK TIK, ki se je s kvalitetnim nastopom prvič predstavila pred do­ mačim občinstvom, dekleta znane ple- sno-pevske skupine MAKE UP 2 ter pevce narodnozabavnega ansambla FRAJKINCLARJI, ki so s svojim humori­ stičnim programom in s svojimi pesmi­ mi do solz nasmejali Grosupeljčane. Za slavnostni zaključek jubileja pa je po­ skrbela tudi velika torta, ki smo jo čla­ ni društva ob zaključku prireditve družno razrezati, nato pa okusili z obiskovalci prireditve vred. Skratka, za nami je odlično izpeljana kvalitetna prireditev, za kakršne želimo, da bi jih bilo v našem kraju še več. Člani društva se zahvaljujemo: štu­ dentki slikarstva Katarini Drobnič za izvrstno postavitev scene, vodstvu OŠ Louis Adamič za najem avle, vsem na­ stopajočim, vsem sponzorjem ter vsem obiskovalcem prireditve. Posnetek pri­ reditve si lahko ogledate na lokalni TV. Člani društva MISS GROS bo v novih prostorih lažje zadihal Dijaki in študentje, ki so se v Gro­ supljem povezali v stanovsko organiza­ cijo po imenu Groš - po splošnem mnenju predstavljajo nepogrešljiv duho­ vni tim, ki edini resnično služi željam in potrebam grosupeljske mladeži - so pred nekaj meseci na lastno pest pridobili primeren prostor, ki jim gaje odstopilo GPG Grosuplje, in se z zavihanimi roka­ mi lotili njegovega urejanja. 1. decem­ bra je bil njihov trud poplačan z otvori­ tvijo kreativno zamišljenega prostora, ki pooseblja skupno jedro številne enako- misleče mlade skupine, za nekatere drugi dom ali pa vsaj občasno neizbežno pribežališče. Groševci so se projekta "urejanje pri­ mernega kotička" lotili s preudarjeno logistiko in nabrušenimi domislicami, da pa bi novoodprti prostor izražal tudi ve­ ličino skupinskega duha, so vanj vtisni­ li svoj pečat. Domiselni stenski koloriti pričajo o duhovno bogati populaciji, ki še išče svoje mesto v družbi, za svoje plodno izražanje pa nedvomno potrebuje obilo možnosti, podporo in čas. Izjema način." Delovne akcije, pri katerih so sodelovali - poleg rednih strokovnih opravil - člani sami, so tudi pripomogle k še večji povezanosti in združevanju mladih. "V prihodnosti pa želimo sode­ lovanje še poglobiti in iz fizičnih napo­ rov preiti na intelektualni nivo in prostor nabiti z intelektualnim navdihom," načr­ te za svoje varovance razkriva Štrus, "saj je prostor medij, v katerem zaživijo ideje in interesi posameznika in mladin­ ska organizacija je pravšnji medij za izvajanje teh idej." Prostor bo tako služil večnamenski uporabnosti, ne samo zabavi, temveč tudi video - in filmski projekciji, foto­ grafskim razstavam, literarnim veče­ rom, v njem pa je že zaživel računalniški kotiček, ki omogoča brezplačno de- skanje po internetu. Ker so informa­ cije duševna hrana vsakega študenta, je bila tovrstna investicija uresničena kot prva. Otvoritvi je prisostvoval tudi predstavnik zveze študentskih klubov, krovne organizacije študentov, Andrej Korve, ki je klubu za izkazani entuzia- pa ni niti mesto, kjer svoje lahko šte­ vilne ideje nemoteno kopičijo, jih prem- levajo in končno zavzeto udejanijo. Nekaj stočlanska mladinska naveza je v preteklem letu prevrednotila status mladih v naši občini, prevetrila je malodušno stanje duha, v katerega so se zapirale generacije pred njimi. Da­ nes študentski klub uspešno konkurira mladinskim organizacijam širom Slove­ nije, saj mu je v letu dni delovanja uspe­ lo v svoje vrste pridobiti neprekinjeno verigo bodočih intelektualcev, ki vedoželjnega duha raztezajo tudi prek meja svoje generacije, privržence njiho­ vim aktivnostim pa je moč najti tudi med ostalim interesno različno usmerjenim prebivalstvom. "Zato," poudarja pred­ sednik grosupeljskih študentov Jože Štrus, "je temeljni cilj našega kluba dvig splošne kulture mladinske populacije in pregon kulturnega mrtvila. Glavno sred­ stvo za uresničitev zadanih ciljev pa je večnamenski prostor, v katerem lahko svoje dejavnosti izpolnjujejo tako dijaki kot študentje na avtonomen, spontan Ob otvoritvi novih GROŠ-evih prostorov zem obljubil pomoč, hkrati pa vse pri­ sotne opomnil, da ni le zabava tista, s katero se zamotijo študentje, ampak je njihovo delovanje celovito na različ­ nih področjih. Prireditev so s svojim obiskom pod­ prli tudi župan in nekateri grosupeljski svetniki, ki se še kako zavedajo zevajoče praznine in duhovnega samomora mla­ de generacije. Janez Lesjak je mladim položil na srce, naj se ne zapirajo v her­ metični krog, naj se generacijsko ne osamijo, kot je nekdaj bila praksa, kajti le tako se bodo izognili neslavnemu zatonu še enega poskusa rešitve mla­ dinskega življenja in ustvarili nit, ki bo vodila tudi prihajajoče generacije mla­ dih. "Želim si, da bi na naše funkcije prihajali tako zagreti ljudje, kot ste vi." Zagonskih vzgibov in želenih motivov našim dijakom in študentom ne pri­ manjkuje -to so do sedaj že dokazali - v prihodnost pa zrejo polni zdravega optimizma, uresničjivih zamisli in pre- potrebnega iskrivega duha. Barbara Pance Upokojenci so uspešno zaključili športno sezono Slika zgoraj in spodaj: Najboljši strelci in šahisti na Športnih igrah upokojencev 2000 so bili naši člani. Športniki DU Grosuplje se vključujejo športne igre upokojencev /ŠIU/ Do­ lenjske in Bele Krajine. V juniju letos so si drugouvrščena ekipa strelcev in prvouvrščena ekipa strelk z zračno puško ter zmagovalna ekipa šahistov priborili pravico nasto­ panja na državnem prvenstvu. V oktobru je v Ljubljani ekipa strel­ cev v sestavi: Martin Jesih, Bogdan Jež, Jože Kolenc in Jože Vrbinc osvojila prvo mesto. V zgodovini športnih iger gro­ supeljskih upokojencev je to prvi tak lep uspeh. Strelke: Marija Koletnik, Marija Jesih, Marija Cimperman in Danijela Gaberšček pa so se med 12 ekipami uvrstile na drugo mesto. V Mariboru je zmagovalna ekipa šahistov DU v sestavi: Miro Kranjc, Milan Kavšek, Ivan Šiftar in Leopold Kočevar med devetimi ekipami dose­ gla odlično peto mesto. V letošnji športni sezoni so bili uspešni tudi upokojenci - balinarji. V postavi: Lojze Erčulj, Pavle Rus, Jože Smolej, Alojz Škrjanc in Slavko Bevc so na 17. balinarskem turnirju četvork DU nekdanje občine Grosuplje, za prehodni pokal Doma starejših obča­nov, osvojili prvo mesto. Poleg tega so balinarji DU v isti sestavi na turnirju trojk "Krim 2000" v Ljubljani med 12 ekipami osvojili drugo mesto. Vsem športnikom čestitamo, člane in članice pa vabimo k organiziranim športnim in rekreativnim aktivnostim/ vadbi v šolski telovadnici, redni sobot­ ni hoji, skupinski ali individualni vadbi v fitnes centru DYNAMIC ter interes­ nim dejavnostim, ki vsaka po svoje sproščajo in nas ohranjajo v boljši psihofizični kondiciji. Naslednje leto bo DU Grosuplje orga­ nizator 26. ŠIU Dolenjske regije in Bele Krajine. To je strokovno, organizacijsko in finančno zahteven projekt. Organiza­ cijski odbor ŠIU 2001, ki ga vodita Tone Rauh (kot predsednik odbora) in Jože Smolej (kot predsednik tehničnega odbora), ter naprošeni član občinske športne zveze (še ni določen) se že pri­ pravlja, da bodo ŠIU 2001 čim boljše. Želimo in pričakujemo podporo od Občinske zveze športnih organizacij, da enakopravno vključi tudi ŠIU v program za leto 2001 in tudi od drugih institu­ cij, saj gre za promocijo našega kraja in občine. Iz DU Grosuplje TiFL-IH. GROS in KULTURA Da bi težko bolni prej okrevali 4JL člani študentskega kluba GROŠ smo Klinični center v Ljubljani, SPS Kirurška klinika, je v dveh sobah PREVOZ OSEB IN STVARI SE VAM ZAHVALJUJE ZA ZAUPANJE IN VAM ŽELI VESELE BOiHNE PRAZNIKE TER SREČNO 2001. Tel: 01/7872-097 GSM 041/709-783 naslov: Veliko Mlačevo 66, 1290 Grosuplje Člani študentskega kluba GROS smo dejavni tudi na področju kulture. Tako smo v nedeljo, 26. novembra, v naš kraj povabili mladinsko gledališko skupino VIŠVIŠVIAGRA iz Višnje Gore, kije v pro­ storih Kulturnega doma odigrala kome­ dijo ROMEO IN JULIJA. Skoraj sto gledal­ cev seje zelo zabavalo ob prizorih posta­ ranih Romea in Julije, ki sta padala iz ene komične situacije v drugo, na koncu pa vedno izšla iz njih kot zmagovalca. Pet deklet in en fant, ki pod vodstvom ustvarjalne režiserke Melite Garvas lju­ biteljsko gojijo igro, so s svojim nasto­ pom ogreli publiko in dokazali, da gleda­ lišče na naših odrih še vedno živi in da ni nikoli škoda ne časa in ne denarja za ogled kvalitetne gledališke predstave. Upravni odbor GROŠ Klinični center v Ljubljani, SPS Kirurška klinika, je v dveh sobah za intenzi­ vno nego bolnikov bogatejši za hladilni-klima napravi. Na pobudo neimenovane osebe in s pomočjo nekaterih obrtnikov in podjetnikov iz Grosuplja in okolice je prišlo v mesecu avgustu do omenjene realizacije, kar je bilo v veliko olajšanje bolnikom in seveda tudi medicinskemu osebju. Vabilu za donatorstvo so se s svojimi prispevki odzvali sledeči: Klimatizacija d.0.0. - Štru- belj, Brezje: PIL d.0.0. - Lavrič, Brezje; Rozman R & B d.0.0. - Brezje; EZS d.0.0. - Brezje, Tegma d.0.0. - Brezje, PIL - 2 d.0.0. - Perme, Brezje; Transporti Kastelec d.0.0. - Grosuplje; Travnik T. d.0.0. - Grosuplje; M. - J. K - Brezje; Primec Franci s.p. - Grosuplje; Gradvoz & Co d.0.0. - Ljubljana; Monty d.0.0 - Brezovica pri Ljubljani; Oblak M. s.p. - Žiri; Posebna zahvala ,.družinskemu podjetju Rozman" iz Brezja, ki je bilo v omenjeni akciji udeleženo z izdatnim zneskom, kakor tudi vsem ostalim donatorjem. Omeniti je potrebno tudi izvajalca del SETR d.0.0. iz Ivančne Gorice, ki je dela hitro in strokovno opravilo v dogovorjenih rokih in poleg tega prispevalo še 20% popust pri sami dobavi klimatskih naprav TOSHIBA. Tistim, ki ste prispevali svoj delež za boljše počutje in hitrejše okrevanje bolnikov in tudi tistim, ki ste naše vabilo v akciji sprejeli z razumevanjem, a se iz tehtnih razlogov niste mogli odzvati, še enkrat hvala. Luč miru iz Betlehema Mir ljudem Ko sprejemam Luč miru iz Betlehe­ ma, ne sprejemam samo plamena in svečke, sprejemam mir. Sprejemam različnost ljudi, ki živimo skupaj. Sprejemam tudi to, da bom sam delil mir. Sprejemam povezanost ljudi širom Evrope ob Luči miru iz Betlehema. Z akcijo Luči miru iz Betlehema je začela avstrijska nacionalna televizija v sodelovanju z avstrijskimi skavti. Želeli so ljudem prinesti božično mi­ rovno poslanico Jezusa Kristusa. Želeli sojo ponesti ljudem, ki s svojo različ­ nostjo živijo na skupnem prostoru in se morajo truditi za mir, da lahko živijo skupaj. Akcija je ekumenska krščanska - ogenj prihaja iz jame Kristusovega rojstva, namenjen pa je vsem ljudem dobre volje. Letos jo bomo skavti desetič prine­ sli v Slovenijo. Z njo bi radi na božični večer prinesli med ljudi mir in to kar največ ljudem. Zato letos poudarjamo temeljno poslanico Luči miru: MIR LJU­ DEM. Na prelomu tisočletja človek išče miru: miru in varnosti med narodi ter med posameznimi družbenimi skupi­ nami, miru in pravičnosti v delovnih okoljih ter medosebnih odnosih, miru in ljubezni v družini in v svojem srcu. Pa vendar je na prelomu tisočletja ta mir ogrožen. In ogroža ga v prvi vrsti ta isti človek, ki po njem hrepeni. Zato vas ob svetoletnem prazno­ vanju božiča, ko slavimo 2000. oblet­ nico rojstva Jezusa Kristusa - ustvarjal­ ca miru, vabimo, da se spomnite svoje globoke poklicanosti k resnici, dobroti in lepoti, da obudite hrepenenje po miru in vztrajate v prizadevanju za pra­ vičnost. Posebej se obračamo na od- Skupne aktivnosti vernih mladih iz širše okolice Grosupljega Mladi na našem področju so zelo dejavni. Kot novi kaplan z veseljem in hvaležnostjo Bogu ugotavljam to dej­ stvo in se vživljam v te dejavnosti. S področja celotne dekanije pripravljamo mladi nekatera srečanja oziroma deja­ vnosti skupaj, za vso dekanijo. Deka- nija je širše področje in zajema več župnij. Tako dekanija Grosuplje prese­ ga meje naše občine in sega od Škof­ ljice do Šentvida pri Stični. Ena od takšnih skupnih dejavnosti je skupna maša enkrat na mesec. K tej sveti maši pridejo mladi iz vse deka­ nije. Maša pa je vedno v drugi župniji. Na ta način bi se mladi radi ob češčenju Boga bolje spoznali med seboj, spoz­ nali bi pa tudi cerkve v vsej dekaniji. Prva takšna maša je bila v Grosupljem, in sicer v soboto, 23. septembra 2000. Naslednjič smo se zbrali v soboto, 21. oktobra v župniji Šmarje - Sap ko seje zbralo še več mladih kot prvič. Najbolj razveseljivo pri tem pa je, da so pobu­ do za mesečne maše dali mladi sami. Na dekanijski ravni bo spomladi, če bo vse prav, organizirana tudi Šola za voditelje. Največja stvar, ki je bila na programu, pa je bilo dekanijsko srečanje za mlade v soboto, 9. decembra 2000, v Grosupljem, z izzivajočim naslovom Si se ujela v Božjo past? Po pričevanju mlade redovnice je bila na vrsti spoved, nato maša, na koncu pa miklavževanje. Iz vsake župnije je zadolžen po eden od mladih, ki je odgovoren za mlade v njihovi župniji. Reče se mu animator. Vsi animatorji se dobivamo na se­ stankih, kjer pripravljamo program. Se­ stavljamo t. i. Dekanijski odbor za mla­ dino. Nad vsem skupaj pa ima roko Škofijski odbor za mladino. Vesel sem, da so mladi dejavni in hočejo pokazati in skupaj graditi svojo vero. Janez Mrak, grosupeljski kaplan govorne za javno dobro, na učitelje, vzgojitelje in duhovne voditelje, da po svoji moči delate za pravičnost in mir. Zlasti skrbite za otroke in mlade, ki jih grobost sveta najprej prizadene in ki so upanje za prihodnost. Postanite tudi vi ustvarjalci miru. Vabljeni ste vsi, da sprejmete Luč miru iz Betlehema. Na prireditvi v ne­ deljo. 17.12.2000. ob 17.00 pred železniško postajo jo bomo sprejeli y Grosupljem in predali ljudem. V dneh pred božičem jo bomo nosili po domovih Grosupljega. Ponesli jo bomo nekaterim javnim ustanovam v Grosupljem in okolici, ki so javno poklicani h graditvi miru, in tam si jo boste lahko prižgali tudi ostali. Ker želimo, da pride Luč miru iz Bet­ lehema k čim več ljudem, pa jo bomo predali tudi župnijam naše in drugih dekanij. Nosilec projekta, ZSKSS (Združenje slovenskih katoliških skavtinj in ska­ vtov) ter soorganizator, ZTS (Zveza ta­ bornikov Slovenije), nacionalni skavtski organizaciji, vas vabimo k sodelovanju.- Na lokalni ravni se bomo združili v so­ delovanju, povabimo pa tudi druge lju­ di, da nam pomagajo. Za graditev miru smo potrebni vsi. Na božični večer postavimo svečko s plamenom Luči miru iz Betlehema na okno, da bo vidna vsem (priporočamo varnostne ukrepe). Tako se bomo združili v eni misli - MIR LJUDEM. Mir z vami ter blagoslovljene božične praznike in srečno v novem letu vam želimo skavti in taborniki! Alenka Oblak Revija otroških pevskih zborov dekanije Grosuplje Šmarje-Sap, 26. novembra - V žup­ nijski cerkvi v Šmarju-Sapu se je pred­ stavilo kar sedem otroških pevskih zborov iz grosupeljske dekanije. Za zaključek je zapel še sestavljeni pevski zbor, šmarske žene in dekleta pa so poskrbele za postrežbo vsem nasto­ pajočim. Po uspelem koncertu otroških pesmi in mladinskih popevk, ki so ga mladi pevci iz župnije Šmarje-Sap pripravili v oktobru, je občinstvo tokrat lahko pri­ sluhnilo otroškim pevskim zborom iz cele dekanije. Župnija Šmarje-Sap se je izkazala kot dobra gostiteljica. Ce­ rkev, iz katere je bil tik pred prireditvijo odstranjen gradbeni oder, je bila skrb­ no očiščena in okrašena. Obiskovalci revije so si tako lahko ob poslušanju ubranega petja ogledali še en del ob­ novljene freske na cerkvenem stropu. Mogoče je bil to še dodatni razlog, da je bila šmarska cerkev že pred začetkom revije nabito polna. Na reviji so se s po dvema pesmima predstavili otroški pevski zbori iz Gro­ supljega, ki ga vodi Barbara Pance, iz Ivančne Gorice, ki ga vodi Bojana Kek, s Kopanja, ki ga vodi Barbara Poderžaj, s Police, ki ga vodi Milena Bratun, iz Št. Jurija, ki ga vodi Saša Ahčin, s Škoflji­ ce, ki ga vodi Martina Iskra in iz Šmarja- Sapa, ki ga vodi Barbara Černe. Uvodoma je vse zbrane pozdravil domači župnik, g. Jože Mrvar ter vse prijazno povabil h kratki molitvi. Nato pa so se vsi zbori ob spremljavi inštrumentov predstavili vsak z dvema pesmima. Zelo so se potrudili ter tako predstavili svoje celoletno delo. Revijo so zaključili vsi pevski zbori s skupnima pesmima HVALNICO POJEM BOGU in 0, MOJ BOG, DOPUSTI Ml pod dirigentskim vodstvom Barbare Pance in kitarske spremljave Andreja Štrusa. Gost prireditve pa je bil znani pisec in skladatelj mladinskih cerkvenih pe­ smi ter iger za otroke, g. France Ju- van, župnik iz Šmartna ob Savi. Neka­ teri pevci so se prvikrat srečali z avtorjem številnih pesmi, kijih prepe­ vajo. G. Juvan jim je položil na srce troje stvari: trudijo naj se, da bi se naučili dobro in pravilno zapeti tisto, kar berejo; naj vedo, kaj pojejo in naj pojejo s srcem; tisto, kar pojejo, pa naj tudi živijo. Cerkveno petje naj iz koncertnega preraste v osebno moli­ tev. Pevovodje pa so se nato z njim sreča­ li v kapeli poleg cerkve. Ni želel dajati ocene, kdo je boljše in lepše zapel, ker je poudaril, da na reviji ni šlo za tek­ movanje, ampak v prvi vrsti za srečanje pevcev in pevovodij med seboj. Pri tem ne gre zapostavljati truda za lepo in kvalitetno petje, kije zelo pomembno, tudi za vključitev tega v pristen medčloveški odnos. Za številno udeležbo se je mladim pevcem zahvalil tudi grosupeljski žup­ nik Franc Šuštar. Po reviji so se na­ stopajoči zbrali na družabnem sre­ čanju v "turnčku". Šmarske žene in dekleta so jim postregle z domačimi dobrotami. Janez Pintar, Barbara Poderžaj Združeni zbori pri prepevanju v Smarski cerkvi, dirigentka Barbara Pance, kita­ rist Andrej Štrus Pomnik v Kočevskem Rogu Pesem - DNČevalka PJPJJJJJJJJJJJjJJJJJJJ Vlartp if> \/ nnl*=>tnih mpeprih nhicl/a- Republika Slovenija doživlja že 10. obletnico samostojne države in ravno toliko časa je moralo preteči, da je žrtvam povojnih pobojev leta 1945 v Kočevskem Rogu pod Krenom posta­ vljen simbolni spomenik, ki je še v gra­ dnji. Vlada Republike Slovenije je razpu­ stila komisijo, ki je 10 let delala na tem, da bi se v Kočevskem Rogu po­ stavil spominski pomnik. Poteklo je 10 let, pa od tega ni bilo nič. Vlada je v poletnih mesecih obiska­ la Kočevski Rog in se odločila, da je končno napočil čas, da se ta kraj trajnejše obeleži. Povabila je Društvo za ureditev zamolčanih grobov k sode­ lovanju, zagotovila sredstva in dela so stekla. Tako so lahko obiskovalci Kočevskega Roga v teh dneh že videli betonsko skulpturo, ki stoji ob enem od brezen. Projekt je izdelan na osnovi ideje mladega arhitekta iz Celja in predstav­ lja tri komponente: 1. je kot baldahin nad breznom 2. je kot del brezna, ki je potegnjen iz zemlje 3. je kapela pomnik, kjer se bodo lahko opravljale tudi maše vseh ve­ roizpovedi, kajti v kočevskih breznih so pobiti civilisti, žene, otroci in tudi vojaki vseh vojnih grupacij, ki so bile zajete v letu 1945 in mnogi od njih so končali v kočevskih breznih. Pomnik bo dokončan v prvem polletju leta 2001, tako da bodo obiskovalci lahko na spominskem mestu, ki ga pomnik predstavlja, prižigali sveče ali opravili verske obrede za posamezne skupine pobitih ali samo opravili tihi spomin na posamezne žrtve, sorod­ nike, znance, prijatelje, sosede. Velik delež imajo pri izgradnji tudi Grosupeljčani. Hvala vam. A.Ž. nase vere Miklavžev dobrodelni koncert v Žalni - Če je meni dobro, zakaj ne bi malo delil s tistimi, ki nimajo najbolj osnovnih možnosti. - Vera brez dobrih del je mrtva! - Karkoli storimo dobrega svojemu bližnjemu, storimo sebi. - Ljubezen je iznajdljiva. Zahvala Tonija Zakrajška Zahvaljujem se vsem prisotnim in darovalcem, ki ste mi pomagali s pro­ stovoljnimi prispevki na Miklavževem koncertu v Žalni za nujno zdravstveno oskrbo. Posebej se zahvaljujem organizatorjem koncerta, g. župniku Andreju Sinku, Rdečemu križu Žalna, KS Žalna in Mlačevo, Rdečemu križu Mlačevo in Društvu invalidov Grosuplje. Še posebej pa se zahvaljujem nastopajočim - šentjurskemu oktetu in Moškemu pevskemu zboru Samorastnik. Toni Zakrajšek Zvezdica med nastopom v Ljubljani. Mladi, ki v srcu čutijo Boga in svoje krščansko prepričanje izpovedujejo pri frančiškanih, kapucinih in minoritih, so tudi letošnjo jesen ob štirinajsti oblet­ nici svetovne molitve za mir v Assisiju pristopili k organizaciji vseslovenskih glasbeno-molitvenih dni. Ribnica, Nova Cerkev pri Vojniku, Ptuj, Vipavski Križ in Prešernov trg v Ljubljani so tako tra­ dicionalno oživili globoko predanost mladih verskemu življenju in vredno­ tam, ki jih v času brezciljnega izgu­ bljanja v malodušnosti že težko ponov­ no obudimo. Petje, pristna molitev in mašni obred so tako poglavitni sprem­ ljevalci odmevnega srečanja s simbo­ lično krilatico PODAJ Ml ROKO. ki so se ga že drugo leto udeležili tudi pevci otroškega cerkvenega zbora Zvezdica. V izbrani družbi so se predstavili z dve­ ma pesmicama: Hvalnico pojem Bogu in Malo miru, ker pajih redni in naključ­ ni obiskovalci kar niso spustili z odra - Zvezdice so bile po številu in glasnosti najmočnejše - so v en glas z Ljubljanča­ ni zapeli znani napev Res je čudovito v nebesih. V novembru pa je zborček v okviru revialnega srečanja otroških in mladinskih pevcev grosupeljske deka­ nije nastopil tudi pred polnim avditorijem župnijske cerkve v Šmarju - Sapu in svoje izvajanje prepustil strokovnemu ušesu najbolj znanega slovenskega duhovnika med glasbeniki Franca Juva- na. Sedem zborov naše dekanije, ki so ob koncu združili glasove, je lep dokaz, da se glasba v teh krajih razvija v duhu krepostnih in širokosrčnih ljudi. Za vse ljubitelje zborovskega petja pe velja še povabilo na božični koncert v cerkev Svetega Mihaela v Grosupljem, saj bo 25. decembra Odrešenikov prihod na svet pozdravilo pet zborovskih skupin: Zvezdica, novo porajajoča se mladinska zasedba, Zbor Sv. Mihaela, Zgodnja Danica in moški zbor. Vsak iz­ med praznično nastopajočih se bo pred­ stavil z dvema skladbama, ob koncu pa bo ob prepevanju starih božičnih pesmi zadonelo vso cerkveno občestvo. Poleg pevcev bosta vašega odziva vesela tudi župnik dr. Franci Šuštar in kaplan Ja­ nez Mrak. Barbara Pance • OSREDNJA SLOVESNOST NA KOPANJU Predsednica KS Račna Mojca Sajovic V nedeljo, 3. decembra, smo ob 200- letnici Prešernovega rojstva pripravili osrednjo slovesnost Prešernovega leta na Kopanju. Na zanimivem hribčku nad Radenskim poljem, kjer je mladi Fran­ ce Prešeren preživel tri leta svojega otroštva, stoji cerkev z župniščem, prijet­ na šolska zgradba, kašča in miza pod lipo. V takšnem okolju se je začenjala življenjska pot našega največjega slo­ venskega pesnika. Za začetek je slovensko himno Zdra- vljico zapel združeni moški pevski zbor, v katerem so svoje glasove združili pevci iz Račne, Ambrusa, Šentjurski oktet, Stiski kvartet ter zbora Vokal in Pesem iz Grosupljega. Voditeljica in scenaristka prireditve Simona Zore Ramovš je zbrane pozdravila z uvodni­ mi besedami o velikem slovenskem pesniku, ki je kot "prvi prestopil meje provincialne literature, prvi, ki je osa­ mosvojil pesništvo iz poučnosti in po­ ezijo konstruiral kot poezijo - avtonom­ no besedno umetnost" ter na oder - pred oltar kopanjske cerkve povabila prvega slavnostnega govornika gospo­ da Janeza Lesjaka, župana občine Gro­ suplje. Njegovim svečanim besedam seje pridružila tudi gospa Mojca Sajo­ vic, predsednica Krajevne skupnosti Račna. Častni gost osrednje svečanosti, gospod Tone Kuntner, je interpretiral več Prešernovih pesmi. Igralec ljubljan­ skega Mestnega gledališča in pesnik, ki je izdal že enaindvajset pesniških zbirk, je na svoj način predstavil Pev­ ca, Gloso, sedmi in osmi sonet Sonet­ nega venca ter Elegijo svojim rojakom. Gospod Kuntner je na zelo intimen način poudaril Prešernovo liriko in jo približal občinstvu v prenapolnjeni ce­ rkvi. Voditeljica Simona Zore Ramovš je za konec iz njegove zadnje, pred nekaj dnevi izdane zbirke Moja mati Slovenija prebrala pesem s pomenlji-Župan Janez Lesjak vim naslovom Pozdravljena Slovenija. Med recitacijami pesmi seje sklad­ no prepletala peta pesem. Zbori naših treh občin - Dobrepolja, Grosupljega in Ivančne Gorice so zapeli priredbe Prešernove uglasbene poezije. Mešani in mladinski pevski zbor Kulturnega društva France Prešeren iz Račne je pod vodstvom Venčeslava Zadravca zapel pesem Strunam, Soldaško je odpel moški pevski zbor Kulturnega društva Pesem z zborovodjem Jernejem Kraljem. Z Zdravico Mihe Kastelica, Prešernovega sodobnika, je "nazdra­ vljal" Stiski kvartet pod umetniškim vodstvom Vesne Fabjan, ki je vodila tudi vokalno skupino Mavrica iz Dobre­ polja. Dobrepoljska dekleta so zapela Prešernovo pesem Dekletom. Šentjur­ ski oktet pod vodstvom Jakob Ivana se je v Prešernovem imenu spraševal: "Kam?" (Samo to znam, samo to vem, da pred obličje nje ne smem). Najbolj presunljiva intepretacija Prešernove po­ ezije pa je bila po mojem mnenju pe­ sem Nezakonska mati v izvedbi vokal­ ne skupine Šentviški slavčki iz Šentvi­ da pri Stični, ki jih vodi gospa Tanja Tomažič- Kastelic. Pesem je vsekakor navdušila vse poslušalce, ki smo pri­ reditev spremljali s cerkvenega kora, upam pa si reči, da tudi ostale. Za ko­ nec osrednje svečanosti je Zdravljico v priredbi Ubalda Vrabca zapel moški pevski zbor Vokal iz Grosupljega z zbo­ rovodjem Primožem Cedilnikom. Osrednjo svečanost, ki jo je organizi­ ral Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica ob pomoči kopanjskega župnika Jožeta Glasa, članov Kulturnega društva France Prešeren iz Račne ter članov sveta Krajevne skupnosti Rač­ na, smo zaključili v šotoru ob prijetnem druženju med pesmijo in klepetom. Za SLKD 01 Barbara Rigler Prešeren in ljubezenska pesem 200 -&čn//xz l(fb/va 3. decembra je minilo 200 let od Prešernovega rojstva, našega največ­ jega slovenskega pesnika. So bile, smo in bodo generacije, ki jih je, jih in jih bo vznemirjala ljubezen, vedno skrivnostna, nova in hrepeneča, saj veste, tudi Prešeren je ustvaril najlepše bisere zavoljo ljubezni. Zato smo se na naši šoli lotili projekta Prešeren in ljubezenska pesem. V okviru slovenskega jezika so učen­ ci spoznali njegovo življenje in delo, predvsem njegove ljubezenske pesmi, spoznali so različne pesniške oblike, tako sonete, gazele, predvsem pred­ metni stopnji dostopna zgodbena, hu- morna ali lahkotnejša besedila z ljube­ zensko tematiko (npr. balado Povodni mož, romanco Turjaška Rozamunda). Pri glasbenem pouku so spoznali Prešernove uglasbene pesmi in se jih naučili peti. Pri dramskem krožku so se naučili zaigrati Povodnega moža, pri recitatorskem krožku pa recitirati pe­ smi, ki bi jih moral znati vsak Slove­ nec. Pri angleškem jeziku so se nauči­ li recitirati Zdravljico in Nezakonsko mater. V okviru likovnega pouka so ilu­ strirali Prešernove pesmi, Prešerna portretirali ter izdelovali kipe iz gline in pripravili sceno. In ker je prav ljubezen tista, ki daje poseben polet mladim, da spletajo svoje venčke v verzih, so tudi naši učen­ ci spletli venec, ki ne bo ovenel. Izdali so glasilo z naslovom 200 - letnica rojstva dr. Franceta Prešerna. S projek­ tom so dokazali, da muza pesništva ne bdi le nad Prešernom, temveč da znajo tudi oni poleteti na Pegazu v višave. In ko se razpre njihova domi­ šljija, nastanejo čudovite pesmi in skladbe najrazličnejših pesniških oblik. Zaključek projekta je bil 1. decembra kot celodnevni kulturni dan s prireditvijo, kjer so učenci recitirali Prešernove in svoje ljubezenske pesmi. Program je popestril še dramski krožek z uprizori­ tvijo Povodnega moža ter otroški pevski zbor s pesmijo Očetov nasvet, Želez­ no cesto in venčkom narodnih. Na večerni krajevni prireditvi pa so kot gostje sodelovali še ženski pevski zbor Lastovke pod vodstvom Mojce In- tihar, igralka Simona Zore Ramovš, gos­ pa Jožica Sklepič, gospa Jožefa Skubic ter gospa Karolina Zakrajšek. Ženski Prešeren in njegovi na Kopanju 1. Prihod Letos 3. decembra smo praznovali 200-letnico rojstva Franceta Prešerna, najslavnejšega, najbolj raziskovanega in raziskanega ter v zvezi s kolektivnim slovenskim duhovnim svetom in sloven­ sko nacionalno zavestjo najvplivnejšega umetnika. Kot je znano, je nekaj svojih otroških let preživel na Kopanju. Zato so mu na pobudo kopanjskega župnika I. Kogovška leta 1964 na Kopanju vzi­ dali tudi spominsko ploščo. (Vendar župniku po volji tedanjih lokalnih fak­ torjev ni bilo dovoljeno odkritju plošče niti prisostvovati). Na njej beremo, da je dr. France Prešeren živel na Kopanju v letih 1807-1810. Podatek o doktorju je z dejstvi povsem neusklajen: France je bil tedaj še predšolski otrok. Ne pov­ sem jasno pa je tudi obdobje, ki ga je preživel na Kopanju. Najpomembnejša slovenska preše- rnoslovca preteklega obdobja: France Kidrič (1929 in 1938) ter Anton Slodnjak (1938 in 1964) namreč menita, da je Prešeren živel na Kopanju verjetno od poletja 1808 ali celo od spomladi oz. poletja 1809. Prešernoslovec Tomo Zupan, ki je sicer zbral največ bio­ grafskih podatkov o Prešernu, pa leta 1881 piše, da je France odšel na Ko­ panj jeseni 1807, zmotno pa domne­ va, da je tam živel le eno leto. Letnico odhoda je po zanesljivih ugotovitvah drugih raziskovalcev popravil tudi F. Žužek, kopanjski župnik in pisec farne kronike (1923), letnico njegovega priho­ da pa je povezoval z Janezom Pre­ šernom, Francetovim malim bratran­ cem, kije na Kopanju pri starem stricu 1. avgusta 1807 umrl in bil tam tudi pokopan. Njegov "odhod" naj bi zapol­ nil s prihodom pranečaka iz Ribičeve hiše. Vendar Žužkova domneva nima stvarne osnove. Pesnikova najmlajša sestra Lenka (+ 1891) je T. Zupanu namreč nekajkrat zatrdila, daje bil France, koje odšel od doma, star sedem let, pa tudi, da gaje stari stric kmalu poslal v ribniško šolo. Beseda "kmalu" je relativna in Zupan jo je očitno razumel preveč ozko. Daje France odšel s Kopanja leta 1810, pričajo dokumenti ribniške normalke. Lenkine besede o bratovi starosti pa pomenijo, daje France odšel z doma med 3. decembrom 1807 in pred 3. decem­ brom 1808, tedaj je bil namreč star že osem let. Vendar se zdi december za pot iz Vrbe na Kopanj kaj malo verjeten. Da pa je zgodaj zapustil dom, potrjuje Lenkina izjava, da ga mati niso učili bra­ ti kakor "nas" sestre in Lenkino sklice­ vanje na materine besede, daje bil star sedem let, "ko sem ga dala iz rok". Gle­ de na vse povedano je France najverjet­ neje prišel na Kopanj leta 1808, in si­ cer pred začetkom decembra. Čas njegovega odhoda s Kopanja pa ni vprašljiv. Znano je namreč, da seje tedaj šolsko leto začenjalo 1. novem­ bra, zato je Franceta farovški hlapec skupaj s starim stricem čez Dobrepolje v Ribnico odpeljal konec oktobra 1810. J. Muller pevski zbor je prireditev obogatil stre­ mi pesmimi: Zdravljico, Luna sije kla- dvo bije ter Pleničke je prala. Igralka Simona Zore Ramovš je z interpretacijo pesmi Nezakonska mati ganila poslu­ šalce. Recitirala je še Žalostna komu neznana je resnica, dajo ljubim (3. ga­ zela) ter zadnjo kitico Zdravljice. Gospe Jožica Sklepič, Karolina Zakrajšek in Jožefa Skubic dokazujejo, da tudi one, malo starejše, še vedno spletajo svoje venčke v verzih... in vse zavoljo ljubezni, vedno skrivnostne, nove in hrepeneče. Tako učenci kot mentorji smo spoz­ nali, daje Prešernova poezija duhovni vrelec, iz katerega vedno znova zajema­ mo. Andreja Gliba Prešeren in mladi glasbeniki Klemen Perko, domačemu občinstvu poznan kot odličen harmonikaš Kulturno društvo Račnaje v sodelova­ nju z Glasbeno šolo Grosuplje ob prazno­ vanju 200.letnice Prešernovega rojstva, 6.12.2000 ob 19h v Kulturnem domu Račna organiziralo prireditev z naslovom Prešeren in mladi glasbeniki. Najprej so se predstavili učenci Osnovne šole Ko­ panj s kratko hudomušno igrico, ki je govorila o življenju pesnika Franceta Prešerna na Kopanju. Sledil je nastop mladih glasbenikov, ki obiskujejo glasbeno šolo Grosuplje. Njihovi učitelji glasbe so jih poleg red­ nega pouka posebej pripravili tudi za ta nastop. Prvi je Bachov Marš in naro­ dno Zbadljivka zaigral trio violin, ki so ga sestavljale Tina, Blažka in Darja pod vodstvom prof. Viktorije Šuštaršič. Za njimi je nastopil trio kitar: Jernej, Lu­ cija in Janez so pod vodstvom učitelji­ ce Barbare Škrjanc zaigrali Bariosov Madrigal. Nato pa je na oder stopil domačin Jure Adamič ter na klavirsko harmoniko zaigral pesem Slavka Avse- nika Kmetic praznuje. Navdušil je poslušalce v dvorani in požel velik apla­ vz. Za njim je nastopila Barbara Valen- tinčič ter pod vodstvom učiteljice Kris­ tine Premrov na prečno flavto zaigrala Andante con espressione CM. von VVebra. Lara Kastelicje na klavirju izve­ dla skladbo Melodija i. Thompsona pod vodstvom učiteljice Eve Sršen. Nato je nastopil kvartet čelistk Martine Lavrič, Petre Martinčič, Darje Stare in Jute Žugaj, ki so pod vodstvom učitelja Edvarda Adamič zaigrale skladbi Rudol­ fa Matz Predigra in A. Varlamova Kra­ sni sarafan. Špela Vidmar se je pred­ stavila s škotsko ljudsko Amazing Gra­ ce, ki jo je pod vodstvom učiteljice Ju- rke Pavlovčič zaigrala na prečni flavti. Sabina Gruden in Maruša Gruden pa sta na klarinetu izvedli Menuet pod vodstvo Ivana Matoša. Irena Bahovec je na klavir zaigrala Etudo Franza Liszta pod vodstvom Eve Kozlevčar. Kristina in Anamarija Fink sta na prečni flavti zaigrali znano melodijo J. Milchberga in D. Roblesa El kondor pasa pod vo- stvom učiteljice Jasne Jerič. Maja in Natalija Bahovec sta na violini in preč­ ni flavti izvedli božično pesem Jingle Bells. Nastope posameznih mladih gla­ sbenikov pa je zaključil Klemen Perko, ki je med domačim občinstvom že do­ bro poznan kot izreden izvajalec pesmi na diatonični harmoniki ter zaigral Slakovo Miš Maš. V dvorani so ga poslušalci med igranjem spremljali s ploskanjem po ritmu pesmi. V tretjem delu prireditve pa je nasto­ pil Veliki jazz orkester Glasbene šole Grosuplje pod vodstvom Braca Do- blekarja. Orkester igra že tretje leto in je s povprečno starostjo 18 let najmlajši jazz orkester v Sloveniji. Pohvali se lahko z nastopi po celi Slo­ veniji in mnogokje so po njihovi zaslugi poslušalci prvikrat slišali za občino Gro­ suplje in njeno Glasbeno šolo. Igrajo različne stile glasbe od popevk, swinga do be-bop-a. V Račni so predstavili vse tri ter se še posebej izkazali s solistič­ nimi nastopi. Zgledujejo se po jazz orke­ strih Duke-a Ellingtona in Glenn-a Mul- lerja, Charlie Parker pa je idol saksofo­ nistom. Igrajo na inštrumente: alt sak­ sofon, tenor saksofon, flavto, bariton saksofon, trobente, pozavne, klavir, ki­ taro, bas in bobne. Vodja orkestra Bra­ co Doblekar, ki je tudi učitelj klarineta' in saksofona na Glasbeni šoli v Grosu­ pljem pravi, daje igranje v orkestru na­ menjeno mladim, ki se navdušujejo nad jazz glasbo ter jih veseli igranje pozav­ ne, trobente, saksofona, t.j. inštrumen­ tov, pri katerih navadno ni veliko vpisa na glabeni šoli, so pa zelo pomembni za sestavo jazzovskega orkestra. Poleg orkestralnega igranja vzgajajo tudi mla­ de soliste, za kar je potrebno dodatno znanje teorije za osnove improviziranja. Pri jazz glasbi je veliko improvizacije, ki pa ni samo stvar učenja in tudi ne samo stvar talenta, ampak združenje obojega. Mlade se spodbuja k t.i. razmišljanju, da ne bi igrali strogo samo po notah, ampak sami začeli "razmišljati" in im­ provizirati v jazz glasbi. Teži se tudi k temu, da učenec spozna širok spekter različnih zvrsti glasbe, jih izvaja na na­ stopih, da se na koncu sam odloči, ka­ tera mu najbolj ugaja in ustreza. V Rač­ ni so uvodoma zaigrali znano skladbo Henry-a Mancinija The Pink Panther, ki je takoj navdušila poslušalce. Solist je bil Vasja Trontelj na tenor saksofonu. Druga je bila skladba Jožeta Privška Mati hodiva prijatelja, pri kateri je na pozavni zaigral solo Matevž Sila. Zai­ grali so še Sentimenta! Journev Les Browna s solistom Jako Janežičem na alt saksofonu, Two for the Blues s so­ listi Vasjo Trontelj in Tomažem Šinko­ vec na tenor saksofonu ter Matevžem Cvetkovič na kitari, Ove como va Tita Puente, ki jo sicer izvaja skupina San- tana, s solistom Matejem Cvetkovičem na kitari. Nato je prišla na oder znana slovenska pevka Eva Sršen, ki poučuje klavir na Glasbeni šoli Grosuplje. Ob spremljavi Velikega jazz orkestra je zapela pesem Jožeta Privška in Dušana Velkavrha Nad mestom se dani, pesem Živim Kava Gordona in New York, obe v priredbi Jožeta Privška. Big band orke­ ster je zaigral še skladbo Skvliners so­ listom Vasjo Trontljem na tenor sakso­ fonu ter za konec Melancholv Rhapso- dy Henrva Jamesa s solisti Rokom Godec na trobenti, Lukom Pušem na alt saksofonu in Mihom Pelkom na bariton saksofonu. Poslušalci so vse nastopajoče nagradili z bučnim aplav­ zom terjim tako dali priznanje za njihov trud in kakovost igranja. Kaj imajo torej skupnega Prešeren in mladi glasbeniki? Pesništvo, skla- dateljstvo, izvajanje skladb na inštrumentih, petje - vse to je umet­ nost. Pomembno je, da se jih človek loti z veliko mero zavzetosti in truda, pomembneje pa je vse te stvari početi s srcem in notranjim navdušenjem, ki žene človeka v ustvarjalno izvajanje. V Račni smo bili priča obojemu. Barbara Poderžaj Učenci in učitelji OŠ Stopamo po Prešernovih Veliki jazz orkester Glasbene šole Grosuplje pod vodstvom Braca Doblekaria in s pevko Evo Sršen Petek, 1. 12. 2000 - Učenci in uči­ telji OŠ Brinje Grosuplje smo ta dan pričeli na prav poseben način - z Dne­ vom odprtih vrat, ki smo ga posvetili - dnevu boja proti AIDS-U in obletnici Konvencije človekovih pravic; obeh se namreč spominjamo v prvih decembr­ skih dneh in seveda 200-letnici rojstva Franceta Prešerna. Že nekaj časa smo se na ta dan skrbno pripravljali. Dopol­ dne so preizkušali svoje sposobnosti v oblikovanju, slikanju, pisanju in pre­ pevanju pesmic, plesu, v sodobni učil­ nici gospodinjstva smo oblikovali in pekli čisto prava lectova srca. Veliko zanimanja je bilo za računal­ ništvo, petošolci so s pomočjo zunanjih sodelavcev UNICEFA "razpravljali" o člo­ vekovih pravicah, osmošolci pa o po­ membnih vprašanjih, s katerimi se srečujejo na poteh odraščanja, s kate­ rim smo v njih želeli vzbuditi občutek odgovornosti za lastno zdravje in življe­ nje. Skupina šestošolcev seje z avtobu­ som odpeljala v Ribnico, kjer so si v nalašč za to priložnost urejeni spomin­ ski sobi ogledali razstavo o Francetu Prešernu in šolstvu, kakršno je bilo v njegovem času. Zelo prijetno je bilo v skupini, ki je prisluhnila g. Josephu Rakotoraha- lahvju, ki je v pesmi in besedi na izvi­ ren način predstavil življenje na Mada­ gaskarju. Vsi učenci so bili zaposleni v različnih dejavnostih, ki so sijih izbrali glede na svoje interese. Tudi kar nekaj obiskovalcev si je ta dan, ko so bila "vrata vsem odprta", ogledalo utrip šole; dopoldansko delo pa smo učen­ ci in učitelji zaključili tako, da smo na­ redili razstavo izdelkov. Skrbno izde­ lani plakati so nazorno prikazali utrip delovnega dopoldneva. Dan se je že prevesil v pozni popol­ danski mrak, koje avla šole, slovesno pripravljena, spet oživela. Učenci - mladi recitatorji, so nestrpno pričako­ vali, da na svojstven način podoživijo globino Prešernovih verzov. Prireditev se je začela s slovensko himno, ki so jo ubrano zapeli pevci Moškega komornega zbora Pesem Kulturnega društva Grosuplje pod vod­ stvom Jerneja Kralja. Gostja prireditve je bila JERICA MRZEL, ki je s prepe­ vanjem in recitiranjem nekaterih najlepših Prešernovih pesmi v obisko­ valcih vzbudila občutek veličine praz­ novanja. Bilo jo je prijetno poslušati. Pravzaprav pa te Prešernovi verzi z vso melodiko in globoko vsebino prevza­ mejo v takšni ali drugačni interpreta­ ciji. To so dokazali tudi naši mladi reci­ tatorji, ki so nas vodili po pesnikovi težki, a toliko bolj bogati življenjski poti. Postaje in slike njegovega življenja so se hkrati nizale na platnu, kar je vsebi­ ni kulturnega programa globoko dalo še poseben čar. Prešernove pesmi so prepevali tudi mladi pevci otroškega pevskega zbora, prelepo melodijo Pod oknom pa so izpod strun citer izvablja­ la dekleta citrarskega krožka. Priredi­ tev je zaključil z Zdravljico Moški zbor KD Pesem Grosuplje, ki se mu ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujemo za lep prispevek in željo po ohranjanju slovenske pesmi. Ob koncu programa pa je mlada vo­ diteljica upravičeno dejala, da stopajo učenci po Prešernovih stopinjah. Mla­ di literati so namreč v letu 2000 prejeli kar nekaj priznanj za svoje uspehe, o katerih Vas bomo seznanili v prihodnji številki Grosupeljskih odmevov. Bilje čudovit večer. Posvečen velika­ nu slovenstva in slovenske besede - in nam, da bi večkrat "zmogli" dou­ meti njegovo misel, tudi tisto, ki jo oz­ nanja v naši narodovi himni. OŠ BRINJE Grosuplje Razstava Roka Zrnca - Radensko polje kot metafora ,z Vrbe na Kopanj( od tam pa v Sarajevo Ker Grosuplje - ki nominalno sicer želi biti mesto - ne premore enega samega primernega prostora, razstavlja Rok Zrnec svojih 11 barv­ nih fotografij kar na stenah stopnišča krajevne knjižnice. Fotografije s skup­ nim naslovom Radensko polje je po­ snel in ustvaril v obdobju zadnjih pe­ tih let, vendar je treba dodati, da iz leta 1997 ni razstavil nobene. Razstavljeni torzo - ciklus Radensko polje namreč obsega še več deset enot - določajo trije osrednji motivi. Motivi pokrajinske, zemeljske konfigu­ racije s portreti drevesa, grmovja ali - le dvakrat - manufakta: droga, zabite­ ga v obrežno vodo, in trapezoidnega torza strukture električnega omrežja. Motivi tihožitne vode v paleti hladnih, zelenih tonov in z refleksijami obrežnih vegetativnih bitij. In motivi neba, ki zaključujejo pokrajinske komorne pejsaže, in sicer v treh paletnih paso­ vih, temnomodrem, drzno zeleno ek- spresivnem in rumenkastem, preha- jajočem v vse čistejšo belino. Kot člo­ vekovo življenje, ujeto med biologijo zelenja in metafiziko duha. Na eni od fotografij je Rok "posnel" vizuro notranjosti podzemne kraške jame proti jemčevskemu svetlobnemu ustju, ob čemer se mu je razkrila kam­ nito sanjska pokrajina, v prvem planu pa nadrealistični torzo dveh, treh an­ tropomorfnih elementov, od katerih ima skrajno levi grozljivo razbit ustni part. V žametnordečo, belo in črno obrobo postavljen brueglovski motiv! Fantastična motivika se osamosvoji na dveh fotografijah, posnetih v velikem planu: dinozavrske sončnorumene strukture - kot v posmeh: take barve ne pozna nobena od drugih razsta­ vljenih fotografij - grozijo druga drugi ali nam? In pregljevski motiv s požrtije bogov: tvorbo alge je umetnik fotogra­ fije transformiral v ostanek korpusa homerskega junaka s silhueto veliko­ nočnega razpela, motiv pa kontrapunk- tično podložil z rožnatonežnim ozadjem. Rok Zrnec pa ni le umetnik motivike in barv, temveč tudi tankočutni razisko­ valec kompozicijskih principov. Horizon­ talnega tematizira mehko zavalovana silhueta pokrajinske gmote, trdne, za­ nesljive, a temne; stik zeleno paletira-ne vodne ploskve in jesensko toplega obrežja ali ekspresivno voluminozne strukture grmičja, metafore človekove krhkosti in interpersonalne preplete­ nosti in zapletenosti. Diagonalnega te­ matizira poševno v brezmejnost neba segajoči ozki, dolgi vrh drevesa (kom­ pozicija, ustvarjena z zasukom realnega posnetka za pravi kot v levo) ali diago­ nala proti spodnjemu, komunikacijske­ mu robu fotografije nagnjenega droga, zabitega blizu brega v vodo. In vertikal­ nega: stožčasti volumen samotnega drevesa na zenitu hriba ali nadrealistič­ ni odsev treh drevesnih gmot v punk- tualni tehniki vzvalovane in otrple vod­ ne površine ali manufaktna trapezoid- na kompozicija, katere dela se ne združita niti na robu fotografije. Rokovega Radenskega polja ne mo­ remo videti okoli Kopanja, saj je pre­ dvsem metafora avtorja, njegove ek­ sistencialne in estetske senzibilnosti. Zato upam, da bo kmalu lahko pri­ pravil celovito razstavo o svojem "polju" in da bomo kdaj imeli tudi fo- tomonografijo umetnika Roka Zrnca. J. Muller Naš najprepričljivejši poet, ki si ga je ljudstvo s sončne strani Alp postavilo za spomenik narodove duhovne in jezikov­ ne kulture, ostaja nesmrtna literarna iko­ na slovenstva, še več, njegovo ime in bogati čutni svet se vse bolj odkrivata svetu. Tako ime dr. Franceta Prešerna ponosno nosi tudi park bosanskega pre- stolnega mesta, ki so ga po romantič­ nem pevcu na pobudo v Sarajevu de- Rok Zrnec razlaga svoje poglede sko­ zi objektiv na Radensko polje. lujočega Kulturnega društva Cankar med vojno vihro leta 1994 preimenovale me­ stne oblasti. Ob praznovanju Prešerno­ vega leta pa je stekla zamisel, da se neurejeno zelenico preuredi v središče kulturnega dogajanja, v prostor umetniš­ ke ustvarjalnosti in nove identitete Sa­ rajevčanov, ki bi se družila s kulturo umet­ nikov svetovnega formata. Avtorica no­ vodobnega projekta je dr. Ana Kučan (hči predsednika republike), docentka Od­ delka za krajinsko arhitekturo na Bioteh­ nični fakulteti v Ljubljani, ki je k sodelo­ vanju privabila ugledno urbanistično eki­ po. Pri obnovi bo sodeloval tudi znani slovenski kipar bosanskega rodu, letošnji Prešernov nagrajenec Mirsad Begič, ki bo prispeval reliefno upodobitev Prešer­ na. Sam parkovni prostor bo v celoto združeval motive preteklosti, ostanke arhitektonskih skulptur in bošnjaškega duha, voda kot vezni element pa bo ne­ vsiljiva meja med intimo trga in odprto­ stjo proti središču mesta. Park naj bi se v novi obleki predstavil 3. decembra prihodnje leto, če bodo le na voljo sred­ stva v višini do 24 milijonov tolarjev. Barbara Pance Tej poti se reče želja Od 29. novembra do 3. decembra je bil v Cankarjevem domu v Ljubljani od­ prt knjižni sejem, na katerem je 70 slo­ venskih založb "na ogled postavilo" 3000 novih knjižnih naslovov. Največ, kar 51 založb je iz Ljubljane, za mejo imata od sodelujočih sedež le goriška in celovška Mohorjeva, zato smo toliko bolj veseli in ponosni, da je vidno me­ sto na sejmu imela tudi založba Mon­ dena s sedežem na Grosupljem. Po načrtovanju naj bi bil sejem razsta- vno-prodajni, pa se mi je zapletlo že na začetku. Želel sem namreč kupiti Zgo­ dovino starejše slovenske nabožne lite­ rature, ker je v njej avtor Igor Grdina na­ vedel zanimivo pomisel o nastanku slo­ venskega kulturnega jezika v zvezi s sprejemom krščanstva sredi VIII. stoletja ter podatek o samopoimenovanju Sloven­ cev daljnega leta 871. Toda knjig na raz­ stavnem oddelku DZS niso prodajali, na prodajnem oddelku spodaj pa Grdine enostavno niso ne imeli in ne poznali. Sprehod med 3000 naslovi je seveda izbiralen in oseben. Tako sem se najprej ustavil ob impozantni enciklopediji Voj­ na zgodovina, ki jo je napisal Janez J. Švajncer, in prebral, kaj piše o osamo­ svojitvi Slovenije: "Na čelu osamosvoji­ tve je bilo predsedstvo R Slovenije s pre­ dsednikom Milanom Kučanom, vojaške in policijske enote pa sta vodila Janez Janša in Igor Bavčar." Tako! 0 legalistič- no poniglavem, z drugo besedo o izdajal­ skem ukazu Predsednika Predsedstva, naj Teritorialna obramba izroči svoje orožje sovražni Jugoslovanski armadi, niti črke. In sem se spomnil besed J. J., dia­ mantne konice in simbola naše osamo­ svojitve, ko nam je jeseni 1991 rekel, kako bodo čez nekaj let hodili po njem. Nato me je srce popeljalo k čudoviti monografiji s fotografijami mozaikov p. Marka Ivana Rupnika v vatikanski kapeli Odrešenikove matere. 600 m2 mozaikov o povezanosti krščanskega vzhoda in zahoda. Februarja letos sva z ženo bila v Rimu. Ogled Rupnikovih mozaikov žal ni bil mogoč, vendar smo imeli drugačno srečo. Vodja izleta dr. France Šuštarje v cerkvi Marije Snežne srečal svojega nekdanjega duhovniškega kandidata, simpatičnega Primorca, ki živi in dela skupaj s p. Rupnikom, in ta nas je pova­ bil naravnost v umetnikovo delavnico! P. Marko Ivan je priznal, da ob že nočni uri ni več pričakoval "motilcev", vendar nam je prijazno razložil svojo inovativno mo­ zaično tehniko in nam pokazal več risb, po katerih je naredil vatikanske mozaike. Z njegovim dovoljenjem sem vzel tri mo­ dre umetne kamenčke, iz kakršnih je narejen tudi lik Mojzesa, ko vodi Izrael­ ce čez Rdeče morje. Podjetni Marjan Adamič pa je simpatičnega jezuitskega patra vprašal, ali bi bil pripravljen s svojim mozaikom okrasiti tudi našo župnijsko cerkev. In p. Marko ni imel nič proti! Pred nekaj dnevi sem slišal, da res ne bo ostalo samo pri besedah. Med stotimi znanimi osebnostmi v šolstvu sem v leksikonu, ki gaje napisa­ la S. Pavlic, odkril tudi Janeza N. Primi- ca, našega rojaka, doma iz Zaloga pri Škofljici. Leta 1811 je postal univerzitetni profesor slovenskega jezika v Gradcu in v naslednjih dveh letih izdal tri za slo­ venski preporod pomembne šolske knji­ ge ter začel s pomočjo duhovnikov zbira­ ti gradivo za slovar slovenskega jezika. Že leta 1813 pa je duševno zbolel in nato 10 let blodno taval po dolenjskih grado­ vih in župniščih. Med Sto znanih arheoloških spome­ nikov je avtorica Iva Curk z našega kon­ ca uvrstila le halštatsko in srednjeveško, romansko Stično. Ko sem že pri Stični, moram omeniti še Pesmi Ludvika Ce- glarja, ki je mladost preživel v bližnjem Dolga leta je trpel v težki bolezni, življenje se je izteklo ostali so spomini in njegovi bližnji v silni bolečini Grenko je spoznanje, da našega moža, očeta in dedka FRANCA PRIMCA ni več. Kljub težkim trenutkom nam ostaja spoznanje, da nismo ostali sami. Iskre­ no se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste darovali cvetje ali sveče in se na kakršenkoli način poslovili od njega. Še posebno zahvalo smo dolžni sosedoma ŠTRLEKAR. Iskreno pa se zahvaljujemo osebju ZD Grosuplje, posebno dr. Fani Grabljevec Miklavčič in Janji Žitnik ter Nuši Omahen iz partonažne službe, ki so z veliko mero človeške topline poizkušale lajšati bolečine našemu očetu. Hvala g. župniku in g. kaplanu za besede vzpodbude in lepo opravljen cerkveni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre ANE HROVAT po domače BLEKOVE mame iz Luč se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, posebej Puhovim, vaščanom ter vsem sorodnikom, znancem prijateljem in sodelavcem Pekarne Grosuplje in Elektro Grosuplje. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim, ki ste z nami sočustvo­ vali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, sv. maše in za darove Cerkvi. Še posebej se zahvaljujemo vse, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pa velja dr. Sraki za lajšanje bolečin, gospodu župniku Andreju Sinku za lepo opravljen obred in pevskemu zboru Samorastnik za zapete žalostinke in za zaigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njeni V visoki, starosti 93 let nas je 20.11.2000 zapustil naš dragi mož, oče, ded in praded FRANC SKUBIC iz Gradišča. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih in ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala za darovano cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev. Hvala župnikoma g. Antonu Pahuljetu in g. Marku Japlju za somaševanje in lep pogrebni obred. Posebna hvala gasilcem PGD Polica, Grosuplje in Prežganje za organizacijo in udeležbo pri pogrebu ter g. Martinu Knepu za lepe poslovilne besede ob grobu. Hvala pevcem pevskega zbora Polica in g. Emilu Kovačecu za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki se ga boste spominja­ li in ki ste ga imeli radi. Vsi njegovi Gabrju, sicer pa živel v Kanadi in postal naš najpomembnejši poznavalec življenja in del škofa Friderika Baraga. Svojo obsežno in dragoceno baragiano je po­ klonil stiškemu samostanu ter pripravil gradivo za 12 knjig Baragovih zbranih del. Oko mi je pritegnila tudi zajetna knji­ ga Clare vir Eda Škulja, monografija o življenju, predvsem pa o skladbah slovi­ tega Jakoba Gallusa, doma na Kranj­ skem, za katerega pa se ne da dokaza­ ti, ali je tudi Slovenec. Naš muzikologe. Budkovič je domneval, da se je glasbe­ no šolal v stiškem samostanu. Škulj je sicer bolj zadržan, vendar meni: če seje Gallus glasbeno izobraževal na Kranj­ skem, potem se je lahko le v Stični. Razveselila meje tudi nova izdaja Do­ brega vojaka Švejka. V slovenščini je do zdaj izšel v treh prevodih, drugega je leta 1952 opravil Jože Zupančič, naš rojak iz Zavrtač pri Polževem. In prav njegov pre­ vod je zdaj izšel že v četrti izdaji, katero je osvežil Bogdan Gjud. Polistal sem še po Filmskem leksiko­ nu, katerega avtorja sta sicer dva Slo­ venca, vendar je njuno delo močno po­ manjkljivo: 800 strani obsežna knjiga razlaga namreč samo pojme, osebnih gesel pa nima. Pri pojmih pa so navede­ ni tuji režiserji, scenaristi ali igralci. O našem Jožetu Galetu pa o njegovih Kekcih in o drugih slovenskih filmskih ustvarjalcih tako ni ne duha ne sluha. Vidno mesto v slovenskem založništvu ima tudi založba Mondena našega Iva Frbežarja. Še toplaje na sejem prišla prva knjiga izbranih del Neže Maurer, ki obse­ ga eno NOB prozo in kar sedem njenih pesniških zbirk (1976-1992). Pravkar je Mondena izdala tudi njeno najnovejšo pesniško zbirko z naslovom Tej poti se reče želja, ki sem si ga tudi sam sposo­ dil. Sicer pa izdaja Mondena različna le­ poslovna, poučna, stvarna in zabavna dela sodobnih domačih in tujih avtorjev, začela pa je izdajati tudi slovenske kla­ sike v žepni izdaji. Posebej je treba opo­ zoriti na Gluvičevo antologijo slovenske ročk poezije. Na sejmu sem kupil Mon- denine Šale o Dolenjcih, vendar sem bil zvečer razočaran: vic o cvičku in nočnem preobraćanju Dolenjcev v knjigi sicer je, vendar je kaj malo šal dolenjskih, nasploh pa šalam manjka humornega esprita. Malo pred koncem sprehoda med knjižnimi stojnicami sem srečal Draga Samca, bibliotekarja in bibliografa po po­ klicu, sicer pa tudi velikega zbirateljske- ga knjigoljubca. Pokazal mi je zelen kar­ ton s številko 14. Odhajal je na dražbo starih knjig. Naslednje jutro sem zvedel, da je bila prva izdaja Prešernovih Poezij (1847) prodana za 560 000 tolarjev, slo­ vnica njegovega sodobnika F. K. Metelka pa za desetkrat manjšo ceno. J. MOller Predstavitev nove knjige in otvoritev fotografske razstave v Knjižnici Grosuplje Omahnila je duša smela, ki ni klonila, se boreč, usoda jo je le zadela tako, da se ne dvigne več. Ob izgubi našega dragega moža in očija FRANCETA KASTELICA iz Šmarja - Sapa se iskreno zahvaljujemo sorod­ nikom, dobrim sosedom in prija­ teljem, ki so nas bodrili v času njegove bolezni. Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja, prinesli cvetje, sveče, darovali za maše in ga tako številno pospremili na njegovi za­ dnji poti. Zahvaljujemo se dr. Fani Gra- bljevec-Miklavčič, sestri Andreji Kastelic za lajšanje bolečin v času bolezni, g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem pe­ vskega in cerkvenega zbora iz Šmarja-Sapa. Iskrena hvala sosedom Veri Špacapan, Sreču in Tanji Pu- cihar, Jožetu in Mariji Perovšek in Zdenki Semenič za pomoč. Hvala vsem, ki ste v težkih tre­ nutkih sočustvovali z nami in nam stali ob strani. Njegove Tatjana, Ksenja in Vanja. V knjižnici smo se pridružili prazno­ vanju 200-letnice rojstva Franceta Prešerna s pogovorom in predstavitvijo knjige Ide Dolšek Kaku se kej narod rihta ter odprtju fotografij o Radenskem polju, ki jih je mojstrsko oblikoval Rok Zrnec.V knjigo so zajete folklorne pri­ povedi, ki jih je Dolškova zbirala na območju Litije, Čateža, Stične, Šentvi­ da in Muljave. Številni pripovedovalci so s pomočjo zbirateljice iztrgali poza­ bi nekaj sto zgodb, iz katerih začutimo življenjsko modrost, hudomušnost in jezikovno očarljivost. Vse bogastvo folklornih pripovedi so obiskovalci lahko zaznali na predstavitvi ob branju in pripovedovanju zgodb ter iz besed urednice dr. Marije Stanonik, zbiratelji­ ce Ide Dolšek in direktorja založbe Pe­ tra Zadela. Dr. Marija Stanonik je za uredniško delo pri zbirki Glasovi, v ka­ teri je tudi predstavljena knjiga izšla pri založbi Kmečki glas, pred kratkim prejela Murkovo nagrado, ki jo podeljuje Slovensko etnološko društvo za poseb­ ne dosežke na področju etnologije. Večer smo sklenili z odprtjem foto­ grafske razstave mladega Grosupeljča- na Roka Zrnca. Roža Kek 1 t Saša 11 finimi/. dr. med. specialist sinekelogiie in perednistva« opravlja v (ginekološkem dispanzerju ZI) C rcsiiplle VVUf I I acnKi r STCElTVr. Namenjene so ženam: ki želijo pregled brez čakalne dobe, - ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja, - ki želijo drugo mnenje, - ali želijo storitve, ki presegajo zagotovljeni program ZZZS. Za pregled se naročite pri sestri v ginekološkem dispanzerju na telefonsko številko: 01/ 7871 097 int. 12 ali GSM 041/ 806 614. Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu. T.Pavček Ob smrti nam dragega moža, očeta in dedija DAVIDA KOŽEUA iz Sp. Slivnice 75 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znan­ cem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in cvetje, darovali za cerkev in sv. maše ter nam izrekli in napisali sožalja. Zahvaljujemo se dr. J. Dolinarju iz ZD Grosuplje, dr. Vidi Guna, nevrolo- ginji UKC Ljubljana, gospodu kaplanu za zadnji obisk in gospodu župniku za pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi lovcem LD Taborska jama, katere član je bil, in PGD Sp. Slivnica. Še posebna zahvala velja vsem sosedom, ki so nam kakorkoli pomagali v trenutkih žalosti. Vsi njegovi. Ob izgubi naše drage žene in mame SONJE MANOJLOVIČ, roj. Rogač se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v teh težkih trenu­ tkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujem vsem dobrim sosedom, sorod­ nikom in prijateljem, da ste nas bodrili in tolažili ves čas njene bolezni, kakor tudi ob njeni smrti. Iskrena hvala vsem, ki ste se je spomnili, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in druge darove v spomin. Najlepša hvala grosupeljskemu gospodu župniku za njegove tolažilne besede in tako lepo opravljen pogreb. Hvala avtorjema čutnih poslovilnih besed, kakor tudi pevcem in gospodu za zaigrano tišino. Najlepša hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: mož Jovo, hčerke Tanja, Maja, Nina, Sara, Petra, sinova Miloš in Simon ... 2. liga Balinanj BK Grosuplje - stojijo z leve: Aksentijevič, Janez VVeiss, Rebolj, Toma2 Weiss čepijo z leve: Škrjanc, Kirik, Tomažič Ekipa Grosupljega je v tekmovanjih Območne balinarske zveze Ljubljane (OBZL) tekmovala od leta 1986 v 3. ligi in seje uvrstila v 2. ligo, kjer je tekmovala do leta 1989, koje zaradi pomanjkanja igralcev prenehala tekmovati. Od leta 1993 pa je ponovno začela tekmovati v 3. ligi OBZL: 1993 so tekmovalci zavzeli deveto mesto, 1994 in 1995 šesto, 1996 peto, 1997 in 1998 četrto, 1999 tretje in 2000 so prepričljivo prvi z 12 zmagami, eno neodločeno tekmo in eno izgubljeno. Končno smo dosegli dolgo pričakovano uvrstitev v 2. ligo s domačimi igralci: R. Aksentijevič J. Kamnikar, I. Ki­ rik , A. Rebolj, A. Škrjanc, T. Tomažič, J. VVeiss in T. VVeiss. V letu 2001 se želimo uvrstiti v sredino lestvice 2. lige ali celo višje, če bomo uspeli uresničiti nekatere dogovo­ re glede dopolnitve ekipe. Člani Balinarskega kluba Grosuplje tekmujemo tudi v medobčinski rekreativni balinarski ligi Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, v letu 2001 pa bosta v tej ligi tek­ movali še ekipi Škofljice in Iga. Delovanje kluba je oteženo, ker nimamo lastnih klubskih prostorov. Pogrešamo tudi pokrito balinišče, za katerega je že pred dvema letoma stekla akcija pokritja. Pričakujemo, da bomo ta problem rešili v dveh do treh letih. Mca Kirik Planinski izlet "v neznano" Bližala seje druga sobota v novembru, koje bil planiran ta izlet. Vreme se ni in ni stabiliziralo, še več, še bolj je padalo. Pa vendar, izlet je bil... Ko smo v meglenem in zoprnem jutru zavili čez nadvoz nad železniško progo, je bil del smeri že "ugotovljen". Smer: Turjak, Žlebič. Tu bi lahko zavili na Notranjsko /Snežnik, Slivnica, Križna gora ali kot smo tudi storili: Ribnica, Kočevje. Močno seje že zdanilo, tudi živahnost v avtobusu je bila na višku, ko zavijemo v Dolenji vasi proti Kočevski Reki. Časa smo imeli, zato smo si tu dali malo "oddiha" za kavico in ogled tamkajšnje moderne cerkve. Tu se nam je pridružil kočevski planinski kolega - za vodica. Zgovoren in "načitan" možakar. Ko smo se ustavili naslednjič, je že bila "komanda": vzemite nahrbtnike, palice in vse, kar se rabi za hojo navzgor. To je bilo na kočevski avtobusni postaji. Še nekaj informacij o smeri, nič pa o "neznanem cilju". Hoja se je začela že takoj strmo v hrib. Bilo je oblačno, vendar primerno za pohod. Ugibali smo, kam pravzaprav "šibamo". Po slabi uri hoje je bil "hrib" še vedno strm, nam je že / nekaterim/ kar lepo curljalo z obraza, Franci, vodja izleta v "nezna­ no", pa seje samo nasmihal. Končno: razvaline gradu FRIDRIHŠTAJN, ki stoji na Stojni nad Kočevjem, na 970 metrov nadmorske višine. To je bil grad, ki je poznan po Veroniki Deseniški in Frideriku Celjskem. Še vedno ni padalo, zato smo se lahko razvalin gradu "lotili" po markirani potki ali "plezalsko" po lepo zavarovani plezalni steni, čez obzidje. Tu zvemo, da smo že skoraj na "NEZNANEM CILJU". Po počitku, po debatah in malici, smo krenili naprej po gozdni poti. Malo pod "najvišjim vrhom Kočevja" - Mestnim vrhom s 1034 metri višine, je na lepi jasi planinski dom planinskega društva Koče­ vje. In tu je bil končni cilj našega "izleta v neznano". Zvito. Nekaj pohodnikov se je povzpelo še na omenjeni vrh, večina pa je "zašibala" v dom, kajti z neba je začelo mokriti... Kosilo, zabava, celo plesali smo, saj smo imeli s seboj pravega harmonikarja. Zunaj seje že ohladilo, dež je že kar lil, tudi dan se je poslavljal, ko je padla odločitev, da gremo. Avtobus je bil parki­ ran zelo blizu, zato za odhod niso bili potrebni dežniki. Izlet "v neznano", kije namenjen vsem v planinskem društvu,je uspel. Bilje prijeten, družaben, poučen. Marjan Trobec Sah Jesen je obdobje pobiranja pridelkov. Tako je tudi v šahu. Jesensko obdobje je čas svetovnih in evropskih prvenstev, olimpijad in kar je še temu podobnih zadev. Precej tega je že za nami, nekaj tekmovanj pa nas še čaka za konec leta. Septembra je na otroško olimpijado v Artek ob Črnem morju odpotovala na hitro skrpana sloven­ ska odprava. Odpotovali so le trije igralci in kot ekipa niso imeli nikakršnih možnosti, vendar pa se vseeno vračajo s srebrno medaljo, ki jo je prislužil 12 letni Jure Zorko iz Šmarja Sapa s svojim rezultatom na prvi deski. Jure zasluži za ta izje­ men rezultat vse čestitke. Na začetku oktobra je bilo v Grčiji evropsko pr­ venstvo v posameznih starostnih kategorijah. V kategoriji fantov do 14 let je nastopil Marko Sre- brnič iz Grosupljega. Tokrat se Marko ni izkazal. Zbral je le 4 točke od 9 možnih in s svojo igro ter uvrstitvijo prav gotovo ni zadovoljen. Sredi oktobra je bilo v Španiji še svetovno pr­ venstvo v posameznih starostnih kategorijah. V kategoriji fantov do 12 let nas je zastopal Jure Zorko. Jure je zopet igral odlično. V 11 kolih je zbral 7 točk in zasedel 20. mesto med skoraj 100 udeleženci. To je zelo dober rezultat, ki kaže, da Jure dobro dela in se od njega v bodoče lahko nadejamo podobnih in še boljših dosežkov. Med dekleti do 16 let je naše barve branila Ana Srebrnič iz Grosupljega. Ana ni igrala slabo. Bila je zelo borbena, vendar se ji nekoliko preveč tve­ gana igra tokrat ni izšla. S 6,5 točke iz 11 partij je pristala na 22. mestu, kar sicer ni neuspeh, ven­ dar pa nas je Ana v preteklosti že razvadila z boljšimi uvrstitvami. Konec leta se bliža in pred nami je še nekaj tekmovanj, o katerih bom poročal v naslednjih šte­ vilkah. Upajmo, da bodo novice vesele. Vojko Srebrnič Ob smrti našega dragega moža, ata in deda FRANCETA SELANA iz Tlak, Šmarje-Sap se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, maše in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospo­ du župniku Jožetu Mrvarju za lepo opravljen pogrebni obred, cerkve­ nemu pevskemu zboru, gospodu Antonu Kastelicu za poslovilni go­ vor in gasilskemu društvu Šmarje - Sap. Njegovi: žena Marija in hči Marija z družino NIKO MIHIČINAC K.D. NEPREMIČNINE KUPIMO jjf KOlODVOKitiA 3.12l 660 FA, (-. 061-761 <665 GSM 041-405258 SMS: 405^8@LINu\x.M0Bim'SI url wwwMmcmAc-mpemtcNiNB.si - atraktivne zazidljive parcele - večji prostor ali hišo v centru Grosupljega primerno za klasično slaščičarno - garsonjere in manjša stanovanja PRODAMO gradbene parcele stanovanjske hiše kmetijska zemljišča NAJAMEMO - stanovanja vseh velikosti in POSREDUJEMO V NAJEM - samske sobe DRUGE STORITVE - sestava predlogov za vpis v zemljiško knjigo - pomoč pri sestavi vseh vrst pogodb v zvezi z nepremičninami SVETUJEMO VAM IN POMAGAMO PRI URESNIČITVI VAŠIH NAČRTOV I Milili VINI SITI i ni M( vi i It ii i! Uspešno delo Košarkarskega kluba Grosuplje Košarkarski klub Grosuplje je z de­ lovanjem začel pred tremi leti. Ljubi­ telji košarke so ustanovili košarkarski klub zaradi velikega interesa mladih igralcev, ki so takrat uspešno igrali v Šolski košarkarski ligi (ŠKL), kamor je vključena OŠ Louis Adamič. KK Grosu­ plje, ki je začel z eno pionirsko ekipo, je v tem času s strokovnim in preudar­ nim delom oblikoval celotno piramido ekip v tekmovalnem sistemu. Strokovno delo v klubu opravljata dva izkušena trenerja. V sezoni 2000/2001 je trenersko delo s člansko in mladin­ sko ekipo prevzel Bojan Vaupotič, s pio­ nirsko in kadetsko pa Viki Jurečič. Pri delu z mlajšimi selekcijami trenersko vlogo opravljata tudi igralca članske ekipe, Teo Hojč in Boris Legan. V letošnji sezoni se tekmovanj v okviru Slovenske košarkarske lige (SKL) udeležujejo dve pionirski, kadetska, mladinska in član­ ska selekcija. V vadbo, ki poteka za vse ekipe štirikrat tedensko, in v tekmoval­ ni sistem je vključenih preko 60 igral­ cev. KK Grosuplje pa v občini organizira tudi košarkarsko šolo za najmlajše (na OŠ Brinje, OŠ LA in podružnični šoli Šmarje-Sap), v kateri se osnov košarke uči več kot 70 otrok. Članska ekipa je s treningi in tek­ movanji začela šele v letošnji sezoni in že uspešno tekmuje v III. SKL. Tre­ nutno je v svoji skupini, v kateri igra še osem ekip, na drugem mestu. Prvo mesto zasedajo mladi igralci KK Za­ gorje, vendar tekmujejo izven konkuren­ ce. Člani KK Grosuplje so tako na najboljši poti, da že prihodnjo sezono zaigrajo v drugi ligi. Mladinska ekipa igra v I. SKL skupaj z ekipami KK Olim- pija, Krka Telekom, Jezica, Janče in Loka kava. Ob koncu jesenskega dela so mladinci uvrščeni na visoko tretje mesto in bodo v prvi ligi tekmovali tudi v naslednji sezoni. Več kot uspešno v II. SKL tekmujejo tudi kadeti, ki so v svoji skupini ob zaključku jesenskega dela na prvem mestu. Za vstop v prvo ligo pa bodo spomladi igrali kvalifika­cije. Pionirji A so s tekmovanji že zaključili in si zagotovili igranje v I. SKL tudi v prihodnji sezoni. Vse večji na­ predek pa je opazen tudi pri najmlajši ekipi, pionirjih B, ki tekmujejo v drugi ligi. Delo z igralci je kvalitetno in učinko­ vito. KK Grosuplje se v tem pogledu lahko enakovredno kosa tudi z najbolj priznanimi slovenskimi košarkarskimi klubi. Potrditev tega je prav gotovo tudi v tem, da je mladi igralec kadetske ekipe (tudi mladinske in članske) Bo­ ris Jeršin že drugo leto član kadetske reprezentance Slovenije. Zaradi vse obsežnejše dejavnosti kluba se je jeseni na izredni seji se­ stal občni zbor KK Grosuplje, kjer so razširili sestavo upravnega odbora in za novega predsednika kluba izvolili Leona Zupančiča. Funkcijo sekretarja in koordinatorja strokovnega dela pa je prevzel Dare Gabrijel. Novoizvoljeni upravni odbor se je seznanil z dose­ danjim delom, dogovorili pa so se tudi o načinu organiziranosti in razvoju klu­ ba v prihodnje. Delovanje kluba je namreč poleg strokovnega dela s se­ lekcijami pogojeno še z vrsto vzpored­ nih aktivnosti, kot so: organizacija tre­ ningov, tekem, prevozov, obveščanja javnosti in nenazadnje zagotavljanja finančnih in materialnih sredstev. Ker se s tem športom aktivno ukvarja ved­ no več mladih, je še posebej pomemb­ no, da pri opravljanju organizacijskih in finančnih nalog sodeluje širok krog ljubiteljev košarke. Uspehi KK Grosuplje v tako kratkem času ne bi bili mogoči brez predanega in kvalitetnega dela trenerjev in igral­ cev, podpore staršev in drugih prija­ teljev košarke in seveda finančne po­ moči sponzorjev. Vsem se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo in jim želimo lepe praznike ter veliko uspehov v prihodnjem letu. Vesel Božič in vse dobro v letu 2001 pa želimo tudi vsem občankam in obča­ nom Grosupljega. za KK Grosuplje, Alja Gabrijel Mladi karateisti pokazali svoje znanje V nedeljo, 26. novembra, je v dvora­ ni Brinje v Grosupljem potekalo tekmo­ vanje za dečke in deklice v športnih borbah in katah. Udeležilo se ga je 136 tekmovalcev iz devetih klubov. Iz gro­ supeljskega kluba so se tekmovanja udeležili Dejan Sašek, Tomaž Zaviršek, Andraž Pečnik, Žiga Lah, Alen Alegič in Marko Krezič. Tekmovanje je otvoril grosupeljski Zupan, g. Janez Lesjak, vodil pa ga je tehnični mentor Sankukai karate kluba, g. Vlado Paradižnik. Karate je v Sloveniji še vedno bolj malo poznan, zato je tokratna priredi­ tev v Grosupljem, privabila zelo veliko gledalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili tribune. Uživali so v ogledu posameznih borb, v katerih so pionirji pokazali vse svoje do sedaj pridobljeno znanje. Hkrati so lahko spoznali, da karate ni nasilna, agresivna borilna veščina, ampak šport najvišje telesne koordinacije, samokontrole in poveće vanja samozavesti, predvsem pa ena najučinkovitejših veščin za prepreče vanje kritičnih situacij ogroženosti. Vzdušje na tekmi je doseglo vrhunec med demonstracijo različnih tehnik ka- rateja (randori, samoobramba, kate), ki se trenirajo na višjih stopnjah treni­ ranja. Vidnejše rezultate so na tekmi do­ segli tudi naši tekmovalci. Prvo mesto si je v kategoriji 8 -12 let, +37 kg pri­ boril Andraž Pečnik (4 kyu), Tomaž Zaviršek pa je bil 3 - 4. V absolutni kategoriji (3 - 1 kyu) je Marko Krezič prav tako dosegel 3 - 4 mesto. Obisko­ valci so tekmovanje zapustili veseli, ker so nedeljsko popoldne, ki se je razte­ gnilo v večer, lahko preživeli ob gle danju mladih, ki so svoj prosti čas po­ svetili krepitvi duha in telesa. Saša štiglic Zlati olimpijec Janez Roškar - Moja pot in SOSed Raimiind Pogovor z vrhunskim športnikom invalidom Debevec Od 01 je minilo že kar nekaj časa. Verjetno ste si v tem času oddahnili od pritiska javnosti in medijev. Kako sedaj doživljate svoj uspeh? Stvari so se res nekoliko umirile. Prvi mesec je bil zelo intenziven. Potem pa sem prišel v normalen ritem, saj so se začela že nova tekmovanja. V decem­ bru pa se bo zopet zvrstila vrsta sprejemov in razglasitev najboljših šport­ nikov leta. Ste si privoščili zasluženi oddih in se posvetili družini ali ste takoj nadaljevali s tekmovanji? Oddiha si nisem privoščil, saj so se zelo hitro začela tekmovanja. Nastopil sem na finalu svetovnega pokala in na vrsti manjših tekmovanj. Kakšno uvrstitev ste dosegli na tek­ movanju za svetovni pokal? Po pričakovanjih smo vsi, ki smo na 01 dosegli vrhunske rezultate, ostali brez kolajne. Seveda bi bil vesel uspeha tudi na tem tekmovanju, vendar pa mi neiz­ merno veliko pomeni olimpijska kolaj­ na. V Grosupljem imamo strelsko društvo, ki ima že dolgoletno tradicijo. Ali ste kdaj sodelovali na tekmovanjih tega društva? V Grosupljem sem nastopil že veliko­ krat. Prvič leta 1978. V tistem času je bilo namreč strelišče v Grosupljem eno izmed najmodernejših v Sloveniji. Iz gro­ supeljskega društva izhaja vrsta zelo uspešnih strelcev. Spomnim se Jožeta Kolenca, ki je leta 1978 zmagal na slo­ venskem prvenstvu Zlata puščica. Ko sem tekmoval na mladinskih igrah treh dežel (Slovenije, Koroške, Furlanije), je z mano tekmoval tudi g. Petrič. Iz gro­ supeljskega strelskega društva so izhajali tudi dobri strelski sodniki, kot je g. Lojze Gaberšček. Tudi Grosupeljčani imamo svojega olimpionika, Janeza Roškarja, ki je na paraolimpijskih igrah osvojil bronasto medaljo v metu kopja in sedmo mesto v metu diska. Ali ste spremljali te 01? Seveda sem jih spremljal. S poseb­ no pozornostjo sem sledil strelskim tek­ movanjem, saj je v tej ekipi zelo močna zasedba dobrih strelcev. Kot športnik pa z veseljem spremljam vse vrste špor­ ta. Mnogi od nas imamo občutek, da paraolimpijske igre ostajajo v senci re­ dnih 01. Kaj menite vi? To je seveda res. Vzrok vidim pred­ vsem v tem, da je šport v zadnjih letih izgubil velik del svoje lepote in plemeni­ tih lastnosti. Postal je velik "biznis". V ozadju velikih športnih dogodkov so namreč svetovne multinacionalke s svojimi interesi. Če se posameznik skuša upreti takšnemu razmišljanju, lahko postanejo odnosi zelo kruti. Tako spoznaš, da se boriš kot Don Kihot z mlini na veter. Majhen narod smo, pa vendar v sve­ tovnem merilu posegamo po najvišjih dosežkih. Kaj nas po vašem mnenju spodbuja k temu? Verjetno na to ne vpliva majhnost naroda, pač pa je to značilnost Sloven­ cev. Privzgojena nam je delavnost in vztrajnost. Menim namreč, če si majhen in se zato želiš dokazati, je to zdravljenje kompleksov, kar ni v redu. Ali menite, da naša država s svojo strategijo podpira vrhunski šport? Bolj ali manj ga podpira. Posebno zadnja leta se stvari sistemsko urejajo. Pri tem mislim na zaposlovanje šport­ nikov znotraj Ministrstva za obrambo, finančnega in notranjega ministrstva. Donacij za šport pa je vedno premalo. Zato so posamezni klubi in športne zve­ ze prepuščene trgu. Naš trg pa je zelo majhen. Tako običajno krajši konec po­ tegnejo športi, ki so tržno manj zanimi­ vi. Pri tem bi morala imeti država možnost korektive z državnimi sredstvi, s katerimi bi spodbujala predvsem mla­ de športnike. Več sredstev pa bi mora­ la namenjati tudi za izgradnjo športnih objektov. Ali vi osebno podpirate vrhunski šport? Jaz sem vrhunski športnik. Menim, da se za vrhunski šport odloča vsak sam in s tem sprejme vse napore in odre­ kanja. Ne podpiram pa tistih, ki za do­ sego čim boljših rezultatov posegajo po nedovoljenih sredstvih in s tem uničujejo svoje telo - to so anomalije vrhunske­ ga športa. Vaša športna disciplina zahteva ve­ liko časa in trdega dela. Kako vaša mla­ da družina spremlja ta prizadevanja? Ali menite, da bosta sinova stopila na vašo pot? Vsi me spremljajo in me podpirajo. Posebno žena. Jaz pa se ji poskušam oddolžiti tako, da jim takrat, ko sem doma, posvetim čim več časa. Če pa obstaja možnost, jih vzamem s seboj na priprave. Tako smo bili lani skupaj v Avstraliji. Pred tem v Južni Afriki, Špa­ niji, Franciji,... Ali bosta sinova stopila na mojo pot, ne vem. Vsekakor pa je starejši sin Matej (8 let) športno zelo nadarjen. Preizkusil seje že v raznih športih (gim­ nastika, atletika). Tudi z zračno puško se je že preizkusil. Povsod je pokazal zelo dobro motoriko. Trener gimnastike ga je želel vključiti v klub. Toda oba z ženo sva mnenja, da je otroka nespa­ metno siliti v nekaj, kar si ne želi. Zato ga bova le spodbujala, da se preizkusi na vseh področjih - ne samo na šport­ nih. Za kar se bo odločil, ga bova po­ dpirala, ne pa silila. Tudi Andrej (4 leta) seje že preizkušal v raznih spretnostih. Vse čestitke vam in vaši družini, po­ sebno še ženi Metki, kije vztrajala, vas podpirala in spodbujala, hkrati pa nosi­ la vsa bremena, ki bi si jih sicer delila. Kaj bi ob koncu najinega pogovora povedali bralcem Grosupeljskih odme­ vov? Vesele praznike jim želim. Naj živijo čim bolj športno, saj bodo tako bolj sreč­ ni in bolj zdravi. Vera Šparovec V prejšnji številki Grosupeljskih odme­ vov smo poročali o sprejemu našega olimpijca, g. Janeza Roškarja na Velikem Mlačevem. Že na sprejemu pa sva se dogovorila, da se bova za Grosupeljske odmeve pogovorila več v kratkem. Gospod Janezi Igre v Sydneyju so za vami. Še včeraj sveži vtisi se že preli­ vajo med spomine. Če bi igre v Syd- neyju morali označiti z enim stavkom, kako bi zvenel? Olimpijske igre so bile super, polepšali so jih Avstralci s svojim vzpod­ bujanjem in prijaznostjo, hkrati pa mo­ ram povedati, da je bila slovenska re­ prezentanca izredno homogena. Verjetno ste tudi zaradi slednje trdi­ tve na internet zapisali: "Na Brnik ne bomo prispeli samo štirje nosilci me­ dalj, ampak bo tam 17 slovenskih zma­ govalcev!" Kljub temu vas prosim, če lahko nanizate, v katerih disciplinah ste bili najuspešnejši. Najuspešnejši smo bili v atletiki in v streljanju. Izredno uspešna sta bila tudi oba novinca v namiznem tenisu, ki sta za las zgrešila olimpijsko medaljo. Nastop pa so opravičili tudi golbalisti, ki so se z osvojenim 6. mestom nepo­ sredno uvrstili na svetovno prvenstvo. Kako izgledajo priprave na takšne igre? Kje ste trenirali, koliko časa na teden, kako je s trenerji, prevozi, prehrano in nasploh z usklajevanjem časa, saj ste tudi podjetnik in s čem se ukvarjate v podjetju? Priprave na posamezne olimpijske igre praktično trajajo že od končanih predhodnih iger naprej. Vmes so raz­ na tekmovanja na regijskih ravneh, Hrovatinov memorial in državno prven­ stvo. V letu 2000 smo prvič dosegli, da smo sodelovali na državnem prven­ stvu skupaj z zdravimi športniki v Novi Gorici. Reprezentanca, ki je evidenti­ rana za večja prvenstva, pa odhaja tudi na tekmovanja v tujino. Na vsa ta tek­ movanja se zelo temeljito pripravljam, ker želim na vsakem tekmovanju izboljšati rezultat. To mije edino meri­ lo, da lahko načrtujem svojo pripra­ vljenost in dosežem na večjih tekmo­ vanjih vrhunske rezultate. V zimskem času treniram v fitnesu na Zvezi za šport invalidov Slovenije pod strogim nadzorom Gorana Kabiča, ki mi pripravi podroben program, katerega izvajam tudi v domačem fitnesu dvakrat dnevno. Ko se začno treningi na stadio­ nu ŽAK v Ljubljani, sta moč in gibljivost že toliko pripravljeni, da odslej posve­ čam več pozornosti tehniki v posamez­ nih metalnih disciplinah. Na stadionu treniram trikrat tedensko od 2 do 4 ure. Na enem treningu vržem kopje od 60 do 80 krat in disk 50 do 60 krat. Moja disciplina pa je tudi suvanje krogle, a jo v zadnjem času treniram nekoliko manj. Trenerje ves čas z menoj in me vse­ skozi opozarja ali pohvali. Ker je bil tudi sam športnik, mi tudi pokaže, kakšna mora biti pravilna tehnika metanja. Na treninge se vozim s svojim avto­ mobilom in za to ne prejemam nobe­nih potnih stroškov. Za prehrano skrbi žena Vesna, ki je odlična kuharica in velikokrat poklice tre­ nerja, da mi skupaj pred težavnejšimi nastopi poskrbita še izdatnejšo prehra­ no. V svojem podjetju nudim upravljanje z objekti in finančno svetovanje. Za vse to je treba kar precej časa, usklajevanj in veliko dela tudi preko vikenda, da lahko v delovnih dnevih celovito opravim treninge. Pri tem mi močno pomaga družina. Delovni čas začnem ob 4h in se velikokrat konča ob 24h. Pač, tak ritem mi je prišel v navado. Omenili ste Hrovatinov memorial? Hrovatinov memorial je vsakoletno srečanje atletov invalidov, ki se ga vsi invalidi paraplegiki udeležimo v največjem številu v spomin na prof. dr. Bojana Hro- vatina, ki je bil utemeljitelj invalidnega športa. Že pred več desetletji je vztrajal, da se mora šport vključiti v rehabilitacijo invalidov. Zagotavljal je, da bodo vsi in­ validi, ki se bodo ukvarjali s športom, bolj sprejemljivi za družbo, ker bodo svoje preostale psihofizične sposobnosti razvili do prave mere samozavesti. Poleg olimpijskih iger ste potovali tudi na več drugih tekmovanj v tujini. Verjetno med tekmovanji nimate pre­ več časa, da bi si ogledali kraje. Pa vendarl Kaj se vam je pri posameznih krajih najbolj vtisnilo v spomin? Od začetka svojega športnega delo­ vanja sem poleg udeležbe na olim­ pijskih igrah v Barceloni, Atlanti, in Sydneyju sodeloval tudi na svetovnih prvenstvih na Nizozemskem, Angliji, Nemčiji, na svetovnih igrah v Angliji in trikrat tudi na športnem festivalu v Nemčiji. Poleg tega pa sem se odzval na povabila k sodelovanju na državnih prvenstvih Nemčije, Švice, Avstrije in Hrvaške. Najbolj mi je ostalo v spomi­ nu, kako posamezne države pripravijo takšna tekmovanja in koliko skrbi po­ svetijo odstranjevanju arhitektonskih ovir, tako pri nastanitvi športnikov kot tudi na samih tekmovališčih. Pri tem prednjačijo Španci, Avstralci, Švicarji, Nemci, začuda pa tudi Američani. Imate morda tudi priložnosti za srečanja s športniki iz drugih reprezen­ tanc? Na vseh večjih tekmovanjih se srečujem s športniki ostalega sveta, s katerimi se spoprijateljimo in si veliko­ krat izmenjamo izkušnje pri športnem delu. Na tak način postajamo vedno večji prijatelji, ne oziraje se na željo po športni zmagi. Moji veliki športni prija­ telji so Kanadčan Jack Martin, Finec Miki Saleva, Danec Tomas Bradi, Čeh Martin Nemec, Italijan Renato Miste- riani in še več drugih. V štiridesetletni zgodovini paraolim­ pijskih iger, ki se jih je na začetku udeležilo le 23 držav, so se nato zelo hitro izboljševali tudi športni dosežki. Slovenski športniki invalidi so prvič na­ stopili na igrah v Haidelbergu leta 1972, ko seje iger udeležilo že 44 držav. Nato se vse do leta 1988 ni bistveno spre­ menilo število udeležencev. Že na igrah v Barceloni pa se je precej dvignilo šte­ vilo držav udeleženk. Letos je sodelo­ valo že 128 držav, kar pomeni, da je tudi precej močna konkurenca. So rezul­ tati v sorazmernem ali v pospešenem porastu glede na število udeležencev? S športom sem se začel aktivno ukvarjati leta 1886. Leta 1988 sem postal rekorder v suvanju krogle v nekdanji državi Jugoslaviji in se nato leta 1990 udeležil svetovnega prven­ stva na Nizozemskem, kjer sem v su­ vanju krogle dosegel 4. mesto, v metu diska sem bil 5., v metu kopja pa 2. Že takrat sem ugotovil, da imam najraje metanje kopja, zato sva s takratnim našim najboljšim metalcem kopja Marjanom Peternelom trenirala skupaj. Dokaj hitro sem spoznal: Če želim priti v svetovni vrh, moram spremeniti miselnost in prilagoditi način treninga vrhunskemu športniku. Danes sem nad takratno odločitvijo zelo zadovoljen. Šport invalidov se je v 18.letih zelo približal vrhunskim športnim dosežkom zdravih športnikov. Za ilustracijo naj povem, da je bilo treba za osvojitev bronaste medalje v Atlanti pred štirimi leti vreči kopje 25,86 m, v Sydneyju pa že 27,25 m. Prav tako se na vseh večjih tekmovanjih (SP, 01) postavljajo novi svetovni rekordi. V slovenski ekipi beležijo vrhunske rezultate tudi ženske. Med njimi vodi Draga Lapornik v atletiki in Andreja Dolinar med igralkami namiznega teni­ sa. Ocenjujem pa, da je med invalidi športniki letos na olimpijskih igrah so­ delovalo približno 30% žensk. Pri organizaciji priprav na letošnje igre v Sydneyju so poleg zveze sodelo­ vale tudi razne nacionalne invalidske organizacije, Olimpijski komite Slove­ nije, športni klubi, zdravstvene ustano­ ve, podjetja in drugi. Imeli ste odmev­ no predstavitev na Rogli pred odhodom na igre, sprejel vas je tudi predsednik države Milan Kučan. Vemo pa tudi, da ste pred leti invalidi športniki imeli kar precej težav v zvezi z organizacijo dela. Letos naj bi bilo vse skupaj bolje orga­ nizirano. Ali pa morda to zveni po nače­ lu: Konec dober, vse dobro? Verjetno bi se kljub temu dalo še kaj izboljšati? Tudi letos smo se srečevali s pro­ blemom izvedbe - tako priprav kot tudi same udeležbe na paraolimpijskih igrah. Vendar se je letos naša Zveza za šport invalidov Slovenije organizira­ la po tržnih merilih, tako daje povabi­ la sponzorje, ki so nam zaupali, da bomo dosegli vrhunske rezultate. Upam, da se bo ta praksa nadaljevala in da bodo tudi državne institucije, ki so zadolžene za šport, prisluhnile in nam omogočile nemotene priprave ter nam naposled že dodelile status, kije nesporno povezan z vrhunskimi rezul­ tati. Na internetu je bila tudi čestitka pod­ ročnega ministra za šport dr. Lovra Šturma. Še posebej pa so me pritegni­ le besede, ki ste jih namenili sosedom in krajevni skupnosti. Od leta 1996 namreč živite na Velikem Mlačevem v novozgrajeni hiši. Kako se počutite med nami? Z družino smo se leta 1996 preselili na Veliko Mlačevo, kjer smo bili že na samem začetku toplo sprejeti. S sose­ di smo v dobrih odnosih in si po svojih močeh pomagamo pri vsakodnevnem življenju. Ob tej priložnosti bi se tudi zahvalil KS Mlačevo za prisrčen sprejem, hkrati pa tudi občini Grosuplje. Kako družina spremlja vaše delo in športna prizadevanja? Z velikim razumevanjem in podporo. Oba sinova Sašo in Jani mi velikokrat pomagata pri domačem fitnesu, pa tudi na samem stadionu, ko mi prinašata metalne rekvizite in mi tako olajšata trening. Žena Vesna skrbi za prehrano in masažo tako, da sem tekoče pripra­ vljen na dnevne napore. Lahko poveste še nekaj o sebi - o tistem človeku, ki ni toliko poznan v javnosti? Po naravi sem miren, strpen in opti­ mist ter sem zelo rad v veseli družbi. Držim se načela: Drugemu ne delaj ti­ stega, kar ne želiš sebi. Ljudem rad pomagam po svojih močeh, tako z do­ bro besedo kot z znanjem. Bi morda bralcem Grosupeljskih od­ mevov želeli dati še kakšno posebno sporočilo? Bralcem Grosupeljskih odmevov želim, da bi vsak prosti čas namenili psihofizič­ nim sposobnostim, ki so nujno potreb­ ne pri vsakodnevnih izzivih in stresih. Škoda bi bilo, da ne bi pobliže spoznali naše tako lepe okolice s sprehodi v na­ ravo in lahkim tekom. Vsem občanom in uredniškemu odboru pa tudi želim veliko zdravja, veselja in medsebojnega razu­ mevanja v prihajajočem letu. Jože Mi k lic Pooabljcni ste na prajnovan/c... Tik occ o jabrcgi, daj pobariti ob talini ali brugacni priložnosti! CfCram a?đfa in dani rejOM roctjr coftfićni uranjmoji poročni soufii ocnci oranjironjc burilo Abamičfoa 2 [290 (6rosupfjr (M.:78'7j>6lb, 041/691 431 Za Dos, oasc nuj&ra,jjr in oasc prijatffji*... Za Dsafio prifojnost, usuli pru^nift ... Za novoletni SREČNO smo vam pripravili veliko izbiro lepih novoletnih aranžmajev. Janez Roškar v družbi z evropskim in svetovni prvakom, Dancem Tomasom Bradlom. *s J J"\ J . ) J tel. 01/786-08-05 GSM 041/705-772 http: //www. sfs. si VELE prijeten nakup MLETA KAVA TABOR 100 g Vsilil?' "-Inu- —— ^ — • • PENEČE VINO SPUMANTE 0,75 ml 299,- KRAŠKI PRŠUT BK, kosi cena za kg 3.499,-FOITI Furtima in ostali il.n.o. Nudimo Vam: • Računovodske storitve in svetovanje • Računalniško svetovanje • Plastificiranje • Spiralne vezave Strokovnost, ažurnost, ugodne cene, zadovoljni poslovni partnerji Želimo Vam vesel Božič in srečno novo leto 2001 Naslov: ForTi Fortuna in Ootali d.n.o. Pod gozdom c. 11/11, SI - 1290 Grosuplje Tel.: (01) 786 25 03 VVeb: http:Wwww.forti.si Fax: (01) 786 25 03 e-mail: mail@forti.si ovinah družbe Vele d.d. E o Vesel m^^^&POlJf sodelavci in vodstvo Vele d.d. Cene veljajo od 14.12. do 27.12.2000 oziroma do prodaje zalog. Vse cene so v SIT z DDV r PARFUMERIJA ^ VAM PODARJA KUPON PRESENEČENJA! OB VSAKEM NAKUPU NAD 5.000 SIT, i VAM V MESECU DECEMBRU i PODARIMO KUPON V VREDNOSTI 500 SIT! KUPON LAHKO VNOVČITE OB PONOVNEM NAKUPU ENI IZMED NAŠIH POSLOVALNIC DO 31.12.2000 •KUPON NI ZAMENLJIV ZA DENAR Trgovine za pozorne! Prušnikova 79» Šentvidf teh: 512-57-23 Slovenska 24, Mengeš, teh: 723-64-60 \Adamičeva 24 h, Grosuplj lalniski komplet DH Vt in 11 JON iz uvoza (bide, školjka, umivalnik, noga za umivalnik Pri nakupu katerega koli od tek dveh kompletov vam pipo Nettuno krom art. O" ali 13 5 proizvajalca Pafoni za bide ali umivalnik podarimo. Ponudba velja do razprodaje zalog. Nudimo vam tudi veliko izbiro talne in stenske keramike, porcelanskih grezov po izredno ugodnih cenah. Ob slovesu iztekajočega leta želimo vsem občankam in občanom VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, v NOVO LETO, LETO 2001 pa stopimo po prijaznejši poti za vse nas. Kupcem se iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje in se še v naprej priporočamo. Hiiiii^rii. TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o. Gasilska c. 4, Grosuplje - tel.:061/764-068, tel/faks:061/764-067 fNMUM MM 9mmmm£rw STROPOV I-PREDELNE STENE PO SISTEMU kNAUf (Armstrong teh: 7S6-2Z-22 SKLAD RS ZA UUBITEUSKE KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, Ivančna Goricavas vabi v četrtek, 21. decembra 2000. ob 19. uri v avlo Osnovne šole Louis Adamič Grosuplje na celovečerni koncert APZ Tone Tomšič. Simbolična vstopnina bo 500,00 tolarjev. Če bi radi preživeli prazničen večer v naši drutbi, nas pokličite na: 7864 - 028 in 7869-070 Še veliko veselih dni v starem letu in srečno 2001! Hranilnica oo LON d.d. Kranj LONOV ZLATI DECEMBER PREDSTAVLJAMO ODLIČNO VARČEVALNO PONUDBO • RENT NO VARČEVANJE ZA \ AKNO IN NEOD\ ISNO PRIHODNOST • ZLATI LON DOLGOROČNO VARČEVANJE ZA ZLATNIK ZAUPANJA • VARČEVANJE PLUS I ARČE\ ANJE /A I AS I/HRAN NAMEN • ZANIMIVO DOLGOROČNO VARČEVANJE NAD 5, Z. IN 10 LET POTROŠNIŠKI, OBRTNIŠKI IN PODJETNIŠKI KREDITI TEKOČI RAČUNI (plačilna kartica Eurocard Master Card, čeki, bankomati, limiti) I lIRANU.NK I LAHKO PLAČ ITI VAŠE POLOŽNICE Z NAJMANJŠO PROVIZIJO IN KUPUJETE TER PRODAJATE TUJO VALUTO Želimo vesele praznike, mnogo osebne sreče in poslovnih uspehov v letu 2001 Poslovna enota MAGRO Grosuplje Kolodvorska 3 Telefon: 01/7X64 60(1 01/7X64 300 Faks: 06/7X61 71«