leto XIV. Štev. 192 TELEFON UREDNIŠTVA; 25-67 U°B*VE; 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prelernova 3. te! 280 TELEFON LJUBLJANA, 46-91 Maribor, ponedeljek 26. avgusta 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v norav! ali DO poit! 14 din. Dostavljen na dom 16 Jha- Mlm 10 d1"-. POSTNI ČEKOVNI RAČUN- tl.409 Cena din 1.— Nemški letalski napadi na London Nemška letalska ofenziva profi Angliji se je zopet poostrila — Nemci poročajo o velikih razdejanjih v Angliji, Angleži pa o uspešni obrambi Angleška uradna in neuradna poročila LONDON, 26. avgusta. Reuter. Na včerajšnji dan je ponovno vzplamtela letalska vojna nad Anglijo v še hujši obliki In obsegu, kakor doslej. Zračni napadi veljajo poleg vojaških objektov tudi civilni Imovinl In ljudem. Tekom včerajšnjega dneva so prihajale sovražne formacije zopet val za valom nad Anglijo ter so doživeli zračni napad tudi London, Portsmmouth ter Ramsgate. že v soboto so bile vržene bombe na londonska predmestja, kjer je bila zadeta neka kavama in precej trgovin. V nedeljo dopoldne so padle zopet bombe v nekatera londonska predmestja ter razrušile nekaj trgovskih skladišč, ki pa so bila k sreči prazna. Nastali so tudi požari, ki so jih pa kmalu pogasili, šlo je za bombardiranje posameznih bombnikov, ki so prileteli skozi zračno zaporo, končno pa so jih pregnali naši lovci. Ministrstvo za deželno varnost je včeraj popoldne izdalo komunike, po katerem je bilo v nekaterih londonskih predmestjih povzročene nekaj škode na trgovinski imovini; precej oseb je bilo ranjenh, nekaj pa ubitih. Pri »bombardiranju Portsmoutha je bilo tudi precej ranjenih ter nekaj ubitih v nekem kinematografu, ki ga je bomba direktno zadela. Nekaj ranjenih je bilo tudi v Ramsgateu ter v 3 mestih na severovzhodu, škoda je bila neznatna. Nemško uradno vofno poročilo BERLIN, 26. avgusta. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Naše letalstvo je 24. t. m. nadaljevalo uničevanje za vojno važnih naprav sovražnika. Kakor smo že poročali, so napadla naša letala včeraj iznenada angleški otok. Pri tem se jim je posrečilo z bombami uničiti zaklonišča, hangarje, delavnice in taborišča na letališčh v Northwealdu, Homehurchu, Mantsonu, Canterburyju in Ramsgateu. Vojno pristanišče Portsmouth je bilo napadeno z mnogoštevilnimi bombami, med njimi tudi najtežjimi, pri čemer so bile zažgane pristaniške in obrambne naprave. Naša bojna letala so vrgla dalje bombe na Great Varmouth, kjer so zažgala taborišča in barake, prav tako pa so bombardirala tudi taborišča sovražnih čet pri Doverju. Tekom dneva se je razvilo več srditih letalskih spopadov, pri katerih so naša lovska letala zopet pokazala svojo premoč. Mnogi ponočni napadi naših bojnih letal so povzročili velika razdejanja pristaniških naprav v Bristolu, požare v velikih taboriščih v Thameshavnu, kakor tudi mnoge poškodbe raznih objektov angleške letalske industrije, med drugim v Derbyju, Birminghamu, Kingstonu in Rochestru. Polaganje min pred angleškimi pristanišči se je nadaljevalo. Angleška letala so vrgla v noči na 25. t. m. v severni in zahodni Nemčiji bombe na odprto ozemlje ter na stanovanjske okraje dveh južnozahodnih mest. V enem teh mest je bilo zadetih več stanovanjskih hiš. Dva civilista sta bila ubita, dva ranjena. Nekje drugje je razdejala neka bomba neko poslopje, v katerem so nastanjeni vojni ujetniki. Osem jih je bilo ranjenih. Celokupne sovražnikove izgube so znašale včeraj 64 letal, mi pa jih pogrešamo 20. Neka naša podmornica je potopila sovražnega rušilca in neko 7000tonsko trgovsko ladjo nekega konvoja. LONDON, 26. avgusta. Reuter, Letalsko ministrstvo je davi objavilo, da je bilo včeraj nad Anglijo sestreljenih 54 sovražnih letal. Lastne izgube znašajo 13 letal; od teh so se 3 piloti rešili s padali. Ministrstvo za deželno varnost je davi objavilo, da je bilo tekom noči več zračnih napadov na obširnih področjih zlasti v južni Angliji in Mlddlandu, pa tudi na škotskem. V nekem mestu v Mlddlandu so nastali požari, na industrijskih napravah pa je bila povzročeno škoda. Ponoči je padlo tudi nekaj bomb na londonska predmestja, škoda pa je neznatna in tudi ranjencev je Mio malo. LONDON, 26. avgusta. Reuter. Letalsko ministrstvo naznanja, da je bilo včeraj zrušenih 54 nemških letal, od katerih jih je bik) 48 sestreljenih v zračnih bitkah, 6 po s protiletalsko obrambo. Trinajst angleških letal manjka, vendar so se trije piloti rešili. Pri drugem nočnem napadu so nemški letalci metali padala z baklami, ki so razsvetljevale cilje. Več bomb je padlo v predmestja. V NEKEM JUŽNOANGLEŠKEM MESTU, 26. avg. Ass, Press. Preko 50 nemških letal je napadlo sinoči v mraku mesto, zažgale več hiš na različnih delih me. sta, nato pa se spustilo v bitko s »Spitfi-rei« in »Hurricanei«. Tri letala so padla v morje. Bitka je bila v taki višini, da so se letala komaj videla s prostimi očmi. RAMSGATE, 26. avg, Ass. Press. Pri nemškem napadu je bilo včeraj porušenih več hiš, porušena je plinarna, inženirski mestni urad ter neka cerkvena dvorana. Nemška letala so prihajala v valovih — en napad je trajal 20 minut. LONDON, 26. avg. Reuter. Davi je ner ko nemško letalo vrglo na London bombe. Dva policista sta ubita. Ena bomba je padla v neko glavno trgovsko utico ter zažgala neko poslopje. Nove angleške letalske akcije LONDON, 26. avgusta. Reuter. Letalsko ministrstvo je sinoči objavilo, da so letala RAF v soboto ponoči uspešno bombardirala letališča, bencinska skladišča In važne industrijske naprave v Nemčiji, Italiji, Holandiji, Belgiji in Franclji. V Nemčiji so bile bombardirane važne letalske industrijske naprave v Stockhardu, Ludvvigshafenu, Frankfurtu, dalje elektrarna pri K61nu ter mnoge železniške naprave in letališča. V Franciji so bila bombardirana letališča v Caenu, Douaiu, Charleroiu, Peirreloju, Lisieuxu ter Le Havreu, dalje je bilo dolgotrajno bombardirano nemško daljnostrelno topništvo Tretja faza napadov na Anglijo Komentar angleškega letalskega strokovnjaka Olliverja Stewarda — Anglija mora biti pripravljena na najsrdltejše napade — Novi ogromni bombniki LONDON, 26. avgusta. Reuter. Znani letalski stro-iovnjaK Olhver Stevard je včeraj podal oceno po'oža;a naaiovejše-ga razvoja letalske vojne nad Apglijo. Od prve tretjine avgusta do danes je 2a-inamovalo sovražno letalsko delovanje tri razvojne laze: I. fazo letalske ofenzive, 2. fazo relativnega zatišja, in J. iazo brezobzirnega bombardiranja in uničevanja. Prva faza se je pr;čela 10. avgusta in .so veljali napadi v prvi vrsti vojaškim objektom. Toda Anglija je pokušala, da je na obrambo p ipravljena in je la sprotno letalstvo utrpelo vsak dan iz-lubo po 60, oz roma po ISO letal, ko je na slavni 15. avgust letalska vojna do-J§gia svoj prvi višek. Efekt teh bombardiranj pa je bil minimalen. . Nastopila je druga faza, faza »zatišja«, ned katerim je nasprotnik očivdno spre ridel, da mu ta način ne bo prinesel želenega rezultata. Sprem*nil je načrie in ’čeraj se je že pričela tretja laza, faza . tnlčevalne vojne iz zraka. Civilno prebivalstvo je že izpostavljeno najhujši pre-fekušnji. Tudi na odprtem polju ni \eč 'arno. Toda dejstvo, da ie letalska vojna »dobila tako divje oblike, je dokaz, da e je pod silo dosedanje neefektivnosf 'a sprotni k moral zateči K rakemu načinu 'ojskovanja. Rezultate je treba pokazati ako ali tako, če naj se vdrži morala. — čoHa rVm iirši obspehn zavzemal tn nn~ čin vojskovanja, tem preje se bo nasprotno letalstvo izčrpalo. Pravdno je dejal zadnjič letalski minister Sinclair, da Nemčija še ni vrgla v boj gros svojega bombarderskega brodovja. To je treba pričakovati sedaj vsak čas. Prebivalstvo naj si ne dela iluzij, naj ne bo preoptimi-stično, kajti preživeti bo moralo hude ure. Vendar lahko računa s pridom na dejstvo, da je Nemčija to svoje brodovje bombnikov zgradila že pred precej časa in da zato ti bombniki, čeprav so bil. zgrajeni v ogromnih serijah, ne predstavljajo več zadnje besede tehnike Nasprotno pa razpolaga Anglija z novim tipom bombnika, ki je pravkar v serijah zapustil tovarne. Cenzura je pravkar dovolila objaviti, da bodo v kratkem stavljeni v službo ogromni angleški bombniki, ki bodo mogli brez spuščanja pri naj- večji obtežitvi preleteti največje razdalje v sovražnikovo ozemlje in nazaj. Ko stojijo ti bombniki na letališču, tzgledajo okoliške zgradbe kakor škatljice vžiga lic. Ti bombniki bodo Izvrševali po načrtu sistematično slabitev sovražnikove vojne mašinerije do popolnega uničenja. Že dosedanje bombardiranje važnih industrijskih naprav v Nemčiji to dovolj potrjuje. Bombardiranje letalskih tovarn »Fiat« hi Caproni v Italiji iz Anglije ven pa je najvažnejši dogoden v sedanji letalski vojni, ki naznačuie smer bodočega bombardiranja z novimi bombniki. Razen tega stopijo v službo tudi novi tipi bojnih letal. Predvsem pa in bolj kakor najmodernejši aparati, bodo odločali m odločili letalci, ki kažejo vedno večjo eneTgijo in srčnost, ko se zagrizejo pri zasledovalnih po!ct!h nemalokrat celo v rep sovražnih letal. Ta duh bo odločil zmago. Nemci posredujejo med Grki in Italijani? BERLIN, 26. avgusta DNB. Dogodki, ki so v zvezi z aktualno fazo odnošajev med Grčijo in Italijo, vzbujajo tu stalno zanimanje. Iz zadržanja tukajšnjih političnih činlteljev pa se vidi, da Berlin ne želi, da bi se na Balkanu ustvariti kakršni koli zapletljaji, ki bi mogli postati izhodišč« za razširitev vojne. Na odločujo- čem mestu ponovno izjavljajo, da ni nastala v odnošajih med Grčijo :n Italijo nobena nova napetost. Dejstvo, da prispe v prihodnjih dneh v Berlin posebno grško odposlanstvo, dokazuje še bolj, da se Berlin trudi storiti vse, da ne nastanejo niti v Grčiji niti na ostalem Balkanu okoliščine, ki bi utegnile povzročiti ne-, pri Calalsu. Napadene so bile važne industrijske naprave v Italiji, tovarne »Caproni« v Milanu, municijske tovarne v Pezzo S. Glovanni, kjer so nastale velike eksplozije, ter letalska tovarna »Sa-voia«. Dve letali se nista vrnili. LONDON, 26. avgusta. Reuter. Letalsko ministrstvo je objavilo, da so letala RAF bombardirala v petek ponoči 20 letališč v Franciji in Holandiji, zlaati Bou-logne, Dieppe, Brest, Villacoublai, Dipa-vaz severno od Bresta, Lisieux, Caen, SL Omer, Merville, Orleans, dalje nemško daljnostrelno artilerijo, zlasti pri rtiču Gris Nez ter pristanišče Dieppe. mir. Medtem pa ni bilo z uradnega mesta mogoče še ničesar izvedeti, ali je bila že uvedena ka*a akcija za odstranitev napetosti med Grčijo in ltahjo. Vendar se čuti želja, da se na Balkana onemogoči tudi najmanj! spopad. V tem smislu pišejo tudi vsi nemški listi. Rusi ne zahtevalo Dardanel MOSKVA, 26. avgusta. Tass poroča: Tuji listi so objavili vesa k! so zatrjevale, da je sovjetska vlada zahtevala od turške, da dovod svoboden prehod sovjetski vojni mornarici skozi Dardanele v primeru vojne. Agencija Tass je pooblaščena poročati, da *o vse te vesti brez podlage. ŠPANIJA PRIZNAVA ANGLEŠKO BLO KADO NEW YQRK, 26. avgusta. Tass poroča: »New York Times« objavljajo vest, da je španska vlada sklenila priznati angleško blokado, vendar le pod pogojem, da ji Anglija dovod od septembra dalje uvažanje bencina. SOVJETSKA SODBA O NAPADU NA ANGLIJO Popravil V sobotni oceni polkovnika Duravljeva se jo primerila napaka, ki moti smisel, kar s tem popravljamo. Dotični stavek se mora pravilno glasiti: „Nemške izgube letal so po polkovniku Duravljevu znašale povprečno 3 odst. ali po 45 letal na dan, To da na mesec izgubo okoli 4000 letalcev.. Madžarsko-romnnska pogajanja prekinjena Obe delegaciji sta v soboto odpotovali iz Turna Severina — Obstaja pa še upanje, da se bodo v sredo obnovila v Segedinu rtiRNU SEVERIN, 26. avgusta. ZPV. Šef tiskovnega urada zunanjega ministrstva je izjavil v imenu obeh delegacij zastopnikom listov: Ko sta voditelja obeh delegacij osebno obvestila vsak svojo vlado o poteku dosedanji!) pogajanj, sta imeli delegaciji dne 24. t. m. ob 10.30 tretjo sejo. Delegaciji sta se sporazumeli, da se uporabi na konferenci nemščina kot uradni Jezik, pridržujoč pra vioo, da se na imenovani seji uporabi kot jezik zaipisnika poleg nemščine tud: francoščina, vendar bo veljal kot avtentičen samo nemški tekst. Minister Hery je nato prečital memorandum madžarske vlade, nakar je bila seja za dva uri prekinjena, da je bilo mogoče memorandum preučiti. Pri nadaljevanju seje je minister Vater Pop odgovoril na madžarski memorandum. Ker se ni inogla najti podlaga za razpravo, so bila pogajanja na predlog vodji madžarske delegacije razglašena kot končana. Vendar obstaja upanje, da se bodo pogajanja v najkrajšem času obnovila. Madžarska delegacija je odpotovali v soboto zvečer v Budimpešto. Predloženo je bilo, naj bi sev Sredo pogajanja nadaljevala. Ta predlog je stavila madžarska delegacij i sama, ki je zahtevala, da se delegaciji snideta tedaj na madžarskem ozemlju, »n sicer v Segedtnu. TURNU SEVERIN, 26. vgusta. ZPV. Madžarska delegacija je v soboto zvečer odpotovala iz Turna Severina v Budimpešto, romunska delegacija j2 pa odpotovala v Bukarešto včeraj zjutraj. Tuji opazovalci so prepričani, da so pogajanja dejansko razbita in je prav malo upanja, da bi se mogla najti za pogajanja v Segedinu nova podlaga, ki bi kakor koli omogočila sporazumevanje. To potrjuje •tudi dlejstvo, da je mogoče opaziti med Romunijo in Madžarsko nove- napetost, zlasti v tisku. Vesti o novem zbiranju ro- munskih in madžarskih čet na meii demantirajo, izvršeni pa so vendar bili neki novi vpoklici. LONDON, 26. avgusta. Ass. Press po roča iz Budimpešte, da se bodo na posredovanje osi razbita pogajanja med Madžarsko in Romunijo po vsej verjetnosti nadaljevala, in sicer v sredo. Včeraj so se, takoj po objavi, da so pogajanja razbita, namreč takoj sestali v budimpeštanskem zunanjem ministrstvu nemški, italijanski ter romunski poslanik in je sestanku prisostvoval tudi madžarski zunanji minister. Ne oziraje se na to pa sta Madžarska kakor Romunija še v teku noči ukrepe vojaške pripravljenosti še poostrili. V Budimpešti so že razpostavili po mestu protiletalsko topništvo. Iz Bukarešte pa javljajo, da tamkaj merodajni krogi izjavlja jo, da bodo rajše prelili zadnjo kapljo kr vi, kakor odstopili po nepotrebnem le ped transilvanske zemlje. Izjava ministra Croisi LONDON, 26. avgusta. Reuter. M»ni» ster za trgovinsko mornarico Cross ie včeraj dejal, da je uvozna kapaciteta Anglije na pragu drugega leta vojn«i -/e;!-*, kakor je bila doslej, tako da bo Anglija lahko krila vse svoje potrebe tudi v bo* dočem letu. Samo juliju meseca je a»* gleško trgovinsko broJ»*\e uvozilo 4 m pol milijona ton bHgu. al' za več kakor januarja, ko je vladal relativen mir na morjih. Glede tako imenovane nemške totalne blokade te d:-ja| Cross, da je važno, da se je povečaio angleško trgovinsko brodovje za 'ec milijonov ton, kar odtehta izguba Mižuiih sosednih pristanišč. Angleško trgovinsko brodenje je tako veliko, da bo zvozilo domov dovolj blaga, ki bo potrebno /a velik* ofenzivo na kontinent. Prvi stvarni sklepi pogajanj v Craiovi Med Romuni in Bolgari je že določena nova meja — Grad Balčik ostane romunski otok sredi bolgarskega ozemlja — Evakuacija bo izvrSena 10. oktobra BUKAREŠTA, 26. avgusta. DNB. Oba vaditelja delegacij Bolgarije in Romunije v Craiovi, Pomenov 'n Creceaitu, sta odpotovala v Sorijo, odnosno v Bukarešto, da poročata svojima vladama o dosedanjem poteku pogajati]. Tu pričakujejo, da bosta danes spet odpotovala v Craiovo. kjer se bodo pogajanja nadaljevala. Tehnični odbori so izvrševali svoja dela tudi tekom včerajšnje nedelje. Na poučenem mestu izjavljajo, da se bo izvršila evakuacija Dobrudže v etapah. Kakor se dalje zatrjuje, bo grad Balčik ob Črnem morju, last romunske kraljeve rodovine, v katerem je shranjeno tudi srce pokojne kraljice Marije, ostai še nadalje romunska last, ne bo pa imel teritorialno zvezo z ostalim romunskim ozemljem. V SUistriii bo dobila Romunija najbrže svobodno prisianišče na Donavi. Končno pa bo Bolgarija olajšala tudi romunski tranzit na cesti Bukarešta - Konstanca. Romunija še obvezuje, da bo v določenem roku zgradila novo direktno cesto čez romunsko ozemlje. BUKAREŠTA, 26. avgusta. DNB. Kakor smo na‘poučenem mestu izvedeli, je bil pri romunsko-boigarskih pogajanjih v Craiovi že dosežen sporazum o terminu ^evakuacije južne Dobrudže po Romunih. Po zatrditvi poučenih krogov, se bo to zgodilo 10. oktobra. BUKAREŠTA, 26. avgusta. Rador. Izdano je bilo siedeče uradno .poročilo: Prebivalstvo okrožij KaHakre in Duro- stor prične lahko že sedaj preseljevati svojo imovino, izvzemši ono orodje, ki je nujno potrebno za poljska dela. Štor jeno je bilo vse za olajšanje preselitve. Zamenjava prebivalstva bo povzroč neke ozemeljske koncesije, vendar to ne pomeni, da mora romunsko prebivalstvo na nagloma zapustiti svojo žetev, katero lahko v miru dokonča. Romunsko-bol garska pogajanja se nadaljujejo v duhu vzajemnega razumevanja. Nihče ne bo oviral romunskega prebivalstva južne Dobrudže, da ne bi moglo odpeljati s seboj svojo imovino. Vojska in obJastva ostanejo še dalje na svojih mestih in ni zato nobenega vzroka za kakršno boja zen. Italijansko vojno poročilo RiM, 26. avgusta. Stefani, Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Neka naša letalska eskadrilja je bombardirala letališče Hal Far in Malto. Deset sovražnih letal, ki so se spustila z našimi v boj, je bilo napadenih in so bila pri tem 4 uničena, dočim smo mi izgubili le eno. V severni Afriki so naša letala napadla in pregnala dva angleška rušilca, ki sta obstreljevala pristanišče Dardio. Dalje so naša letala napadla motorizirane sovražne čete med Sidi Barrani in kirenajsko mejo. Pri tem smo uničili tri oklepna vozila. Vsa naša letala so se vrnila. Sovražni napad na Tobruk je zahteval 5 i __________________ mrtvih in nekaj škode. Tam smo naknadno ugotovili zbitje dveh sovražnih letal. V Vzhodni Afriki so naša letala napadla letališča v Garissi in Wajirju (Kenija) ter postojanke pri Daga River Postu (spodnji Sudan). Sovražna letala so tekom noči napadla z bombami kraje v Piemontu in Lombardiji. Sovražna letala, ki so priletela zopet čez Švico, so bila po naših pregnana, ko jim je uspelo vreči tri bombe v bližini Anione in tri v bližini Alessandrie. Pri tem je bila zažgana neka kmečka koča. V Mardano Comense sta bila najdena v poškodovanih hišah dva mrtva. Obenem z bombami so SO' i vražniki metali tudi letake. NEW YORK, 26. avg. DNB. Po vesteh iz Hamiltona je guverner Bermudskih oto kov izjavil, da so letalske baze odstopljene USA za 99 let. V tej izjavi je guverner Bernard podčrtal važnost letalskih oporišč na Bermudskih otokih. Gibanje »svobodnih Francozov11 KAHIRA, 26. avg. Reuter. Včeraj so bi, le na vsem Srednjem vzhodu izročene nove bojne zastave edinkam reorganizirane vojske svobodnih Francozov. Poleg »Union Jacka« (angleške zastave) so spre jele francosko trikoloro z dvojnim k>ren-skim križem. Poljska sestavni del Nemčije RIM, 26. avgusta. Starani. >J1 Popoio tli Roma« poroča, da je bila poljska kot generalni guvernorat dokončno vključena v sestav Nemčije in pravi oh tej priliki, da je ta Hitlerjev ukaz zgodovinsko dejanje prve vrste. S tem je za vselej onemogočena obnovitev Poljske. Hitler- jev sklep, izvršen še pred koncem vojne, dokazuje, da je vzhodna Evropa za vselej izločena izpod angleškega vpliva. Ta sklep je pa tudi najboljši odgovor angleški vladi, ki vzdržuje na svojem ozemlju še dalje poljsko vlado kot svojo zaveznico. Kemtedy v smrtni nevarnosti LONDON, 26. avg. Ass. Press. Ameriški veleposlanik Joseph Kennedv ter člani veleposlaništva so komaj ,išli nemški težki eksplozivni bombi, ki je padla kakih 100 m vstran orl njegove podeželje Mše v londonski okolici. Veleposla- nik je prebil week-end v svoji podeželski hiši, koder je padla bomba. Njegova rodbina je v Zedinjenih državah. Bomba :e podrla neko drevo ter naredila 10 m gk) boko ter 9 m široko lakiio. V okol!ci h! še je padlo okoli 9) zažiga’ tih bo-;r»b. Ameriška letališča na Bermudih HAMILTON, 26. avgusta. Reuter. Izredna seja zastopnikov Bermudskega o-točja je sklenila staviti letalska oporišča na otočju na razpolago Zedinjenim državam Severne Amerike NVASHINGTON, 26. avg. Stefani. Vest, da je bermudska skupščina odobrla, cin se letalske baze odstopijo USA, je bila zelo dobro sprejeta v ameriških vojaških krogih. »New York Times« pišejo, da bo. do v kratkem odstopljeni Angliji 4 rušilci. Ti rušilci so že zapustili Panamski kanal v smeri New Yorka, od koder bodo po '-‘ari v Kr.nrdo, DEBATA O SPLOŠNI VOJAŠKI DOLŽNOSTI WASHINGTON, 26. avg. Stefani. Ameriški senat nadaljuje debato o splošni vojaški dolžnosti. Senator Byrd bo zahte val anketo, zakaj je bilo od naročenih 4000 letal doslej izdelanih samo 343. CESTA USA-KANADA NEW YORK, 26. avgusta. Stefani. Danes bo na seji kanadsko-atmeriške komisije dosežen sporazum tudi glede graditve cestc med USA in Aljasko, ki bo šla preko kanadskega ozemlja. NASTOP KANADSKIH LETALCEV LONDON, 26. avg. Reuter. Včeraj se je udeležila letalskih bojev prva eskadrilja kanadske RAF. Sestrelila je 2 nemška bombnika. POGREB ŠPANSKEGA PRIMASA MADRID, 26. avgusta. DNB. Včeraj jc bil svečano pokopan kardinal Go-raa y Tomas. IZVOZ LETAL IZ AMERIKE LONDON, 26. avg. Reuter. Izvoz letal iz USA v Anglijo je bil v prvih 6 mesecih tega leta 3 in pol. krat večji kakor v zndniih 6 mcsecMi 6019. leta. VEČINA ZA ODSTOP RUŠILCEV MOSKVA, 26. avgusta. Tass. List »Washington Post« javlja, da je znani ameriški institut za oceno razpoloženja javnega mnenja objavil, da je v vprašanju takojšnjega odstopa 50 ameriških rušilcev Angliji 61% ljudi za, 39% proti odstopu. STALIŠČE AMERIŠKEGA TISKA MOSKVA, 26. avgusta. Tass. Ameriški ■listi posvečajo velik del pozornosti vprašanju skupne obrambe USA in Kanade in se zavzemajo za sodelovanje obeh voj nih mornaric tako, da bi Kanada lahko precejšen del svojih ladij poslala v An- glOBLETNICA ANGLEŠKO-EGIPTSKE ZVEZE LONDON, 26. avg. Reuter. Na četrto obletnico angleško-egiptske zavezniške pogodbe so prinesle londonske »Times« uvodnik, ki z zadoščenjem beleži nedavne izjave zvestobe egiptskega ministrske ga predsednika in vojnega ministra ter dejstvo, da je angleška vlada v pomoč Egiptu pokupila vso bombažno letino. Pravtako podčrtuje tildi pomen Egipta kot center islama. VOJAŠKA KONFERENCA AMERIŠKE CELINE WASHlNGTON, 26. avg. Reuter. Šef USA generalnega štaba general Marshall jc povabil šefe generalnih štabov 22 ameriških držav za september in oktober n* obisk v USA. LETONSKA FEDERALNA REPUBLIKA MOSKVA, 20. avgusta. DNB. Na včerajšnji seji letonskega sejma je hila razglašena letonska sovjetska federalna republika. AMERIŠKI MORNARIŠKI ATAŠE V KANADI \VASHINGTON, 26. avg. CNP. Kapetan Oliver Read je imenovan za ameriškega pomorskega atašeja v Kanadi. To imenova* nje je v zvezi z ustanovilvijo mešane komisije za zaščito ameriško-kanadskih in; leresov. Doslej USA. niso imele v Kanadi mornariškega atašeja. TROCKI NE SME BITI POKOPAN V USA MEXICO CITY, 26. avgusta. Reuter. Tajnik pok. Leva Trockega, Goldmann, je pri ameriškem zunanjem ministru Hul-lu protestiral, ker USA niso dovolile, da bi bil Trocki pokopan v New Yorku, oz. sploh v USA. EDUARD MICHELIN UMRL CLERMONT FERRAND, 26. avg. Ass. Press. Včeraj je umrl Edouard Micheliu, 84 letni ustanovitelj' francoske _ industrije gumija ter avtomobilskih kolesnih obročev, ki so znani po vsem svetu. Svojčas jc izumil gumijaste obroče, ki so dobili ime ,Michelin“. Bil je tudi glavni delničar avtomobilske tovarne Citroen, DOGODIVŠČINE ANGLEŠKE podmornice LONDON, 26. avgusta. Rfcuter. Admi-raKteta javlii, da se je PC 2 dneh blodenja, vrnita v svojo bazo podmornica »Sea Lion«, ki se je s svojim periskopom zadela v 9.000 tonsko nemško tr« govinsko ladjo, katero je potopila. Poškodovane pa so bile naprave na periskopu tako, da je po 2 dneli neprestanega dviganja in spuščanja, v svrho orijen-tacije vendarle srečno prspeia domov, Devize: Pariz York 439, Mi- Borza. Curih, 26. avg. 9.95, London 17.66, New lan 22.15, Madrid 40, Berlin 175.40, Stock holm 104.75. Mariborska napoved: Malo oblačno in stanovitno vreme. Toplota se bo nekoliko dvignila. Včeraj je bila najvišja tempera (urar 19.0, danes nainižM 7.1. opoldne 19.0 Mariboru —-—:—— me. . wa ležišča premila ih petroleja ob Milil , Pri S.y,. Martinu .ob Muri, .tik meje med • ikavsko banovino iti banovino Hrvatsko, S,ie že mnogo let obratoval premogovnik, ,!>i je zalagal vse Medmurje in deloma •J tudLijPrfekijb s kvalitetno dobrim rjavim premogom,. Obrat je bil majhen, in kapaciteta 'je bila dnevno po 3—4 vagone. . Ker je lpraj precej, okrog. 30 km! oddaljen ■ od 'železniške postaje Čakovec, so odva-'ža-U; premog večinoma z avtomobili in z .-vodniki.* , .1’rcd kratkim pa.je dospela vest, da so našli pri tem premogovniku nova ležišča j Vzporedno z iskanjem premoga, ,nada-premoga, ki je po kvaliteti mnogo boljši j ljujejo tudi z iskanjem nafte. V okolici od prejšnjega. Gre za ogromne plasti dolSelnic, v neposredni bližini Sv. Martina 150 cm debele, ’’ kj se nahajajo, komaj 10—15 m pod zemeljsko površino. Radi te ugodnosti bo eksploatacija mnogo lažja in se bo kapaciteta lahko dvignila na 10 vagonov dnevno. Pri. premogovniku. gradijo tudi novo električno centralo, ki bo v najkrajšem časn gotova, tako, da bo ves rudnik in še okoliški ;kra-ji elektrificirani. ob Muri, vrtajo v zemljo in iščejo petrolej. Gradijo tudi nov velik, petrolejski stolp, tik banovinske ceste, ki. vodi proti Dolnji Lendavi. Vse to nam priča, da je naše Medmurje bogato na prirodnih zakladih in bomo verjetno v .doglednem času odkrili še nova ležišča najrazličnejših važnih., teza-življenje potrebnih, prirodnih zakladov. . II ¥ deželi »zelenega zlata' OBIRANJE. HMELJA V SAVINJSKI DOLINI V TEKU — HMELJ ZARADI VRE. JV! EN S Ki H NEPRILIK RJAVI — PRVI KUPCI PONUJAJO ZA HMELJ 45 DO 50 DIN ZA KILOGRAM - : Pred--dnevi' je celjski kolodvor nena- - .-a tih o oživel. Pisane rute in' predpasniki ~ hmeljškrh obiravk so kar tekmovali med " seboj. Začetnice so se nekam plaho (zorale v. žene in starejša dekleta, ki hodijo že riJtO’ 'za'letom obirat hmelj ,v Savinjsko . dplincf. Od'Levca pa vse do Zgornje Savinjske ..doline ■je obiranje »zelenega zlata« v pol. . nem teku. Sicer ga letos zjelo moti de-‘ 4evno /vreme, kakor hitro pa zasije sonce, "še oglaša iz hmeljskih nasadov vesela pesenvobiravk.in prešeren vrisk »Štangarja«, ki podira pred obiravkami lnnelovke . -in,ikajpacva, zdaj pa zdaj skrivaj pogleda jto.ftli ono brhko dekle. Vga Savinjska dolina'je sedaj v »elementu«, ki-bo .trajal mesec dni, dokler hmelj ne bo obran in ,P9Stiščn. Kako prijetni so. večeri v savinjski .vasi. med obiranjem -hmelja,., ve samo .'.tisti- ki ga doživi. Sredi vasi se navadno •pod lip<>. zber-o vsi obiravei in zapojo, si -. pripovedujejo novice, iz svojih krajev, o svojih novih gospodarjih ter o stoterih stvareh. Takrat vzplamti mnogo mladih src, za čemer pa' ostanejo navadno skeleče rane ... Letošnji hmeljski 'pridelek mnogo zaostaja za lanskim, kar je povsem razumljivo, saj ie Savinjsko dolino doletela nedavno grozovita- elementarna katastrofa. Ostali hmelj pa :zaradi neprestanega deževja že rjavi, tako da kakovost hmelja ni najboljša. ' Al' V Savinjsko dolino so prišli že prvi hmeljski kupci. Ogledujejo si letošnji pridelek in »glihajo« kar se’le da.' Tudi letos hmeljarji nočejo takoj pfodati Hmelja, ker imajo od lahti'dobre izkušnje, ko je imel hmelj proti kon.cu prodajne sezone tako dobro ceno. Sedaj ponujajo kupci za hmelj 45 do 50 din za 1 kg, vendar je bilo sklenjenih še zelo malo kupčij. Le kdor je bil zaradi denarne stiske prisiljen, je že prodal hmelj, ostali čakajo na boljšo ceno. ig. c Za svetnika kmetijske? zlsoraipc;' za okraj Laško je bil izvoljen posestnik Širim Orožen pri Sv. Stefanu, kol- namestnik pa Miha Tratnik, posestnik iz Brslnika. c Dostavljanje pošte. Od danes se-pošla v Celju zopel dostavlja dvakrat dnevno, dopoldne in popoldne, c Blagoslovitev nove alpinske poli, iz MURSKO POLJE JE POPLAVLJENO ■Koncem preteklega tedna smo imeli skoraj vsak dan dež. Nalivi so trajali ves dan in ogromne količine vode niso mogle odteči. Reke so naraščale in voda se je razlila preko lepih polj in travnikov. Njive so tako poplavljene, da gleda iz vode le. visoka korajža. Najhuje je privatne ta ajda, ki je baš v polnem cvetju in j;e sedaj pod vodo. Krompir je že precej začel gniti. Repa, zelje, proso in drugo ne bo dozorelo, ker je pod vodo. Po trav nikih plavajo celi kupi neposušene otave, Ker so vsi potoki in reke prestopili bregove, je. voda odnesla nekaj brvi, zamašila..vse prepuste tako, da so bili nekateri kraji po dva dni odrezani.od sveta. Ljutomer je okrog in okrog obdan z vodo in je letos doživel že drugo poplavno katastrofo. Ljudje so obupani in tarnalo. Kar ni pobila toča, to uničuje voda. Logarske doline na Ojstrico bo' v nedeljo' j V 1. septembra. Ta pot se bo celjskem alpinistu Andrinu Kopinšku, ■ ki je pol trasival. K otvoritvi 1)0 vozil v,.,sp-bolo zvečer poseben avtobus iz Celjq. Prijave sprejema pisarna S PD v Celju. c. Naknadno vpisovanje otrok za I red na drž. I. deški in drž, dekliški ski šoli . v Celju bo v : a Pri ravnateljstvu za gozdove in rudnike v Ljubljani so postavljeni za višje svetnike inž. Dominik Ferjak v IV-2 raz-ljucl- i od 8". do 12., v šolski pisarni. Vpisovali je novincev in novink za otroški vHčč-l io. v nederjo, i v fi skupini pa inž. Franjo Murnik in inž. tn6nov*ala po j Praiijo Juvan. Za podgozdarja 7. skup. 1 ’ je nameščen Anton Hanzlovski, za manipulanta VII-2 skup. Edvard Marčič, za računskega inšpektorja (i .skup. pa Julij Lavrenčič. a Popoldanska dostava pošle bo, kakor naznanja poštna direkcija od 28. avgusta ponedeljgk; 2..'sojjtLt dalje spel upeljana v Ljubl jani, Marii >>-'T“!- ru, Celju, Murski Soboti, Ptuju in Kranju. a Umrl je g. Feliks Stare, znani indu-in veleposestnik na Kolovcu. a Oproščen je bil pred malim kazenskim- senatom v Ljubljani Julhts Klipp-staller iz ivlaribora, Uslužben pri jeseniški podružnici špedicijske tvrdke Schenker & Co, ki je l)il obtožen zločina pr-Vi o!»sloju države in njeni ureditvi. ie ’«ke fubilejne svečanosti v CeSfu 4U60Sfc0VAflSKl ŠAfflSTI V SLOGI OHRANILI SVOJO SKUPNOST ^•■\sdbotd in nedeljo je''bilo''Celje priča' "^^itf-ša#&'Vškilh šVččanošVi o'b ’ priliki (*:prcfe3UW- 20 lčtnice obstoja f 'zaslužnega Celjskega šahovskega kluba in 20 letnice - ,Ki& .šah. zveze. V soboto zvečer je imel CŠK slavnostno sejo,-katere so se poleg *-«siW!t ctiiskih šahjstov udeležili tudi vsi /,-%ma.terji, .ki se bijejo v..Celju za mojstr--,>kt;naslov, ter lepo število; slovenskih, hrvatskih in srbskih šahisttfv in šah. or-iranizatejevj med .njimi' tUjft .-velcrnoister Vasja Pirc, predsednik Slov. šah. zve--■ze-dr; B'a jec, predstavniki JŠZ na čelu -is ■podT3‘re,dsedtiikom K n e ž;e v i č c m in tajnikom Miihkatn Magdičem- Slav-'Vnostito .sejo je, vodil požrtvovalni in.ag.il-:ni-predsednik prof. Jože Grašer. Po njegovem lepem govoru, v katerem je 'ofisitl 20 letno delo in uspehe CŠI< pa žtcviltil predstavniki in govorniki vtiskreno''čestitali klubu k proslavi jubileja. -"Nato je bi 1: prirejen za vse udeležence »is veča tr banket, na katerem'je bilo izre-rčertih;' nešteto napitnic in voščil. Včeraj, popoldne pa je bil kongres Jug. šahovske zveze, ki se'ga je. udeležilo te-' .r-:). .štfevilo delegatov šahovskih klubov iz ^vse.:,-države. V odsotnosti predsednika v dr. Ste vana Čiriča je vodil zbor pod-j ^predsednik K n e ž e v i č, ki- •. je podal | '..'.porodilo o 'delovanju zveze. _. Izčrpno jc ; nafo'poročal tajnik Mirko‘M a s d i-č. na-J tQ--pav blagajnik F i n d e r l e ;ter. reditelj j Pavlovič. Revizor P r o k o p pa jel .. prilaščal. odboru razrešnico., Zborovanje ..je" po tekalo v lepi slogi in želji, da se v :S za -ceste (irtlbetji minister je podpisa] odlok za jtiitjavo. drobnih k-dek za zgradnjo ceste yo3-;Žibje'vasi'skozi. Novo mesto do no-'vimiejkč .železnice postžje ; v znesku ^.141^,..din.' Z drugim odlokom pa .ie -odobril' gradnjo cestišča s cestnim obrambnim i rakom za moderno cesto, za katero.'je odobren kredit 3,229.734 din. najkrajšem času ^ *** '■ % : Z v e d a r e o r ga n: j a zveze. V tem smislu je bila sprejeta' 'Posebna resolucija načelnega značaja, ki jo je predlagal mojster Vlad. V u k o-v.i-č iz Zagrebčt. -Na njegov predlog je •bi-l nato soglasno .izvoljen naslednji odbor., ki, bo do skorajšnjega izrednega občnega zbora pripravil spremembo pravil ter izvedel reorganizacijo zveže: Predsednik min. na razpoloženju Stevan Čirič. Prvi pod-preds. Branko Dimič, načelnik ministrstva zunanjih zadev. Drugi podpi;edsed. dr. Milan Vidmar, •všcučiliški-profesor v Ljubljani, tretji podpreds. je Josip Pro-kop iz Zagreba. Člani upravnega odbora: dr. Jovan Kulaš, advokat iz Beograda, 'dr. Peter Trifunovič.- šahovski mojster. Ozren NedeJjko,.vič, časmkar :z Beograda Adam Stajikovič iz Niša, -dr. Uroš Trboje vič iz Sombora.,.-df» Djuro Kopač- iz Kar lovca ,inž. dr. Miroslav Kasal, vseučiliški profesor in Ljudevit Furlani iz Ljubljane. Poslovni odbor: Šime Finderle, Ivai. Lesjak, dr., Vladislav Nedeljkovič, Milan Nevecorel, Vat ros lav Petek in Rudolf Horvat. Nadzorni pd'bor: Mario B.ondy in Kneževič. / t. deške šole bo isti dan od 2. SIS, Sc3 3. d4, esd4 4, Sxd4, rt« 5. Le3, Sf6 (i. Se3, g« 7. Dd2, Lg7 8. 13» a« 'J. Sxc«, bxc6 10. Lel, Tb8 11. LbJ, 0-0 12. g4, Lb7 13. 0-0-0, c5 14. hi, Dc7 15. Lel, Lxe4! 1«. Ivel, Sxe4 17. Dd3, Sxc3 18. bxc3, I)a5 19. Kd2, d5 20. Lxd5, c« 21. Ke'4, cxd5 22. Dxd5, Tfe8 23. Td3, Dal 24. KIS, Dxe2 25. U5, Tb2 26. KgJ, Txe3-i in beli preda. Angleški ženski protivohunski bataljon Izredno sposobna dekleta se morajo znajti na parketu, pri kuhalnici, v beznici, skratka vsepovsod Prijazen, osivel gospod, čisto očetovske zunanjščine, stoji v lepo urejeni ter svetli sobi z veselimi podobami na stenah. Pred njim sedi za dolgimi mizami okrog dva tu-cata deklet in mladih žena, ^ ki ga pazljivo poslušajo in si od časa do časa kaj zabeležijo. Na prvi pogled bi sodili, da prisostvujemo poljudni razlogi kakega zdravnika o negi dojenčkov nekdaj in danes. V resnici pa je to ' bežen pogled v učilnico ženskega oddelka angleške državne policijske šole. Anglija je bila prva država, ki je uvedla žensko policijsko brigado. Prve policistke so imele predvsem socialno-skrbstvene naloge, polagoma pa se je njihova dejavnost raztegnila na področje pobijanja nenravnosti, hazardnih iger, pijanstva in skrbi nad gledališči. Anglijo so kmalu začele posnemati tudi druge države in danes policistka ni več redkost. Nekatere države — in tudi angleška mesta — so žene celo uniformirale in jih dodelile varnostni policiji. Toda šele zdaj se je odločil Scotland Yard, da uvede ženske brigade za najnevarnejše, najskrivnostnejše, najtežje in najodgovornejše posle vseh področij policijske delavnosti — za obrambo pred vohunstvom. Kako je organiziran boj proti vohunstvu? Boj proti vohunstvu danes ne vodi več tako-zvani tajni oddelek v vojski, temveč je to naloga celokupne državne policije. Do te reforme je prišlo prvič v Franciji kot posledica afere Dreyfus. Posnemati pa so začele Francoze kmalu tudi druge države. Kako pride žena v angleško protivohunsko policijo? Le če pokaže vsestransko sposobnost in zanesljivost. Iti mora skozi rešeto z velikimi luknjami in redke so one, ki se obdržijo. Ženski oddelek je uvedel Scotland Yard šele ob izbruhu vojne. Pri prvem »naboru« je padlo skozi rešeto 135 kandidatk in jih je bilo sprejetih le 8. »Padle« so razmestili po drugih oddelkih policije. Sprejete so se morale podvreči posebnemu treningu, £ Lev: — Kaj praviš stara. Ali nisem te tri izvrstno zdresiral? Sergiusz Piaseckl na katerem so jih usposabljali za težko in odgovorno službo. Danes ima Anglija že zadostno število »sposobnih« žena, ki morejo izpolnjevati najrazličnejše zahteve protivo-hunskega boja. Kake naloge čakajo ženski _ bataljon? Pro-tivohunska služba mora odkrivati in onemogočiti delovanje tujih vohunov v lastni deželi. Taki vohuni se skrivajo v najrazličnejših socialnih plasteh, v vseh poklicih, v vseh okoljih. Tuje vohunke se lahko gibljejo pod masko bogatih Avstralk ali Južnoafričank v najodličnejši angleški družbi. Taka »prekomorska« maska je tem pri-kupnejša, ker lahko sijajno opraviči tudi tuji naglas, ki se ga tujka le redkokdaj iznebi. Druge vohunke se skrivajo med prebivalstvom pristanišč, med nemškimi naseljenci m emigranti. »Delovni pogoji« pripadnic ženskega bataljona so med emigranti ali po beznicah za tuje mornarje čisto drugačni, kot pa po odličnih salonih, kjer se gibljejo »bogate Avstralke« in prežijo na stike s častniki in visokimi uradniki. Mnogo je tudi tujih, poseb- no nemških begunk, ki služijo kot pestunje, guvernante, kuharice, sobarice itd. po visokih angleških družinah. Ločiti lažne od pravih emigrantov, pa je ena izmed nalog ženskega oddelka. Zato mora biti pripadnica ženskega oddelka vsestransko sposobna. Ni se lahko eni in isti osebi naravno in trdno kretati po mornarskih beznicah, malomeščanskih kuhinjah, dvorcih škotskih plemenitašev ali delavskih kuhinjah Manchestra in Sheffielda. Ravno tako vzorno morajo odigrati vlogo pomivalk posode po hotelih, kot ne smejo postati pijane od whiskyja ali gina, poznati morajo bridge in nemško stenografijo, obvladati po potrebi irski in škotski naglas in biti dobre fotografke. In starost! Od 24 do 35 let — pri tem neporočene, telesno zdrave, prijetne zunanjosti, izvežbane v športu itd. Kaj pa prejemki? Začetni ne baš sijajni: 3 in pol funta tedensko. Toda dvigajo se hitro in pomnožijo še s posebnim državnim dodatkom za hrano. In končno, po končani službi dobijo še solidno meščansko pokojnino. Naraščanje prebivalstva na Japonskem Japonsko prebivalstvo naraste letno za 1 in pol milijona. Vsako minuto se narodi torej troje otrok, ki ostanejo živi. Danes je Japonska med najbolj naseljenimi deželami sveta. Na 1 km5 pride povprečno 200 ljudi. Na 400.000 km* živi 100 milijonov prebivalcev. Težke prilike, ki vladajo na japonski vasi imajo za posledico izredno močan dotok prebivalstva v mesta, kjer pa vladajo zaradi tega še slabši delovni pogoji. Tako je bilo 1920. v 83 japonskih mestih 10 milijonov ljudi, 1938 pa v 148 mestih že 26 milijonov, torej je naraslo od 18 na 35.9% vsega prebivalstva. Vse to predstavlja za današnjo Japonsko težak problem, ki ga sikuša reševati z ekspanzijo. Vojaki pomagajo pri delu na polju Mati, ki neprestano joče Karolini Kreutzmaanovi na Bavarskem se je pripetil nedavno nenavaden dogo-c.'ek. Njen sin, ki je strasten planinec, je posebno rad plezal po strmih skalah. Ne kega dne je spet zavil v planine in plezal. Toda ni se vrnil. Tri dni je divjala straho vita nevihta in nihče ni več dvomil o mladeničevi smrti. Ko se je nevihta polegla, je več reševalnih ekspedicij krenilo v planine iskat izgubljenega sina. Nesrečna mati je po radiu slišala vest, da jc bilo iskanje brezuspešno. Neprestano jc jokala za sinom. Peti dan se je sin nenadoma vrnil. Mati je bila tako presenečena, da je vzkliknila in privrele so ji solze radosti. Mladenič se je namreč na čudežen način rešil.. Mati ne more ustaviti solz. Neprestano joka in se zdravniki zaman, trudijo, da bi jo rešili te neprijetnosti. Ženino maščevanje nad ponočnjakom Ko je neki soprog v Salernu v severnoameriški državi Massachusetts nekega večera po napornem delu legel v posteljo, je bil zelo neprijetno presenečen. Občutil je, kako nekaj pod njim krhko poka, takoj nato pa je bilo pod njim vse mokro. Ko je pogledal rjuho, je bil še bolj presenečen. Ugotovil je, da mu jc »vzorna ženica« dala pod rjuho več tucatov jajc. Seveda je mož ves razburjen poklical ženo na odgovor in med zakoncema se je kmalu razvila homerska bitka, katero je šele stražnik končal. Na policiji je žena priznala, da je dala soprogu jajca v posteljo, ker se mu je hotela maščevati zaradi poznega prihajanja domov. V slovaške šole na Madžarskem se je prijavilo: v Košicah 42 dijakov v gimnazijo, 25 v trgovsko akademijo, 25 na višjo obrtno šolo. V prvi razred gimnazije v Velikih Šuranih se je prijavilo 44 dijakov slovaške narodnosti. 100.000 žuželk se plazi po Indiji. Po vesteh ameriških listov je poznavalec indijskih žuželk, Mohamed Afzal Hussa poročal na zadnjem znanstvenem kongresu v Kalkuti, da unire v Indiji zaradi žuželk vsako leto poldrug milijon ljudi. Materialna škoda, ki jo povzročijo žužki, doseže vsoto 150,000.000 din. V Indiji je 100.000 najrazličnejših žuželk, od katerih so mnoge prav grde pošasti. Doslej je proučenih 40.000 vrst. 5 meseci poljedelske razstave v Moskvi Potekli so trije meseci poljedelske razstave v Moskvi. V tem času je obiskalo razstavo čez 3 milijone ljudi. Samo skozi glavni paviljon je šlo 2,691.000 obiskovalcev. Med posebnimi »atrakcija- mi« razstave je tudi svinja mlade kol-hoznice Ljudnove, ki je tekom letošnjega leta vrgla 31 prašičkov. Sedaj so prašičke stehtali in ugotovili, da tehtajo 4.309 kg. * LJUBLJENEC ZVEZD 82 Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji Iz koče je stopil liavranek ter poklical psa. Pozdravili smo se. Havranek je bil videti svež in dobre volje. Nihče bi ga ne mogel obsoditi, da je že star in preizkušen tihotapec in vodnik beguncev. Ob pozdravu so se mu kar smejale njegove modre otroške oči. Vstopih smo. Mala izba je bila temačna. Za vrati je stala velika peč. Tla so bila glinasta, stene gole, strop temen in okajen. Toda Havrankovo veselje je dajalo izbi nenavadno prikupnost. — Halo, mama! — je vzkliknil fant. — Goste imava, pripravite jim kaj! Opazil sem starejšo žensko, majhno, toda še vedno svežega obraza in nasmejanih oči. Ob njej je bilo okoli petnajstletno dekletce, močno podobno bratu. Jeli sta nam pripravljati kosilo. — Vsakemu steklenico — mami in Heleni po pol steklenice ker nimata brk! — Ko bi jih imel ti! — ga je zavrnila sestra. — Namaži si jih z ogljem! — Toda imel jih bom! Ti boš ostala brez njih! Sedli smo za mizo ter pričeli piti in jesti. V družbi mi je bilo prijetno. Manjkal je le Krisa . . . Slutim, da pričenja novo in zanimivo delo. Večer je bil temen. Od zapada je vlekel močan veter.* V temi sem mogel razločiti črno ozadje neba, gosto posejano z zvezdami, in pa bele lise snega in črne štore in debla. Polje je bilo pokrito z redko kašo talečega se snega. Pri hoji se r.n je globoko vdiralo. Cez kaluže se je naredila drobna ledena mrena. Zvečer sva namreč odšla s liavran-kom proti gozdu. Nesla sva nekaj blaga. Poglavitno delo je bilo sicer v prepelja-vanju beguncev čez mejo, toda mimo tega je Havranek na lastno pest tudi tihotapil. Pes Karo je šel z nama. Na nekem mestu je izvlekel Havranek iz štora ruski častniški samokres. Jaz pa sem mu pokazal svoj povratni revolver. — Imenitna igračka! — je dejal Ha-vranek. — Toda meni je dovolj navaden samokres. Saj se ne bova bojevala... Potem sva nadaljevala skozi gozd nroti vzhodu. Karo je tekel pred nama. — Ti hodiš čez mejo s psom? — sem vprašal Havranka. — Da, Karo pozna mejo bolje ko jaz. Lahko mu zaupam. Tri leta že zvesto sodelujeva. Ko je pes zaslišal svoje ime, je prite- kel k nama, ustavil se je pred Havran-kom ter ga zvesto gledal v oči. — Pojdi! — ga je pognal tihotapec. Pes je znova stekel naprej. Prodrli smo na rob gozda. Znabiti največ tri kilometre pred nami je bila meja, kakih dve sto korakov odtod pa je tekla cesta iz Volme v Rakovo. Sedla sva na štor ter čakala teme. Izpila sva steklenico vodke ter si prižgala cigarete. Ko se je večer zgostil, sva odrinila proti meji. Škornje sva imela dobro namazane, da nama snežna brozga ni mogla do živega. Tik pred mejo sva si nekoliko odpočila ter tenko prisluškovala... Karo je stekel naprej. Stopila sva za njim. Sneg nama je drsel pod nogami. Koj nato sva že bila pri meji. Pot je bila težka. Najtežja je bila hoja po brozgi. Na nekem mestu se jc Havranek ustavil. Pristopil sem k njemu: — Kaj je? — Ali hočeš tvegati? — me je pomembno vprašal Havranek. — Zakaj? — No, če hočeš, pojdeva kar po cesti! Sam sem šel že večkrat. . — Prav! — sem pritrdil. — Pa pojdiva po cesti! — In če bi se kdo obregnil ob naju. potem... — je liavranek zamahnil s samokresom po zraku. Koj nato sva stopila na cesto. Na njej so stale svetlikajoče se kaluže. Toda laže je bilo hoditi po njej ko po odprtih poljih. V daljavi sva zagledala razsvetljena okna. Pozdravilo naju je zavijanje psov. Havranek se je ustavil. — Ali greva skozi vas, ali jo obideva? — So tam vojaki? — Niso... Vsaj prej jih ni bilo... — •Potem pojdiva skozi vas. Prešla sva čez most ter vstopila v večjo vas. Hiše so se gnetle ob ozki in blatni cesti. Po cesti je še ležal siv, umazan sneg. Ponekod pa sva brodila po blatni brozgi. Precej naglo sva stopala. Z leve m desne so sijala mala in zakajena okna. Tu in tam je bilo po dvoriščih precej glasno, vmes je bilo slišati krepko preklinjanje. Havranek je pristopil k plotu 'n iztrgal kol, kajti v naju so se jeli zaganjati psi. Karo sedaj ni več tekel pred nama, ampak se je motal okoli nog. Sredi vasi naju je obkolila cela tropa psov. Havranek jih je divje razganjal s kolom, a se iih nikakor nisva mogla otresti. Neprestano so nama bili za petami. Znenada sta stopila iz neke pritlične hiše dva človeka. Posvetila sta na naju ter se zadrla: — Od kod sta? — Kaj vama mar! — se je obregnil Havranek. — Tajnik Volispolkoma sem! — Prav nič, le s poti pojdi! in leži, ker si pijan. — Kaj? — Prav nič, le spoji pojdi! (Dalje ) Soort ISSK Maribor — SK Rapid 4:2 (1:1) Pri odličnem vremenu, za blagajno še prelepem, se je odigrala včeraj na Rapidovem igrišču prijateljska nogometna tekma med Mariborom in Ra-pidom, ki pa ni privabila pričakovanega števila občinstva. Oba nasprotnika sla porabila zadnjo priliko pred prvenstvom za resen trening in preizkušnjo svojih moči. V tem stilu se je ludi odigrala tekma. Bila je ves čas bolj podobna prvenstveni tekmi, kakor prijateljskemu srečanju, pri čemer pa ni nikoli prišlo do nešportnih izpadov, ki so v prvenstvu žalibog preveč pogosti. Tekma se je pričela ob močni iniciativi ISSK Maribora, ki bi bil pri večji sreči in koristnejši igri napada zaslužil precejšen izkupiček v golih, slika se ludi po odmoru najpreje ni izpre-menila, v zadnji tretjini pa je prišel do izraza Rapid, ki je na terenu prevladoval, vendar pa številčno ni dosegel več ko en zgoditek v 30. min. Maribor je nastopil v malo izpreme-njeni poslavi, zlasti ker ima nekatere igralce pod zaporo. Odlično se je uveljavil Starc na srednjem krilcu, ki je bil v večjem delu igre brez dvoma najboljši igralec na polju, prav uporaben je tudi Vesnaver v obrambi; kot formacija v celoti je bil najboljši napad, vendar mu v končnih potezah pred nasprotnikovimi vrati še manjka odločnosti in pregleda v igri. Rapid je imel najboljše igralce v desnem krilcu Fučkarju, Werbnigu in Krei-nerju. Maribor je dosegel vodstvo v 11. min po Dušanu, ki je prisebno poslal z glavo v mrežo Varlovo žogo, ki se je odbila od prečke. V 18. min je Rapid radi nesporazuma med Janžekovičem in vratarjem izenačil, v zadnji min je pustil Maribor še neizkoriščeno enajstko radi roke. Po odmoru je najprej Jauševec po Miloševem pasu zvišal na 2:1, v 13. min je Miloš iz krasnega Varlovega predložita dosegel 3:1, dve minuti nato pa je Dušan zadnjič potresel mrežo. V 30. min je zopet nevarno ušel \Verbnig po krilu ter plasiral žogo v desni kot, neubranljivo za vratarja. Sodil je g. Orel. Nedeljski šport v Murski Soboti SK MURA — SOKOL (PTUJ) 16:34 V lepem kopališču SK Mure v Murski Soboti so nastopili plavalci ptujskega Sokola proti članom plavalnega odseka SK Mure. Zaradi nediscipliniranosti Murinih plavalcev so prišli na start samo trije, radi tega so bili doseženi slabši rezultati. Tako so nekatere discipline odpadle, ponekod pa so tekmovali le Ptujčani med seboj. Tehnični rezultati: 100 m hrbtno: 1. Komel (P) 1.36.8, 2. Berlič (P) 1.56, točke P 8, M 0. 100 m prsno: 1. Cvetko (M) 1.25, 2. Petrovič (P) 1.37.1, točke P 12, M 7. 100 m prosto: Berlič (P) 1.15.4, 2. Šerbec B. (M) 1.19.8; točke P 19, M 11. Štafeta 3X100 m mešano: 1. Ptuj 4.45, 2. Mura 5.03.6. Odpadla je 4X100 m. Pri plavanju 400 m prosto M. Sobota ni nastopila. Stanje točk po plavanju Ptuj 34 in Mura 16. Sledila je waterpolo tekma, v kateri je zmagala Mura 5:0, vse gole je zabil Cvetko. SK MURA — SK SLAVIjA 5:2 (2:2) Istočasno je bila na stadionu prijateljska nogometna tekma med pobreško Slavijo in Muro, ki se je končala z zmago domačih. Tekma je bila zlasti v drugem polčasu na momente jako ostra. Na igro je precej vplival blaten teren. Sodil je g. Turk. Visoka zmaga SK Železničarja SK Železničar je slavil v prijateljski tekmi visoko zmago nad CšK v Čakovcu, kar je v precejšnji meri pripisati odsotnosti popularnega Vampli-na, ki je zaključil svojo kariero kot aktivni nogometaš. Železničar je nastopil brez Lešnika, Frangeža I in Stiflarja. Gole sta zabila Stalekar 4 in Turk 3. Hrvatska liga: Hašk — Concordia 3:4 (2:3) Slavija (O) — Sašk 1:1 (1:1) Split — Železničar (Z) 2:1 (1:1) Bačka — Hajduk 2:6 (1:2) Gradjanski — Slavija (V) 6:0 (2:0) Srbska liga: Jugoslavija — Jedinstvo 4:0 (3:0) Bask — BSK 1:5 (0:1) Slavija (S) — Gradjanski (S) 7:0 Bata — Vojvodina 1:0 (1:0) Žak — Jugoslavija (J) 0:4 (0:3) s. Gostovanje ISSK Maribora je odpadlo, ker je SK Lendava radi deževnih nalivov tekom sobote tekmo odpovedala. s. SK Železničar. Igralci I. moštva, rezerve in juniorji naj pridejo zanesljivo na stadion v torek, 27. avg., ob 16. s. Zmaga pobreške Slavije v Celju. Kombinirani team pobreške Slavije je v Celju porazil tamošnjo Jugoslavijo s 5:3 (3:0). Mariborčani so zlasti po odmoru predvajali prav dobro igro. s V rcvanžni tekmi med tovarniški-jni uslužbenci Rosnerja in Doctor in dr. so zmagali prvi v razmerju 3:1 (1:1). s. Table teniški turnir za prvenstvo Celja in Savinjske doline bo priredil SK Celje v nedeljo, 8. septembra, v dvorani hotela Union s pričetkom ob pol 8. zjutraj. Razpisana sta dva pokala, trgovca Vrečiča in SK Celja. Vsi table-tenis klubi bodo prejeli podrobnejše razpise. Športniki! Čitaite razpis nagradnega tekmovanja v iutriSnii številki-------------- MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih otlulh stan« vsaka beseda SO car. nalmanlU pristojbina za te Dzlase le din 10.—. Dratb'. oreklicl. dopisovanja In ienitovanlskl oglasi din 1— po besedi. Nal-maniSI znesek za t* oglase le din 12.~. Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno oblavo znaia din 2—. Znesek za male oglase se plačale tako! orl narofiilu, oziroma ta te vposlatl v pismu skupal z naročilom ali ca oo poštni položnici na čekovni račun It. 11.409. — Za via olsmeno odgovor« elede malih oglasov se mora priložiti znamka za > din. STANOVANJE ODDA Oddam DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico in vsem komfor-tom s 1. septembrom. Gospoj na 9-II. vrata 5, 16693-5 SOBO ODDA Sprejmem dve gospodični NA STANOVANJE Naslov v ogl. odd. »Večerni-ka«. 16931-8 SOBO IŠČE Iščem s 15. avgustom OPREMLJENO SOBO v centru mesta. Naslov pustiti v oglasnem oddelku- »Ve-černlka«. 6152—9 POSEST PRODAM NJIVO v Novi vasi v izmeri 180U m’ Cena din 24-000. Sp. Radvanje 30. 16937-11 PARCELA 801 m* na prodal v Studencih, Kralj Matjaževa ul. Vpra šati: Šuštaršič Leopold. Maribor. Wattowa 3-1. 16936-11 OBRT - TRGOVINA ŠOLSKE TORBICE aktovke, nahrbtniki, peresni-ce. velika izbira, nizke cene. Se priporoča Sterbal. Aleksandrova 42 — Trg svobode 6. 16946-13 SPOMNITE SE CMDI ■HHIRSNI DROGERI J A ZAN EBIEEBHIS Radi selitve poceni prodam LEPO POHIŠTVO tudi posamezne kose. Košaki, Aleksandrova 20. Roškar. 16942-17 »KERAMIKA« Hišni posestniki in najemniki. preglejte Vaše peči in štedilnike. predno aastopi zima. Vsa pečarska In keramična dela Izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki In pečarji popust. 5212-13 ZA ŠOLO: šoJske torbice, nahrbtnike, ak tovkc, peresnice v veliki izbiri priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. 16944-13 DRVA raznih vrst, cepanice, vagon-ske pošiljko kupujemo. Obšir ne ponudbe z najnižjimi cena mi na Frajdinger, Sombor, pošt. pretinac 20. 16951-13 RADIO KUPIM baterijski, dvovoltni, dober. Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »Dežela«. 16950-20 POSTELJE IN NOČNE OMARICE poceni naprodaj. Slovenska ul. 28. 16941-17 ŽENSKI KOTIČEK SVILA klot za šolske plašče, koce, odeje kakor vse ostalo blago kupite najugodneje pri Srečko Pihlar. Oosposka 5. 16779-18 OBVESTILA Javljam cenjenemu občinstvu da sem otvoril ČEVLJARSKO OBRT v Tyrševi ul. 14, prej Gusel. Prizadeval si bom, da bom izvrševal vsa naročila in popravila točno, dobro, bitro in poceni. Se priporoča Benko Franc. 16940-26 VOZILA B. M. W. MOTORNO KOLO s prikolico. 750 ccm. v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večer-nika« v Celju 6238-22 AVTO OPEL z dvema sedežema, popolnoma v redu se poceni proda, Maribor, garaža Volker. 16785-22 NOVO MOŠKO KOLO se radi odhoda k vojakom proda za polovično ceno. — Ogleda se pri Babošek Vladko, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska 5. 16938-22 Lapa namizna iabolka ter prvovrstna buteljčna in namizna ELEKTRO-MEDICINSKI APARAT za masiranje in zdravljenje revme ter ishlasa, zdravniško priznan, poceni prodam. — Meze, Ljubljana, Tyrševa uli ca 69-a. 16945-28 vina nudi po zmernih cenah Banovinska in sadjarska šola v Mariboru. POZOR! Vsakovrstne odpadke želez-ja. kovine, litine, cunje kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah trdvka Justin Gustinčič, Maribor, Kneza Koclja 14 In podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste. — Tel. 21-30. 16943-28 • ŠIRITE »VEČERNIK«! NOGAVICE rokavice, perilo, trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« | Koroška 26, poleg tržnice. 16799-18 2ENITBE - DOPISI KUHARICA z latsnimi prihranki želi poročiti moškega s stalno službo. Ponudbe pod »Dobra gospodinja« na ogl. odd. »Ve-černika«. 16939-19 POUK Aut. Rud. Legatov ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ s pravico javnosti Maribor Vrazova 4. Vpisovanje dnevno, šolski program zastonj, lastni dijaški internat. Začetek pouka 9. septembra. 16947-21 Zahvala Vsem, ki so nas v težkih urah, ob prerani smrti našega ne-prežaljenega Milana Vuge tolažili, obsuli ga s cvetjem in ga spremili na poslednji poti, izrekamo našo iskreno zahvalo. Žalujoči LJUBLJANSKI VELESEJEM OD Sl. AVGUSTA DO 9. SEPTEMBRA 1940 Razstava industrijskih in obrtniških izdelkov. — Številne posebne razstave. Žrebanje vstopnic obiskovalcev velesejma. LEPA DARILA: Motorno kolo, radijski aparat, šivalni stroj, harmonika, mnogo koles, preproge, brzoparilnik, pohištvo, otroški voziček, ure, vino, žganje, pivo, rogaška slatina, kravate, izleti s parnikom v Kotor ter številna bivanja v zdraviliščih in letoviščih. Polovična voznina na železnici. Izd ia m urejuje \DOl.l l