SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman ielj»: Zrn cele leto predplačaa 16 fld., u pol let« 8 fld., xa četrt leta A (Id., n jedek mesec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Z* telo leto 18 fld., u pol le.a 6 fld., u «etrt leta S fld., u jeden metee 1 fld. V Ljubljani na dom poailjan velja 1 fld. 20 kr. »e« na leto. PoMunne itevilke po 7 kr. Naročnino ln oznanila (i n » e r a t e) t »prejema uprarnlltTo In ekapediclja v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice »t. 3. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovaoa pisma ne »»prejemajo. Vredniitvo je v BemenlSklli ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vuk dan. Uvsemli nedelje in praioike, ob pol 6. uri popoldne. Vredni itva telef6n-itev. 74. Atev. 56. V Ljubljani, v četrtek 9. marca 1899. Il,etiiili .XXVII. Kmetijsko zadružništvo drugod in pri nas. Da kmetski stan bije trd boj za svoj obsta nek, je priznano žal od vseh stranij, tudi od onih krogov, ki niso kaj posebno naklonjeni temu Btanu. To so po nekaterih pokrajinah in državah tudi spoznali, pa se resno lotili dela v zboljšanje tega žalostnega stanja. Ako pa primerjamo, kaj se je doslej v tem storilo pri nas, z onim, kar imajo dognanega drugod, potem mora nas zaboleti, da se je pri nas v Avstriji sploh — izvzemši Niže • Avstrijsko — in tudi v naših slovenskih pokrajinah tako malo storilo v tem oziru, in da se v to svrho poklicani merodajni krogi tako malo zanimajo za to rešilno delo, katero moramo tudi v naši državi v polnem obsegu izvršiti, ako nečemo zaostati za> drugimi, ki, če tudi v manj kritičnem položaju, skrbno vrejujejo vse potrebno v podporo kmet-skemu stanu. Oglejmo si delovanje v drugih državah, da se učimo, kako imamo tudi mi ravnati v tem oziru. Poleg ogromnih od leta do leta naraščajočih davščin, poleg podvojenih troškov za delavce ima se poljedelstvo boriti še z velikanskim tekmovanjem prekmorskih krajin, katere po morju pošiljajo k nam svoje žito, živino in že tudi sadje, in kar ta konkurenca ne stori, pa zadene še kot zadnji udarec brezvestna špekulacija na žitnih borzah. Angleška je popolnoma pozabila na svoje kmetijstvo in se le pečala z industrijo. Toda zapuščeno kmetijstvo jelo je propadati tako grozno, da se je vlada vendar-le prestrašila in jela pre- vdarjati, kako rešiti ta stan popolnega propada. V teku treh desetletij znižalo se je pridelovanje žita za 120 milijonov arov! Angleški kmetovalci so se poprijeli potem živinoreje, osobito reje ovac, ker Anglež ljubi meso osobito od pitanih ovac. Toda tudi z rejo ovac ni šlo dolgo, ker vsled svobodnega uvažanja mesa iz tujih krajev propasti je morala ovčjerejl, ker leta 1883 se je vpeljalo le 5000 ton ovčjega mesa, leta 1895 pa že 120.000 ton. če omenjam najprej Angleške, povod mi daje to, da je v tej državi imela vlada pač kaj malo skrbi za kmetijstvo, ker to je bilo le pastorka velike obrtnije. Toda tudi na Angleškem spoznali so, da se le v zadružništvu more kaj storiti za propadli kmetijski stan, in državne pa tudi privatne železnice tekmujejo v znižanju vožnih tari-fov za kmetij ake pridelke. Vodstva železnic posredujejo med konsumenti v mestih in med kmetijskimi zadrugami, pozyedujejo za blago in za njega kupce, in že je tepo število kmetskih zadrug, katere oskrbujejo mesta z raznovrstnimi živili, in to posredovanjem železniških vodstev, katera pošiljajo franco zaboje zadrugam in skrbe tudi za točno izplačilo za doposlano blago. In vlada deluje sedaj na to, da se v vsakem okraju ustanove skladišča. Prav veselo znamenje zdravega mejsebojnega podpiranja pa je videti v tem, da se mestni konsumenti naravnost obračajo na kmetijske zadruge za blago. Tu se pač vidi, kako lahko je združiti koristi producenta in kon-sumentov, le poštene volje je treba. Celo v Kanadi je ondotni kmetijski minister začel priporočati zadruge ter vsaki mlekarski zadrugi dovoljuje po 300 do 500 dolarjev podpore za nakup oziroma nabavo shrambe z ledom, ter je zaukazal vsem železnicam, da morajo imeti za zadruge vagone z ledom oskrbljene, da se more v njih odpošiljati sveže blago v daljne kraje. In pri nas? Prav tako je ondotna vlada podpirala 17 velikih parobrodov, da so napraviti hladilnike z ledom, v katerih Be v daljne prekmorske kraje pošilja sveže blago: surovo maslo, sveže meso. V morskih pristaniščih napravili bo velike hladilne zgradbe, v katere skladajo kmetijske zadruge svoje sveže blago. Na Ruskem pozvala je vlada učitelje z Danskega, da organizujejo mlekarske zadruge, in dejanjsko je, da je angleški trg poln masla iz Rusije ! Najzdatnejše napreduje pa Nemčija v organizaciji kmetijskih zadrug. Poleg velikega kmetijskega državnega sveta osnovali so po vseh deželah kmetijske zbornice, V katere volijo vsi zemljiški davkoplačevalci. Te kmetijske zbornice imajo odločevati o osnovanju kreditnih zavodov, Raiff-eisnovih posojilnic, o zavarovanju, o kmetijskih zadrugah itd. Najprej lotili so se snovanja kreditnih zadrug po vaeh deželah in okrajih in ni ga kraja, ki bi ne imel svojega kreditnega zavoda osobito v svrho osebnega kredita. Vse te kreditne zadruge pa imajo svoje središče v veliki pruski osrednji zadružni blagajni. Prisiliti in spraviti cene za pridelke visoko, ni pri mednarodni svetovni konkurenci lahko mogoče, pač pa je mogoče znižati vsaj merilo obrestovanja in prav v zadružništvu so dosegli, da so obresti od 5 na 4, celo na 3'/t odstotkov spravili, navidezno male številke, katere LISTEK. Sodnji dan. Spisal J. Joergensen. (Dalje.) Bil je sredi mesta, sredi velikega prometa. Mlade devojke so ga srečavale na tratoarju, de-vojke s svetlimi očmi in vsled dežja zarudelimi lici. Druge mlade deklice so hitele mimo njega ali pa so stopale pred njim. Niels Graff se je znova dobro počutil, na cesti in sredi velikomest-nega hrupa. Dobro mu je bilo med temi velikimi hišami, sredi tega večnega vrvenja ljudij, katerih ni poznal, katerih obraze in postave si je pa takoj prisvojil. Niels Graff je prišel na cesto, kjer je stanoval Alf. Bila je stara postranska cesta, sredi katere je rasla trava — cesta z majhnimi hišami, majhnimi okni in skrivljenimi ograjami ob stopnjicah. Alfova hiša je bila izmed najstarejših, pokrita z modrimi ploščicami in okroglimi postrešnimi okni, kakor okna na ladijinih kajitah. Prav zgoraj je imel Alf nekaj majhnih sobic. Niels je pohitel po starih stopnjicah gori in pritisnil v mračni veži na svetli zvončni gumb. Prišla je stara Alfova gospodinja in odprla vrata. »Gospoda ni doma«. Niels je vendar vstopil in sklenil počakati. Alfova pisarna je bila mračna. Skozi mala zelenkasta okna si videl, kako je curljal zunaj čisti dež po strmih, rudečih strehah. Niels je stopil k trivoglati omarici in vzel iz nje steklenico ter si napolnil kozarec. Položil ga je na kraj pisalne mize, našel tam cigareto, katero si je zapalil, ter sedel na nizek stol. Alfova soba je bila moderno opravljena. Per gamentni folijanti so se vrstili v omarah s fantastično vezanimi novimi knjigami. Zlikano medeno okrasje je viselo na debelih orijentalskih preprogah. Bakrorezi v pozlačenih in izrezljanih okvirjih so bili pomešani z izdelki najnovejše, bizarne umetnosti v belih okvirjih. Mrtvaška glava je imela v vsakej očesni votlini nespodobno fotografijo. Steklenica »laudanaum« je stala med usnjato vezanim sv. pismom iz XVII. stoletja in med okro-ženim urnim steklom, in zraven je ležal nov francoski roman, poln olepšane nenravnosti. Čas je potekal, dež je curljal, Niels je čakal še dalje. Popušil je cigareto in izpil vino. Niels je vstal in v mraku je našel na mizi mapo s slikami. Takoj pri prvem listu je obstal in se zamislil. Kar je gledal, je bilo svetlo, neskončno morje pod svetlim, neskončnim nebom. Morje, ki se je od daleč penilo proti obrežju ter metalo morske cvetke s penami na kamenito obrežje. Ta slika se mu je še vedno oživljala, ko je hodil zopet doli po umazanih cestah. In ni bil več vesel; skrbelo ga je, da ni dobil Alfa, in postajalo mu je tesno. Kaj, ko bi se res kedaj zgodilo, da bi si ne mogel priskrbeti potrebnega denarja. Na cesti ni bilo več tako živahno kakor poprej. Močneje je deževalo. Ljudje so hiteli z dežniki in debelimi suknjami mimo njega. In po cesti so drveli veliki, okorni, ograjeni vozovi s črnimi možmi spredaj — vozovi, ki so donašali kurjave v bogataške kleti, za tiste, ki ne žive tako kot postopači. Niels Graff je stopal počasi dalje med marljivimi mokrimi ljudmi. Drveli so njemu nasproti in ga zadevali ob ramo. In stopal je navlašč v najglobokejše luže, da je prskala žolta kalužnica navzgor. Predno je vedel, je stal pred vrati svojega glavnega vrednika. Moral je iti k njemu. — Pri listu mora dobiti naprej. Niels Graff obstoji in ogleduje vrednikov napis — potem se naglo obrne in odide zopet ven. Cesta se je vlekla mimo pristanišča. Na jedni strani je bilo živahno življenje pri velikih par-nikih — na drugi strani hoteli, gostilne, mornarske krčme z napisi v vseh svetovnih jezikih. Niels jo je zavil v stransko ulico. In tam je obstal ter ogledoval vrsto pesmij za priročne or-gljice, ki so visele na niti pred oknom neke kleti. r/ JU /n /-v pa v velikem računu ljudskega gospodarstva, ka tero mora prisluževati in spraviti skupaj denar za pokritje obresti, pomenjajo velikansk vspeh pri liranka in rešitev neštetih rodbin. Pri kmetijski kreditni zadrugi gre se za ■važne gospodarske namene. Namesto kapitalistov, ki izposojujejo sosedom na visoke obresti, stopi v to združena moč vseh sosedov, med katerimi se nahajajo nekateri, ki zamorejo prihranjeni denar dati zadrugi, da ta pomaga onemu, ki je ravno v denarni zadregi. Kakor odpravljajo kreditne zadruge oderuštvo v denarju, tako pripada kmetijski zadrugi nalog, odpraviti oderuštvo v trgovini b pridelki. In prav v tem tiči velik, ne še dovolj vpoštevan moment cele zadružne kmetijske organizacije, da kmetovalci vlagajo svojo prihranke v domači zadrugi. namesto da nosijo kakor doslej svoj denar v velike mestne hranilnice, katere bogate in iz dobičkov podpirajo vse drugo, kakor pa ono, iz česar dejanjsko dobivajo te velike dobičke. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani^ 9. marca. Češki deželni zbor so snide, kakor znano, prihodnji torek, 14. t. m. Vlada je za to zasedanje pripravila več v narodnem oziru prevažnih predlog. Namenila Be jo predložiti načrte zakonov glede ustanovitve štirih okrožnih sodišč, in sicer jedno češko, dve mešani in jedno nemško, ter sedem okrajnih sodišč. Toda v sedanjih razmerah vlada ne bo storila tega koraka, ker se Nemci ne vdeleže deželnozborskega zasedanja. Izvrševalni odbor se sicer snide 12. t. m. k posvetovanju o tem vprašanju, katero bota drugi dan pretresa-vala oba nemška deželnozborska kluba, toda tu se bo šlo le samo za formalne sklepe, kajti že danes je vsak nemški poslanec prepričan, da Nemci ne smejo (!) v deželni zbor. Pri teh posvetovanjih se bodo toraj samo odobrili že znani sklepi.. Ra-dikalci zahtevajo to in se seveda mora zgoditi. Kak vpliv ima radikalna struja na ostale nemške zastopnike, je dokaz že to, da se je minulo nedeljo na nekem shodu naravnost zahtevalo, da so zahteve in nasveti nemških poslancev neveljavni, ako jih ne potrdijo Schonererjanci. Huzprava o kvotnem vprašanju v ogerski poslanski zbornici. V ogerskem parlamentu se je razpravljalo včeraj o vladnem predlogu, naj se naknadno odobri naredba glede podaljšanja kvotnega sorazmerja za tekoče leto. Proti sta govorila poslanca Košut in Polonyi, zagovarjal pa je načrt ministerski predsednik. Ministerski predsednik je z vso vnemo zagovarjal dobro razmerje mej obema državnima polovicama ter izjavljal, da bo napel vse svoje moči, da se obe-stranski prispevek k skupnim stroškom za leto 1900 reši že ustavnim potom, kakor določa zakon Niels je prebiral naslove in si zapomnil vse nerodne lesoreze, ki so krasili prvo stran teh pesmij. To ga je nekako zabavalo. Neki delavec je pristopil k njemu in se vstopil na njegovo stran. Pušil je iz kratke pipe; sladki vonj cenega tobaka je vlekel Niels vase. In stala sta tam skupaj, postopač in delavec, mož v strganih cipelah in mož v celih cokljah, in opazovala te slabe napeve, jeden s pravim veseljem, drugi v nekaki obupani, onemogli malomarnosti. Za hip se je zdelo Niels Graffu, kakor bi se moral obrniti do preprostega moža, ki je bil človek, kakor on sam — obrniti se do njega in reči: »Tvoj brat sem — v potrebi sem — pomagaj mi!« Kakor bi se mu v duši zvrtelo — toda prešlo je takoj. Niels Graff se je vzravnal, pogledal delavca, kateri je mirno dalje prebiral, in odšel dalje. Počasi je šel po ovinku zopet v vred-nikovo stanovanje. Toda sredi mrzlih, meglenih ulic, sredi njegovega temnega in žalostnega življenja se ga je polastila neskončna bolest, globoko koprnenje. Spomnil se je zopet onega solnčnega obrežja, ki se mu je bilo razodelo, — koprnel je obupno in težko po onem lepem nedosežnem obrežju, proti kateremu so drvili valovi svoje rudeče pene pod svetlim, neskončnim nebom . . . (Dalje slčdi.) iz 1. 1867. Kar se pa tiče rešitve tega vprašanja za tekoče leto, izjavlja ministerski predsednik, da je, akoravno se je z mnogih stranij naglašalo, češ, da je taka rešitev nepostavna, popolno pravo-veljavna, kajti za izredne razmere, katoršne so vladale v parlamentu, zakon daje pravico kroni, da sme po svoji previdnosti določiti kvoto za jedno leto. Nadaljni govornik Polonyi pečal se je po največ le z avstrijskimi razmerami. Naj prvo je izjavljal, da je določitev kvote s pomočjo paragrafa 14. nezakonita. Ako odobrimo ta korak avstrijske vlade, pravi govornik, pripomoremo nehote k temu, da so zavrže sedanja avstrijska ustava, ki velja že sedaj samo še na papirju, in pripomoreJTio k nezakoniti vladi v Avstriji, ki javno na8|>rotuje hegemoniji nem. elementa v Avstriji. — Tudi s stališča mažarstva moramo pomisliti, ali more ogerski narod in ogerska vlada mirno opazovati ono grozovito delo, ki se sedaj vrši v onostranski polovici, da se pospeši hegemonija slovanskega elementa, ob jednem pa skuša popolno zatreti nemštvo v Avstriji.• Treba se nam je ozreti na Deakove tradicije, ki temelje na načelu, da se mora opirati konstilucijonalizem na Oge rskem na popolno veljavnost ustavnih določb v Avstriji in s hegemonijo nemškega naroda v onostranski pol vlci ustvariti trajno razmerje. — Vladin predlog je bil seveda vkljub temu vsprejet z veliko večino. Govor poslanca Polonyja pa kaže, kako1 velik strah imajo Mažari pred »slovansko povodnjo« in da ničesar bolj ne žele, da bi se vrnila zopet nekdanja nemško liberalna doba, v kateri so uvideli več varnosti za svojo kožo, kakor pa sedaj. Posl. Polony in njegovi zagrizeni somišljeniki naj bodo le prepričani, da se jim ta želja več no izpolni, marveč da se bo tudi na ma-žarskih tleh vedno bolj probujala narodna zavest nemažarskih narodov. Ameriško - filipinska vojska. Vkljub mnogovrstnim poročilom iz Washingtona o zmagi ameriških čet na filipinskih otokih je vendar ko-nečni vspeh ta, da je Manila zopet tako dobro obkoljena od vstaških čet, kakor je bila pred štirinajstimi dnevi. Že minulo nedeljo so vstaši na vse ztrodaj iznenadili svoje nasprotnike in se hoteli pred vsem polastiti vodovodnih naprav. Napad se sicer ni posrečil, toda to postopanje Agui-naldovih bojevnikov je nov dokaz, da še niso izgubili poguma, marveč da na novo podkrepljeni in ojunačeni hočejo na vsak način nadaljevati svoje delo. S tolikim pogumom in odločnostjo jih posebno napolnuje surovost, grozovitost in nasilnost Amerikanov, katerim se ne studi nobeno še tako grozovito dejanje. V zadnji bitki v Manili so izgubili Amerikani 140 mož in 400 so imeli ranjencev, nasprotno so pa pobili 1015 domačinov in mej temi nad dve tretjini žen in otrok, katere so umorili večinoma v njih bivališčih. Poleg teh bo umorili 80 Kitajcev in do 30 drugih inozem-cev. Provzročena materijalna škoda se ceni nad jeden milijon angleških funtov. Umevno je, da je vsled tega mržnja proti Amerikanom vsesplošna in da se toraj jankiji v tujem njim sovražnem mestu ne počutijo posebno dobro in da se skušajo na kakoršni koli način rešiti iz sedanje krize. Ravno vsled tega je tudi umevno, da se general Otis pripravlja na odločilno akcijo tembolj, ker mora izrabiti še par ugodnih dnij, katerim bo kmalu sledilo nevajenim Amerikanom skrajno nevarno deževno vreme. Že sedaj razsaja bolezen v ameriškem taboru, kaj bo še le potem. Kritika liberalnega gospodarstva v vipavski občini. (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj se je vršila pred ljubljanskimi porotniki zanimiva obravnava. Dne 17. oktobra 1898. priobčil je naš list notico »Iz Vipave«, v kateri je povedal občeznane stvari o gospodarstvu vipavskega županstva. Župan H r o v a t i n skušal je prati to gospodarstvo s precejšnjo predrznostjo, ter je našega odgovornega urednika g. Ivana Rakovca tožil po §§ 7, 5, 487 in 493 kaz. zak. G. Rakovec je bil pripravljen dotično notico v »Slovencu« preklicati, a župan Hrovatin zanašal se je na svojo dosedanjo srečo in mislil, da bode s tožbo utrdil še bolj svoje in svojih somišljenikov gospodarstvo. Naš odgovorni urednik pa je nastopil dokaz resnice. Po včerajšnji obravnavi se menda župan Hrovatin že kesa, da je sam nesel na solnce* maslo. Obravnava se včeraj ni končala, nego se je preložila, da so zaslišijo tudi druge priče, ki niso blagajniki ali pa odborniki pri vipavski občini. Obravnava se je pričela okolu poiudneva. Predsedoval je svetnik dež. sodnije g. S c h n e d i t z, votanta sta bila svetnika gg. Vencpj z in Kavčič, zapisnikar g. K a i s e r. Župana Hrovatina je zastopal g. dr. Tavčar, g. Rakovca pa dr." Ivan S u s t e r š i č. Imena porotnikov smo priobčili sinoči. V obtožnici, ki je vzor nepravilno sestavljenih obtožnic, trdi župan Hrovatin, da ga »Slo-venčeva« notica žali na nečuven način. Najne-sramnejša se mu zde mesta, kjer se trdi, da je županstvo uradno 1 a g a 1 o , da je dež', odbor odkril velik primanjkljaj in da ra?n > takse za plese niso uknjižene. Nesramni ta dopis kliče' oelo 'drž. pravdnika proti takemu gospodarstvu in je po njegovem mnenju to tudi hudodelstvo obrekovanja. Kdo je notico pisal, se ne ve, Rakovec pa je rabil premišljena sredstva, da je -očital županu zlorabo oblasti in nezvestobo pri gospodarjenju z občinskim premoženjem. Rakovca naj se kaznuje po § 493 kaz. zakona. Prebere se inkrimovana notica iz »Slovenca* ki se glasi: »(Iz Vipave.) Čedne reči mi je poročati, reči, kakršne so dandanes le še v zakotnih gnezdih na Turškem mogoče Nerad Vam pišem, toda grd se za javno moralo, ki je v zadnjerfr času pri has silno trpela. Ljudje namreč uvidevaj6, da velja drugo merilo za mogotce, drugo za priprbsto ljudstvo. Mogotci, ki imajo oblast v rokah, smejo vse, zastopnik državnega pravdništva miži na obe očesi, pritožbe stiskanega ljudstva so zaman. — Liberalna klika, ki terorizuje ves trg in hoče svoj upliv po vsi dolini razširiti, ima občinsko upravo v rokah. Nji načeluje že lepo vrsto let mož, ki so ga imenovali Vipavci 1. 1895 radi njega posebnih zaslug za občino častnim občanom. Oglejmo si njega zasluge na podlagi odloka si. deželnega odbora z dne 3. dec. 1897. št. 6160. Slavni deželni odbor je pregledal zapisnike občinskih sej in letne račune, in je pri tem dognal marsikaj zanimivega. Najprej je konstatiral, da je županstvo uradno lagalo, ker je dalo v zapisnik zapisati in dež. odboru sporočilo, da so se računi soglasno odobrili, dasi je nekdo izmed odbornikov ugovarjal in protestiral proti računom. Nadalje je odkril dež. odbor v računih velik primanjkljaj. Od leta 1883. do 1896. se prebitek koncem leta ni redno nikdar prenesel v polnem znesku v račun prihodnjega leta, ampak vselej za 100—200 gld. manj. Dež. odbor je dognal, da je bila občina na ta način oškodovana do pri-četkom 1. 1896 za 2409 gld. 521/, kr., ker dež. odbor ni mogel iz računov uvideti, kam je izginil ta denar, dasi mora biti po postavah vse razvidno iz računov. Iz omenjenega odloka je tudi razvidno, da so se uračunjevale takse godbenih in plesnih dovolitev le do 1. 1891., v kateri žep pa so se stekale po 1. 1891., ni mogel dež. odbor dognati, dasi ve, da so v Vipavi rado pleše in gode. Isti odlok izraža še marsikatere druge pomisleke, o katerih ne maramo govoriti. Ker ne maramo biti osebni, molčimo o vseh drugih umazanostih in uradno dokazanih nerodnostih vipavskega župana — častnega občana, molčimo o tem, kako navzlic ukazom si. dež. odbora uprav turško gospodari z gozdom v svoj in svojih privržencev prid, politične nasprotnike pa zatira, vse to za zdaj na stran, zlasti ker upamo, da se bo pričelo poklicano obla-stvo za stvar zanimati in pokazalo obupanim Vipavcem, da še živi pravica!« Dr. Šusteršič pravi, da obtoženec prereka vsako krivdo po kaz. zak. Notica je prišla v list brez njegove vednosti, torej ni kaznjiv po kaz. zak. Dne 17. okt. 1898 je bil vsled bolezni odsoten ter je še le drugi dan čital notico. Sicer pa nastopa dokaz resnice. Ta dokaz bode dal z dopisom dež. odbora kranjskega, ki je citiran v notici. Tam je konstatirano še veliko več. Primanjkljaj ne znaša samo 2409 gld. nego celo čez 3000 gld, Priča Fran A n d 1 o v i c bode dokazal neresničnost tega, kar je župan poročal dež. odboru. Priča je proti računom pri obč. seji ugovarjal, a Be ga ni poslušalo. Andlovic je potem vložil rekurz pri županu, a župan je rekurz ka-siral. Ko je čez pol leta pri obč. seji Andlovic župana prašal, zakaj rekurza ni predložil dež. odboru, dejal je Hrovatin: »Županstvo ne bo tožilo samega sobe«. Andlovic se je potem pritožil na okrajno glavarstvo in posledica je bila odločba dež. odbora, ki naj se prebere. Ta priča bode tudi potrdil, da sta zoper sklep obč. odbora dobila les iz skupnega vipavskega gozda Štefan P e t r i č in Jož P e t r i č. Naj se ozira na agrarni akt glede skupnih gozdov. Tu je popolnoma dokazano, da se slabo gospodari. Gozdni tehnik pravi v dopisu, da so gospodari pod vso kritiko, in da čo agrarni komisar temu gospodarjenju ne bode konca napravil, ne bode skoro več gozda in vsi prizadeti bodo oškodovani. Tu je cel kup pritožb, kako nepravilno ravna županstvo. Ljudje so večkrat isto povedali županu v obraz, a župan ni šel tožit. Tudi lokalni komisar v agrarnih zadevah lahko priča, da st; nekorektno gospodari. Neki K.odola je nasproti J. M a. 1-neršiču in J. Karišu sam priznal, da je pri zadnjih občinskih volitvah dobil hojo iz skupnega gozda zato, da je volil z županom. Kodela sam tega ne bode priznal, ker bi bil potem skupno z županom kaznjiv, a ti priči lahko potrdita, da je Kodela to res govoril, govoril pa takih stvarij no bo, če niso resnične. Pravilnim potem Kodela te hoje ni dobil, ker agrarski akt kaže, da se ta hoja zaman išče v gozdnih zapisnikih, kjer je vsako drevo zapisano, ki se je pravilno dalo. V inkrirnovani notici ni govora niti o Hrovatinovi osebi, niti o zlorabi uradne oblasti, niti o izneverjenju, ali da bi šlo kaj v Ilro-vatinov žep. Govori se o županstvu kot takem, ne pa o osebi župana Ilrovatina. Odločni govor g. dr. Šusteršiča je naredil velik utis. Županu Hrovatinu, ki je ves čas sedel za hrbtom dr. Tavčarjevim je pričelo postajati vroče. Dr. Tavčar, se je protivil, da bi se dokazovalo glede gospodarjenja z gozdom. »Slovenec« le očita, da župan slabo gospodari za svoj lastni žep in da z raznimi sredstvi zatira svoje politične nasprotnike, kar pa ni res Dr. Tavčar končno obžaluje, da ne more kaj več povedati, in pravi, naj se zato obravnava preloži na popoludne. Sodišče mu ugodi. (Konec sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 9. marca. (»Slovenec« pred sodiščem) Obravnava glede tožbe proti »Slovencu«, o kateri več poročamo na drugem mestu, se je včeraj popoldne nadaljevala od štirih do sedmih zvečer, potem pa se je na predlog dr. Šusteršiča preložila do prihod-njega porotniškega zasedanja, v ta namen, da se zaslišijo nove priče glede Hrovatinovega gospodarstva z občinskimi gozdi. (Osebne vesti.) G. Janez Dol i na r, župnik na Raki, in nadučitelj g. J. Saje sta dobila častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje. (Na grobu rajnega gospoda prelata dr. Andreja Čebašekal že stoji lep spominek. Prihodnji torek (14. sušca) ob osmih bo sveta masaža rajnega pri sv. Krištofu in potem blagoslovljenje spominka. (»Grazer Tagespost« o uporabnosti slovenščine v sodne svrhe.) V Gradcu, 5. sušca. Le maloka-teri teden mine, da bi si strupena in klepetava »tetka« nas ne privoščila. Vse njene članke o nas in o naših razmerah preveva neprikrito duh zlob-nosti in škodoželjnosti, neredko tudi pomilovanja vredne smešnosti in toposti. V včerajšnjo številko si je dala napisati članek o uporabnosti slovenščine v sodne svrhe, članek, ki kaže vse ravnokar omenjene znake nedvoumno. Prišel je iz peresa »strokovnjaka«, kateremu se očevidno o slovenščini niti ne sanja. Bržčas je ta »strokovnjak« kdo izmed onih, ki so po šestmesečnem Tomšičevem tečaju napravili izpit iz slovenščine vsi s povoljnim vspehom! Da pa »Slovenčevi« čitatelji uvidijo, s kako podlimi sredstvi sc bore panger-manski kulturonosci za nadvlado in prvenstvo v Avstriji, priobčimo jim kratek posnetek omenjenega članka. — Pisec opozarja merodajne in vodilne nemške kroge, naj nikar ne zabijo boja na jugu, ko bi sklepali premirje na severu, naj nikar ne privole Slovencem tega, kar morajo Cehom prepustiti. Za Slovence veljaj drugo merilo kakor za Cehe, zakaj češčina je navzlic vsem nedostat-kom vendarle nekak, dasi ne kulturen jezik, do-čim se o slovenščini kot jeziku niti govoriti ne more. Nekdaj mogočno slovenstvo je utonilo v germanski povodnji, jezikovni ostanki so tako ne- znatni, da so celo za navadno občevanje nedo-statni. Zato so si Slovenci morali skoraj vse besede izposoditi od Nemcev, Hrvatov in Italijanov. Vsled tega so si slovenska narečja med seboj čisto tuja in nesoroclna, Slovenci se med seboj niti ne umevajo. V zadnjem Času je nastalo sicer neko gibanje med slovenskimi omikanci, da si umetno stvarijo jezik. Skrpucali so iz ruščine in hrvaščine neko občilo, ki pa je priprostemu ljudstvu povsem neumevno in tuje. Tudi to, ljudstvu neznano besedišče, je sila revno in nedostatno, kjerkoli se je ta jezik uvel kot uradni, nastale so pomote, izvirajoče iz netočnosti in neu-mevnosti skovani!i izrazov. Poleg tega nimajo Slovenci kakor Cehi svojega zaključenega ozemlja, ampak so povsod pomešani z inorodci, večina Slovencev stoji tudi na tako nizki stopinji omike, da ne znajo ne pisati no brati. Zato bi bilo popolnoma odveč, ako bi se tak jezik smel rabiti tudi v sodne svrhe, saj ga ljudstvo ne ume. Pravico je sicer treba deliti pravično,, vsakemu v njegovem jeziku, toda Nemci ne smejo nikdar privoliti, da se slovenščina rabi kot pismeni uradni jezik! — Vem, da bi mi vsakdo v zlo štel, ako bi hotel te zlobne jn bedaste trditve zavračati! »Ta-gespoštine« čitateljo samo pomilujemo, da si dajo tolikrat natVesti tako debele izmišljotine kot »stro-kovnjaške« sodbe, občudujemo pa tudi nesramno drznost'uredništva, da priobčuje mnenja slepcev o kakovosti svetlobe kot trdno dokazana dejstva. (Imenovanje.) Svetnika dež. sodišča Anton pl. Wurmser v Celju in A Kless v Gradcu sta imenovana nadsvetnikoma pri višjem sodišču v Gradcu. Okr. sodnikom za Cirknico je imenovan sodni pristav R. Pcrsche v Senožečah. (Repertoir slovenskega gledališča.) V petek bode imela naša altistka, gdč. \V. Iiadkie\vicz svoj častni večer, kateri ji priredi intendanca v izredno priznanje njene vzorne marljivosti in zanesljivosti. Zato jo bode narodno občinstvo nedvomno odlikovalo z mnogobrojnim obiskom vele-priljubljene opere »Trubadur«, kjer poje gdč. Radkiewicz v pevskem in igralskem oziru znamenito vlogo ciganke Azucene. — V n e d e 1 j o dne 12. t. m. se bode igrala izvirna narodna igra s petjem » R o k o vn j ač i«. — V torek 14. t. m. pa gostuje v »Fužinarju« gospod Ignacij Borštnik. (Planinskega društva večer.) V soboto 11 t m. priredi slovensko planinsko društvo družbinski večer v restavracijskih prostorih Narodnega doma na desni od vhoda. Pričetek ob uri. Predaval bo društveni načelnik gospod profesor Orožen o izletu rta 2306 metrov visoki Krn v goriških Julijskih alpah, na katerem postavi še letos soška podružnica planinskega društva turistovsko kočo. Pevski vspored večera preskrbi iz prijaznosti oktet si. pevskega društva »Slavec«. Priljubljenost druž-binskih večerov planinskega društva privabi naj i to pot mnogobrojno število društvenikov in dru-štvenic. Gostje so dobro došli. (Javen društven shod) priredi »slov. kat. delavsko diuštvo« v nedeljo dne 12. t. m. popoludne ob '/»5. uri v gostilniških prostorih »pri Fer-lincu« z nastopnim dnevnim redom : a) Volilna preosnova za mestni zbor. b) Raznoterosti. — K obilni udeležbi vabi odbor. (Glasba) »V en ček Mariji«, napevi za Marijino družbo, zložil P. Angelik Hribar. Tiskajo se v Katoliški tiskarni in prav kmalu izidejo. (Umrl) je včeraj v Gradcu sloveči zgodovinar in profesor dr. J. B. pl. Weiss, član gosoodske zbornice, vitez reda železne krone itd. Smrt ga je takorekoč zalotila pri delu. Prirejal je četrto izdajo svoje znane svetovne zgodovine v 22 zvezkih. Rodil se je 17. julija 1820 kmečkim etari-šem v Ettenheimu na Badenskem. Gimnazijo je dovršil z odliko v Freiburgu, istotako tri leta na tamošnjem vseučilišču, koder je obiskaval modro-slovske in bogoslovske kolegije. Poslušal je učene profesorje tudi v Tubingenu, Heidelbergu in Mo-nakovem ter se v prvi vrsti bavil z zgodovino in modroslovjem. Ob revoluciji leta 1848 je zgubil profesorsko službo v Freiburgu ter si moral služiti kruh kot vrednik »Freiburger Zeitung«. Mej tem je izdal prvo svoje delo o Alfredu Vel., katero ga je priporočilo za profesorja na vseučilišču v Gradcu. Tu jo iz njegovih predavanj nastalo znamenito njegovo delo svetovne zgodovine, ki je izšlo že v treh izdajah in proslavilo Weissovo ime. Kot zgodovinar se kaže v svojih delih po- vsod odločnega kristijana. sodba njegova je vedno nepristranska in zato kri'ika o njegovih delih vedno pohvalna. Weiss je izdal tudi druga dela, kot: »Maria Theresia und der Ssterr. Erbfolge-krieg«, »Deutsche Volksrechte im Mittelalter« in »Byzantinische Geschichten«. N. v m. p.! (Izpred porotnega sodišča.) V torek je bil pred porotnim sodiščem 29 letni delavec Matej Kobilica iz Jarš. Zatoženec se je dne 29. avg. 1898 spri z Jurijem Blatnikom, ki je ž njim delal pri vrhniški železnici. Udaril ga je najprvo s palico in nato se s kamenom po glavi, tako da je Blatnik vsled ran dne 4. sept. umrl. Kobilica jo bil obsojen na šest let težko ječe s postom vsak mesec. — L. Gorjup in Al. Avgustinčič z Gline pri Ljubljani sta bila vsled nasilstva obsojena vsak na dve leti. Telefonska m brzojavna poročila Dunaj, 9. marca. Grof Thun se je danes po ininisterskem svetu in potem, ko je bil pri cesarju v avdijenciji, podal za štiri dni v Prago. Tej poti se pripisuje politična važnost, namreč konečno vr oditi jezikovno vprašanje na G e š k e m. Vlada namreč hoče podati podlago, na kateri se za more doseči sporazumljenje. Razdeliti hoče Češko na čisto češko in čisto nemško jezikovno ozemlje. Mešano ozemlje se s primerno razdelitvijo okrajev kolikor mogoče zmanjša ter je smatrati mešanim ozemljem tedaj, ako ondi prebiva 25°/0 "Iruge narodnosti. Vrhovnih oblastev v deželi razdeliti, kakor je razdeljen šolski svet. vlada nima namena, napraviti pa hoče devet okrožnih oblastev. Ob enem bo vlada razveljavila vse dosedanje jezikovne naredbe. Dunaj, 9. marca. Mestni svet je pričel posvet o spremembi mestnega opravilnika in volilnega reda. K 19. volilnim okrajem pridruži se še 20. Brigittenau. Mestni svet se odpravi in na njegovo mesto pride trojni senat. K dosedanjim volilnim skupinam priklopi se še nov splošni volilni razred. Dunaj, 9. marca. Upravno sodišče je ugodilo pritožbi židovskega dunajskega mestnega odbornika Brunnerja, ki je ugovarjal sklepu občinskega sveta, da je votiral nekaj tisočakov* za zgradbo cerkve in župnišča. češ, da nekatoliki niso prisiljeni prispevati za katoliške naprave. Sodišče je omenjeni sklep proglasilo nezakonitim. Dunaj, 9. marca. Upravno sodišče je na pritožbo mestnega odbornika Brunnerja izreklo, da je sklep mestnega zbora glede prispevka za zgradbo cerkve v Breitensee nezakonit. Na podlagi tega odloka je župan Lueger naročil magistratu, sestaviti poročilo o vseh v to stroko spadajočih sklepih od leta 1^91 v ta namen, da se sklepi ne izvrže, ali če so se že izvršili, da se, ako mogoče. izplačani denar dobi nazaj. Dunaj, 9. marca. Mej Rusijo in Srbijo so razmere zelo napete zaradi razkralja Mi-lan-a, ki je proti volji Rusije še vedno načelnik srbske vojske. Praga, 9. marca. Mej Mladočehi in češkimi agrarci se vrše dogovori, da bi v teh kritičnih časih obe stranki složno postopali vzlasti v deželnem in državnem zboru. Levov, 9. marca. Deželni zbor je soglasno vsprejel nujni predlog posl. Duna-jevskega, s katerim se deželni maršal pooblašča, da izrazi papežu radost dežele povodom srečno prestane bolezni z zagotovilom neomajne zvestobe, naklonjenosti, ljubezni in spoštovanja do katoliške cerkve. Belgrad, 9. marca. Razpor mej Rusijo in srbsko vlado se poravna najbrže tako, da bo ruska vlada imenovala mesto Sadovskega novega poslanika za Srbijo. Sedanji začasni voditelj ruskega poslaništva, Mansurov je včeraj oficijelno obiskal zunanjega ministra. Pariz, 9. marca. Tukajšnji papežev nuncij je nevarno zbolel. Toulon, 9. marci. Glasom uradnih poročil so neznani zlikovci napadli stražo pred skladiščem za dinamit in drugo strelivo. Ustrelili so dvakrat na vojake in potem zbežali. Sluti se, da so hoteli stražo umoriti ia zanetiti ogenj v skladišču. TTmrll no: 6. marca. Ivan Schweiger. črevljarja sin, 19 mesecev, KonjuSne ulice 2, rhachitis. 7. marca. Julija Baumgarten. znsebnica, 73 let, Sr. Petra nasip 65, bronchitis. — Anton Pire, železniški uslužbenec, 71 let, Komenakega ulice 11, otrpoenje pluč. V bolnišnici: 4. marca. Marija Jemc, gostija, 70 let, plučnica. Meteorologldno porodilo. Višina nad morjem 306-2 m., srednji zračni tlak 736'0 mm. a <3 Cm opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celzija Vetrovi Neb« •«-5 .9 * « i; a r •a . S a. 8| t. sveder 733 1 24 p. m. jt»h. del. oblaS. 9 7 zjutraj 2. popol. 730 9 730 4 2-2 6-8 si. jzah. sr. zah. oblačno n 00 Srednja včerajšnja temperatura 0 0\ normale: 2-4°. Zahvala. 256 1-1 Cerkveno predstojništvo in občinski zastop ▼ Št. Jurju pri Grosupljem se najudaneje zahvaljujeta presvetlemu knezu in Škofu ljubljanskemu, ki je s svejo navzočnostjo ob st. misijonu počastil in razveselil naSo župnijo ter i ognjevitim svojim govorom navduSil zvesto mu udane vernike za Boga in st. vero, kakor tudi velečastitim gg. o o. frančiškanom iz Ljubljane, ki so z veliko po-trtovalnostjo in ljubeznijo od 26. svečana do a. suSca vodili st. misijon. Bog stotero povrni! Zahvala. 256 1-1 SlaTna zavarovalna društva in sicer: Vzajemno zavarovalno druitvo proti ognji v »radon, ogersko zavarovalno drnštvo , Fonolere" in o. kr. prtvlleff. zavarovalno druitvo Blunlone Adrlatloa dl Slonrti v Trstu, so blagovolila po svojih zastopnikih g. Kovaču, g. J. Kristanu ia g Kunstekn ob priliki tukajšnjega požara dnd 9. januvarija t. 1. našemu gasilnamu društvu podeliti znatne remuneracije. Za ta dar se navedenim društvom tukaj javno izreka najsrčnejša zahvala 1 Št. Vid na Dolenjskem, dnž 8. marca 1899. Ant. Kunstek, načelnik gasilnega društva. Vinko Slivnik, blagajnik. Stedilnoleštilo za tla Ku^-S: cenejSe in najpripravne še sredstvo za domačo porabo pri leštenji parketnih Iužilnih in ličilnih tal, se posuši tekom S dne ure. Dobiva se pri tvrdki BBATA bubiit. v Ljub-ani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 8 11—1 Na prodaj je 1000 suhih mecesnovih plohov 1 V. In 2 palca debelih pri Urban Weberja naslednikih v Zalem Logu, p. Železniki Gorenjsko. 257 3—1 Ivan Kordik v Ljubljani, ^ Prešernove ulice St. 10-14, £ priporoča svojo zalogo Hs galanterijskega blaga $ $ in drobnine S Lj posebno za kapdevaloe, kakor tudi orodje za »H črevljarje in sedlarje, posebno na debelo po rN nizki ceni. 187 7—4 Vabilo na redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice y Št. Petru, registrovane zadruge « neomejeno zaveso", ki se bode vršil v nedelje, dnč 26. marca 1899., ob 3. uri popoldne v tukajšnji šoli. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalca. 3. Potrjenje računa za leto 1898. 4. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 5. Razni nasveti. V Št. Petru, dne 20. februvarija 1899. 267 i-i Načetetvo. SJT OddA mc TESS v Krojaških ulloah it. 1 s 1. majem 1. 1. t lil. nadstropji ležeče 241 3-2 stanovanje, obstoječe iz 3 sob in z vsemi prltlkllnaml, z razgledom na Glavni trg, pod jako ugodnimi poitoji. Natančneja pojasnila dajo se ondi v gostilni „Prl Luni". ANT. PRESKER krojač * Ljubljani, Sv.Petra eeiataAt. O se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega in solidnega bla^a po ulzklh cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo izgotovljene obleke posebno na haveloke t največji izberi po najnižjih cenah. 227 3 Teodor Slabai\ja, srebrar v Gorici, ulica Morelli 12, priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnioo za Izdelovanj« cerkvene posode lil orodja. ■■■■■BsaaaMBaMaBBBMmBaBaaMBBBaBaaMBBBSMaiMan Staro blago popravi, pozlati in posrebri t ognja po najnižji ceni. Da si morejo tudi bolj reTne cerkTe naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, katero se J izplačuje na obroke. Prečast. p. n. naročevalec si t obroke sam lahko določi. 386 62—41 f Pošilja vsako blago poitnlne prosto. ^ričar S ^fflejač v J2ju6ljani, c^e&etmo-Dc ulica 9, i/zj>oj>olnila< -ito- 6t>ojo ^aCocjo % mic tve r red novostim/ namen J C/ W/\ Wl V a pomfacUao in poletno dofco. k oZaloga praviR parišRiR in BerolinsRiR modelov. 224 6-3 IfiSsJ m- i Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem knrzu. BBA AI&V lakso Veršec v LJUBLJANI. Srečke na mesečue obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Giro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dn6 do dnč po 4 Poitno - hranllnlčne položnloe na razpolajo. 13 u n a j s k a borz Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld 25 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 » — » Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » 26 » Rudolfove srečke, 10 gld........28 » — » Salmove srečke, 40 gld........85 » 75 » St. Gen6is srečke, 40 gld.......84 » 76 > VValdsteinove srečke, 20 gld......60 » — » Ljubljanske srečke.........24 » — » Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 1?6 » 60 » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3425 » — ► Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . 473 » — » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 65 » 50 » Splošna avstrijska stavbinska družba , . 114 » — » Montanska družba avstr. plan. . . ■ . . 239 » 26 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 188 » — » Papirnih rubljev 100 ................127 ► 25 » Dni 9. maroa. Skupni državni dolg v notah..... Sknpni državni dolg t srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London Tista........... Nemški drž. bankoTCi za 100m. nem. drž. velj. 80 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 05 kr. 100 . »5 » 120 » 10 » 101 » 10 » 119 » 80 » 97 » 85 » 918 » _ » 367 » 80 » 120 » 45 » 69 » — » 11 > 79 » 9 » 65V.» 44 > 10 » 5 » 66 1 Dni 8. maroa. 4°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld. . . 172 gld. 60 kr 6°/0 državne srečke 1. 1860, luO gld. . . 168 » 25 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194 . 50 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 » — Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......141 » 25 Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . ... 130 > 75 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 » 75 Posojilo goriškega mesta .......112» — 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 » 26 Zastavna pisma ar. osr.zem.-kred, banke 4°/0 98 » 10 P rijoritetne obveznice državne železnice . . — » — » » južne železnice 3°/0 . 179 > 40 » » južne železnice 6°/0 . 124 » 70 » > dolenjskih železnic 4% 99 > 60 HtJT Nakup In prodaja Tfctt vsakovrstnih državnih papirjev, sre6k, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri ireb&njlb, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 B R C U I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., 6* JSJT Pojasnila ~£S v vseh gospodarskih in dnančnih Stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh Speknlacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.