86. številka. Ljubljana, v petek 14. aprila 1905. XXXVIII. leto. fshaja TBxk dan zvečer, iiimSi ctdepe in praznike, ter vetya po pošti prejeman za avatro-ogrske dežel« za ▼■• leto tb K, sa pol leta 13 K, u četrt leta 6 K 60 h, »a en mesec t K 80 h. Za Ljubljeno ■ pošiljanjem na đom za vae sto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, sa en mesee 2 K. Kdor hodi tam ponj, plača aa vie leto 22 K, aa pol leta 11 K, sa četrt leta b K 60 h, za en meeeo 1 K 90 h. - Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnin*. — Na narocDe brca istodobne rpošujatve naročnine ie ne ozira. — Za oznanile ie plačuje od peterostopne petlt-vrate po 12 h, če te se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi saj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprevnlštvo je v Knaflovih ulicah it 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravništvo pa v pritličju. — UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativne stvari. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna'1 telefon it. 85. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Desetletnica velikega potresa. Danes pred desetimi leti, v noči od nedelje dne 14. na velikonočni ponedeljek dneJ5. aprila je zadela Ljubljano velika katastrofa. Zemlja se je tresla in je bobnela, stene bo pokale, sidovja so se podirala, hiše so se rušile. V mestu je zavladal nepopisen strah in trepet. In ko je na ve likonočni pondeljek začelo vzhajati pomladansko solnce, je obsevalo razvaline io nad vse zbegano, nad svojo usodo obupajoče prebivalstvo. Velika katastrofa je bila potrla ljubljansko prebivalstvo v toliki meri, da v prvih dnevih pravzaprav ni prišlo k zavesti. A čim se je zemlja pomirila, čim se je prvi strah polegel, so se zopet obudili življenjski instinkti. Ljudje bo začeli zopet mi sliti na prihodnost in kmalu so se z vso eceriijo lotili dela, da na razvalinah stare Ljubljane sezidajo novo mesto. To delo je izvršeno. Ljubljana je danes prenovljeno, lepo in nad vse simpatično mesto. Potres je danes skoro pozabljen; njegove posledice čutijo pravzaprav samo še tisti, katerim dela vračevanje potresnih posojil skrbi in preglavice. Zato pa je umestno, da se danes, ob desetletnici velikega potres*, ozremo nazaj in pogledamo, kako se je Ljubljana od tistega usodnega dneva do danes razvila. Ob času potresa je imela Ljub* ijana 1373 hiš. Po potresu 1. 1895. se je demoliralo 49 hiš, na novo sezidalo pa 5 hiš. Koncem leta je bilo 1329 hiš, a med njimi 61 praznih. Leta 1896. se je demoliralo 47 hiš, na novo sezidalo pa 10 hiš. Vsled inkorporacije Vodmata je to leto pri-rastlo 106 hiš, tako da jih je bilo koncem leta vseh skupaj 1398. Leta 1897. se je demoliralo 29 hiš, na novo sezidalo pa 52; koncem leta jih je bilo 1421. Leta 1898 se je demoliralo 14 hiš, na novo sezidalo pa 48; koncem leta jih je bilo 1455. Leta 1899. se je demoliralo 5 hiš, sezidalo pa 88; koncem leta jih je bilo 1538. Leta 1900. sta bili 2 hiši demolirani, novih pa je bilo sezidanih 49; koncem leta jih je bilo 1585 Leta 1901. sta bili demolirani 2 hiši, 24 jih je bilo na sezidanih; koncem leta je bilo 1607 hiš. Leta 1902. je bila demolirana 1 hiša, sezidanih pa 12, tako da jih je bilo ob koncu leta 1618. Leta 1903 je bila demolirana 1 hiša, na novo sezidanih pa 22; ob koncu leta jih je bilo 1639. Leta 1904. je bila demolirana 1 hiša, novozgrajenih pa 41; ob koncu leta je bilo 1679 hiš. Letos so bile sezidane doslej 3 hiše, in jih je sedaj vseh skupaj 1682, za 309 več, kakor dan potresa pred desetimi leti. Podreta se pa še letos Mavrjeva in Schiifrerjeva hiša pred frančiškansko cerkvijo. Kakor iz predstojećega pregleda razvidno, je bilo v Ljubljani od potresa do sedaj skupaj demoliranih 151 hiš. Od teh je: 124 hiš na istem prostoru že zopet na novo sezidanih: 9 hiš, katere so se drugod sezidale, ker stavbišča deloma niso bila več za nove hiše pripravna, delom* pa, ker so se ista drugače razdelila; 18 hiš, katere se sploh ne bodo več na istem prostoru zidale, ker so se dotična stavbišča porabila v regulacijske namene, t. j. za razširjanje oziroma odprtje novih cest in ulic. Novih hiš se je zgradilo skupaj v tej dobi 354. Izven teh hiš pa je sedaj še v surovem dograjenih in pokritih, a se ne popolnoma dovršenih 24 hiš. Število novozgrajenih hiš znaša torej skupaj 354 - 24 * 378 hiš. število vseh hiš pa 1682 -4- 24 = 1706. Javnih poslopij se je zgradilo med tem Časom skupaj 14. število privatnih novih hiš znaša torej 378 — 14 = 364. Razen navedenih novih zgradb se je v obstoječih hišah mnogo bistvenih prezidav in prizidav, kakor tudi mnogo poslopij v obrtne namene in raznih gospodarskih objek« tov deloma vsled potresa, deloma pa tudi vsled potrebne regulacije izvršilo oziroma zgradilo, ki so iz olepševalnih in prometnih, zlasti pa ii sanitarnih dzirov važnega pomena za mesto Ljubljano. Te prenaredbe znašajo nad 40% (odstotkov) vsega stavbnega gibanja v tej dobi. To je, če se vpošteva strahovita materijalna škoda, ki jo je provzročil potres, uprav velikanski napredek. Prenovljena Ljubljana priča o žilavosti in eneržiji ljubljanskega prebivalstva in ljubljanske občinske uprave in tega smo se danes spomnili z veseljem, ker to je jamstvo za prihod njo8t. Cveti in rasti, ti naša ljuba, lepa Ljubljana. Organizacija slovenskih književnikov in časnikarjev. VI Prva naloga društva slovenskih književnikov je, ustanoviti podporni in pokojninski zaklad. Društvo bo svoje člane, njih vdove in sirole podpiral > glasom § 3. društvenih pravil: 1. z neodplačljivimi denarnici podporami; 2. s posojili; 3 s stalnimi podporami iz pokojninskega zsklada. Neodplačljivo podporo bodo mogli dobiti člani samo v slučaju bolezni in rodbinskih nesreč, a le če nimajo od druge strani nobene podpore. Posojila bodo mogli dobiti člani le proti enakemu poroštvu, kakor se | dobe pri vsakem denarnem zavodu-Začasno pokojnino iz pokojninskega zaklada bodo dobivali člani, ki so prekoračili 50. leto starosti, le v slučaju, da so nezmožni za delo in vsak redni zaslužek ter uboini. Nezmožnost za delo mora biti zdravniški dokazana. Kdor dobiva is javnih ali drugih sredstev kako podporo ali je kako drugače preskrbljen, nima pravice do te začasne pokojnine. Začasna pokojnina se ustavi, čim dobi dotični član kako službo, ali postane sploh sposoben za delo, ali dobi kako drugo preskrbljenje. Stalno pokojnino dobi član, ki je prekoračil 60. leto starosti in je za redno delo nezmožen ter nima ne svojega premoženja, niti primerne podpore čd svojcev ali iz javnih sredstev ali od druge strani. Pokojnina se določi vedno po razmerju razpoložljivih sredstev. Kakor se vidi, so te določbe jako stroge. Društvo se je postavilo na stališče, da naj človek dela, dokler sploh more delati, in zato so te določbe dosti strožje, kakor pri Čeških, poljskih, nemških in francoskih društvih. Milejše pa so določbe glede podpore vdov in sirot. Društvo namreč sodi, da je za ubožne vdove in ubožne sirote treba najprej skrbeti, ker se vdove in sirote književnikov in časnikarjev težko preživljajo. Tudi danes živi nekaj takih vdov in sirot na Slovenskem, in kdor vidi njih nadvse žalostno usodo, silno bedo, v kateri žive, beraško eksistenco, ki jo imajo, temu mora srce krvaveti, in ne bo se čudil, da t s vdove in sirote preklinjajo tisto uro, ko se je rajni mož oziroma oče posvetil delovanju na književnem in časnikarskem polju. Društvo računa z naslednjimi dohodki: a) z ustanovninami po 200 K, ki jih bodo plačali ustanovniki; b) z vpisnino 2 K, ki jo bode plačal vsak pravi in podporni član; c) s članarino, ki je določena za časnikarje in pisatelje po poklicu na 12 K na leto, za časnikarje in pisatelje, ki imajo še druge stalne službe in vsled tega ne bodo dobivali podpor iz pokojninskega in podpornega zaklada na 6 K, in za podporne Člane na 4 K na leto; d) z darili, z volili in s čistimi dohodki javnih prireditev. Za tekoče potrebščine sme odbor po določbi § 24. društvenih pravil porabljati samo dohodke iz vpisnine in članarine, ves drugI denar ae mora naložiti kot društveni kapital. Tega kapitala se društvo sploh ne sme nikdar dotakniti, pač pa sme porabljati za podpore in pokojnine obresti. Društvo upa, da ustanovi na ta način tekom časa nedotakljiv kapital, ki bo dajal vsaj toliko obresti, da bodo slovenski književniki in časnikarji ter njih vdove in sirote zavarovani vsaj za silo. Vojna na Daljnem Vitokn. S pomorskega bojišča. »Daily Mail« poroča is Soerabaje, da se je bila pomorska bitka med ruskim in japonskim brodovjem; Ro-ždestvenski je navalil na japonsko ladjevje in potopil štiri japonske vojne ladje. Na borzi v New Torku pa se je širila vest, da so se Rusi in Japonci zgrabili ob obali otoka Jave in da so se admiralu Roždestvenskemu pote* pile tri ladje. Toda niti ena, niti druga teh vesti ni potrjena in najbrže je celo, da so vse vesti o pomorski bitki, ki bi se naj bila že izvršila, neresnične, zlasti ako se upošteva, da pravi celo amsterdamski »Handelsblad«, ki jo prvi prinesel poročilo o pomorski bitki, da se vest o spopadu ruskega in ja Ali je Primož Trubar upesnitve vreden junak * ali ne? Gospođu prof. dr. Tominšeku odgovarja A. ASkerc. (Dalje.) Dr. Valter Šmid piše v svoji znameniti monografiji o Dalmatinu (Mittei-lungen des Musealvereins fiir Krain, 1904), str. 74: „In diese Zeiten falit der Anfang der slovcniscben Literatur. Ihr Entstehen verdankt sie Primus Trubar. Nach anfangs sclnverfitlligen Ver-suehen bahnte er der neuen Qnelle ein Bett, in dem sie dahin fliessen solite ... Gewiss i s t Truber die g ew alti g er e Personlichkeit, in maneher Hineicht der Bahnbrecher einer neueren Zeit, aber mit vollem Recht darf man Dalmatin das Verdienst zugestehen, Trubers Lebenswerk zur Vollendung gebracht. .. zu haben . . Na str. 118. končava p. Šmid svojo monografijo, omenjajoč nastop protire formacije, s temi pomenljivimi besedami: »Man riistete schon den Brand, der an die Stosse der protestantisehen Biieher gelegt, die herrlichen Anfange einer vielverheissenden Literatur vernicbten solite." In g. dr. Šmid je Ordinis saneti Bene-dieti — pa se nič ni bal, pisati z navdušenjem o začetkih naše lite-ture . . . Dr. ©laser piše v svoji „Zgodovini slov. slovstva", str. 90. tako: „Protestantje so položili temelj slovenskemu slovstvu, književni strani, ki je glavni pogoj narodni omiki. Enake prikazni nahajamo tudi v duševnem razvitku drugih slovanskih narodov, na pr. Čehov. IIus je odločno naglašal, da se mora v narodnem jeziku pisati za narod ..." Dr. Gregor Krek piše v svoji „Slavische Anthologie" na str. 7. tako: „Das siegreiclie Dnrchbrechen der hei-misehen Sprache zu Literaturzwecken ist auf Rechnung der Reformation zu setzen. Wo und bci welchem Volke immer diese ibre religiosen Interessen zur Geltung bracbte, iiberall traten gleich-zeitig damit die Nationalsprachen in die Rechte von Literaturspracben. Das war denn aucb bei jenen slavisehen Volks-zweigen, die mit der Reformation iu Beriibning kamen, der Fali, a m a u s g e-sprocbenstenbei den Slovesen und Serben, bei denen mit dieaem Zeit- punkte die nationale Literatur eigentlich erst anhebt."* Evo, g. kritik, tako pišejo o naših reformatorjih možje, ki se jim pretaka po žilah gorka kri, ne pa limonada! Izpisal sem nekaj sodb raznih avtoritet tudi zato, ker prehajam zdaj h glavnemu našemu vprašanju, ki ga je stavil dr. Tominšek: Jeli Trubar sploh v reden, da se ga opeva ali u pesni? Jeli Trubar sploh heroj? Dr. Tominšek to taji, ker se ozira na svet z bibliografskega stališča. Mi pa poglejmo stvar nekoliko z višjega stališča! Avtoritete, ki pišejo o naši reformaciji in katerih sodbe sem navedel, pričajo, da je bilo reformacijsko gibanje v 16. stoletju za naš narod nekaj epo-halnega. Do globoČine se je bila vzvalovila duša našega ljudstva. Politične, socialne in verske razmere, v katerih je živelo nase ljudstvo v tisti dobi, so bile neznosne. Turški boji, kruti fevdalni sistem, ki je izkoriščal naše tlačane in pa demoralizacija v cerkvi, ki se ni brigala ne za duševni, ne za gmotni blagor našega ljudstva. Ves ta obupni položaj tik pred nastopom reformacije so opisali na podlagi pisanih arhivskih aktov razni zgodovi- narji in tudi g. dr. Tominšek je nemara že kdaj kaj Čital o tem. Reformacija se je bila Čisto po naravnih zakonih razvila iz razmer samih ue samo na Nemškem, nego tudi pri nas. Čim hujši je pritisk, tem večji je odpor. Glavni smoter vsakemu velikemu socialnemu gibanju je vselej bil in ostane: osvoboditev iz razmer, ki jih ljudska duša ne mara več prenašati. Tudi reformacija ni nič drugega ko elementarno hrepenenje po svobodi. Reformacija je imela v prvi vrsti pač verski značaj, ali, kdor ima kaj zgodovinskega duha, vidi, da je vera tukaj samo tista oblika, v kateri se je javljalo hrepenenje narodove duše po večji svobodi. Saj vendar vemo, da je „nova vera" imela za svoje privržence še razne posledice v političnem in socialnem oziru, in to pri ljudstvu kakor pri duhovnikih in vladarjih. Reformacija je bila revolucija duhov proti tiranom vesti, ki so imeli svoj glavni sedež v Rimu, ki je bil v tisti dobi vse drugo, samo ne krščanski v Jezusovem zmislu. Zgodovinski faktum je, da je bila reformacija prešinila ves naš narod. Ta faktum stoji pred nami. Dr. Tominšek ga ne more tajiti. In kdo je bil tisti 8piritus agens, ki je revolucijoniral naše ljudstvo v 16. stoletju? Kdo je prvi sprožil tisti velikanski duševni plaz, ki je bil zgrabil vse sloje po Slovenskem za ..novo vero?" Kdo je bil duša reformatorskemu gibanju, tistemu elementarnemu hrepenenju po svobodi? Primož Trubar! Trubar stoji sredi vsega tega gibanja do svoje smrti. Kar je Čehom Hus, Nemcem Luther, to je Slovencem Trubar. Trubar se sam prvi upre rimskemu jerobstvu ter razvije zastavo „evaugelijau, Čiste vere krščanske na podlagi biblije. Ta formula svobode je bila v tisti dobi naj-prikladnejša Človeškemu mišljenju. Slovenci so razumeli svojega poveljnika Trubarja in se trumoma zbirali pod njegovo zastavo. Ogromna večina Slovencev jc bila konec 16. veka protestantovska. To je zgodovinski faktum. In kakega sredstva se je poslulil Trubar, da se je mogel uspešno bojevati za svojo idejo evan-geljske cerkve in „ čistega evangelja?" Prijel jc za pero in začel prvi pisati v slovenskemljeziku. Tudi to je bilo nekaj povsem novega, epobalnega za naš narod — kar priznava celo gospod dr. Tominšek. (Dalje prih.) ponskega brodovja pri otokih Anam-bas ne potrjuje. Operacije admirala Roždestven-akega so Še slej kakor prej zavite v ziepredorno temo in neizvestnost, saj se niti tega ne ve, koliko ladij šteje njegovo brodovje in koliko od tth ladij je plulo mimo Singapora. Dasi je ruako brodovje že pred enim tednom pasiralo Singapore, vendar se o njem ničesar drugega ne ve, kakor da je šlo v Kitajsko morje, kje pa se sedaj nahaja, ali kam se je obrnilo, o tem pa ni nobenih zanesljivih vesti. Najbolj gotovo je, da je Rožde-stvenski plul nemudoma naprej in da se sedaj že nahaja kje v Tihem cke-anu na širokem morju, kjer je varen pred vsakimi japonskimi napadi. It Singapcra se namreč javlja, da je angleški parnik »Nubija« že 11. t. m. srečal rusko brodovje, obstoječe iz 43 ladij, 180 milj jugovzhodno od Saigona, ki je plulo ne proti Saigonu, marveč proti severovzhodu z očitnim namenom,med Formozo in filipinskim otokom Luconom čim preje dospeti v Tihi okean. Iz Londona se poroča: Admiral Togo hoče na vsak način prisiliti Ruse k odločilni bitki. Čim bo prišel pripraven trenotek za to, se bo japonsko brodovje pojavilo v bližini otoka Formoze. Vzbujene nade. »Kolnische Zeitung« poroča iz Petrograda: Dasi se tukaj nevarni položaj brodovja admirala Roždestven-skega ne prikriva, vendar vlada vsled nepričakovanega pojava ruskega brodovja v Kitajskem morju veliko navdušenje. Vsa javnost z nervozno napetostjo pričakuje vesti z morskega bojišča. V vseh krogih se sedaj znova vzbuja preje že pokopana nada, da se admiralu Roždestvenskemu, ki je Bedaj junsk dn©7a in čigar ime je v tem trenotku v vseh ustih, posreči izvojevati na morju sijajno zmago. Časopisi pa izjavljajo, da se je Rusija odločila, nadaljevati vojno, ako je treba, tudi več let. Na borzi v Tokiju padajo kurzi. »Daily Telegraphu« se brzojavlja iz Tekija: Vsled nepričakovanega po java ruskega brodovja v Kitajskem morju je nastala v sredo na tukajšnji borzi siina panika in kurzi so jeli rapidno padati. Z ozirom na to je bilo tukaj sklicano posvetovanje vseh odličnejših japonskih državnikov, da bi se našli pripomočki, ki bi preprečili nadaljno padanja kurzov na tokijski borzi. Tega posvetovanja so se udeležili ministrski predsednik grof Kat sura, vojni minister Teranči in vsi ministrski sekoijski načelniki. Zgradba novega ruskega brodovja. »Le Journal« poroča iz Petrograda, da je ruska vlada določila za zgradbo novih vojnih ladij 750 milijonov rubljev. Zgradi se 10 oklopnic s 17.000 tonami, 12 oklopnih križark s 14.000 tonami, 12 oklopnih križark z 8000 tonami, 15 križark z 3000 tonami, 50 torpednih rušiloev s 350 tonami, ena torpedna križarka s 4000 tonami in večje število torpedovk, topničark in podvodnih čolnov. Večina teh ladij se naroči v inozemstvu. „Srce njegovo ie mlado in silno." Z ozirom na nepričakovani pojav ruskega brodovja na bojišču piše londonski »Standard«: Mi nismo verovali, da bi se admiralu Roždestvenskemu posrečilo privesti svoje brodovje, to zadnje upanje Rusije, na bojišče; sedaj priznavamo svojo zmoto. Ruski admiral je izvel svojo operacijo polagoma, a uspešno. Srce njegovo je mlado in silno. Mi ga pozdravljamo s čuvstvom spoštovanja, ki ga zaslužuje v polni meri njegov moški nastop. Siično pišejo tudi vsi drugi angleški listi. Mornariški kritik »D. Newsa« zatrjuje, da so Japonci izgubili pred Port Arturjem dve o k 1 o p n i c i in da niso mogli na ostalih ladjah nadomestiti že neporabnih težkih topov c novimi. Ostala arteljerija na japonskih ladjah je po njegovem mnenju takisto slaba. Zato je skoro gotovo, da si Ro žd est v e n s k i izvojuje zmago na morju. V tem slučaju pa Japonski ne bo več mogoče nadaljevati vojne. Iz Mandžurije. General Linevič je 12. t m. poslal telo poročilo: Na levem krilu je 8. t. m. sovražnik, ojačen s Hun-guzi, potisnil eno izmed naših konjeniških predstraft pri Hanaganu proti Nanzantencu. Nato se je vnel ljut boj, v katerem so bili Japonci prisiljeni, se umakniti iz Nanzantenca, nakar bo naši voji zasedli to vas. Kasneje je naša artiljerija jela obstreljevati v japonskih rokah se nahajajoče seio Nanhenoi, ki je po enotirnem boju prešlo v naše roke. Izpred Vladivostoka. Iz Tokija se poroča: Kakor se čuje, imajo Rusi v Vladivostoku š e s t podvodnih čolnov, s katerimi marljivo manevrirajo, čolni bo raznih tipov in so bili zgrajeni na Francoskem, Angleškem in v Ameriki. Japonica fides. Iz Vašingtona se poroča: Vlada v New-Yorku je obelodanila akte, iz katerih je razvidno, da je Japonska ameriškemu poslaniku, Grisconu, 6 februarja 1904 sporočila, da ne bode preje začela sovražnosti proti Rusiji, dokler ne bo napovedana vojna. V poročilu z istega dne je Griscon brzojavil v New-York, da mu je japonski minister zunanjih zadev naznanil, da so se prekinile diplomatske zveze z Rusijo, a mu obenem zagotovil, da se vojna ne napove preje, dokler ruski poslanik ne odpotuje iz Tokija. Pred napovedjo vojne pa se ne bodo pričele sovražnosti. — A kako je bilo v resnici? Parlamentarni položaj. Dunaj, 13. aprila. Kakor znano, se skliče drživni zbor šele 3. maja. Seje bodeta najbrže zopet samo dve v tednu, ker bo proračunski odsek nadaljeval razpravo o državnem proračunu, da jo dovrši do srede maja. Dne 18. maja se skiičeta češki in nižjeavstrijski deželni zbor na kratko zasedanje, potem pa bo zopet zboroval državni zbor pozno v poletje, ker mora razen državnega proračuna spraviti pod streho tudi carinski tarif. — Glede češkega deželnega zbora upajo v političnih krogih, da bodo Nemci izločili obstrukcijo pri proračunskem provizoriju in predlogi glede podpor. Kriza na Ogrskem Budapešta, 13 aprila. Po današnji burni seji so ostali p sianci opozicije še dolgo skupaj ter sklenili med drugim, da predlagajo v državnem zboru, naj se iz predsedniške dvorane odstrani slika bivšega predsednika Perszela, ki je zi svojo hlapčevsko uslugo napram Tiszovi vladi dobil povišano pokojnino. Budapešta, 13. aprila. Zvečer je imela neodvisna stranka sejo, v v kateri se je sklenilo, da se vlada pozove, naj predloži vse akte, ki se tičejo Perczela, da se na podlagi teh aktov napravi kazenska ovadba zoper vlado. Nadalje se je predlagalo, naj tudi ogrski parlament izvoli odsek, da pripravi potrebno sa gospodarsko ločitev od Avstrije. S tem nasvetom se bo najprej bavil vodilni odbor združene opozicije. Budapešta, 13. aprila. I'os1. Kossuth je priobčil v »Magvar Orszsgu« članek, v katerem priporoča, naj bi parlament čim hitreje izvolil najvažnejše odseke, predvsem odsek za določitev samostojnega ogrskega carinskega tarifa. Kossuth izjavlja, da je Ogrska pripravljena, stopiti pred Avstrijo z ugodnimi in sprejemljivimi pogoji glede ureditve gospodarskega razmerja. Misel na carinsko vojsko se more roditi le v glavi blaznega. Avstriji, s katero je bila Ogrska toliko časa zvezana in ki ima skupnega vladarja z Ogrsko, je treba dati mnogo ugodneje pogoje kakor vsem drugim državam. Avstriji je treba nuditi mnogo ugodnejše pogoje kakor n. pr. Nemčiji, a za predmete, ki se na Ogrskem še ne proizvajajo, je treba Avstriji dovoliti popolno carinsko prostost. Dogodki na Balkanu. Carigrad, 12. aprila. Konzuli evropskih velesil so preiskali, kake posledice je imel napad grških vsta-šev na Bolgare pri Zagoričanih. Dognali bo, da je nad 200 Grkov napadlo Zagoričane. Pomorili bo 60 Bolgarov, med njimi tudi žene in otroke; zažgali so 20 hiš. Carigrad, 13. aprila. Avstrijski civilni agent pl. Mtiller naznanja, da hoče odstopiti, ker se reformna akcija nikamor ne premakne Ur ni izključeno, da izbruhne po Veliki noči velika vstaj a. Belgrad, 13. aprila. Položaj se zopet poostruje. Kralju se namreč zde cene za nove topove previsoke ter je proti sklepom artiljerijske komisije. Bati se je, da celo ministrstvo odstopi. Državno posojilo se najbrže ne sklene pred jesenjo. Sofija, 15. aprila. Med Srbijo in Bolgarijo je stari prepir zaradi meje, vsled česar se sploh niso mogli med tema slovanskima sosedoma doseči odkrito prijateljski od-nošaji. Mejo je namreč tvoril levi breg reke Timoka, tako da je bila reka takorekoč le Bolgarske, ki je edina tudi imela pravico ribarjenja v njej. Sedaj se pogaja posebna komisija za to, da se določi državna meja po globeli reke, tako da bi imela vsaka dežela svoje bregove z enakimi pravicami do vode. In tako sporazumljenje se skoraj gotovo tudi doseže. Belgrad, 13 aprila. Kot nov albanski pretendent je nastopil knez Gbika, ki je sporazumi jen z albansko revolucijsko propagando, a pridobil bi si rad tudi srbske in bolgarske vstaše ter je v ta namen nastopil agitacijsko potovanje preko Rima, Cetinja, v Belgrad in Sofijo. Macedonski Slovani pa nočejo nič posebno zaupati albanskemu magnatu. Sofija, 12. aprila. Pri Livadiji (blizu Gevgelija) je bila bitka med turškimi vojaki in četo 20 vstašev pod vodstvom Ivana Gevgeljskega. Boj je trajal deset ur, dokler niso popadali vsi vstaši z načelnikom vred. Izmed turških vojakov jih je padlo osem, deset pa jih je bilo ranjenih. Turki so zaplenili več pu-šek, streljiva in bomb. Nemiri na Ruskem. Varšava, 13. aprila. Pretočeni ponedeljek je bil v nekem gozdu blizu Varšave velik socialističen sestanek, na katerem se je sklenilo, nadaljevati revolucijsko propagando. Glede 1. maja se bodo poljski socia listi vedli po sklepih petrogradskega odbora. Varšava, 13. aprila. Državna tovarna za patrone in velik nabiralnik nafte pri Tuli sta včeraj zgorela. Požar p- m-mm za vojno upravo hud udarec. Petrograd,13. aprila. Cerkvena reforma se zopet odgodi. Obnovitev patrijarhata se je pač prinoipijalno sklenila, a izvršitev baje sedaj ni mogoča. Govori se, da ie odgoditev v zvezi s tem, ker so staroveroi ponudili vladi za vojne namene eno milijardo brezobrestnega posojila. Biskup Jos.Jur. Stross-mayer f. Strossmayerjeva glava. Zdravniki, ki so raztelesili pokojnika v svrbo balzamiranja, se niso mogli dovoli načuditi nenavadni konstrukciji pokojnikove glave. Lobanja je bila povsodi po centimeter debela, vsled česar se tudi možgani niso mogli svobodno razširiti. Pod čelno kostjo med očesoma so našli izrastek, ki je bil debelejši od kurjega jajca in ki je seveda pritiskal na možgane. Strossmaver je zadnja leta večkrat pokazal na svoje čelo z besedami: »Tukaj se godi neka sprememba.« Icrastek so poslali v nadaljno preiskavo na Dunaj. Strossmaverjev spomenik. Iimed občinskih zastopov so do volili prispevke: Bjelovar 100 kron Spljet 1000 K, Samobor 50 K. Mesto venca so darovali posamezniki Že nad 1000 K. Tudi v Oseku postavijo ve likemu pokojniku dostojen spomenik ter se porabi v ta namen v prvi vrsti tistih 6000 K, ki ho bile nabrane za spominsko kolajno, ki ni bila izgo-tovljena pred Strossmaverjevo smrtjo. Sožalnice. Brzojavnih sožalnio še noče hiti konec Pomnožena pošta v Djakovo ima noč in dan polne roke poslov. Icmed slovenskih društev so brzoia-vila prva: Ljutomerski »Sokol«, »Čitalnica v Celju«, politično društvo »Edinost«, tržaška čitalnica in tržaški »Sokol«. — V imenu bolgarske vlade je poslal sožalnico minister dr. SiŠ-m a n o v. Brošura o Strossmaverju. Društvo hrvatskih književnikov je izdalo v 10000 izvodih brošuro »Josip Juraj Strossmaver«. Spisal je knjižico dr. Sur min ter je dohodek iz skupila namenjen Strossmaverje-vemu spomeniku. Ker je cena knji-ž ci samo 20 vin., priti bi morala tudi med Slovence. Dnevne vesti. V Ljubljani, 14.°aprila. — Osebne Testi. Finančni minister je imenoval geometrom drugega reda Alfonza viteza pl. Gspana v Krškem in Matevža Čeprniča v Trebnjem geometrom prvega reda v desetem činovnem razredu. — Ljubljanske obč. volitve. Z današnjo volitvijo iz I. razreda so se zaključile letošnje dopolnilne volitve v obč. svet ljubljanski. Boja v tem razredu ni bilo. Izvoljena sta bila kandidata narodno-napredne stranke, in sicer je dobil g. dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški 125, g.Fran Goršepa 131 glasov. Dalje sta dobila gg. dr. Gre gor i Č 9 in Mejač 2 glasa. Volitve so torej pri kraju, a imele bodo bržčas še nekak epilog. Konstatiralo se je namreč, da so nekateri Žganjel.ubi merostarji po večkrat glasovali za nasprotne kandidate in da je neki Rupreht kar očitno pooblastila falsifisiral. Ker je to vladni komisar že med volitvijo dognal, zna še priti do kake sodne obravnave in obsodbe. — Pri jezuvitih t Ljubljani so od 10.—14. t. m. duhovni govori za gospe in gospodične v nemškem jeziku. Mi se za to nismo nič zmenili. Danes pa smo prejeli od neke strani dopisnico, kjer beremo, da se konci teh duhovnih govorov pri izhodu s krožnikom pob:rs denar. Ako je to res, potem moramo ta način beračenja odločno grajati, ker do kazuje, da ima farška bisaga grozovit požiralnik, ki se ne napolni nikdar in porabi vsako najmanjšo priložnost, da spravlja iz ljudi denar. — Jeseniške novice. V ponedeljek, dne 10. t. m. je priobčil »Slovenec« notico, v ktteri se našega gosp. o. kr. višjega poštarja Alojzija Sebreva na prozoren način med vrstami dolži kršenja uradne tajnosti. Trdi namreč, da je le na ta način mogel izvedeti »Slovenski Narod« o izvestnih brzojavkah in dopisih, katere je pošiljal baje župnik Zabukoveo na »Slovenca«. Cela notica ima prozoren namen, denuncirati g. višjega poštarja navzgoraj in izpodkopavati v ljudstvu zaupanje v našo pošto. Obre-kovani g. višji poštar je pooblastil vsled tega svojega pravnega zastop nika, da vloži radi tega infamnega žaljenja njegove uradne časti tožbo na c. kr. deželno kot porotno sodišče v Ljubljani. To je pravi odgovor! — Pravosodje — kakor pri Kanibalih. Evropske države, ki imajo v Afriki kolonije, so tam vpeljale jako su-marično jastico. Za zamorca so vešala, če je že kriv ali če ni kriv. Sodnik ne razume zamorca, zamorec ne razume sodnika — a .sodi se vseeno. V koliko se od tega kanibalskega pravosodja razločuje avstrijsko pravosodje, to pojasnjuje naslednji dogodek. Kakor smo že poročali, je okrožno sodišče v Rovinju minoli teden obsodilo štiri kmete nasmrt. Grozna je ta obsodba, a še grožuejsa je, če pomislimo, ob kakih razmerah seje izrekla ta smrtna obsodba. Obtoženci in priče so govorili na razpravi izključno hrvatski. Sodnemu dvoru pa je vzlic temu veletehtnemu dejstvu predsedoval človek, ki lomi z vso muko kako hrvatsko besedo, ki to- g ej ni znal jezika obtožencev in prič! Istotako je bila porotna klop sestavljena izključno iz mož, ki so znali samo italijanski, ki torej tudi niso umeli obtožencev! Nalogo posredovatelja med obtoženci in pričami na eni, in sodnim dvorom in porotniki na drugi strani je vršil neki — sodar, ki se ni nikdar učil ne italijanski ne hrvatski in si je le v praksi pridobil neko znanje obeh jezikov. Pa kakšno! Takega gotovo ne, da bi zadoščalo za hitro ia obenem točno tolmačenje v italijanskem jeziku, kar so ljudje govorili hrvatski. Slednjič so tudi govorniki in — državni pravd-nik govorili izključno italijanski. Usodno dejstvo je torej, da niso obtoženci in poznejši obsojenci na smrt umeli niti ene besede tega, kar so gospodje govorili med seboj! In na pod-lagi razprave, izvršene ob takih okol-nostih, so bile štiri osebe obsojene na smrt! — Odlikovanje. Slovenec Ferdinand Vodušek, ki je služil v francoski legiji tujcev v Al-geriji in je sedaj podkanonir v 4. trdnjavskem artilerijskem polku, je dobil dovoljenje, da sme nositi fran cosko kolonjaisko kolajno z agraf? »Sahara«. — Občni zbor dramatičnega društva se vrši, kakor že objavljeno, jutri v soboto 15. aprila ob 8 uri zvečer v rastavracijsk,h prostorih »Narodnega doma«. Opozarjamo tem potom še enkrat p. n. občinstvo, ki se zanima za razvoj slovenskega gledališča, da se v obilni meri udeleži tega občnega zbora. — „Pevec slovenski re-formace". Pod tem naslovom pri našajo praške »Besed y času« krasno oceno Aškerčevega »Trubarja«. Ocen j je spisal ugledni češki kritik iu pisateli dr. O \Vagncr. — »Uradniško stavbno društvo." Predsedstvo »Ur*d. škega stavbnega društva* jo račun«* nameravanega društva sklenilo, iu ker so bili delež', kolikor jih je blo vplačanih že aprila t. 1., vrnjeni, se sedaj vrne š« vstopnina v znižanem znesku 15 K in se od danes zaaa prej izplačajo pri »Splošnem kreditnem društvu« na vs^kteri zahtev. Obžalovati je le, da se društvo zaradi preskromno udeležitve ni zamoglo oživotariti. — Poučni izlet »Prosvete1 v mestno elektrarno se vrš jutri zvečer ob 7 uri. Ieletriki na] se zbero do srdm^ ure pred mestno eleatrarno. Ustne ali pismene prijave sprejema odbor »Prosvete« v »Narodnem domo« do jutri opoldne. — Razpis častnih nagrad. Na naš zadnji razpis časenih nagrad sta se odzvala le dva pisatelja in ena pisateljica. Ker pa ocenjevalci luđi to pot niso odobrili nohtnega doooslanega spisa, razpisuje podpisano vedsteo v tretjič dve Častni nagradi po 100 in 60 K zu dva najboljša mladinska spisa, obsegajoča najmanj 3 tiskovne pole. Spisa morata biti izvirna in primerna otroškemu duhu. Rokopisi naj se pošljejo predsedništvu »Zaveze« do 15. julij i t. 1. Pisatelji naj ss ne podpišejo na svoj rokopis, temveč naj * priložijo svoja imena v zaprtem ovitku, na katerem bedi zabeležen naslov do i.čnega spis*.. Sp*sa bodo ocenjevali posebni ocenjevalci. Ocenjena spisa bodeta last »Zaveze« in izideta ko, III. in IV. zvezek »Mladinske knjižice«. Vodstvo »Zaveze a?str. jugoslovanskih učiteljskih društev« V Ljubljani, dne 9. aprila 1905 Predsednik: L Jelene. Tajnik: Dr, g. Č es n i k. — Javna vinska poku*-nja. — Pri jutrišnji, od 7. do 9. ure zvečer vršeči se javni vinski po-kušnji, b) dobiti poleg več drugih, deloma novt dcslih vinskih vzoroev, tudi dolenjski sekt gosp» K. Wu t a oh e r iz Brezovice pri Št Jerneju. Na Željo se bodo dajali naslovi Še drugih vinskih produoentov, ki imajo večje ali manjše množine vina na* prodaj. — Kipci slovenskih pesnikov, ki jih je izdal trgoveo B a -novec, se dobe sedaj tudi gatva-noplastiČnim potom prevlečeni. Izvršil je to delo g. Josip Berdajs. — Galvanotehnik in pasar v Spodnji Šiški pri Ljubljani (Kolodvorska cesta št. 200) — ki i ustanovil prvi zavod te stroke na Kranjskem. Izdeluje posnetje kipcev in drugih predmetov po vzorcih načrtih, pomnoŽuje umetniške prod' mete. Galvanoplastično prevlečen,«* predmetov iz kovine, lesa, mavci, usnja in cvetlic. — Uboj. 24. februarja t. 1. je vstopil Ivan StruŽnik z Visckeg*, polit, okraj Kranj, v službo Žagarja in gostilničarja Jožefa ušteršiča v Semčioi, vsled Čtsar ga je začel l*-gar Anton Knapič sovražiti, ker se je tudi on poganjal za to službo. 5 m. m. je nil Knapič s posestnikom Jakobom Kodrom in njegovim hlapcem Francetom Bargantom v Sli« štčršičevi gostilni. Knapič ju je pregovoril, da sta mu obljubila, da pomagata Stružnika do dobra premlatiti. Koder je posodil Bergantu nož vsi trije so šli v hlev, kjer je bil S-ružnik. Bergant mu je zasadil par-krat nož v prsi, da se je Stružnik zgrudil in izdihnil. — Od Sv« Petra pri Novem mestu se nam piše: Terezija Gn-£ar bi se imela pred okrajnim sodiščem novomeškim zagovarjati radi razžaljenja časti. Povabilo je dobila na ime Marija GriČar, zato je je pustila ležati in ni šla na razpravo. Bila je kontumaoirana in obsojena na 14 dni zapora. Ko je zvedela, da je ona bila povabljena in obsojena, šla je k Bodniku in ga opozorila na pomoto povabila ter prosila za novo obravnavo, kar ji je bilo pa odbito, nasprotno pa zaukazano, da mora kazen tskoj nastopiti. Ko je mož obsojenke prišel prosit, naj bi se s ksznijo nekoliko počakalo, ker pričakuje žena vsak čas poroda, ni sod-nik tega dovolil, ampak je morala žena takoj v ječo. Osem ur pred restano kaznijo je porodila žena v caporu dečkp. Prosila je zdaj sodnika, da sme ostati par dni v zaporu. A ne • Takoj mora oditi in otroka se mora takoj krstiti. Mati otrokov* se je zadnjemu ukazu protivila, češ, da ima doma naprošene botre. Tudi g. proSt je hotel na vsak način, da sa otrok krsti v Novem mestu. K sreči je p? sel pred sodišče mož z vozom po ženo in odpeljal v domači kraj ženo in otroka, katerega so krstili v ačem kraju. Tukajšnji kmetje tro kriti kujejo postopanje napram otročniei in se vprašujejo, če so res tako hude postave za ženske, ki so v takem stanu, kakoršen je ravno opisani položaj. T. — izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. 16ietni Janez Vrbič iz Gorenje vasi pri Šmarjeti in France Gregorčič sta na pustni dan neko našemljeno staro devico iz Radulj na roki težko poškodovala. Zato sta dobila vsak 4 mesece ječe s 4 posti in 4 trdimi .ežišči, plačala bosta pa 200 K za bolečine in 39 za odšii zaslužek. — Miloš Ladkovič je iz Samobora vtihotapil presičs. Dobil je 5 dni zaporu, pa prešiča so mu konfiscirali. — Zevnik Janez st., Zevnik Janez ml. in Zevnik Ana so pomagali, da je šel Jože Zevnik na ime svojega brsta Janeza v Amariko. Stara dva Bta mu dala denar, brat pa potni list. Obsojeni so bili vsi trije vsak na 7 dni zapora in 10 kron denarne kasni — Usnjer Nikolaj G:rnik je ččz glavo zadolžen odšal v Ameriko. Akor&vno je bile njegovi ženi Mariji ?nano, da znašajo pasiva 35 000 K, naznanila tega sodišču, ampak naprej vodila trgovino in gazila vedno bolj v dolgove. Ker je sokrive, da bo nekateri upniki bili oškodovani, bila je obsojena na 7 dni strogega zapora z 1 postom. — Milan Magrl iz Vrbovca na Hrvatskem jo ukradel svojemu stricu Antonu Ma-grlu v Krškem iz zaprte omare obleko, svojemu nezakonskemu očetu Petru Vidiču, župniku na Kolu na Hrvatskem pa 55 K denarja, hlače, harmoniko in palico. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe in 3 poste. — Janez Kaetelio je oškodoval svoje upnike b tem, da je na svojem sicer ?5dolžanem posestvu posekal Badno drevje, podrl kozolec pod in svinjake in iz go?.da izsekal veo hosto. Dobil ja 14 doi zapora z dvema postoma. — Miha Zaman in Anton Zaman sta v družbi Zalokarja poškodovala An iona Simocčiča z nožem po rokah n s kolom po glavi. Ker je Simon čič »šmiral« z Zimanovo sestro, ta ga grdo gledala in nekoč iz gostilne grede obdelala, da so ga nezavestnega prenesli v bližnjo gostilno. Oba Zimana sta bila obsojena na 3 mesece ječe in povrnitev stroškov. — Tečaj za vrtnarstvo, oziroma pouk o pridelovanju in po iabi razne koristne zelenjadi bo na deželni kmetijski šoli v Mariboru od 11. do 14. maja. Sprejme se 30 obiskovalcev. — Požar. It V*nice se nam piše: V bližnji vasi Perudina je dn* 10. aprila nastal ogenj pri posestniku JurŠiniču. Kako je nastal ogenj, še ni znano. Pogoreli sta dve hiši z vsem gospodarskim poslopjem. Škode je čez 8000 kron. Ko bi ne bila prišla požarna bramba še o pravem času, vpelil bi bil ogenj vso s slamo pokrito vas. Dve hrizgalni sta nepretrgoma delali od 6. ure popoldne do 11. ure zvečer. Občinska pot na Pe-rudino pa je tako slaba, da je orodje čomaj tri pare konj izvleklo iz blata. Će ravno je vas od Vinice oddaljena 3 km in pot slaba, je orodje prišlo v teku četrt ure k požaru. Viniškim cgnjegascem vsa čast. — Semenj bode dne 15. aprila t 1. v Škccj nu na Dolenjskem. — Nesreča na železnici. Na kolodvoru v Trbižu je pri pre mikanju prišel železniški uslužbenec Prtšern med stroj in voz ter mu je bila leva notra večkrat prelomljena. — Uspehi ponemeevalnih sol na Štajerskem. V Št 11 ju v Slovenskih goricah na Sp. Štajerskem je bila pred kratkim zapuščinska razprava. Otroci bi se imeli podpisati. Starejši sin še je podpisal, ker je obiskoval slovensko šolo, mlajša dva pa, ki sta obiskovala nemško, nista znala svojega imena podpisati. Lep uspeh! Pri tem so pa otroci ponemčevalnih šol sirovi in popačeni in se za vsak nič stepo, da teče kri. Otrokom se vceplja sovraštvo do njihovega rodu in ni mogoče potem, da bi bili kaj vredni. Pravi sadovi takih šol se bodo pa pokazali še le v poznejših letih! — Sedem požarov je v zadnjih dneh divjalo na Spodnjem Štajerskem. Pogorelo je povsod vse do tal. Največji je bil pač v ŠeŠčah, o katerem smo poročali, da je vpepelil 46 gospodarskih poslopij. — Koroška kmetijska družba in Slovenci. Kakor pri nas na Kranjskem, tako imajo tudi na Koroškem kmetijsko družbo, ki je ustanovljena za celo deželo in ujena skrb mora biti, da nepristransko podpira kmetsko prebivalstvo v deželi. Koroška kmetijska družba pa ne dela tako. Ona ima vedno in povsod dvojno mero: za Nemce večjo, za Slovence manjšo. Nemškega kmeta podpira v poljedelstvu, sadjereji in živinoreji z vsemi svojimi močmi, med tem ko vrž» slovenskemu kmetovalcu le tu pa tam kako mrvico svoje milosti. Za Nemce ima kmetijska družba več potovalnih učiteljev, za Slovence pa samo enega. Za tega dobi družba od poljedelskega ministrstva letnih 2000 K, a učitelj dobi le — 600 K, ostalih 1400 K pa se porabi za nemškega potovalnega učitelja! Tudi časopis „Mittheihingen" izdaja družba, a ta je ves nemški. Slovenski kmet plačuje sicer letne 4 K, kar je pa vendar preveč za zavijanje s tem listom, ker za drugo ga kmet ne more porabiti. In vendar bi kmetijska družba ne smela delati nobenega razločka med Nemci in Slovenci. — Potrjene volitve. Občinske volitve v Medgorjah na Koroškem, kjer so v dveh razredih zmagali nem-Čurji, so vzlic slovenski pritožbi potrjene. Tako bi bila ta dosedaj slovenska občina za tri leta izročena v roke najhujšim sovražnikom slovenskega prebivalstva. Slovenci se pritožijo na upravuo sodišče. — Za župana v Pulju je izvoljen notar dr Slanic h. — Avstro'ogrska banka 8e ie presehia v svojo lastno palačo v Kufcfljevih ulicah št. 5 poleg »Narodne T:skarne« in posluje sedaj tam. — Traberjev panoptikum pride v Ljubljano, ter te nastani v Latterm»KOvem drevoredu. Koliba bode zavzemala 500 kvadratnin metrov prostora. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1.) Antun Žjjavec, čevljarski pomočnik, xn Jože Tratnik, hlapec oba h Dobračevega, Bta neki večer pred Kamniškovo gostilno v Novi vasi Tomaža Oblak?, posestnika iz Žirov, b poleni pretepla ter mu prizadejala težke okvare. Vzrok, d je prišlo do tepeža, je bil Oblav saro, ker je v dotičai gostilni o pi liki praznovanja županovega godu postal navzočim tako nadležen, da bo ga morali postaviti pred duri. Krivcn Oblakovega poškodovanja pa sta bila obsojena vs^k na 6 te-lnov ječe. — 2) Matevž Vrhove, 18 let stari hlapec iz Zaklane?, ki je bil že dvakrat zaradi tatvine kaznovan, je porabil pril ko, da je med tem, ko je šel njegov gospodar Ignacij Umek iz Blatne Brezovice po svojih opravkih z doma, vzel temu iz predala 20 K gotovine. Gospodar je pri svojem povratku teknj taivino zapazil. Obdolžence, ki dejanja ne taji, je bil na 3 mesece težke ječe obsojen. — 3.) Jernej Stermša, pctivalec tvrdke Singer & Ccmp za stroje, je prodal Ivani Kovač, šivilji v Borovnici šivalni stroj, za katerega je prejel od nje 179 K 20 h. Od tega je poslal tvrdki 10 K kot predpiačo, drugo je zase prdrž?! in porabil. G iljufiji se je prišlo na sled, ko so odjemalko šivalnega stroja terjali za ostalo kupnino in je ta obdolženčevo potrdilo h popolnim poplačanjem predložila. Strniša je til na 6 tednov ječe ob sojen. — Sumljiv Lah. O tozadevni včerajšnji notici rsJsmo bili z&dosiuo infcjmovani in nam je zadevo šele danes mogoče natančno pojasniti. Dne 10. t. m. je vstopil v St. Petru v kupe 11. razreda neki finančni komisar s finančnim nadpaznifcoro. V kupeju sta našla »peČega in sezutega nekega tujca, ki se je pri njunem vstopu zbudil Komisar ga je jel izpraševati, kdo je itd. Ta mu je pravil, da je ifcški podanik in da gro kupovat na Ogrsko za nekega g h konje. V po- govoru je tujec zabredel v taka protislovja, da ga je komisar izročil orožniŠtvu radi suma vohunstva. Tujec je potem rekel, da se piše Ma-gnani, da je posestnik več hiš v Italiji, in da gre konje kupovat za svo iega brata in da je brez izkazov. Postojnsko okrajno sodišče ga je izročilo ljubljanskemu deželnemu so dišču. To bi ga v slučaju dokazov vohunstva oddalo vojnemu sodišču. Ker se mu pa tega menda ne da dokazati, bode Magnani šel kmalu zopet lahko »kupovat konje«. Denarja ni imel pri sebi 600, ampak 5752 K. — Dezerterjev robinzo-nižem. V Luzernu so prijeli nekega dozdevnega Egidija Grabnerja, roje nega 14 avgusta 1878 v E maohu na Zgornjem Štajerskem, ker ni imel nikakih potnih izkazov. Grabner je izpovedal, da je bil leta 1902 kaznovan pri tukajšnjem o in kr. garnizij-skem sodišču zaradi zanemarjanja Blužbe v 6mesečno ječo. Dne 30 julija 1903 pa je pobegnil od 7. atot-nije tukajšnjega c. in kr. pešpolka. Ta čas se je klatil deloma kot postopač, deloma pa je tudi delal v Nemčiji, Italiji in na Bavarskem pod imenom Jožef Kaltern in KdUner. Končno ga je usoda prignala v Švico, kjer so ga tamošnji »Land agri« pri- 'jeli in djali pod ključ. Grabner je najbrže pravi, toda oblasti le Še iščejo informacije o njegovi identiteti. — Tri „nočne ptice11 je prijela danes ponoči policija, ki so stikale brez dela in jela p 3 mestu. E la umed njih ima tuii za Ljubljano prepovedan povratak. 441etno Marijo GlaviČevo iz Rudnika so včeraj popoldne našli otrooi na Vodovodni cesti v takem položaju, da so potem odraščeni poslali po stražnika, da je napravil konec s tem, da jo je od vedel v »špehovko«, sicer bi jo bilo občinstvo kar iinčalo. § 516 kaz. zak. pravi, da kdor javno žali sramežljivost, se obsodi od 8 dni do 6 mesecev. GiaviČeva je sramežljivost t ko žalila, da gotovo zasluži najvišjo kazen, ki se jo more odmeriti. — Izpod policijskega nadzorstva je pobegnil 17letni Anton Peterca iz Bizovika, ki hi imel stanovati v svoji občini Dobrunje. — Delavsko gibanje. Včeraj bo je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 15 Slovencev. — 90 Hrvatov je šlo na Prusko, 21 v Gospo sveto, 18 v Podbrdo, 11 pa v Beljak. 20 Lahov je šlo v Dobrepolje, 23 pa v Zagreb. — Izgubljene in najdene reči. Isgubljena je črna denarnica a vsebino 20 K. — Neki gospod je izgubil srebrno remor toir-uro s kratko ziaso verižico, vredno 50 K. — Neka dama je izgubila polusvilnat dežnik, vreden 6 K. — Tudi za 4 K drobiža, ki je bii zavit v papirju, je bilo izgubljenega. — Lovski pes se je izgubii posestniku gosp. Antonu Hribarju iz Rudnika št. 17. Pes je preoev velik, rjav, ima veliki doi viseči ušesi, na čelu pa majhno belo liso. — Ljubljanske društvene godbe koncert se vrši jutri zvečer v »Narodni kavarni«^ Gosposke ul-ce. Začetek ob 9 uri. Vstop prost. — Mestna posredovalnica za delo in stanovanja. Mestni tro: številka 27, telefon številka 99 Od 1. do 13. aprila je dela iskalo 28 moških in 64 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 30 moškim in 92 ženskim uslužbencem. V 62 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januarja do 13. aprila je došlo 828 prošenj za delo in 873 deloponudeb. V 492 slučajih se je delo sprejelo. — Delo dobe takoj moški: 1 marker, 2 mizarja, 2 ključavničarja, 1 kovač, 2 vrtnarja, 4 kavarniški in gostilniški sluge, 10 tovarniških delavcev, 1 kočfjaž, 15 konjskih hlapoev; ženske: 3 prodajalke začetnice, 4 šivilje, 4 natakarice, 10 goatilnidkih deklic, 12 deklic za vsako dele, 6 deklic k otrokom, 3 postrežkinje. — Službe iščejo moški: 1 graščinski sluga, več trgovskih in pisarniških slug; 2 pisarja, 1 skladiščnik; ženske: 2 prodajalki za mešano in manufakturno stroko, 2 kon-toristinji, 2 blagajničarki, 3 trafikan-tinje, več računskih natakaric in drugih poslov. — Oddati je takoj stanovanja z 1, 2, 3 in 4 so bami, in več mesečnih sob, za avgust b 3 sobami. Posredovanje letoviščih stanovanj. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 2. do 8. aprila 1905. Število novorojencev 32 (=44 36°/0o), mrtvo-rojenca 2, umrlih 26 (=3601 •/•ok med njimi sta umrla za ošpicami 2, za jetiko 5, vsled mrtvcuJ , 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 17. Med njimi je bilo tujcev 6 (= 23 06 °/0), iz zavodov 17 (=65 3 °/o). Za infekcioznimi boleznimi so zboleli, in sicer za ošpioami 9, za škar-Ltico 1, za trachomom 2 osebi. — Hrvatske novice. Umrl je državni poslanec Martin Sekali ć — Za carinsko ločitev od Ogrske. Hrvatsko slavonska kmetijska družba je imela včeraj v Zagrebu izredni občni zbor, pri katerem se je razpravljalo o ctrinski ločitvi. Mthaj love in baron Hellenbsch sta izjavila, da bi carinska ločitev bila za Hrvatsko usodna, ne preostalo bi potem nič drugega, kakor se postaviti na stališče narodne samostalnosti in lastne oarine. Zbor je sprejel predlog, da je poslati deželnemu saboru prošnjo, naj nastopi proti ločitvi. Ako pa vendar pride do ločitve, mora Hrvatska zahtevati samostojno carinstvo. — Slovenci v Ameriki. A v atrijska vlada za svoje podanike v Ameriki. Kakor smo poročali, je v S*lt Lake neki policaj brez pravega vzroka ustrelil Slovenca Jakoba Omana. Na zahtevo uredništva »Glas Naroda« je avstrijska vlada naročila svojemu konzulu v San Frančišku, da ta dogodek strogo preišče. _ — Najnovejše novice. — Ukradeni milijoni. V Hodmezo-Vašarhelju (Ogrsko) so vlomili tatje v stanovanje milijonarja Nagy-Totha, na-vrtali in razstrelili železno blagajno ter odnesli denarja in vrednostnih papirjev za 2 milijona kron. O tatovih ni nobenega sledu. — Poneverjen milijon. Pri delniški družbi za žitne kupčije v Strass-burgu je ravnatelje Rererodt poneveril ravno milijon mark ter izginil. — Zopet potres v Indiji. Indijo je obiskal drug potres, ki je zopet napravil mnogo škode. Posebno hudo sta razdejani mesti Mandi in Lultanpure. Pod razvalinami je mrtvih okoli 1000 oseb. — Sleparski baron. Buda peštanska policija išče s tiralnico Rud. Komersa barona Lindenbach zaradi raznih sleparij. — Saksonski kralj pride na Dunaj 2. maja t. 1. — Nečloveški oče. Na Dunaju je delavec Al. Huber zadavil svojega 9 mesecev starega otroka, ker ga je z jokanjem motil v spanju. * Filip Kristić. Pred nekaterimi dnevi je umrl v Mentonu Filip Kristić, katero ime se je zadnje Časa popolnoma pozabilo, a za časa srbskega kralja Milana je bil Kristić finančni minister, največji diplomatski talent na Balkanu in — »krušni oče« pretendentu na srbski prestol Kristić je bil nsmrtč mož lepe Grkinje Artemizije, kateri je dajal kralj Milan prednost pred kraljico Natalijo. Da bi uživala nemoteno pregrešno ljubezen, imenoval je Mlan njenega moža za poslanika v Berolinu do-čim ie ostala njegova žena v Beigradu pri kralju, li tega grešnega razmerja ae je rodil s*n, katerega je Milan posinovil pod imenom Juri Obreno-v ć. Ker je bila med Srbi zarota, ki je hotela uničiti tega vsiljenega jim prestolonaslednika, preselila se je Artemizija Kristić s svojim sinom v Carigrad, kjer jima je prepustil sultan knežjo palačo, Ker pa ie srbska zarota začela Begati tudi v Carigrad, jima je svetoval sultan sam, naj se podasta na zapad. Dečkov varuh, grof Zi i c b y , je hotel spraviti dečka v kako vojaško vzgajališče v Buda-pešto ali na Dunaj, toda proti temu bo bili politični pomisleki in tako je prišel deček v kavalerijsko š:\o v Goto, kjer je š < sedaj, star 17 let. Kdo more povedati, kaka je bodoč nost Jurja Obrenovića. Kakor znano, je hotel kralj Aleksander pol leta pred umorom proglasiti Jurja O Dre novica za svojega pravoveljavnega brata, kar pa je preprečila kraljica Draga v prid svojemu bratu in najbrž* je zaradi tega morala zapasti zaroti. Filip Kristić se je preselil iz Beroltna na Rusko, kjer se je drugič oženil ter živel mirno na posestvu svoje žene. Kralj Milan mu je ostal sicer naklonjen ter ga je vabil, naj se vrne v Srbijo, a Krist?« mu je odpts*l: »Vaše Veličanstvo ste razrušili mojo zakonsko srečo — ne jadikujem zaradi tega, toda moja povrnitev v Srbijo je izključena . .. Zaničujem umazanost v vsaki obliki ...« Po dolgem prostovoljnem pregnanstvu se vrne sedaj truplo domovini, kjer prirede podaniki Petra Karagjorgjević* sijajen pogreb zvestemu ministru Obrenovičev. — Vendar je tudi med Srbi dokaj mož, ki i velikimi upi gledajo proti Goti * statistika o samomorih. V Evropi je na leto 60.000 samomorov, med njimi do 2000 mladoletnih. V deželah, kjer se bolj brigajo za blagostanje širših slojev, kjer se vodi uspešni boj proti alkoholizmu, kjer se deluje za fizično ojačenje in zdravje narodov, je tudi čimdalje manj samomorov. To se opaža posebno v Norveški, kjer je šU-vilo samomorov že itak majhno, pa 83 še bol) imanjšuj^ vsako leto. Na Norveškem pride na milijon prebivalcev le 60 samomorov, na Nemškem p* 307. * Premaguj poželjenje. Cerkveni ključar )e priŠej k župniku, ko je župnik ravno jedel svinjsko pleče, pred njim pa je stala polna skleda kislega zelja. Ključar je sedel in župnik mu je ponudil skledo s zeljem. Ključar je jedel in jedel zelje, a oči so mu neprestano begale k plečetu, toda župnik mu mesa ni ponudil. Končno so se začele ključarju zbirati sline v ust h poslušajoč, kako župnik cmoka in grize po šunki, in reče mu: »Gospod, kako je to, vi se davite nad plečetom, meni pa daste le to zelje?« — »Ali se ti oglaša pcželjecje po plečetu V« ga je vprašal župnik. — »Da, res imam poželjenje po njem « je veselo odgovoril klju5ar. — »E, potem pa, prijatelj, le jej samo zelje,« je modro odgovoril župnik. »Vidiš, meni se je bilo poželjenje zbudilo po kislem zel,u toda poželjenja moramo premagovati, in tako jem nalašč le pleče « * Pokojninski zaklad nemških časnikarjev in pisateljev« Pokojninski zaklad društva nemških časnikarjev in pisateljev je imel v preteČenem letu sledeče dohodke: članarina in pristopnina 77 200 mark, obresti 36000 mark, izrednih dohodkov 19300 mark. C-lo društveno premoženje je znašalo koncem leta 1904. 959 800 mark, a je prekoračilo že prve mesece t. L prvi milijon mark. Pokojnin se je izplačalo lansko leto 11300 mark. Društvo šteje 700 pravih in 200 podpornih članov. Telefonska in brzojavna poročila, Dunaj 14. aprila. Ministrskemu predsedniku Gautschu, ki je bil to noč v skrajni nevarnosti, je danes bolje. Zdravniki menijo, da je kriza prestana. Dunaj 14. aprila. Poslanec grof Sternberg je vležil proti posl. dr. Kramafu tožbo radi žaljenja časti. Dunaj 14. aprila. Proces proti ^.Zeit^ se je vršil danes in bil kaj hitro končan. Bivši ministrski predsednik Korber je izjavil, da mu je cesar dovolil, izpovedati ne glede na uradno tajnost Izjavil je, da vse, kar je „Zsit" pisala, da je hotel veletržca Guttmanna proti velikemu plačilu spraviti v gosposko zbornico, je zlagano: dva Guttmannova uradnika sta izpovedala, daje „Zeit" od Guttmanna večkrat zahtevala denarja. Vzpričo teh izjav je tožitelj odstopil od tožbe. Djakovo, 14. aprila Pogreb biskupa Strossmavra je bil nad vse veličasten. Udeležba je bila preegromna. Narod je prihitel z vseh strani. Deputacij iz vseh jugoslovanskih krajev je bilo jako mnego, največ seveda iz Hrvatske. Strossmaver je bil pokopan v velikanskem mavzeleju, kjer počivajo njegovi škofovski predniki. Slovenske deputacije se bile sprejete s posebnimi simpatijami. Zjutraj ob 9. je nadškof Posilo-vič z veliko asistenco celebriral rekvij. Govoril je nadškof Stad-ler, pelo je pevsko društvo .Prerado vič". Za krsto so šli sorodniki, gespa Unukić in fml. An-drovskv z ženo, potem deputacije praškega, ljubljanskega in drugih občinskih zastopov. Budimpešta 14 aprila. Tudi današnja seja poslanske zbornice je bila silno burna. Razpravljalo se je o Eotvosovem predlogu zastran Tiszovega ministrstva. Ko je govoril T i s z a, je kar deževalo psovk. Rusko-japonska vojna, Beroiin 14. aprila. Nemški pomorski krogi sodijo, da je baza japonskega brodovja otok Formo s a, admiral Roždestven-skij pa ne more imeti za sedaj drugega namena, kakor da poskusi priti v Vladivostok. London 14 aprila. Japonski minister Okura je izjavil, da imajo Japonci namen, spraviti Rusijo ob vse strategično pomembne pozicije v Aziji. Tudi se mora Rusiji zabraniti, da bi imela v Vzhodni Aziji kako brodovje Port Artur, Vladivostok in Sahalin morajo postati japonska posest. Sestrica! Poznam Te dobro, poznajo Te pa tudi cenjeni čitatelji Tvojega v „Slov. Narodu" dne 7. t. m. „Poslanega" ter dobro vedo, da si svoje ime zakrinkala. Kako bi Te pa tudi vkljub tajitvi Tvojega imena ne poznala, saj vendar dobro vem, da moja sestrica na Kranjskem biva. Dovoli mi zato, da Te po vzroku tega Tvojega zakrinkanja vprašam, — jeli se morda sramuješ svoje pravo ime povedati, ali imaš morda tako slabo vest, da se ne upaš več z njim na beli dan? Nisem sicer hotela na Tvoje Poslano" odgovarjati, ali želja mi je, da se razkrinkaš in javno poveš, kaj Ti je dalo povod cenjene čitatelje a Slovenskega Narodaa motiti. Znano mi je in znano je že vobče, da Te moja reklama, naj je ista še tako skromna, bodisi v rimah ali drugače, hudo zbada in se čez njo jeziš, da si naposled penasta liki Ilirski Bistrici, ki šumi mimo Tebe. Za te Tvoje bolečine pač nimam leka, polajšala bi si jih edino le, ko bi vsaj nekoliko opustila grozno Svojo ošabnošt in zavist Rada pripoznam, da bi Ti, to storiti bilo zelo težavno, kajti ni skoraj misliti, da bi se Ti častila-komna sestrica, hotela tako globoko ponižati, že celo ne. ko Te, kakor trdiš, ves svet na rokah nosi, po romanih opisuje in na gledaliških odrih opeva Tvojo slavo, kakcr je to gospa Polakova storila. Da Ti je zadnje najbolj ugajalo je verjetno, kak vtis bi pa ona napravila na obiskovalce gledališča, ko bi po njenem krasnem petju pokazala sliko nekdanje Tvoje podrtije. Sicer so pa okusi glede gledališke reklame različni, a jaz je za *Z7C]Q podjetje k sreči ne potrebujem. Trdiš mi. da se mi bo slabo godilo, ko se bodo po dolgem počitku Tvoji koleščki iznova zavrteli, toda ce bojim se Tvojega besedičenja, ker vem, da je bil in bode ves Tvoj trud, me izpodko-pati, zaman. Ne zabi pa pri tem pregovora: .Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade*. 1231 Tovarna testenin ED. ZELENKA Ljubljana * LekarnarJ« Julija Sehau-maiina taol za želodce je pridobila tekom več kakor 20 let najboljši glas kot dietetično sredstvo, kar dokazujejo ne-brojna priznanja. Vpliva točno in zanesljivo pri različnih nerednostih prenavljanja, pri želodCnih nadlogah, pri napravljanju kisline, pri riganju itd., tako da je kot izpričano domače zdravilo jako razširjena in čislana. Da tako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racionalnemu skladu. Umrli so v Ljubljani; Dne 11 aprila: Marija Vihtelič, Šivilja, 20 let, Škofje ulice 2, jetika. — Karolina Drelse, tovarnarjeva žena 66 let, Lončarska steza 2, Mvocarditis chron. — Josip Mišic, gostač, 74 let, Kolodvorske ulice 26, se je obesili Dne 12. aprilai Mihael Čeme nadspre-vodnik v p.. 51 let, ^v. Petra cesta 62, Ascitis. V hiralnici: Dne 10. aprila: Peter Rižal, delavec. 78 let, oetarelost. V deželni bolnici: Dne 9. aprila: Marija PodbolSek, kaj-žarjeva hči, 1 in pol leta, Combustio. Dne 10. aprila: Jakob Tekavec, gostač, 76 let, Emphjeema pulm. — Jadviga Pevec, tovarnarjeva žena, 46 let, Sepsis. Ia jedilno mast po&ilja po 78 v. klgr. v vsaki množini firma LAD. URBAN & spol., Praga—Žižkov. Meteoroiogično poročilo VliLut uad morjem 506-S. Srednji srsčnl tlak 736-0 mm April | Čae opazovanja Stanje barometra v mm fe5? M F—t C Vetrovi Nebc 13 9. S5V. 14.17. zj. • |2.pup. 733 7 7344 733 2 116 60 154 brezvetr. brezvetr. si. jvzhod del. jasno megla jasno Srednja včerajšnja temperatura: 127* ccrmale: 9 3°. -- Pr^lavina 10 mm. Bonna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni knrzl dan. borze 13. aprila 1906. Baloibenl papirji. 49/a majeva renta . . . . . 4*/« srebrna renta ..... 4° „ avetr. kronska renta . . 4% „ alata . . . 4°/, »graha kronska a . . • 4% , alata „ . . . 4° 0 posojilo dežele Kran)*kt . •i1 , posojilo mesta SpUet . 4*/,% . n Zadar . 4'/t0/, bos.-bere. Sel. p os. 1902 4° ft cefika del. banka k. o. ž. o. i1 a° e nt pisma gal. d. hip. b. i1 t°/0 pefit. kom. k. #. a. 108/0 pr....... 4< ,° # zast pisma Innerst. hr. 41/i,/i p n ogrske cen. del. hr....... *' i° o *• Pis- °ST* hip* ban* • *'V/o obl ogr. lokalnih ie leznie d. dr. 4« ,°/o obl. češke ind. banke . 4*/. prior. Trst-Poreč lok. žel. 100-40 10026 100-45 119-95 »7-90 118-50 99-60 100-60 100- -101*60 I0O15 10016 101- 46 107 60 100-60 100-50 100-10 100-100-75 »»•— 99-60 31860 10115 4°/, prior. doL žel. . . . 3% „ jnž. žel. knp. Vi Vi *Vi% P°>* " i**. P- •• Sročke. Srečk« od L 18601 , .... 194— . .,18«*..... 186'— 0 tizske...... 16910 0 sem. kred. I. emisij« . 309'— »II. . . 308-— „ egr. hip. banke . . . 280 — . srbske k fra. 100'— . 109 — H tnrSke...... 142*60 Bssilika sreoke.... 26*50 Kreditne 9 . . . • 485*— tnomofike a . . . . 70-— Krakovskt „ . . . . 89'— ljubljanske B . . . . 66 50 A.TBt. rud. krila n . . ... i 66 75 Ogr. , g B .... jI 37*60 Rudolfov« „ .... jI 65*— Ssiobnrske „ . . . . || 74*— Dunajske kom. # .... 639 — Delnic«. Južne železnice..... 88 65 Državne železnice . . • .J 669 — a.Tstr.-ogrske bančne delnice . 11650 — A.Tstr. kreditne banke ... j 662 25 Ogrske s » ... 769-60 Žimostenske „ ... 'i S47-50 Premogokop v Mosta (Brna) . ; 660 — Alp Luske montan.....| 521'— Pralke sel. indr. dr.....3640 — Sima-Mnranvi......i 64075 Trbortfske prem. družbe . . 270*— A.Tstr. orožne torr. družbe . . j 618*— Češke sladkorne družbe . • . I 164 50 100-60 100*45 100*66 120*15 98*10 118-70 101*— 101*60 100*— 102-60 10040 100- 65 102*46 108-50 101- 50 10110 10110 101*— 101*76 100*— 32060 10216 197-50 290- -171 10 317 50 315 50 285*— 113-50 143 60 28 — 495 50 83-9S — 72 -68-75 3980 69 -83 70 649 - 8965 660*— 1660 — 663 lb 77050 248*50 S64-— 622*— 2644 — 541 75 275 — 623 — 165 25 Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja in za Številne lepe darovane vence ter aa izredno veliko udeležbo na poslednjem potu naSe iskreno ljubljene, nepozabne soproge, ozir. matere in stare matere, gospe Karoline Drelse tvorni carja soproge izrekamo s tem najsrčnejšo in naj-iskrenejSo zahvalo. 1241 V L j u b 1 j a n i, 14. aprila 1905. Rodovini Drelse in Frdhlich. Sp petne 1204"2 krojaške pomočnike sprejmem takoj proti dobri plači. Za dobro napravljene hlače plačam 4 K. Ljubljana, Kongresni trg štev. 5. Lišajasti ljudje tudi taki, ki niso nikjer našli zdravja, naj zahtevajo zastonj prospekt in poverjena izpričevala iz Avstrije. 2 Lekarnar C. W. Rolle Altona — Bahrenf eld (Elbe). Pri združeni bratovski skfadnici v Trbovljah je spopolniti mesto • v Valat«. C. kr. eekin....... 11-3-2 1137 20 franki........i 19*06 19*09 20 marke........ 23*43 2351 ŠOfereurnt ....... j 23*92 24*— ftCarke........ 1 117-lOr 117*30 Laiki bankotei ...... 96'36L 96*55 Bablji......... 252-50! 253*25 Dolarji.........j| 4*841 6 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 14. aprila 1905. Tonalit« PSeaiea ta april • . . za 100 kg. K Plenica Pšenica Kor: ti Ove« Ci, . oktober m n april 100 100 100 100 17 36 1710 1650 14*96 1380 Efekti**. 5 vin. vi*je. oo ms e agajne Koniro opja u J J z mesečno plačo 60 K, s prostim stanovanjem, kurjavo in svečavo. Prosilci morajo biti zmožni slovenščine in nemščine in imajo ob enakih pogojih prednost oni, ki so prej služili pri c. kr. Žandarmeriji ali policijski straži in ki so zdravi in trdni. 1146—3 Prošnje predstojništvu združene qratovske sktadnice v Trbovljah. 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5 K. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, Crnih ali rjavih ca trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Vsi 4 pari »amo » K. Za naročitev zadostuje dolgost. 1218 Razpošiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. Neugajajoče rad zamenjam. Št 555. 1166-2 Mesto Ljubljana pogreša dobro urejene javne kopeli na Ljubljanici, torej je pričakovati, da bi taka kopel uspevala in investovani kapital dobro obrestovala. Podpisani mestni magistrat vabi podjetnike, ki bi hoteli v Ljubljani na lastne troške zgraditi rečno kopel z zagotovilom, da bode podjetje po moči podpiral, in preskrbel koncesij' za dobo 30 let. Ponudbe naj se vlože do 30. maja 1905 pri podpisanem mestnem magistratu. Mestni magistrat ljubljanski dne 4. aprila 1905. Ernest Hammerschmidta nasledniki MADILE, WUTSCHER * k.. trgovina železnin in kovin Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6. Velika zaloga poljedelskih strojev in orodja. Mesečna soba z lep« opravo, razgledom na ulico ter s posebnim vhodom se takoj odda mg Spitalske ulice štev. 7 III. nadstropje, levo. 1232 Za 1. avgust se išče stanovanje s 3 velikimi sobami, kopalno sobo in pritiklinami. 1239—1 Ponudbe na upravništvo. Pozor! Opozarjam slav. občinstvo, da g. Viktor Scheicher nima pooblastila sprejemati zame denar ter zaraditega ne priznam plačil nanj. 1203 9 Ivan Zakotnik tesarski podjetnik v Ljubljani. Jpsti flora" v Gorici odda v najem prostore za dve veliki prodajalnici. — Električna razsvetljava ie vpeljana; enako cevi za plinovod. — Centralna kurjava. — Izložbe velike in moderne. Ponudbe na naslov: „Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici". 1H8—3 Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take prilike! ,. 500 komadov za gld. 180. 1 prekrasno pozlačena, 36 ur iđoCa precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči. 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospođe 8 ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smo tke iz jantarja, l elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnja t moSnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par mansetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double zlata s patentiranim zaklepom, mičea album s 36 prekrasnimi slikami, 5 Šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost^ 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in Be črez 4O0 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredoa, velja samo gld. 180. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če 1216 se denar naprej posije Dunajska razpošiijalna tvrdka Ch.Jungwirth, Krakov št. 105. NB. Za neugajajoče se vrne denar. PffOda se 16 lepih stoječih hrastov. Kje — pove npravnižtvo „Slov Naroda". 1222—J Še malo rabljen, skoro nov koleselj F" se poceni prode. Ud Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda*. 1214—1 Mesečna soba v Kolodvorskih ulicah 35 se o d da.a 1230-1 Izve se istotam v gostilni. Hišna za hotel išče službe v mestu ali pa na deželi. Več se izve v trafiki g. Antonije Saje, na Dunajs i cesti štev. 19, v Ljubljani. 1210- Uradnik'i v vseh strokah odvetniških in notar-skih poslov popolnoma izvežban, samostojen delavec, želi premeniti mesto. Gre tudi na deželo in položi event. kavcijo Naslov pove uprav. ^Slov. Naroda-. Dobro ohranjene gostilniške mize in stole za sobe in za vrl ter druge predmete ima naprodaj Peter Lassnik v Ljubljani v Uolfovih ulicah št. t Radi selitve se proda za polovično ceno ^e popolnoma nov, v polusnje lepo vezan Meyerjew 5. novopredelana izdaja 1S9T, ki stane nov 210 kron. 1164—2 Ponudbe pod ,,Lexikon,,J poste restante, Šmarjeta pri Rudoltovem. Iščeta se za takoj v stalno in fino delo dve boljši šivilji ena za krila, druga za Živote. Pismene ponudbe z zahtevo plačila sprejema direktno Ana Soukup 1180—2 Modes Robes v Opatiji. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnatetfstro drž. železnice v Beljaka. Izvod Iz -srozz^egrsL reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1904 leta ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. url 24 in ponoči osobu ▼iak v Trbiž. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, MonakoTO, Ljubno, če« SelEthal V AatMt, Solnograd, čez, Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri č> rc zjutraj osobni vlak V Trbiž, Fontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dana;, čez Sebzth.^ v Solnograd, Inomost, Čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pisen, Marijine ?are, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čea Amstetten na Dunaj. — Ob 1!. uri 54 m dopoldne ošabni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Seluthal, Sotnogiad, Lend -Gastein, Zeli am See Inomost, Bregenc, Carin, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. nri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljabno, čez Kit Reifling v Steyr, Line, Budej3vice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Pnf (direktni voz I. in II. razr.!, Lipsko, na Dunaj Čez Amstetten. — Ob 10. nri ponoči osobr vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakcvo direktni voz I. in n razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOĆEVJE. Osebni *iaki. Ob 7. uri 17 m zjntruj ^ Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 9 m zvečer t j Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kcl. PROGA LZ TRBIŽA. Ob 3. nr, ! m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, Franzensfeste, Solnograd Line, Steyr, Ischl, Anssee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.). -Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak ia Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne oeobni vlak z D nsja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove var Heb, Marijine vare, Plzen, Budeievice, Solnograd, Line, Steyr, j Pariz, Ženevo, Curih, Bregei Inomost, Zeli ob jezeru, Lena-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthaia, Beljaka, Celovca, Monakovoga, L mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljak Smohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Sclnotrrada čez Klein-Reifling, Iz Ste j Linca, Budejevic, Plzna, Mar. viirov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m z;utraj iz Novega mesta Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne i« Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob d. uri ob c isvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. \ KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. n 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m poru samo ob nedeljab in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KA. NIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 ari 10 mr Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odb je oeuačeD srednjeevropskem času ki ie za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. I4.vpnje In prodnja vbg vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 1,000000, Zamenjava lo ekskomptujs Caja predujma na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje iu Zavaruj« srečke proti vnovčuje zapale kupone. larujrzriJ. ls^g-u-Toi. Vinkulujo in devinkulujo vojaško ženitninske kavcijo. KjT Eakompt ln lnkano mrale. "i-u flCjT Borana naročila. Ttaj Podružnica v SPLJETU. Denarne % love nprejemt* v tekočem računu ali na vlozue knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—43 Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj ia o&gojorui fridaik^Or! Iran Tafiftr. ^»itnio* m lit* -¥*^itaf! Hir-aro*", * I i 3^UWQH-