PRI OSP' .V*6 bbOOV KOPtR *l ortSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini „ orkrk .. Abb- postale I gruppo Lena oUU lir Leto XXXVI. Št. 12 (10.532) TRST, sreda, 16. januarja 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZA RESOLUCIJO SO GLASOVALE 104 DRŽAVE. PROTI PA SAMO 18 Generalna skupščina OZN odobrila resolucijo ki zahteva umik sovjetskih sil iz Afganistana V razpravi je jugoslovanski predstavnik Komatina poudaril, da je treba obsoditi vsako intervencijo in se upreti sleherni uporabi sile, ki ogroža popuščanje napetosti in peha svet na rob nevarnosti širših vojaških spopadov - Hud politični poraz za Sovjetsko zvezo NEVV YORK — Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je prejšnjo noč z veliko večino odobrila resolucijo, s katero zahteva takojšen, brezpogojen ii popohi umik tujih sil iz Afganista-??• Dokument niti z besedo ne omenja Sovjetske zveze, prav zato, da o' bil sprejemljiv za čim širši krog držav in da bi se uveljavilo na-®e*°. da je sleherno tuje vmešavanje v notranje države kakršnekoli “ržave nedopustno. Za resolucijo so glasovale 104 države, proti njej 18. prav toliko pa se je vzdržalo. Naj omenimo še, da se 12 držav •>1 udeležilo glasovanja. Proti resoluciji, ki jo je predlo-,’° 24 neuvrščenih in drugih dr-*av so glasovali: Afganistan, SZ, {•"Sola, Bolgarija, Bjelorusija, Ku-“a. Češkoslovaška, Etiopija, Gre-aada. Laos, Mongolija, Mozambik, * °ljska, Nemška demokratična republika, Jemenska demokratična republika, Ukrajina, Madžarska in •ietnam. Sprejeta resolucija poudarja, da spoštovanje suverenosti, ozemelj- ske celovitosti in politične neodvisnosti sleherne države osnovno načelo, na katerem temelji listina svetovne organizacije in da je kršenje kakršnekoli točke, pod katerokoli pretvezo, proti ciljem svetovne organizacije. Resolucija, ki so jo odobrili z ogromno večino držav, izraža globoko obžalovanje zaradi nedavne oborožene intervencije v Afganistanu, ki ni v skladu s tem na- P0 RESOLUCIJI OZN 0 POSEGU V AFGANISTANU SZ kopiči čete ob iranski meji? NEW Y0RK — Če so vse zahod-ne države ostro obsodile poseg Sov-pske zveze v Afganistanu in zahvale takojšen umik njenih oboro-zenih sil iz te azijske države, so pa vendar nekatere razlike v gležnju na možni razplet dogodkov. Worda so še najbolj zaskrbljeni za "9dni Nemci, ki so tudi najbolj Pddaljeiu -od ameriškega stališča. Schmidt se boji namreč za nadalje-’anje svoje «ostpolitik», ki je trenutno v ospredju polemike 'v Zvez-republiki. Demokristjan Strauss, na.irealnejši kandidat za funkcijo finega kanclerja, je seveda takoj '-koristil priložnost in ostro obsodil ^ueialdemokrate zaradi zbližanja s ~?* * * * vjetsko zvezo. Kancler Schmidt .* prikril svojega negodovanja ob 'Javah vrhovnega poveljnika NATO, r1 ie menil, da bi SZ utegnila pre-• enetiti Evropo s podobno bliskovi-akcijo. kot je bila ona, s katero r Osedla Afganistan. Glasnik za-°dnonemške vlade je tudi menil, J? sedanja kriza nikakor ni hujša S one ob zasedbi Češkoslovaške, značil kot »napadalko*, (if) nu, pa v ZDA trdijo, da je to še kar težko zaradi oddaljenosti teh ležišč od afganistanske meje. Posebni Carterjev svetnik Brze:,inski je v svojem zadnjem intervjuju poudaril, da je za ZDA, poleg zahodne Evrope in Daljnega vzhoda že nekaj let bistvenega pomena tudi Bližnji vzhod in območje Perzijskega zaliva. Ta tri območja so mea selx>j povezana in grožnja proti enemu od njih je istočasno grožnja proti njim. Zato so ZDA pripravljene trdi Brzezinski odločene ohraniti varnost in neodvisnost teh območij tudi s silo. V svojem včerajšnjem govoru ob sprejemu poljskega zunanjega ministra Vojtaszeja je šef sovjetske diplomacije Gromiko dejal, da «0-snovni interesi ljudstev zahtevajo, da se nihče ne vmešava v notranje zadeve Afganistana*, vendar pri tem ni omenil sovjetske prisotnosti v tej državi. Menil je tudi, da je treba blokirati «agresijo» proti Afganistanu, ni pa nobeno državo o- čelom. Skupščina je apelirala ,na vse države, naj spoštujejo celovitost, suverenost in politično neodvisnost ter neuvrščenost Afganistana ter da se ne vmešavajo v notranje zadeve te države. Nekaj pred glasovanjem je sovjetski delegat, veleposlanik Troja-novski dejal, da bo Moskva umaknila svoje čete iz Afganistana, ko bodo »prenehale zunanje grožnje* preti tej državi; istočasno je potrdil stališče Sovjetske zveze do tega vprašanja: sovjetske oborožene sile so v Afganistanu na poziv tamkajšnje vlade in da bi preprečile, da bi se ob mejah SZ ustvarilo imperialistično mostišče. Na enakih pozicijah so bile vse zaveznice Sovjetske zveze. V svojih posegih so delegati neuvrščenih držav ostro obsodili poseg tujih oboroženih sil v Afganistanu. Stalni jugoslovanski predstavnik v ZN veleposlanik Miljan Komatina je v razpravi v generalni skupščini OZN med drugim dejal, da Jugoslavija podpira zahteve, ki priznavajo Afganistanu pravico do svobodnega in neodvisnega razvoja. Zato podpira zahteve po nujnem umiku tujih vojaških sil iz Afganistana in potrebo, da se nobena država ne vmešava v zadeve te neuvrščene države. Izrekel je prepričanje, da bi lahko na tej podlagi utrli pot stabilnosti v Afganistanu in bistveno prispevali k razvoju popuščanja napetosti. Ob tem je Komatina spomnil, da je jugoslovanska delegacija v razpravi o tem vprašanju v varnostnem svetu jasno povedala svoja stališča o nedopustnosti tujega vmešavanja z vojaško silo ali kakorkoli drugače, kot tudi, da je nesprejemljivo viekršno vsiljevanje tuje volje suverenim državam in narodom. Menimo, da je nujno treba obsoditi vsako intervencijo in se upreti sleherni uporabi sile, ki ogroža popuščanje napetosti, peha svet na rob nevarnosti širših vojnih spopadov, je še dejal. K temu je dodal, da prav tako ni mogoče mižati niti pred strpnostjo do izraelske a-gresije na Bližnjem vzhodu in pred grobimi napadalnimi dejanji rasističnih režimov na afriškem Jugu. Jugoslovanski predstavnik je še opozoril, da se utegne mednarodna skupnost soočiti z nepredvidenimi posledicami, usodnimi za miroljuben razvoj človeštva, če se ne bomo u-prli vsem vmešavanjem, pritiskom in uporabi sile kot izrazu vsiljevanja, nadvlade in prevladovanja na regionalnem planu, pa tudi globokih blokovskih spopadov na svetovni ravni. Veleposlanik SFRJ Miljan Komatina je dejal, da sedanji trenutek zahteva visoko stopnjo odgovornosti do človeštva in miru, pri čemer je še posebej izpostavil delovanje neuvrščenih držav, katerih vsa politika temelji prav na boju proti vsem vrstam odvisnosti in nadvlade. Sovjetska zveza je hudi politični poraz v generalni skupščini svetovne organizacije sprejela z dokajšnjo doto, negodovanja. V svojem poročilu iz New Yorka tiskovna agen- cija TASS sploh ne omenja izida glasovanja, temveč obsoja «po6kus ZDA, Kitajske in njunih zaveznikov, da bi odobrili vmešavanje v notranje zadeve Afganistana, potem ko so zavili svoje priprave na imperialistično vojno v tenčico laži in obrekovanj*. Sovjetska tiskovna a-gencija TASS obžaluje, da so nekatere države v OZN nasedle tej špekulaciji in niso razumele bistva dogajanja okrog in v Afganistanu. Tako ie pobudnikom protiafganistan-ske kampanje uspelo izboriti odobritev resolucije, katere namen je ogroziti varnost v Afganistanu in ki pomeni jasno vmešavanje v notranje zadeve suverene države, članice OZN, zaključuje poročilo sovjetske tiskovne agencije TASS iz New Yorka. (if-dd) TRI DNI PO ZAHTEVNI OPERACIJI OŽILJA NA NOGI Iz vsega sveta brzojavke Titu z željami za njegova okrevanje Včeraj je bil predsednik Tito brez vročine in se je bolje počutil, stanje operirane noge pa je nespremenjeno - CK ZKJ se je seznanil s poročili zdravniškega konzilija in razpravljal o aktualnih mednarodnih in notranjih vprašanjih LJUBLJANA — Predsednika SFRJ Josipa Broza Tita so v noči od sobote na nedeljo v kliničnem centru v Ljubljani operirali na ožilju leve noge. Zdravstveno stanje jugoslovanskega predsednika nadzoruje zdravniški konzilij, ki ga sestavljajo dr. Bogdan Brecelj, prof. dr. Mio-ljub Kieič, prof. dr. Miro Košak, prof. dr. Jovan Ristič, prof. dr. Djordje Popovič, prof. dr. Stanislav Mahkota in prof. dr. Predrag La-levič. Ta konzilij je po operaciji izdal poročilo, da je predsednik Tito dobro prenesel operacijo in da je neposredni postoperacijski potek normalen. Isti zdravniški konzilij je v ponedeljek sporočil, da je zdravstveno stanje predsednika Tita dobro, da postoperativno okrevanje teče normalno, da pa s kirurškim posegom na ožilju leve noge kljub začasnemu izboljšanju niso dosegli zažele- nega učinka. Poročilo, ki so ga izdali včeraj pa poudarja, da je prišlo v ponedeljek zvečer do zvišanja temperature, ki so jo z ustreznimi medicinskimi ukrepi umirili. Predsednik Tito včeraj ni imel temperature in se je bolje počutil. V primerjavi s prejšnjim dnem pa je stanje operirane noge nespremenjeno. V kliničnem centru v Ljubljani prejema predsednik Tito iz domovine in iz tujine številne brzojavke z željami, da bi kar najhitreje okreval. V imenu delovnih ljudi in občanov Slovenije so mu slovenski družbenopolitični delavci Viktor Avbelj, France Popit, Milan Kučan, Anton Vratuša, Mitja Ribičič, Vinko Hafner, Janez Vinotnik, Boris Bavdek in Janez Japelj poslali naslednjo brzojavko: •»Dragi tovariš Tito, v imenu delovnih ljudi in občanov Slovenije niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMniiiiiiHiiiiiiMiniiiiiiMiiuiiiiiuuiiiiiiiiiiiiitliiuiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiifiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiita SPLOŠNE STAVKE SE JE UDELEŽILO 14 MILIJONOV DELAVCEV Delovni ljudje zahtevajo trdno vlado za izhod iz vsestranske krize v državi Poziv demokratičnim strankam na shodih Lame, Carnitija in Benvenuta Po mnenju sindikatov Cossigova vlada nalaga žrtve le delovnim slojem RIM — «Dobro vemo, da morajo dober del problemov, ki jih postavljamo, na primer vprašanje političnega vodstva države, rešiti stranke. Teda prav zato storimo svon> dolžnost, ko jih opozarjamo, da tak-špe razmere ne morejo trajati.* S temi besedami je generalni tajnik CGIL Luciano Lama opredelil u-pravičenost »političnega* značaja včerajšnje vsedržavne stavke pred veliko množico, ki je kljub močnemu dežju in vetru napolnila velik središčni trg v Rimu. Enako so odgovarjali na pritožbe najbolj nazadnjaških političnih in gospodarskih krogov o «poiitični instrumentaliza-ciji* stavke tudi drugi sindikalni voditelji na shodih v vseh večjih italijanskih mestih. «Politična kriza je dejstvo, treba rav tako je nevarno po mnenju . a"Odnonemških državnikov zb1 iža-Je med Washingtonom in Pekingom. . Zaskrbljujoče, čeprav nasprotujo-® *i. so vesti, ki prihajajo iz Afganistana. Po nekaterih glasovih naj sovjetske čete in sicer štiri ‘vaije že pri mejah z Iranom. Po 11 vesteh naj bi sovjetske oklopne hote v nekaj urah lahko dosegle {• *stanišče Bandar Abas, kjer sicer čistilnic ali petrolejskih ležišč, * Pa nadzoruje Hormuško ožino, r? aateri plujejo tankerji iz Saud-jjh Arabije in drugih držav Per-, Jskega zaiiva proti združenim dr-•®vam in Evropi. Ugotavljajo tudi, iT.Pa tem območju ni nobene voki?*® sile, ki bi utegnila tak more-Ij T* prodor ustaviti: Američani bi ^Potrebovali vsaj 24 ur, da na Iz ie pripeljejo svojo vojsko, dok • pa g'ec^aj° na vso zadevo r aaj mirno, če lahko sodimo iz u-t*5n‘b izjav. Obrambno ministrstvo „ l; da so sovjetske čete oddalje-jj, kakih 10o do 150 kilometrov od Pske meje in da so po vseh zna-jjJJljh sodeč tam zato. da bi pre-v » k dejavnost uporniških enot zahodnem Afganistanu. Kar zade-« Pa možnost, da bi Sovjeti obsevali petrolejska polja v Ira- Vcuka množ.ca se je zbrala včeraj kljub nalivu na trgu pred Kolos e jem v Rimu, da posluša govor generalnega tajnika CGIL Luciana Lame na sindikalnem shodu ob splošni stavki (Telefoto AP) ............ „„,1,11 ................................................................MmiiiiimimiiiiiiiMiiiimiiiiMriiimnimi CK PSI: Soglasje ali izredni kongres? IM — Nasprotovanje vladni kri-brezkrompromisna obramba sta-lr> strategije strankinega tajni-J °d glasovanja o evroizstrelkih teorije o zaroti v škandalu ENI Potrdilo vloge socialistične stranka tretje politične sile v držaja so glavne teme političnega Bettina Craxija na včeraj-jPJ zasedanju centralnega komiteji. Poročilo, ki bo brez dvoma nov razkol v stranki ter ,**•«> do novih sporov, kar vse-‘°r izključuje vsakršni dogovor enotne rešitve. Craxi v bistvu ni b‘aSal nobenega konkretnega po-ejanja niti kar se tiče notranje-”*ienja stranke. «Ne bom pod-..^Sa poročila.* je izjavil Ric-I 0 Lombardi, ki je v popoldan-.. Urah skoraj točko z.a točko za-, vsa tajnikova stališča, podob-.1.® De Martino in Mancini. »Ni liuii '* ^ izjavil Achilli, eden S.1 .Jev strankine levice, »da Craxi a'em poročilu ni sploh oplenil J splošne stavke*! Usje v kongresni dvorani EUR, kjer zaseda centralni komite PSI, je vsekakor zelo napeto, kot potrjuje takojšnje srečanje vseh Craxije-vih nasprotnikov, od skupine Signo-rile - Lombardi pa do skupine, ki se sklicuje na pozicije Micheleja Achillija. Glavno besedo na tem srečanju je imel Lombardi, ki je ponovil, da ne bo sprejel tega, kar je definiral Craxijevo izsiljevanje: ali enotnost na stališčih, ki jih predlaga tajnik ali pa izredni kongres. Craxi pa je temu dodal, da je pripravljen le razširiti strankino vodstvo. z druge strani pa so tudi ne^ kateri člani »opozicije* neodločeni in previdni in se ne ogrevajo za možnost, da bi že na centralnem komiteju izvolili Craxijevega naslednika. Med temi ie treba omeniti skunino De Michelisa. ki se vse bolj približuje tajnikovim pozicijam. medtem ko je gotovo največ »negotovih* ki pogujejeio vsakršno oolitično rešitev. Vsekakor je kan didatura Antonia Giolittija za novega tajnika brez dvoma že izpadla, medtem ko je za mnoge še vedno najresnejši kandidat še vedno sedanji podtajnik Claudio Signorile. Mimo govoric o izrednem kongresu, pa so se odnosi v PSI na tem zasedanju centralnega komiteja še bolj zaostrili ter potrdili, da ne gre za trenutna, ampak za temeljna nesoglasja v stranki. Craxi- je torej samo zaostril svoja stališča ter izjavil, da bi bila vladna kriza v tem trenutku brez možnosti vsakršnega izhoda ter ponovno predlagal bližnjemu kongresu KD naj da pobudo »za neposredno soočenje brez diskriminacij s političnimi silami, ki hočejo preveriti če obstajajo stvarne možnosti za sporazum*. Izrazil je odločno na sprotovanje predčasnim volitvam, m pa pojasnil stališča PSI do odločilnega vprašanja bodočih vladnih koalicij. V tej zvezi je Riccardo Lombardi branil povsem različna stališča 'er prcd'ncal, da bi morala PSI in Is Pl čimprej motno in odtočno predirati stranki relativne večine zasilno vlado, ki bi ime la politični ugled za reševanje dra- matičnih problemov, ki tarejo državo. To je po Lombardijevem mnenju edini politični pogoj za rešitev sedanje zakonodajne dobe ter učinkovito orožje proti predčasnim volitvam. P. P. OD DANES DALJE V Rimu vsedržavni kongres PSDI RIM — S pozdravnim nagovorom strankinega predsednika Saragata se bo danes popoldne v Rimu začel 18. vsedržavni kongres PSDI. Po pozdravih italijanskih in tujih delegacij bo imel politično poročilo tajnik Pietro Longo, nakar bo sledila kongresna razprava vse do nedelje ko bo ponovno spregovoril vsedržavni tajnik, medtem ko bodo kongres sklenile volitve novih vodstvenih organov stranke. Kongresu bodo prisostvovale tudi nekatere delegacije komunističnih partij vzhodne Evrope, jo je zato rešiti*, je dejal tajnik CISL Carniti v Milanu, »politični pomen stavke je zato v svarilu političnim silam, naj ne dovolijo, da se položaj še poslabša*. Generalni tajnik UIL Benvenuto je pa v Benetkah poudaril «nalogo in pravico sindikalnega gibanja, da kliče na odgovornost vse sile, ki so dovzetne za skupen in enoten napor* proti »sovražnikom države, ki ne poznajo premirja*, kot so terorizem, inflacija in brezposelnost, ki jih ni mogoče premagati z neustrezno vlado »za premirje*, ki pa ne prizanaša z udarci delavcem, upokojencem in brezposelnim. Cossigova vlada pa daje vtis, poudarja sindikat, da se postavlja proti sindikatom in noče odgovarjati na konstruktivne predloge, ki so jih postavili z velikim čutom odgovor-i nosti že pred meseci. Zdi se, da je izbrala slepo ulico obnavljanja starih razvojnih modelov in da ponuja, kot edini izhod iz krize, klešce-nje dohodkov delovnih ljudi pod skupnim učinkom davčnega vijaka in inflacije. Tudi obnašanje delodajalskih krogov utemeljuje mnenje, da se združujejo sile, ki bi rade zvrnile na delavce, upokojence in brezposelne vse breme žrtev za premostitev krize, ki bi jih morali prevzeti sorazmerno vši, so pribili sindikalisti, sklicujoč se na zadnje predloge Confindustrie (in nekaterih ministrov) o zamrznitvi draginjskih doklad. Lama, Carniti, Benvenuto in drugi člani sindikalnega vodstva so de-settisočem, ki so v vseh večjih mestih po Italiji odšli v sprevodih na shode, navzlic slabemu vremenu, ki je razsajalo po vsej državi, potrdili in obrazložili pomen stavke in njene temeljne smotre. Sindikat je bil prisiljen ponovno poseči po najostrejšem sredstvu pritiska, ki ga niso uporabili skoraj 10 let, zaradi neodgovornega odnosa vlade, ki se noče z njimi soočati o ukrepih za izhod iz krize. Smotri, ki jih je treba doseči pa so trije: boljša o-bramba delovnih dohodkov pred inflacijo (davčna razbremenitev, podvojitev družinskih doklad), načrtna gospodarska politika (povečanje investicij in zaposlenosti) ter ugotovitev neustreznosti političnega vodstva države in poziv demokratskim strankam, naj prispevajo k sestavi vlade, ki naj bo kos resnosti položaja. Splošna stavka je popolnoma uspela. s skoraj stoodstotno udeležbo v tovarnah in v večjih trgovskih obratih ter ob večinski udeležbi tudi v javnih službah. Delovni ljudje so ponovno izpričali odločno voljo po odgovornem prispevanju k reševanju države iz krize, a hkrati po taki vladi, ki naj ne zvrača vse breme nanje, ampak prisili k prispevku tudi davčne utajevalce in neupravičeno privilegirane sloje. Ob enotnosti več kot 14 milijonov delovnih ljudi, ki so se odzvali pozivu enotne sindikalne zveze k splošni stavki, izzvenijo razglašeno izjave cehovskih »avtonomnih* sindikatov o neuspehu ali interpelacija desničarskega poslanca KD Publia Fiori-ja z zahtevo po omejevanju pravice do stavke, ki jo je naslovil Cog-sigi.‘ (lv) LONDON — Zaostritev mednarodnih odnosov, posebej pa krizi v I-ranu in Afganistanu, ustvariajo v mednarodnih finančnih krogih tako nezaupanje v papirnat denar, zla- sti v vodilni ameriški dolar, ki sili ceno zlata in drugih žlahtnih kovin nezadržno navzgor. V Londonu je unča,, zlata dosegla včeraj ceno 696 dolaiaev (podražilo se je za 24 dolarjev v enem cjnevu, od preteklega petka pa kar za 61), v New Yor-ku so ga kupovali tudi po 700 dolarjev (18.600 lir za gram), včerajšnja cena v Zuerichu pa je dosegla 695 dolarjev za unčo. Močno sta narasli ceni tudi srebra in platine. Nove stavke na železnici RIM — Enotni sindikat železničarjev CGIL - CISL - UIL je sklenil oklicati vrsto stavk med 28. januar- jem in 1. februarjem, ki jim bo sledila vsedržavna stavka vseh javnih prevozov. O podrobnem poteku stavkovnega gibanja se bodo dogovorili z vsedržavnim tajništvom enotne sindikalne zveze. Posojilo mednarodnih bank SFR Jugoslaviji BEOGRAD — Jugoslavija bo prejela od konzorcija 38 mednarodnih bank posojilo 420 milijonov dolarjev, vračljivo v 10 letih s 7 do 8-odstot-nimi obrestmi. Sporazum so sklenili včeraj v Londonu, sredstva so pa namenjena naložbam na sektorjih e-nergije, kmetijstva, kemije, kovinarstva, infrastruktur in turizma. ti iskreno želimo, da bi po operaciji čimprej okreval in da bi pod tvojim vodstvom tudi v prihodnje u-spešno uresničevali naloge in cilje našega socialističnega družbenega razvoja. Obljubljamo, da bomo brez omahovanja napravili vse, kar je v naši moči, da bi okrepili mir na svetu, uveljavili načela politike neuvrščenosti in zagotovili delovnim ljudem, da bodo lahko dejansko odločali o vseh bistvenih vprašanjih svojega življenja in dela.* Predsednik Tito prejema brzojavke z žebami za čimprejšnje okrevanje tudi iz tujine. Poslali so mu jih tunizijski predsednik Habib Burgiba, libijski voditelj polkovnik Moamer El Gadafi, sirski predsednik Hafez El Asad, generalni sekretar francoske KP Georges Marchais. generalni sekretar romunske Kp in predsednik državnega sveta Nieolae Ceauseseu, mehiški predsednik Jose Lonez Portillo in še mnogi drugi. Včeraj sta predsedniku Titu poslala brzoiavko z željami za čimprejšnje okrevanje tudi predsedmk ZDA Jimmy Carter in predsednik kitajske vlade Huaguofeng. Iz Italije je »predsedniku in tovarišu Titu* izrazil želje za čimprejšnje o-krevan.ie predsednik republike Per-tini. Podobno brzojavko je predsedstvu ZKJ poslal tudi tajnik KPI j Enrico Berlinguer, ki poudarja, da j »italijanski komunisti gojijo zaupanje v tovariša Tita kot v svetovnega protagonista boja za mir in napredek narodov, za enakost pravic in za svobodo*. V Beogradu pa je bila včeraj pod predsedstvom Stevana Doroniske-ga deveta seja CK ZKJ. CK ZKJ ie najprej poslušal poročilo medsed-stva o zdravstvenem stanju predsednika Tita in se seznanil s poročili zdravniškega konzilija. Centralnemu komiteju je sekretar predsedstva CK ZKJ Dušan Drago-savac nato poročal o razpravi na skupni seji predsedstev CK ZKJ in SFRJ o žgočih mednarodnih razmerah. družbenopolitičnih razmerah v državi in pojasnil naloge na področju gospodarske stabilizacije, o čemer sta objavili sporočilo obe predsedstvi. CK je sprejel in se strinjal z -cenami in ukrepi obeh predsedstev, in opozoril, da ig v sedanjih razmerah za izvedbo nalog potrebna popolna aktivnost zveze komunistov v vseh družbenopolitičnih organizacijah samoupravnih telesih in organih, organizacij združenega de'a ter delovnih ljudi in občanov Jugoslavije. (dd-bbr) PO ODSTOPU ZUNANJEGA MINISTRA MALFA TTIJA Ruffini, Sarti in Darida novi italijanski ministri Odgovarjali bodo za zunanje zadeve, obrambo in stike s parlamentom RIM — Predsednik vlade Cossiga je problem nekritega ministrskega mesta za zunanje zadeve, ki je nastal z odstavko ministra Malfattija, rešil v pičlih 48 urah. Po krajšem posvetovanju s preostalimi ministri je namreč že v ponedeljek popoldne predsednik Pertini sprejel tri nove ministre, ki so pred njim svečano zaprisegli. Za zunanjega ministra je bil imenovan Attilio Ruffiani, ki je prej kril obrambno ministrstvo. Na njegovo mesto je nastopil Sarti, katerega je zamenjal v vlogi ministra za stike s parlamentom dosedanji podtajnik za notranje zadeve Darida. Kako so komentirale politične stranke Cossigovo nenavadno, vsaj za italijanske razmere hitro odločitev? Socialisti so jasno povedali, da «imajo sedaj pomembnejše probleme*; republikanci mislijo, da je preosnova v izključnem interesu in logiki demokristjanskih notranjih struj; komunisti zaenkrat še niso objavili tiskovnih sporočil, tudi se niso drugače izjavili o imenovanjih. * .............................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiii.. Nedeljski občni zbor ZSŠDI v Čedadu Obisk KPI pri ZKJ RIM — Po obisku člana vodstva KPI Bufalinija pri sekretarju predsedstva CK ZKJ Dušanu Dragosav-cu je KPI objavila komunike, v katerem poudarja, da se sedanje sodelovanje med KPI in ZKJ razvija uspešno v interesu obeh partij in v sodelovanju med državama za mir v Evrooi in v svetu. Obe nartiji ugotavljata zapletenost in slabšanje mednarodnega stanja, ki ie postalo zaskrbljujoče. Prizadevali si bosta za nadaljevanje politike popuščanja napetosti • Dragosavac se je tudi zahvalil za Berlinguerjevo zanimanje in želje skorajšnjega okrevanja, ki jih je sekretar KPI poslal predsedniku Titu. Prijateljskega srečanja so se še udeležili Rodolfo Mechini, namestnik odgovornega za zunanjepolitične probleme pri KPI, in člana zunanjepolitičnega urada pri ZKJ Borislav Miloševič in 3udimir Babovič. Bufalini in Mechini sta v soboto in v nedeljo izmenjala mnenja o problemih obojestranskega interesa tudi s članom predsedstva ZKJ A-leksandrom Grličkom. Deveti redni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki jc bil v nedeljo v Čedadu, je potekal v znamenju prizadevanj naše krovne športne organizacije, da se tudi na tem najzapadnejšem delu slovenskega narodnostnega ozemlja okrepi sedanja, bolj skromna športna aktivnost in najdejo nove poti za sodelovanje s Tržaško In Goriško, kar naj bi prineslo razcvet športa tudi v Benečiji in s tem krepitev narodnostne zavesti slovenske mladine. Poročilo na športni strani SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ V ČEDADU Razprava o globalnem zaščitnem zakonu naj se takoj prenese na politično raven Izvršni odbor izrazil zaskrbljenost zaradi napetega mednarodnega političnega položaja in obsodi! sovjetski poseg v Afganistana Na prvi seji v letu 1980, ki je bila v ponedeljek v Čedadu v obnovljenem sedežu kulturnega društva «Ivan Trinko», je predsednik Boris Race seznanil izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze o poteku razgovorov z ostalimi petimi komponentami enotne slovenske delegacije za skupen nastop pri predsedniku vlade Cossigi. Predsednik vlade bo, kot smo že poročali, sprejel enotno slovensko delegacijo jutri zvečer v Rimu. Slovenski predstavniki mu bodo objasnili svoje stališče v zvezi z globalno zakonsko zaščito in v zvezi s posebno komisijo pri predsedstvu vlade. Izvršni odbor je po poglobljeni razpravi, v katero so zavzeto in prizadeto posegli zlasti beneški člani odbora, v celoti odobril stališča predstavnikov SKGZ v dosedanjih razgovorih z ostalimi petimi komponentami enotne delegacije in s tajništvi nekaterih političnih strank in še posebej podprl maksimalne napore SKGZ, da pride v delegaciji do e-notnega stališča v vseh bistvenih vprašanjih. Izvršni odbor je tudi poveril predsednika, da zastopa SK GZ v enotni delegaciji pri Cossigi z v=emi pooblastili na osnovi stališč, ki so se izoblikovala in bila potrjena v razpravi. Izvršni odbor je nato razpravljal o mednarodnem položaju, ki je nastal po razpletu iranske islamske revolucije in zlasti po vojaškem posegu Sovjetske zveze v neuvrščenem Afganistanu. Izvršni odbor je ocenil, da je sedanji mednarodni politični položaj nevaren za svetovni mir. Vdor sovjetskih sil v Afganistan je ocenil kot grobo kršitev neodvisnosti in suverenosti male države, ki je postala žrtev nevarne blokovske politike zaostrovanja v mednarodnih odnosih. Ne smemo si prikrivati resnice, da se lahko kaj podobnega zgodi tudi na drugih točkah sveta. Položaj je treba zato ocenjevati realistično brez iracionalnih sen-timentalizmov, saj vzbuja utemeljeno zaskrbljenost vseh miroljubnih držav in narodov sveta. V naslednji točki dnevnega reda je izvršni odbor SKGZ izdelal koledar srečanj, v okviru katerih bo SKGZ imela v gosteh na povračilnem obisku delegacijo Kraško-obalne regije. Unije Italijanov za Istro in Reko, Socialistične zveze delovnega ljudska Hrvatske in Zveze slovenskih organizacij Koroške. Z njimi bo poglobila razna vprašanja medsebojnih odnosov in splošnih odnosov med sosednimi področji s posebnim poudarkom na gospodarskem sodelo- vanju v okviru osimskega sporazuma, z delegacijo bratske organizacije koroških Slovencev pa še posebej nekatere nove aspekte položaja v Kanalski dolini. Izvršni odbor se je nato seznanil še z nekaterimi pobudami komisije za socialna vprašanja, predvsem v zvezi z vprašanji bivših borcev, i > validov in aktivistov, določil datum posveta o doraščajoči mladini, ki bo 15. marca in sklical sejo glavnega odbora SKGZ, ki bo 4. februarja v Gorici. Na predlog nekaterih beneških članov odbora je tudi sklenil, da bo na svoji prvi seji namenil posebno točko razpravi o dosedanjem in bodočem delovanju teritorialnega odbora SK GZ za Beneško Slovenijo. • Zaradi urejevanja javne razsvetljave v Ul. Cologna je v tej ulici od 7.30 do 17.30 prepovedano parkirati na odsekih ceste med Ul. Volta in Ul. Kandler (na strani lihih hišnih številk) in med Ul. Galilei in Kandler (na strani sodih hišnih številk). NA DANAŠNJEM ZASEDANJU Deželni svet o vprašanju krize po odstopu ComeHijevega odbora Isto vprašanje je bilo tudi med glavnimi točkami deželnega kongresa KD, na katerem so bili izvoljeni delegati za strankin vsedržavni kongres - Zaccagninijeva struja potrdila svojo premoč med strankami, smo lahko prepričani, da bo današnja razprava mestoma tudi zelo ostra. Osrednji politični dogodek po odstopu deželnega odbora je bil prav Današnja seja deželnega sveta bo v celoti posvečena razpravi o deželni krizi, ki se je formalno odprla pred tednom dni z odstopom deželnega odbora. Svetovalske skupine bodo namreč vzele na znanje odstop deže-ne vlade, kakor je sklenila komisija načelnikov skupin. Gotovo je, da bomo ponovno priča široki razpravi, v kateri bedo prišla do izraza vsa tista pereča vprašanja, _______ __ ___ __________ ki so bila stalno v ospredju v zad- stranke, ki je bilo v soboto in v ne- njih mesecih, tako n.ed dolgo fazo preverjanja, kot neposredno pred odstopom Comellijevega odbora. Obnova od potresa prizadete Furlanije, uresničevanje osimskih sporazumov, gospodarska kriza z vsemi posledicami na celotno deželno stvarnost: o vseh teh vprašanjih je bilo v zadnjih mesecih veliko govora; veliko očitkov je bilo izrečenih na račun deželnega odbora, kateremu so skoraj vse politične skupine z bolj ali manj prikritimi kritikami pripisale odgovornosti zaradi zamud in neučinkovitosti pri reševanju številnih deželnih problemov. Če k vsemu temu dodamo še vprašanje političnih formul in odnosov Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Cenjene bralce obveščamo, da smo vpisovanje za naše tradicionalne izlete v glavnem končali. Posebno letalo za Madrid in Barcekmo je razprodano, za drugi let pa se je prijavilo 37 naročnikov in bralcev. To število je premajhno za najetje posebnega letala, zaradi česar — da ne bi ostali na cedilu — predlagamo novo kombinacijo, in sicer od 5. do 12. maja (dva dni več) z bivanjem v Lloret de Mar (pri Barceloni) in v Madridu ter z enakimi ogledi, kot je bilo predvideno. Zaradi daljšega bivanja je cepa nekoliko višja, in sicer bi bilo potrebno doplačilo 22.000 lir. Vse, ki so se prijavili za drugi, let (pa tudi ostali bralci imajo to možnost), naj se zglasijo v potovalnem uradu «Aurnra» v Ul. Cicerone 4, kjer naj potrdijo prijavo ali pa dvignejo vplačano akontacijo, vendar najkasneje do danes, 17. t.m. Za potovanje na Poljsko so oddana vsa mesta na prvih dveh letih, medtem ko je na tretjem (z odhodom iz Trsta dne 26. junija) na razpolago še 8 prostorov. Čas za morebitno prijavo še danes, 17. t.m. Vsem izletnikom želimo že zdaj prijetno potovanje in bivanje v krajih, kamor so namenjeni. UREDNIŠTVO Tudi na Tržaškem so proizvodne dejavnosti včeraj zastale v okviru vsedržavne splošne stavke, ki jo je sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL proglasila proti nezmožnosti vlade, da bi se z učinkovito gospodarsko politiko spoprijela s številnimi perečimi problemi v sedanji italijanski stvarnosti. V industriji, obrtništvu in drugih proizvodnih panogah je delo zastalo praktično v celoti. Prav tako je bilo delo ves dan ustavljeno v pristanišču. Vse veleblagovnice in številne manjše trgovine so bile zaprte, pouk je bil le na nekaterih šolah in ______________________________________ še v teh primerih so bile lekcije •aillllllUltllllllllllllllllllllllllllMIIIIMIIIIIIIIMMIIIIIMIItUlllllimMIIMIIMIIIIIIIIIIIMIIIIMaillllllllllllllllllllllii V REBRIH NAD SV. ANO Stanovanja za delavce Italsidra MiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiMitiiitiiaiiiiiiiiniiiiiHifiiiiiitiiiiiiiiiiiMHiiitiiiiiiiiiiiiiitiiaiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiuitiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiMii PROTI NEUČINKOVITI GOSPODARSKI POLITIKI VLADE Tudi v Trstu včeraj obstale glavne proizvodne dejavnosti V industrijskih obratih in v luki je delo popolnoma zamrlo - Skupščina sindikalnih delegatov na Pomorski postaji - Soglasno sprejeti dve resoluciji pričakovanju je največji uspeh požela Zaccagninijeva struja (morotejci in bazisti), ki je zbrala 41.16 od sto glasov in izvolila sedem delegatov, za drugo najmočnejšo strujo so se go"tov(."vil. deželni "kongres"stranke ?°trdni forzanovisti z 28,10 glasov relativne večine v Furlaniji - Ju- | m petimi delegati. Sledijo jim doro-lijski krajini, to je krščanske demo-1 *,ej,ci z 19-&8 od sto glasov in tremi krači je. Marsikdo je pričakoval, da J delegati, andreoctijevci z 9,10 od bo dvodnevno zasedanje delegatov glasov m dvema delegatoma, in najvišjih predstavnikov večinske trzaske baziste pa bo na strankinem vsedržavnem kongresu zastopal en delegat, saj so zbrali 1,64 od sto glasov, (as) deljo v San Vitu al Tagliamento v pordenonski pokrajini, razčistilo nekatera odprta vprašanja ter vprašanja odnosov med strankami dosedanje večine, predvsem pa med KD in KP ter med KD in PSI. Pričakovati je tudi bilo, da bi deželni kongres KD nakazal možnosti za izhod iz krize, ki je bila odprta v izredno težavnem družbenopolitičnem trenutku za celotno deželo. Čeprav je bil glavni namen kongresa izvolitev delegatov, ki bodo zastopali Furlanijo - Julijsko krajino na strankinem vsedržavnem kongresu, ki bo v prvih dneh meseca februarja, ne pa razprava o politični in programski platformi, je bilo vprašanje deželne krize stalno prisotno v vsakem posegu. Predvsem pa je bil govor o odnosih in raznimi možnostmi sodelovanja s komunistično partijo. Ravno tako sta vprašanji politike soočanja in solidarnosti označevali sleherni poseg vsakega govornika. Točnega in jasnega odgovora na vsa ta vprašanja ni bilo, čeprav so bile nakazane razne možnosti. Predvsem pa je razpravo označeval oster napad, ki so ga na sedanjo strankino večino, ki je v rokah morotejcev, sprožili pripadniki for-zanovistov. Posegi senatorjev Toro-sa in Giusta ter Turella, Biasuttija in Del Gobba so bili polni očitkov na račun vodilne struje. Tako je senator Toros ostro napadel pristaše Zaccagninijeve struje, katerim je očital, da komunistom odpirajo kar «na slepo* ter postavil v dvom politiko demokratične solidarnosti, kot je bila doslej osnovana. Številnih očitkov je bil deležen tudi predsednik deželnega odbora Comelli, češ da je v odgovoru s strankinim tajništvom vzpostavil preferenčne odnose s komunisti. Takih napadov je bilo na Zaccagninijeve pristaše nič koliko, še najbolj ostri pa so prišli s strani desnice. Nemogoče bi bilo razčleniti vse posege vsakega govornika, vsekakor pa lahko rečemo,d'da''jOhzpra-va pokazala na izredno zaostrene 11 f odnose med posameznimi 'strujami, ki so se na kongres pripraviie po široki predkongresni dejavnosti. Po Predstavniki zadruge pri Biasuttiju Na pobudo tovarniškega sveta in pokrajinske sindikalne zveze so delavci, zaposleni v železarni Italsider pod Skednjem pred dvema letoma ustanovili gradbeno zadrugo tltalsi-der z o.z.». Zadrugi je občinska u-prava dodelila zemljišče nad Sv. A-no, na katerem nameravajo zdaj Našemu delovnemu kolegu, nameščencu tiskarne ZTT Ljubu Jančarju je iena Eva povila drugorojenčka SAŠO Čestitajo mu člani delovnega kolektiva Primorskega dnevnika in ZTT. Iztoku in Sonji Furlan se je pridružila mala JESENKA Ob tem prijetnem družinskem dogodku jima čestitata Sonja in Gianni. Novorojenki pa želita obilo zdravja in sreče. zgraditi kompleks 120 stanovanj ter uresničiti socialno središče s prostori za starejše člane in za mladino, posebno dvorano za kulturne prireditve, plavalnim bazenom in drugimi skupnimi napravami. Vrednost novega kompleksa znaša po sedanjih cenah 5 do 7 milijard lir, zadruga pa trenutno razpolaga le s pol milijarde lir od prispevka v razmerju 0,8 odst. od o-sebnih prejemkov delavstva železarne, ki se nabira že od leta 1974. Preostala sredstva naj bi si zadruga zagotovila s posojili, pa tudi s prispevki iz javnih skladov, vključno s skladom za podeljevanje pomoči gradbenim zadrugam evropskih že-lezarjev, ki je bil svoj čas ustanovljen pri vodstvu Evropske gospodarske skupnosti. Da bi si zagotovili pomoč: iz deželnih skladov, se je predstavništvo zadruge pod vodstvom predsednika Forabosca včeraj srečalo z deželnim odbornikom za javna dela Biasut-tijem, ki je zadrugi zagotovil svojo podporo, čeprav — je naglasil okrnjene. Stavkalo je tudi osebje krajevnih in javnih uprav, medtem ko so bili delavci v javnem prometu oproščeni stavke. Dnevniki niso izšli in tudi druga sredstva javnega obveščanja so se omejila le na nujne informativne oddaje. Na pomorski postaji so se dopoldne zbrali sindikalni delegati vseh proizvodnih strok v tržaški pokrajini (prisotnih je bilo nad 500 ljudi). Na skupščini, ki jo je vcdil predstavnik CISL Degrassi, je pokrajinski tajnik CGIL Gialuz podal daljše poročilo, v katerem se je dotaknil nekaterih vprašanj mednarodnega značaja in v tem okviru obsodil akcijo proti ameriški ambasadi v Iranu in vdor sovjetskih čet v Afganistan ter pozval italijansko vlado, naj se na vseh ravneh zavzame za ponovno vzpostavitev miru v svetu. Glede oklica splošne stavke je Gialuz naglasil, da se je sindikalna zveza odločila zanjo ne morda za to, da bi vlada padla, temveč proti temu, česar vlada ni storila na gospodarskem pedročju. Trst pa se je vključil v vsedržavno stavko tudi zaradi svojih specifičnih nerešenih vprašanj, med katerimi izstopajo zlasti problemi Tržaškega arzenala - Sv. Marka, tovarne SIRT, bivše pivovarne Dreher in problem zaposlenosti nasp'oh. Ob koncu obsežne razprave, ki je sledila poročilu, je glavne obravnavane teme povzel pokrajinski tajnik UIL Fabricci, ki je med drugim napovedal skorajšnjo stavko tržaških kovinarjev (predvidoma 4. februarja) proti vpisu 450 de avcev Tržaškega arzenala - Sv. Marka v dopolnilno blagajno. Kolikor bi ta stavka ostala brez učinka, to je brez preklica omenjenega ukrepa pri Tržaškem arzenalu, bo pokrajinska sindikalna zveza proglasila v mestu splošno stavko v obrambo interesov tržaškega gospodarstva. Prisojni delegati so nato soglasno sprejeli dve resoluciji, od katerih se ena nanaša na mednarodne probleme, o katerih je bil govor v poročilu, ter na današnjo politično in gospodarsko stvarnost v Italiji. Resolucija poudarja odločno odklonilno stališče do gospodarske politike sedanje vlade, katere ukrepi gredo skoraj brez izjeme v izključno breme manj premožnih slojev prebival- stva. Druga resolucija pa poziva vse delavce in demokrate k budnosti proti razraščanju terorizma in zahteva od parlamenta takojšnjo u-resničitev preosnove javne varnosti, (Na sliki: pogled na delegate, zbrane na Pomorski postaji). Rajonski sveti Danes ob 18. uri se bo na Proseku sestal rajonski svet za zahodni Kras, ki bo razpravljal o upravljanju vrtcev in rekreatorijev in o delovanju zdravstvene komisije. • Rajonski svet za Novo mesto -Staro mitnico bo priredil drevi ob 20.30 javno razpravo o problemih prometa v mestnem središču. Razprave se bodo udeležila predstavništva občinskega odbora, predstavništvo predsedstva pokrajinskega konzorcija za prevoze, predstavništvo tržaškega sedeža ACI in arhitekta Semerani in Tamaro, ki sta pripravila načrt za varianto k načrtu za zgodovinski del mesta. Razprava bo v dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo 5. Z DVEMA CELOVEČERNIMA KONCERTOMA Gostje iz Tridenta in Maribora zapeli tudi v okoliških središčih Množičen odziv občinstva in novi prijateljski stiki neposredni sadovi «Pesmi v prijateljstvih Tržaški kulturno - prosvetni prostor je preteklo soboto polarizirala pevska , revija Pesem v prijateljstvu, ki jo je v Kulturnem domu v Trstu organizirala SPZ. Na priredit-v- so nastopili štirje zbori, od katerih dva izven našega ozemlja. Gostujočima zboroma iz Maribora in Tridenta je Prosvetna zveza omogočila še dva nastopa v slovenskih okoliških središčih. I Minipolifonici di Trento so nastopili v župni cerkvi v Nabrežini, APZ Boris Kraigher Pa v gledališču France Prešeren v Boliuncu. PD Igo Gruden iz Nabrežine je torej sprejelo v goste odličen zbor iz Tridenta, ki je v župni cerkvi, katero je prijazno dal na razpolago župnik Bogomil Brecelj, v nedeljo popoldne še enkrat dokazal visoko kulturo svojega petja. Srednja starost zbora se suče okoli osemnajstega leta, vendar so sedanji pevci skupaj že polnih sedem let. Poleg petja gojijo tudi iskreno in globoko prijateljstvo ter skušajo s plemenitim zgledom vplivati tudi na vrstnike, ki v zboru ne pojejo. Njihova predanost petju je razvidna iz na čina, kako interpretirajo pesmi, s kakšnim zanosom izpojejo sleherno NA POBUDO PROTIFAŠISTIČNEGA ODBORA POKRAJINE Februarja manifestacija proti naraščanju nasilja Prireditev bo v gledališču Verdi, osrednji govor pa bo imel dosmrtni senator Leo Valjani f Čestitke Toplo čestitam svojemu možu SLAVKU GRUDNU ob praznovanju rojstnega dne in goda in mu želim obilo zdravja in dobre volje. Žena Cvetka. Včeraj sta praznovala 25. letnico poroke GENJA in ALDO ŠUŠTERŠIČ s Praprota. Obilo sreče in zdravja v bodočem skupnem življenju jima želijo družini Dovgan in Zidarič ter sinova Livio in VVal-tor z družino. Antifašistični odbor tržaške pokrajine bo priredil v ponedeljek, 11. februarja, veliko manifestacijo, ki naj bi predstavljala jasen odgovor Trsta in okolice na nedavne neofašistične izbruhe in provokacije, pomenila pa naj bi tudi odločno obsodbo vsega naraščajočega terorizma v Italiji. Glavni govornik na prireditvi bo prof. Leo Valiani, ki ga je prav pred nekaj dnevi predsednik republike Pertini imenoval za dosmrtnega senatorja zaradi njegovih velikih zaslug v antifašistični borbi in njegovega življenjskega dela v prid uveljavljanja demokratičnih vrednot. Prisotnost profesorja Valianija, ki je rade volje sprejel povabilo predsednika antifašističnega odbora Lucia Ghersija, bo dala vsej manifestaciji še širši in globlji pomen. Medtem so se vS^raj'sestali člani antifašističnega odbora, da bi se okvirno domenili o prireditvi. Sestankov so se poleg predsednika pokrajine Ghersija udeležili podpredsednik pokrajine Martone, od-oomik tržaške občine Colombis, miljski podžupan Ciacchi, dolinski župan Švab, odbornica repentabrske občine Baisova ter predstavniki strank Locchi (KD), Monfalcon (KPI), Giacchetti (PSI), Devescovi iPSDI) ter predstavnika sindikalne federacije Gosdan in Todero. Prireditev’ bo potekala v gledališču Verdi, začela pa se bo ob 18.30. V začetku včerajšnjega sestanka se ie Ghersi spomnil zadnjih ubojev v Palermu in v Milanu. «Trst je izven epicentra teroristične dejavnosti,* je nato dejal, «kljub temu pa se tudi pri nas obnavljajo izbruhi nestrpnosti in atentati na sedeže demokratičnih sil, zaradi česar moramo s skupno akcijo odločno odgovoriti tistim, ki hočejo skaliti tukajšnje politično življenje in miroljubno sožitje med Slovenci in Italijani.* 9 Zaradi tlakovanja cestišča je parkiranje prepovedano od 6. do 19. ure na obeh straneh ceste v Ul. S. Servolc Ul. del Pozzo, Ul. Lodole, Ul. del Vento, Ul. Muraglione, Ul. Industria, Ul. Petitti di Loreto, Ul. Giuliani, in na odseku Reške ceste med Ul. Costalunga in hišno številko 19. Prepoved parkiranja bo veljala, dokler ne dobq dela dokončali. Potrjena kazen trem Libanonce« -'L*-"'-‘V - •*-> skladbo. Pa tudi njihova tehnična j pripravljenost je, kljub mladosti, na zavidljivi višini, saj pojejo zvočno ; in z lahkoto. Zbor vodi mladi mojster Nicola Conci, ki pa je tako dalekoviden in odprtih nazorov, da si v zboru sam ustvarja nasledstvo in daje možnost dvema svojima pevcema, Marcu Mgzzeu in Enrictl Faesu, da tu in tam tudi sama stopita pred zbor in zamahata kakšno zahtevnejšo pesem. Prvi del sporeda je bil strogo polifonski, drugi del pa toplo predan predvsem nar rodni pesmi, celo z nekaterimi priredbami in harmonizacijami dirigenta samega. Pred pričetkom koncerta je pevce pozdravil predsednik društva Stanko Devetak. Spored je napovedovala Tatjana Rojc. V gledališču France Prešeren v Boljuncu pa je kot gost PD Fran Venturini od Domja nastopil AP% Boris Kraigher iz Maribora. Dobro-došlico jim je zaželel predsednik Lojze Krmec, program pa je napovedo- ' vala Dorjana Kofol. Način petja mariborskih akademir kov se od Tridentincev seveda bistveno razlikuje, to je pač slovansko temperamentno petje, zasnova- ‘ no na večjem in dinamičnem razponu Tudi APŽ Boris Kraigher je začel svoj spored s1 polifonskimi skladbami, takoj nato pa je prešel v zakladnico klasičnih jugoslovanskih avtorjev Adamiča, Simonitija, Gobca in Gotovca. Drugi del sporeda pa je bil posvečen skoro izključno primorskim in koroškim avtorjem od Kramolca s pesmijo «Sem se rajtov ženiti* do Boljunčana Venturinija 2 že ponarodelo «Nocoj pa, oh, nocoj*- ! Občinstvo pa je z največjim odobra- . vanjem sprejelo Odlakovo Dremlje 1 mi se, dremlje, ki jo je ganljivo zapela Ljubica Godina - Bračič. Kot zanimivost naj povemo, da je Ljubica po rodu pristna Dolinčanka i# da je zato vnesla v svojo interpretacijo še toliko več topline, ker je pela v svojem domačem kraju in svojim ljudem. Ljubica je tudi članica mariborske onere in jo bomo že februarja spet slišali v Trstu. Po koncertu se je med cventuri-nijeveh in gosti razvila bučna in domača družabnost, tako da je bilo slovo težko in so apezejevci nekajkrat zapeli «še eno, to pa res zadnjo!*. (ris) Predkongresne skupščine KPI .Danes, so v številnih komunističnih sekcijah na sporedu predkongresne skupščine. Ob 19.30 bodo V V avtomobil SO skrili sekciji Mofila’gnana pri Sv. Ani razpravljali o pobudah KPT za ohrani- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHtitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiimiMiMHiiiiiMiiMitiiiiifiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiimiiiiiiMiimiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii GOVOR PREDSEDNIKA GHERSIJA NA PONEDEUKOVI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA Fašistični atentati se navezujejo pri ms m nacionalistične pojave Proti terorizmu se je treba boriti v duhu ustavnih določil - Obsodba sovjetskega vdora v Afganistan - Spomin na Nennija - Odobren sklep o osebju pokrajinske uprave V ponedeljek se je sešel pokrajinski svet. Uvodoma je spregovoril predsednik pokrajine Lucio Ghersi. Govor je oslonil na tri dogodke, ki žalostno označujejo prva dva tedna novorojenega leta: smrt Pietra Nennija, razbohotenje terorizma v Italiji in vdor sovjetskih čet v Afganistan. Z Nennijem sta protifašizem in demokratična Italija izgubila — je dejal Ghersi — eno najbolj prestižnih osebnosti. Pokojni se je najodločneje zavzemal za ustanovitev republike in pozneje branil demokra cijo v letih hladne vojne ter si prizadeval za uresničenje prve levosredinske koalicije kot reformatorskega političnega preobrata. Nenni je bil ena najbolj markantnih figur evropskega socializma, zelo je bil tenkočuten do mednarodnih problemov in v tej zvezi je bil vselej pozoren na italijansko - jugoslovanske odnose: zavzemal se je za njihov po- lltllllimiliniItHIIpllllllllllllllltlllltillilllliilMIIIIIIlIllIlHlIUIIlllllllIlIllIlllIMlIllllilMliiiiiiiiniHHiMiHllllM NEOBIČAJNA GLASBILA V SLOVENSKEM KLUBU Na sinočnjem torkovem srečanju v prostorih Slovenskega kluba, smo lahko sledili prav zanimivemu večeru «Vse je lahko pesem, vse je lahko muzika». Bila je priložnost, da se seznanimo z glasbili, o katerih nismo morda nikoli slišali, a vendar pomenijo za ljudsko glasbo je tudi sam kot član odbora pred in kulturo precej. dnevi odstopil in bo torej treba pro- j Obiskovalci Slovenskega kluba so blem še enkrat načeti v trenutku, se torej srečali z neobičajno tema-ko bo izvoljena nova deželna vlada. | tlko, ki sta jo posredovala Mira Omerzel Prlep in Matija Prlep. Videli in slišali smo neobičajna glas bila, na katera ponekod v Sloveniji sploh ne igrajo in jih ne izdelujejo več in so šla že v pozabo. Žvegla, oprekelj, okarina, drumenca, trsti-ke in trstene piščali, duda, pojoča žaga, lončeni bas in glavnik so pokazali. kako spreminja ljudska iznajdljivost najobičajnejše predmete v glasbila, katerih zvoke in melodijo smo sinoči z veseljem poslušali. zitivni razvoj ter se še posebno zanimal za Furlanijo - Julijsko krajino in v njenem okviru za Trst, kjer so v občutni meri padale odločitve glede političnih odnosov med sosedoma. Terorizem. Namen režiserjev in izvajalcev terorističnih napadov je po Ghersijevi sodbi vcepiti prebivalstvu strah in nezaupanje v oblasti, povzročiti sprejetje avtoritarnih repre-sijskih ukrepov in tako omogočiti splošen razrast fašističnega nasilja. Govornik je izrazil zaskrbljenost nad možnimi vezmi med prevratniškimi skupinami v Italiji ter mednarodnimi terorističnimi centra^mi in tujimi državami, če je z ene strani treba sprejeti učinkovite ukrepe za zatrt je terorizma, ki pa naj se usklajajo z ustavnimi določili, je z druge potrebno odpraviti vzroke nezadovoljstva, družbene emarginacije in gospodarske krize, ki pomenijo humus, iz katerega se terorizem rojeva. Protiteroristični ukrepi morajo sloneti na soglasju med demokratičnimi strankami. Podcenjevati tudi ne gre fašističnih atentatov na Tržaškem, ki se navezujejo na nacionalistične poja ve, katerim še niso dale jasnega odgovora vse politične sile v Trstu Vse to lahko ogrozi tudi sožitje med pripadniki obeli tu živečih narodnosti. Odločen odgovor terorizmu bo vsekakor pomenila enotna manifestacija v priredbi pok. a jinskega protifašističnega odbora, ki bo 11. februarja. Predsednik Ghersi je nato obsodil sovjetski vdor v Afganistan kot očitno kršitev načel o neodvisnosti in samoodločanju ter zahteval umik sovjetskih oboroženih sil z afgan-skih tal. Z druge strani je pozval rimsko vlado, naj se v sklopu Atlantske zveze in Evropske gospodarske skupnosti zavzame za preprečitev povratka k hladni vojni. Sledila je razprava o uokvirjenju osebja pokrajinske uprave z novo delovno pogodbo, in to na podlagi predloga sklepa, ki ga je pripravil pokrajinski odbor. Krščanski demokrati so predložili vrsto popravkov, ki bistveno spreminjajo dokument pokrajinskega odbora, ki, kot znano, nima večine. Ta je popravke zavrnil kot demagoške, vendar se je pri glasovanju vzdržal ter se tako podredi! sklepom pokrajinskega sveta, ki je popravke KD sprejel in nato spremenjeni predlog tudi izglasoval. (dg) tev miru in nadaljevanje popuščanja, v razpravo pa bo posegla Per-la Luša, članica vodilnega komiteja. V sekciji Curiel v središču mesta bo govor o gospodarskem položaju Trsta, sodeloval pa bo član pokrajinskega tajništva Fausto Monfalcon. Mednarodni položaj bo V središču pozornosti v sekciji Kolon-kovec, medtem ko bo Ugo Poli v sekciji Pratolongo posegel v razpravo o gospodarskih predlogih KPI za Trst. V sekciji Tomažič bo govor o zgodovinskem značaju KPI in seda-njih nalogah, prisoten pa bo sen- j Paolo Šema. V sekciji Sv. Vid -Staro mesto pa bodo razpravljali o vlogi komunistov v sedanji krizi v državi. 20 kg hašiševega olja Tržaško prizivno sodišče je včeraj v celoti potrdilo prvostopenjsko kazen trem mladim Libanoncem, ki so jih tržaški kazenski sodniki julija lani obsodili vsakega na tri leta in pol zaporne kazni in na plačilo 10 milijonov lir globe zaradi prekupčevanja in posesti mamil. Mustafa Ibrahim Kassar (25 let), Saleh Abbas Younes (20) in Atef Kassar (20) so nameravali 23. aprila lani pretihotapiti prek mejni prehod na Fernetičih v Italijo 20 kilogramov hašiševega olja, ki so ga skrbno skrili v dvojno dno svojega avtomobila. Njihov opel pa se je zazdel finančnim stražnikom dokaj sumljiv, zato so ga skrbno pregledali, pri čemer jim je tudi pomagal pes izvežban za odkrivanje droge. Takoj med prvim pregledom so finančniki odkrili prvo dvojno dno, v katerem je bilo skritih 11 kilogramov hašiševega olja, naslednjega dne (Libanonce so medtem že aretirali) pa so po novem podrobnejšem pregledu našli še drugo dvojno dno z nadaljnjimi 9 kilogrami mamba. Vsem trem libanonskim državljanom so prvič sodili 12. julija lani in sodni zbor jih je takrat spoznal za krive obtoženih prekrškov ter jih obsodil na 3 leta in pol zaporne kazni. Na včerajšnji prizivni obravnavi, je glavni tožilec dr. Cariglia zahteval potrditev prvostopenjske krzni, medtem ko se je zagovornik zavzel Sekcija KPI Zorko Kralj In pev-za znižanje kazni. Sodniki (preds. skl zbor Primorec lz Trebč izreka-dr. Mancino) so sprejeli tožilčevo ta globoko sožalje Rudiju in Vale-zahtevo ter potrdili trem Libanon- riji ter svojcem ob smrti bratf La-cem prvotno kazen. | dija. Ob smrti Riharda Kopuna izreka Zveza partizanov s Proseka - Kon-tevela prizadeti -'nižini globoko sožalje. Ob izgubi dragega očeta Riharda Kopana izrekajo Marti in Zorki iskreno sožalje prijatelji Vuga, Pl' ščanc, Palčič, Zoch, Veljak, Uk-mar in Jagodic. Sekcija KPI - Križ izreka globoko sožalje tovarišici Zorki Strgonšek in družini ob bridki izgubi očeta* Led prekril del kraške planote Del kraške pianole je v včerajšnjih nočnih urah pokrila ledena skorja, kar je povzročilo velike težave v prometu, zaradi poledenelih cest pa je prišlo do tudi hujših prometnih nesreč na irbi.ški cesti v bližini Trebč in nedaleč od mejnega prehoda pri Fernetičih. Poledica je zajela področje oo Opčin do Bazovice vse do meji in tudi območje sežanske občine. Led je prisilil številne šoferje, da so na cesti 202 ustavili svoje tovornjake, ker jim je bilo nemogoče nadaljevati vožnjo, številne težave pa so imeli tudi na mejnih prehodih pri Pesku in na Fernetičih, medtem ko je bilo, vsaj do zaključka redakcije, prizaneseno južnemu predelu dolinske občini- ln zahodnemu Krasu. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi brat VLADIMIR KRALJ Pogreb bo danes, 16. januarja, ob 11. uri iz kapele glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Trebče. Žalujoči: sestri Karmela In Valerija, brat Rudi z. družino, nečak Marčelo ter nečakinji Jolanda in Lučana z družinama Trebče, 16. januarja 1980 Dne 13. t.m. nas je zapustil OSKAR P0LISSA Pogreb bo danes, 16. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glav-bolnišnice naravnost na Opčine. Žalostno vest sporočajo: žena, sinova, starši, sestra, brat, svaki, nečakinja in vsi sorodniki Trst, 16. januarja 1980 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) Gledališča ROSSETTJ Danes, 16. t.m. (ob 20.30) bo Stalno gledališče iz Bočna predstarilo delo Kleista: «11 principe di Hom-burg». v abonmaju odrezek št. 5, izmenični. Rezervacije pri osrednji blagajni. avditorij Od 21. januarja dalje gostuje Li-ving Theatra z delom «Antigona». Rezervacije pri osrednji blagajni. * * v Pregled '980: Sedem predstav v abonmaju «Mlada» sezona za vse tiste, ki ljubijo gledališče. VERDI Danes ob 19.30 druga uprizoritev "agnerjeve opere Tristan in Izolda. * # # Občinsko gledališče Verdi išče Pavce za svoj zbor. Interesenti naj javijo v uradu za osebje (Nabrežje 3. novembra 1). Kino La Cappeiia Underground 18.00— 20.00—22.00 «Mister Arkadin* Or-son Welles. Barvni film za vsa-kogar. Nazionale 15.30 «The Wanderers — I nuovi guerrieri». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ariston 16.00—22.00 «Theharder they come». Jimmy Clift. Eden 15.00 «1! cacciatore di squali» F. Nero. “itz 16.00—22.15 «Io sto con gli ippo Potami*. T Hill in B. Spencer ExceIsior 15.00—22.00 «11 signore de-gli anelli*. Risani film. Orattacielo 16.30 «Agenzia Riccardo Finzi*. R. Poz-etto. Penice 16.00 «Apocalypse Now». M. Brando. Prepovedan mladini pod W. letom. "*ignon 16.00 «Buoio Omega*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15 30 «Satisfaction l°ve». Barvni film. Prepovedan _ rnladini pod 18. letom. Lristallo 16.00 «Sindrome cinese». John Fonda, Jack Lemmon, Michael Douglas. Moderno 16.30 «La patata bollente*. Renato Pozzetto in Edwige Fen-bech. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Jesus Christ super-star». Barvni film za vsakogar. Lapitol 16.30 «Mani di velluto*. A. Celentano. v«lta (Miljel 15.00 «Heidi torna tra i mont'» Risani fi'm. 'ittorio Veneto 15.00 «Un dramma borghese». Barvni film. Prepovedan mlad;ni pod 14. letom Aldebaran 15 00—18.00—21 00 «H Pademo®. Marlon Brando. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v okviru svoje predavateljske sezone v četrtek, 17. t.m., predvajanje enournega filma DEVET DNI PO PLANINSKI POTI SPDT - VERTIKALI Film je ozvočen, vrtel in montiral ga je odbornik PAVEL FACHIN. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ulica sv. Frančiška 20/2) s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! Koncerti V baziliki sv. Silvestra bo jutri 17. t.m., ob 18.30 koncert dua Gau-werki. Friedrich Gauwerki violončelo, Barbara Gauvverki Dehm klavir. Na sporedu Beethoven, Debus-sy in Hindemith. Prosveta Razstave V kavarni Tommaseo je odprta Razstava osmih tržaških slikarjev: Bruinettija, Giuffride, Manuellija, Metalinoja, Parne, Punna, Sedma-v m Vranicha. , ?9I16V, . * občinski galeriji razstavlja od; "H 17. t.m. Frida de R«ygu Rak-, stava bo odprta do 24. t-.m. ■■■ ' V petek, 18. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah vas bo zabaval čarovnik Mario Pogačnik. Teplo vabljeni. PD Slovenec Boršt - Zabrežec, vabi ob priliki vaškega patrona sv. Antona na kulturno prireditev, ki bo jutri, 17. t.m., ob 20.30 v prosvetni dvorani. Spored: otroški in mešani pevski zbor Slovenec, dramska skupina PD Slovenec z veseloigro «škrk št. 27®. Ponovitev, bo v nedeljo, 27. t.m. Razna obvestila PD Vesna je pred kratkim začelo akcijo zbiranja dokumentacije o razvoju kulturno - prosvetnega delovanja v Križu. Zato poziva vaščane, ki hranijo doma zapiske oziroma fotografije ali drug material o tem vprašanju, naj se čimprej zglasijo pri Ljubi Košuti ali- San-dorju Tenceju. Nemški kulturni inštitut prireja retrospektivni ciklus filmskih del režiserja R. Hauffa. Danes, jutri in v petek bodo v Nemškem inštitutu na vrsti ob 20.30 še trije filmi iz ciklusa, in sicer «Mathias Kneissb, «Die Verrohung des Franz Blurm> in tZuendschnue- Izleti Združenje Union priredi v nedeljo, .26- tfl»v,M^y Ra^sch&^na sinu-^panje. Info^macijs jp orijave na se-dfežu v :W.''VaHkiv»r'30;"tek '84-459. ODBOR ZVEZE VOJNIH INVALIDOV Trst, Ul. Montecchi 6 VABITA ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA NA TRŽAŠKEM člane in prijatelje, da se udeležijo predavanja, ki bo v petek, 18. januarja 1980, ob 18. uri na sedežu Združenja aktivistov — Trst, Ul. Petronio 4 (v stavbi Kulturnega doma) na temo: RAZVOJ IN POMEN PARTIZANSKEGA ZDRAVSTVA NA PRIMORSKEM Predaval bo tovariš Dušan Furlan, predsednik odbora ZVI NOV. Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1980 Celoletna............................... 38.000 lir Polletna............................... 25.000 » Mesečna.................................. 5.000 » Celoletna naročnina za Primorski dnevnik v višini 38.000 Ur se lahko plača samo do 30. aprila. Tistim, ki je do tega datuma ne bodo poravnali, bomo za celoletno naročnino zaračunali 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nuditi MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 Tel 794672 Uprava: Gorica, Ul. XXIV. ma|a 1 Tel 833-82 Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banke: tek. račun štev 1192 TRŽAŠKA KNJIGARNA sporoča svojim prijateljem in cenjenim odjemalcem, da je zaprta zaradi preureditvenih del. Istočasno sporoča, da deluje okrnjeno v svojih skladiščnih prostorih na dvorišču z dohodom skozi glavna vrata stavbe v Ulici sv. Frančiška 20. Deloval bo center kluba «Svet knjige*. Prodajali bomo samo najnovejše knjige, revije in časopise. Prepričani smo, da bodo naši obiskovalci sprejeli to zasilno rešitev z razumevanjem. Uprava Tržaške knjigarne *>>,|,l>ll||||II„,|,„„l„„ln,l||||||,||,IIIHIIII,llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHimiMMIMIIIIIIIIU Včeraj - danes Danes, SREDA, 16. januarja * TOMISLAV ?®nce vzide ob 7.42 in zatone ob „ 7- Dolžina dneva 9.05 — Lu- ^ vzide ob 6.02 in zatone ob 15.36 J“tri, ČETRTEK, 17. januarja ANTON ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marina Drabeni, vrtina Živec, Carlo Sampietro, . fitiueie Mancosu, Elisa Pecman, g chele Visintin, Sandro Cecchi, 5 ®a°ctta De Vondervveid, Nicola pP°nza, Manuela Travan, Giovanna t^iveci, Andrea Piccardo. UMRLI SO: 74-letna Carmela De-I^Pfier, 75 letni Guido Colli, 70-Siri * .Mario Virgili, 66-letna Wanda ,etn Vittorio Dalena, 86 gina Antonia Parenzan vd. Digior-’ 66-letni Edoardo Rudez, 35-let- PEljjcceria C E R V O DHporofcna trgovina /.a vaše nakupe ol KRZNA - JOPE eiegantm modeli k,. najhotjše kakovosti NAŠITKI vseh vrst Bogata izbira! ^®ST, Vlale XX. settcmbrc 16 Tel. 796301 ni Vittorio Žagar, 64-letni Angelo Franza, 74-letna Ernesta Živec vd. Iellenz, 68-letna Gioiella Cucit, 83 letni Davide Donadel, 56-letna El-vina Demarchi por. Flego, 72-letna Antonia Grio, 88-letna Giuseppina Manzoni vd. Colussi, 92-letna Eli-sabetta Kopp vd. Leuhmann, 83-let-na Angela Maria Blaschich vd. Sfer-co, 87-letna Antonia Perossa vd. Pecchiari, 63-letna Laura Maran-gon por. Rosso-Cicogna. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mi-ramarski drevored 117, Ul. Com-bi 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM od 22. do 7. ure: telef. šte Vilka 732-627. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel 22H 124, Bazovica tel 226165; Opčine: tel 211001. Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAM FIAT 127 s trojnimi vrati — letnik 1979. Telefonirati na številko 229224. FRIZERSKI salon Draga v Dolini sporoča svojim cenjenim strankam, da posluje po normalnem urniku in po znižanih cenah. O-biščite nas in prepričali se boste. UGODNO prodam dva pletena stola in mizico za verando. Slavko Gruden, R. Piazzuta 6, Gorica ŠZ BOR išče honorarno pisarniško moč, za zaposlitev v popoldanskih urah. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, ped šifro «Bor». ERNEST SMOTLAK — Mačkolje 58 toči belo in črno domače vino. MODE VALENTINA pri Domju sporoča, da ima veliko razprodajo vsakovrstnih oblačil. ŽELITE fotografije vaše poroke. . Oglasite se pravočasno pri fotografskem ateljeju Egon. Razvijanje filmov, tudi barvnih, za fotoamaterje. Fotografski atelje Egon, Ul. Oriani 2 (pri Stari Mitnici), tel. 793295 ZAVAROVANJA za povračila davka IVA za prevoze za civilno od govornost vseh rizikov vam nudi agnecija Švab, Assicurazioni Gene rali Trst, Ul. Genova 14, tel. 61034 podružnica na Opčinah, Ul. Šaliti 1. tel. 211489. SAMOSTOJNEGA korespondenta/ko s popolnim znanjem srbohrvatske-ga jezika, po možnosti stanujočega v centru mesta Trsta, sprejme v službo tržaško trgovsko podjetje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega d vtika, Ul, Montecchi 6, pod šifro «Korespondent». USLUŽBENKA vzame v najem manjše stanovanje, opremljeno a-li prazno, za dobo 18 mesecev. Telefonirati na tel. št. 211343. KUPIMC rabljeno harmoniki, znamke Dallape - klavirsko (Tasterre) 120 - 140 basov. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Ul, Montecchi 6, pod šifro Dallape. SONČNO ogrevanje sanitarne vode in stanovanjpVfljTtipo ugodnih cenah nudi tvrdka Bogdan Btiko-vičj So-’0(j{iie, Impero 64 — tel. (0481) 882123 IŠČEM družinsko pomočnico za slovensko družino. Telefonirati na številko 568-464, Trst. PRODAM eno leto starega psa-ov-čarja. Telefonirati na številko (0481) 391-25'7 PRODAM FIAT 128 letnik 72, v dobrem stanju, 'elefonirati ob večernih urah ne telef. številko 200-173. KUPIM 80-basovsko harmoniko v dobrem stanju. Telefonirati na številko 200-528, OSEBA, ki pozna poljsk: in po možnosti tudi nemški jezik, naj se javi za morebitno sodelovanje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. pod šifro Poljski. UGODNO prod-ni dvometrske smučke Elan PU 727 Potyurethan, brez vezi. v dobrem stanju. Telefonirati na št. 825-247 v popoldanskih urah. PRODAM sedmero rabljenih lesenih vrat za notranjost stan'vanj v dobrerji stanju. Telefon P25155. DR. BORUT SPACAL sporoča, da je začel opravljati službo splošnega zdravnika v Doberdobu. Občani tudi iz Jamelj in Dola, zavarovani pri kateremkoli zavodu (INAM, INADEL, ENPAS itd.), ki .bi ga hoteli izbrati, lahki to storijo na uradu SAUB v Tržiču. PRODAM fiat T7 L 1978. leta - 8.000 km. trojna vrata, tel. 227284. GOSTILNA «A1 palombaro* nudi vsak dan razen ob sredah žabe. fondue, bourgognone, tatarski biftek divjačino in druge specialitete. Za rezervacije tel. 54-571 PRODAM fotokamero POLAROID za 63.00;, lir Imam tudi lepe u-metniške fotografije, katere si lahko ogledate na stanovanju. Cene ueodne novoletni popust! Bogomil Lilija, Bidovčeva 13/A, , Kouer. PRODAM mizo dolgo dva metra in . 60 cm široko. Telefonirati ob de lavnikih na tel. št. 741670 od 10. do 13. ure. 1 Ob 35. obletnici junaške smrti tov. Josipa Verginelle daruje Ar-mido Ukmar 10.000 lir za TPPZ. V spomin na Riharda Kopuna darujejo Deana in Bogdan Žetko in Igor in Vesna Grilanc 20.000 lir za mladinski zbor Glasbene matice. V spomin na Riharda Kopuna da rujejo Ljuba in Marino Košuta, Majda in Pavel Colja in Ester in _• avel Milič 30.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Lucijo Bizjak por. Jurkič daruje družina Tulliach 20 tisoč lir za osnovno šolo F. Milčinski na Katinari. Ob priliki otvoritvene proslave obnovljenega prebeneškega društva darujeta Angel Kraljič 20.000 lir in Milan Kraljič 10.000 lir za PD J. Ra poteč. V spomin na Riharda Kopuna da rujejo Vida, Rado in Sonja 5.000 Air za popravilo dvorane na Kon tovelu. V spomin na Riharda Kopuna daruje Nadja Spangher 10.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu. USPELA SPLOŠNA STAVKA RAZSTAVA JE ODPRTA DO SOBOTE Neperspektivnost razvojnega modelaIvditorijavLrici ki sloni na trgovinski dejavnosti v • v ancica Gospodarska kriza na Goriškem sega krizo v ostalih pokrajinah Včerajšnja splošna osemurna stavka, ki jo je oklical enotni sindikat CGIL - CISL - UIL je bila priložnost za temeljit pretres položaja italijanske družbe, s posebnim ozirom na zahteve sindikata na vlado glede nekaterih ključnih vprašanj zaposlovanja in obrambe, kupne moči in delavskih plač. Goriška sindikalna federacija je priredila v naši pokrajini eno samo zborovanje, in sicer v Tržiču, kjer'je bilo navzočih preko 200 delegatov iz najrazličnejših velikih in majhnih obratov. V imenu sindikalne federacije iz Gorice je spregovoril Luciano Piti, za vsedržavno vodstvo pa Vittorio Giustina. Piti se je na dolgo zadržal pri vzrokih gospodarske krize na Goriškem, kjer je daleč hujša od krize v ostalih pokrajinah dežele Furlanije - Julijske krajine. Piti je imel ostre pripombe na račun gospodarskih izbir v naši pokrajini ter je dejal, da je bila storjena velika napaka, ko se je dopuščal predimenzioniran porast distribucijske mreže ter zaposlitev okoli 10.000 oseb v trgovinskem sektorju. Padec vrednosti dinarja je pokazal ranljivost in neperspektivnost odločitve, da se gradi samo na trgovini. Tudi mednarodni zapleti, ki jih odpira sovjetski vdor v Afganistan, ter možnost vračanja v obdobje hladne vojne opozarjata, da je potrebno bodočnost zgraditi na trajnejših dobrinah, predvsem pa na trdnih gospodarskih temeljih, ki jih zagotavlja samo zdrava proizvodnja. Tudi Vittorio Giustina je svoj govor oslanjal na poslabšanje mednarodnega položaja, za katerega nosita krivdo obe velesili, ki se vmešavata v notranje zadeve drugih suverenih držav. Sovjetska zveza v Afganistanu, ZDA pa v Irana. Opozoril je na terorizem, ki je rakasta rana italijanske družbe, ter na nerešena vprašanja italijanske družbe, ki so z vso resnostjo izbila na dan prav po neuspelih sestankih med sindikati in vlado. Demokratične uprave obsojajo sovjetsko okupacijo Afganistana Na Goriškem se stopnjuje odpor v vrstah demokratičnih sil proti vdoru sovjetskih v neodvisno in neuvrščeno’ državo Afganistan. Sovjetsko .okupacij,% so na sejah občinskih svetov v Tržiču in Šempetru ob Soči obsodile vse svetovalske skupine. Na predlog občinskih odborov teh dveh uprav, ki jih vodita KPI in PSI v zavezništvu z drugimi demokratičnimi silami so sprejeli dve resoluciji. V prvi so obsodili sovjetski imperializem, v drugem pa zahtevah ostre ukrepe, da se zatre terorizem v Italiji, ki meri na de mokratične svoboščine in na sam u-stavni red. Bittioni koordinator sindikata policije Na sestanku vodstva sindikata policije, ki so ga izvolili na skupščini pripadnikov javne varnosti prejšnji teden v Gorici, so za pokrajinskega koordinatorja policije izvolili Giuseppe Bittioni-, za njegovega namestnika pa dr. Pietra Laina. Pismo svetovalcev SSk sovodenjskemu županu Svetovalci SSk v Sovodnjah Remo Devetak, Branislav Černič in Jožko Maraž so poslali tamkajšnjemu županu vprašanje, v katerem menijo, da je volivni sedež v stavbi osnovne šole v Rupi neprimeren zaradi velikega števila stopnic in je skoraj ne dostopen za starejše ljudi; zato pred lagajo, naj občinska uprava poišče bolj primeren sedež. Omenjeni svetovalci želijo tudi, da bi izvedli čim prej popravila v bivšem šolskem poslopju v Gabrjah, da bi tako stavba služila potrebam krajevnega prebivalstva. zdaleka pre-naše dežele za kategorijo tekmovalcev, ki so se rodili leta 1969 in 1970, bodo v torek, 5. februarja v Trbižu. Pokrajinskega dela tekmovanja se lahko udeležijo tisti mah smučarji, ki so se na občinskem delu uvrstili med polovico boljše uvrščenih tekmovalcev. Za sodelovanje na tekmovanju je potrebna izkaznica iger in telesna sposobnost. Za prevoz bo organizator dal na razpolago brezplačni avtobus, ki bo iz Gorice (Trg Battisti) odpeljal ob 7.30 (pričetek tekmovanja v Trbižu je predviden za 11. uro). Prvih 10 uvrščenih v slalomu in prvih 8 v teku, tako v moški kot v ženski konkurenci, bo zastopalo go-riško pokrajino na deželnem delu mladinskih iger, ki bo 15. februarja v Trbižu. Razprava o arhitekturi v gledaliških domovih V okviru 9. goričkega srečanja Malih odrov v.Novi Gorici bo danes ob 10.30 v sejni dvorani Hotela Argonavti raiprava o v’EU3jega denarja,. Zatem je nekaj jpesmi v čast svojemu ožjemu’ rojaku1 zajicl še podgorski pevski zbor «Andrej Paglavec® in v imenu tega prosvetnega društva mu je I-van Bregant daroval brošuro, id so jo Podgorci izdelali ob priliki odkritja partizanskega spomenika v njihovi vasi. Kocjančič se je vsem lepo zahvalil in dejal, da ni bil še tako lepo in prijetno sprejet na drugih razstavah. Fotografike (avtor jih tako imenuje, ne pravi jim fotografije) bodo razstavljene v goriškem avdito1 riju vsak dan do sobote od 17. do 19. ure. Če želi kaka dijaška skupina priti na razstavo v dopoldanskih urah, naj se zglasi v pisarni SPZ. Ob tej priložnosti sta prireditelja izdala tudi lični katalog, v katerem so teksti napisani v slovenskem in italijanskem jeziku. |e tižP^Sedežu Ul. Malta 2; tel.' 24-95, do srede, 23. januarja, ah do razpoložljivosti mest v avtobusu. Kino Gorica VERDI 16.36-22.00 «La patata bol-lente*. R. Pozzetto, E. Fenech, M. Ranieri. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.30—22.0 «L’ultima onda». R. Caverlein, O. Hamnett. Barv ti film. VITTORIA 17.00—22.00 «Le pomo coppie». Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSI()R 16.30-22.00 «Oggi a me, domani a te». PRINCIPE 16.30-22.00 «Cannon-ball». Nova Gorica in okolica SOČA 18.00-22.00 «Hišni obisk*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Resnične zgodbe*. Nemški film. DESKLE 19.30 «Joe in Margheri-ta». Italijanski film. Razstave V dvorani avditorija je vsak dan od 17. do 19. ure, odprta razstava fotografij Petra Kocjančiča. V galeriji Rika Debenjaka v Kanalu odprejo dane- ob 18. uri razstavo grafik Klavdija Tutte, rojenega v Postojni. Umetnik živi v Ljubljani. OEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoti & Bassi, Raštel 52, tel. 83-349. RAZPRODAJA!! po skoraj neverjetnih in izrednih cenah pri ELIO «IN» MODE GORICA - Ulica Formica, 28 ženske in moške žametne kavbojke 250/R 9.900 lir otroške žametne kavbojke 8.900 lir otroške žametne hlače z naramnicami 9.900 lir volnene ženske obleke 14.900 lir ženska krila iz sukna 11.900 lir originalne super jordans kavbojke (že oprane) 9.500 lir originalne super rifle kavbojke 11.900 lir moške in ženske pletenine 4.000 lir ženski in moški športni žametni jopiči 250/R 21.900 lir ženske in moške hlače (širok model) 9.900 lir ženska krila (gabardine) 8.000 lir moške in ženske pletenine (dolce vita) 2.000 lir OBIŠČITE NAJMANJŠO, NAJPRIVLACNEJSO IN NAJBOLJ POCENI TRGOVINO NA SVETU! V trgovini ELIO «IN» menjamo po 37 lir dinar ves mesec januar 11 AVTOMOBILIZEM VN ARGENTINE Avstralec Alan Jones na vvilliamsu zanesljivo prvi v Buenos Airesu Na izredno težki progi odstopilo kar 7 pilotov od skupno 24 Ferrariji niso imeli sreče - Giacomelli na alfa romeu na 5. mestu NAMIZNI TENIS V ZENSKI A LIGI BUENOS AIRES — Veliko nagrado Argentine, prvo letošnjo avtomobilsko dirko v fcrmuli ena, je zanesljivo osvojil Avstralec A. Jones, ki je 53 krogov za skupno 316,314 km prevozil v 1 uri 43’21”38 s p> p- čno hitrostjo 183,143 km/h. Izkazalo se je, da njegov vvilliams-ford FW 07B trenutno nima resnejših tekmovalcev. Kliub temu namreč da gre v bistvu za vozilo iz pretekle sezone, mu najnovejši modeli Fer-rarija. Renaulta, Ligierja niso kos, tako da je trenutno edini kandidat, ki lahko tudi pomisli na končno zmago. Proga v Buenos Airesu je bila izredno težka. O tem priča dejstvo, da je od 24 pilotov, ki so se predstavili na startu, samo sedem privozilo skozi cilj. Kljub izredni vročini je namreč zgledalo, kot da vozijo po ledu. Tega je v glavnem knvo dejstvo, da so na nekaterih mestih položili asfaltno podlago le dan prej, kar je povzročalo izredne težave in marsikomu prekrižalo račune. Sveži asfalt je zlasti delal preglavice ferrariju, ki uporablja gume michelin, kar se je poznalo že na poskusnih vožnjah. . Edrni italijanski uspoh je v bistvu ,|kio mesto, ki ga je na alfa romeu d segel Bruno Giacomelli. Milanska hiša je tako ponovno osvojila dve točki v svetovnem prvenstvu, kar se ni dogajalo celih 28 let, ko je zanjo tekmoval še Fangio. Druga dva italijanska pilota, De Angelis na lotusu in Patrese na arrowsu. sta morala odstopiti, prvi zaradi okvare na amortizerju, drugemu pa je odpovedal motor. Motor je odpovedal tudi ferrariiu, ki ga je upravljal Scheckter, medtem ko je Villeneu-ve, prav tako na ferrariju, zavozil s proge. Zaradi okvare na motorju je odstopil tudi Depailler na alfa romeu. KONČNI VRSTNI RED 1 Jones (williams), ki je 316,314 km prevozil v 1 uri 43’24"38 s poprečno hitrostjo 183,443 km/h 2 Fiquet (brabham-ford) po 24”59 3. Rosberg (fittipaldi-ford) tfiiiiiiuiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiitiiuiiiiiti po 1’18”64 4 Dalv (tyrrell-ford) po 1’23”48 5. Giacomelli (alfa romeo) po enem krogu 6 Prost (mclaren-ford) po enem krogu 7. Zunino (brabham-ford) po dveh krogih LESTVICA FORMULE ENA L Jones (Avstralija) 9 točk, Pi-quet (Brazilija) 6, Rosberg (Finska) 4, Daly (Irska) 3, Giacomelli (Italija) 2, Prost (Francija) 1. PRIHODNJE DIRKE FORMULE ENA 27. januarja VN Brazilije (Interla-gos), 1. marca VN Južne Afrike (Kyalami), 30. marca VN ZDA - zahod (Long Bsach), 13. aprila VN ZDA - vzhod (Watkins Glen), 4. maja VN Belgije (Zolder), 18. maja VN Monaka (Montecarlo), L junija VN Španije (Jarama), 29. junija VN Francije (Paul Ricard),' 12. julija VN Vel. Britanije (Brands Hatch), 10. avgusta VN Zali. Nemčije (Hockenheim), 17. avgusta VN Avstrije (Zeltvveg), 31. avgusta VN Nizozemske (Zandvoort), 14. septembra VN Italije (Imola), 5. oktobra VN Kanade (Montreal), 19. oktobra VN Las Vegas (ZDA). ODBOJ% ;■* Grozdanovic izbral kandidate BEOGRAD — Prvi trener moške jugoslovanske odbojkarske reprezentance Grozdanovič je izbral kandidate za olimpijsko reprezentanco, ki se bo od 22. januarja do 3. februarja pripravljala na Koranu blizu Sarajeva. Na seznamu so: Bogoevski, Tasev-ski, Srbinovski, Lozančič, Trifunovič, Kasič, Kovačevič, Lukač, D. Ba-landžič, Jovič, Mitič, Malevič, Travica, Kuljič, Jeličin B. Matijaše-vič. Od odbojkarjev, ki so osvojili bronasto kolajno na EP v Parizu lani. sta izpadla Dobrič (Mladost Monter Zagreb) ter Nišič (Bosna Sarajevo). LE ČASTNA TOČKA Krasu je točko priborila Neva Rebula - Canottieri premočen - Naše nastopile v okrnjeni postavi ! » Sf «jIASžEj..&» iuRNiit Niti v 7. kolu ženske namiznoteniške A lige ni Krasu uspelo osvojiti obeh točk pred lastnim občinstvom, ker je nastopil z okrnjeno in pomlajeno postavo. Gostujoči Canottieri Lecco, ki je trdno zasidran na drugem mestu lestvice, je tako s 4:1 izbojeval svojo šesto prvenstveno zmago, Kras pa ostaja s štirimi točkami na 4. mestu. Edino točko je za slovenske barve osvojila tokrat dokaj zanesljiva Neva Rebula, ki je s taktično igro o-nesposobila svojo večno tekmico Stucchijevo in jo premaga'a z večjo lahkoto, kct bi lahko sklepali iz končnega izida. Proti objektivno močnejši Montijevi pa je bila Rebulova premalo odločna, saj bi z bolj agresivno igro ( kot v drugem setu, ko je po vodstvu gostje z 20:14 nanizala kar osem zaporednih točk) lahko pripravila prijetno presenečenje. V igri posameznic je tokrat zaigrala Damijana Sedmak, ki je sicer utrpela dvojni poraz, vendar pa je pokazala vse svoje kvalitete. Manjka ji le tista izkušenost, ki si jo bo lahko nabrala edinole z i-granjem proti močnejšim nasprotnicam. Za konec smo pustili oceno dvojice, ki sta jo sestavljali 15-letni So- Bologna - Juventus X Catanzaro - Perugia 1 Lazio - Avelliuo X Milan - Roma "r X Napuli - Ascoli 1 Pescara - Inter 2 Torino - Cagliari X Udinese - Fiorentina X Bari - L. Vicenza X Genoa - Palermo X Sambenedettese - Spal X Livarno - Foggia 1 Prato - Spezia 1 KVOTE J3 — 3.785.400 lir 12 — 306.800 lir llllll•IIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIItlllllllllllll|l1l|l||lH||||||||l||||||||||||||||||||U||||||t|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||I||||||U|mf|||||||||||||||||,||m|||||||||l||„||,||||l|||||||||| ITALIJANSKI POKAL Alabarda - Kontovel 55:71 Počitek: Polet 1 V SREDISCU POZORNOSTI TEKMA JUVENTUS-INTER Milančani so v nedeljo v prvenstvu zmagali v gosteh, Turinčani pa so igrali neodločeno v Bologni * Roma že v polfinalu nja Doljak in Damijana Sedmak. Tokrat sicer nista zmagali, vendar pa sta v celoti potrdili svoj izredni potencial in povsem zadovoljili. Ne smemo namreč pozabiti, da jima je stal nasproti eden najmočnejših.žen-skih parov v Italiji ,saj sta Mon-ti - Stucchi že dve leti zapored o-svojili državni naslov med drugoka-tegornicami, običajno pa trenirata skupno z moško ekipo in sta navajeni na napadalno igro, kakršno predvajata naši predstavnici. Prvi set je bil čudovit, Krasovi mladinki sta že izdatno vodili 17:12, nakar se jima je zaradi pomanjkanja ritma nekoliko zataknilo, vendar pa sta bili v igri na razliko še dovolj prisebni. Zatem je prišla do izraza večja u-činkovitost lombardijske dvojice, ki pa sta jo krasovki pošteno utrudili. KRAS — CANOTTIERI LECCO 1:4 Sedmak — Monti 0:2 (—13, —11) Rebula — Stucchi 2:1 (19, —20, 13) Doljak in Sedmak — Monti in Stucchi 1:2 (20, —9, —15) Rebula — Monti 1:2 (—9, 20. —15) Sedmak — Stucchi 0:2 (—9, —18) —bs— KOŠARKA KADETI A SKUPINA IZIDI 8. KOLA Lnbertas - Inter A 67:88 SGT - Don Bosco A 88:63 Bjorn Borg teniški kralj velikem in i-mednarodnem Po nedeljskem, 16. kolu v prvi italijanski nogometni ligi bodo že danes tri povratne tekme četrtfinala italijanskega pokala. Če je bilo doslej zanimanje za italijanski pokal dokaj skromno, pa je letos le to dokajšnje, saj si bo zmagovalec priigral pravico nastopa v evropskem pokalu pokalnih prvakov. Italijanske ekipe so v evropskih pokalih izredno slabo igrale in v prihodnji sezoni bodo Italijani nastopali le s štirimi moštvi. Italijanski pokal je torej edinstvena priložnost za nekatera moštva, čjjjjše ostanejo na evropski sceni. ,; DANAŠNJI POVRATNI PARI ČETRTFINALA (v oklepaju izid prve tekme) Ternana - Napoii (1:2) Juventus - Inter (2:1) Lazio - Torino (0:0) V polfinale se je že uvrstila Roma, ki je v prvem srečanju v gosteh premagala Milan kar s 4:0, v povratni tekmi pa je doma igrala neodločeno z 2:2. Vse tri današnje tekme se bodo pričele ob 14.30. Če bo v Temiju in v Rimu dokaj živahno, pa bo verjetno milanski Inter igral bolj sproščeno, saj mu je gotovo bolj pri srcu prvenstvo, v katerem zanesljivo vodi. Inter je namreč v nedeljo, kot edini v 16. kolu, zanesljivo zmagal v Pescari in tako še povečal prednost na lestvici. Bersellinijevo moštvo ima se- privo-s ka- ZADNJA VEST Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli vest, da je Italijanska nogometna zveza odgodila nogometno srečanje za italijanski pokal Ju-ventus1-' lntcrv;4d: hl moralo biti na sporedu danes, na sredo, 30. januarja, ob 14,30,..,,^^,. Komentar Mirka Novosela Tri ekipe na vrhu lestvice Še pred dvema koloma je bilo skoraj gotovo, da Bosni letošnji naslov državnega prvaka ne more uiti. Sarajevčani so namreč vodili s štirimi točkami prednosti, obenem so zanesljivo igrali in tudi nizali zmago za zmago, štirinajst dni kasneje pa je slika v prvi jugoslovanski košarkarski li-• gi povsem drugačna. Bosna ni več sama na vrhu lestvice: dohiteli sta jo Jugoplastika in beograjska Crvena zvezda. Po osmih kolih je torej prvenstvo zopet odprto vsem možnostim, in to ne samo na vrhu lestvice. Dokaj zapleteno stanje je tudi na spodnjem delu razpredelnice, kjer se tudi lanski prvak Partizan bori pred izpadom. Kot je sicer doslej že «praksa», je tudi osmo kolo potekalo v znaku izenačenih borb in dramatičnih koncev tekem. In verjetno najbolj dramatično je bilo prav v Beogradu, kjer je Radnički L MK po zelo dobri igri premagal sarajevsko Bosno. Evropski prvaki so v prvem delu igrali odlično, v nadaljevanju pa so popustili (verjetno tudi zaradi utrujenosti po nastopu v pokalni tekmi proti Realu) in Beograjčani so tako slavili nepričakovano zmago. Tudi naslednji dan med tekmo Crvena zvezda - Rdbotnički je bilo v Beogradu dokaj dramatično, saj so Beograjčani premagali goste le s točko prednosti, čeprav gre dodati, da so bili skozi vso tekmo boljši od Rabotničkega. Do izgreda pa je, žal, prišlo v Šibeniku, kjer je prav tako v dramatičnem koncu tekme neki neodgovorni gledalec sekundo pred koncem srečanja udaril sodnika, ki je tekmo prekinil, ko je bila Ci-bona v vodstvu z 92:91. Po izgredih občinstva med srečanjem Partizan - Jugoplastika in v soboto v Šibeniku je na dlani, da postaja občinstvo, ki seveda želi zmago domačega moštva, vse bolj nešportno in zato bo verjetno disciplinska komisija z ostrimi ukrepi v kali skušala zatreti take nešportne izgrede, ki gotovo niso v čast ne samo jugoslovanski košarki, temveč vsemu jugoslovanskemu športu. Od ostalih izidov velja omeniti zanesljivo zmago ljubljanske Iskre Olimpije (odlična sta bila Vilfan in Jelovac) nad Zadrom; obenem pa ne moremo prezreti novega poraza državnih prvakov v čačku. Partizan je sedaj kar zadnji na lestvici, skupim z Rabotni-čkim. če bi Beograjčani tudi v prihodnjem kolu doma proti Iskri Olimpiji zopet izgubili, potem bi postal njihov položaj na lestvici zares zaskrbljujoč. IZIDI OSMEGA KOLA V LJUBLJANI: Iskra Olimpija - Zadar 104:94 V BEOGRADU: Radnički LMK — Bosna Sarajevo 92:90 V SPLITU: Jugoolastika - Beko Beograd 99:85 V ŠIBENIKU: šibenka — Cibona Zagreb 91:92 V BEOGRADU: Crvena zvezda — Rabotnički Skopje 89:88 V ČAČKU: Borac — Partizan Beograd 84:80 LESTVICA Jugoplastika, Bosna in Crvena zvezda 12: Zadar in Iskra Olimpija 10: Radnički LMK 8; Cibona, šibenka, Borac in Beko 6; Partizan in Rabotnički 4. PRIHODNJE KOLO (19.1.) Partizan — Iskra Olimpija, Zadar — Radnički LMK, Beko — Borac, Rabotnički — Jugoplastika (17.00 po TV), Cibona — Crvena zvezda, Bosna — Šibenka. daj namreč tri točke naskoka pred Milanom, ki je doma proti Romi igral brez zadetka. Od ostalih izidov 16. kola velja omeniti tudi nastop Udineseja, ki je doma igral neodločeno s Fioren-tino. V Vidmu so padli kar štirje goli. Nedvomno je bil to lep podvig ob veliki suši na ostalih igriščih. Že prvo povratno prvenstveno kolo je torej pokazalo, da bodo prvoligaši igrali po svoji stari navadi: obrambno in izključno za izid. IZIDI 16. KOLA Bologna - Juventus Catanzaro - Perugia Lazio - Avellino Milan - Roma Naprii - Ascoli Pescara - Inter Torino - Cagliari Udinese - Fiorentina LESTVICA. Inter 23; Milan 20; Perugia, Torino, Roma in Napoii 17; Bologna, Lazio, Cagliari in Avellino 16; Juventus in Ascoli 15; Fiorentina, Udinese in Catanzaro 14; Pescara 9. 1:1 2:1 1:1 0:0 1:0 0:2 0:0 2:2 3. ITALIJANSKA LIGA Casale 2 Triestina 0 Potovanje v Casale se je za Ta-gliavinijevo moštvo slabo izteklo, tega pa ni kriv samo nasprotnik, ampak še zlasti sami Tržačani. Večino tekme so namreč odigrali v desetih, ker si je Coletta v 19. min., ko je Casale že vodil z 1:0, ščil obračunavanje s Faitom, terim sta se že prej nekajkrat sporekla. Z igralcem več so domačini v 33. min. podvojili, v drugem polčasu pa so le branili rezultat. IZIDI 15. KOLA Biellese - Fano Casale - Triestina Forli - Treviso Lecco - Cremonese Pergocrema - Sanremese Piacenza - Alessandria Reggiana - Rimini S. Angelo - Mantova ■^SF^Se ^-fcftara LESTVICA VaresT ’ VrlmoMšg' «?, "TH&l stina, Piacenza 19, Fano, Casale 17, Rimini 16, Reggiana, Forli, S. Angelo, Novara 15, Sanremese 14, Treviso 13, Alessandria 11, Mantova 10, Lecco 9, Biellese, Pergocrema C. PRIHODNJE KOLO (20.1.) Alessandria - Reggiana, Cremonese - Biellese, Forli - Varese, Mantova - Pergocrema, Novara - Fano, Rimmi - Lecco, Sanremese - Casale, Treviso - S. Angelo, Triestina -Piacenza. prel. 2:0 prel. prel. 1:1 1:0 prel. prel. 6:1 LESTVICA Don Bosco in SGT 12; Kontovel in Inter A 10; Alabarda, Libertas in Polet 2. PRIHODNJE KOLO Kontovel - SGT (20.1. ob 9.30 na Kontovelu); Polet - Alabarda (20.1. ob 11.00 na Opčinah); Don Bosco A Libertas. Počitek; Inter A. B SKUPINA IZIDI 8. KOLA Don Bosco B - Ferroviario 95:67 Servolana - Saba 106:72 Stella Azzurra - Don Bosco 77:48 Inter 1904 B - Bor 72:54 LESTVICA Don Bosco B in Servolana 12; Inter B 10, Saba 8, Stella Azzurra 6, Ferroviario 4, Bor in Don Bosco C 2. PRIHODNJE KOLO Saba - Don Bosco B; Don Bosco C - Servolana. Bor - Stella Azzurra (20.1. ob 9.00 na stadionu «1. maj»); Ferroviario - Inter B. DEČKI IZIDI 9. KOLA Bor - Dcn Bosoo 88:107 Ferroviario - Inter 1904 58 : 71 Saba - Sokol -49:68 Polet - Alabarcfa 11:129 ' LESTVICA Alabarda 16: Don Bosco 14; Inter 1904 in Bor 10: Ferroviario 8: Sokol 6; Saba in Ricreatori 2; Polet 0. Sokol, Ferroviario, Saba in Ricreatori imajo tekmo manj. PRIHODNJE KOLO Bor - Sokol (2.2. ob 15.15 v Dolini); Don Bosco - Alabarda; Ferro-viario - Saba; Inter 1904 - Ricreatori. Počitek: Polet. NEW YORK — Na zredno zanimivem 10. teniškem turnirju imenovanem «Ma-sters» je zmagal Šved Bjorn Borg, ki je v zadnjem odločilnem srečanju premagal domačina Gerulaitisa s prepričljivim 2:0 (6:2, 6:2) in se je tako prvič vpisal v zlato knjigo tega velikega tekmovanja. Presenečenje tega zanimivega turnirja. Vi-tas Gerulaitis proti najmočnejšem loparju na svetu res ni mogel ničesar. Prava poslastica letošnjega turnirja pa sta bila polfinalna spopada Gerulaitis - Connors in Borg - McEnrce. V malem finalu pa so bili številni gledalci razočarani, ker je McEnroe osvojil tretje mesto brez igre. MINIBASKET «ZINI & ROSENWASSER» Bor — Inter Milje A 29:61 BOR: žetko 1, Pertot, Kovačič 1, Pieri, Košuta 2, Ferfolja 2, Panjek A., Panjek P. 1, Korošec 14, C vardi 6. V predzadnji tekmi prvega dela prvenstva «Z&R» so borovci izgubili. Igrali so proti Interju iz Milj, ki sodi med boljše ekipe te skupine. Od posameznikov bi pohvalili le Korošca in mladega Pavla Pan jeka, ki je dosegel svoj prvi koš v tem prvenstvu. Max m Posnetek s sobotne tekme v Dolini med Jadranom Palmanove .................................. m MlMMil!lHlllliiMiiillllliiiiiiiiiiiiii!iiiii um mhi Innu m iiimm iiitiHiiiiiiiiiniiminHiiiiiiiiiiilllI KOŠARKA V PRVENSTVU D LIRE SPODRSLJAJ JADRANOVE PETERKE V soboto je v zadnjem kolu prvega dela izgubila z Robarjem iz Palmanove Jadran — Robur Palmanova 97:106 (52:50) JADRAN: A. Sosič (k) 16, Udovič, K. Starc 10, Ambrožič 4, V. Sosič, Kraus 5, I. Starc 10, B. Vitez 21, Ban 21, Čuk 10. SODNIKA: Tetamo in Scognami-glio iz Pordenona. PON: Čuk (22’), Kraus (28’), K. Starc (33’) in V. Sosič (36’). Tako Jadran kot Robur sta se u-vrstila v naslednjo finalno skupino že pred sobotno tekmo. Zgto je bila to lepa priložnost, da gledalci vidijo dobro košarkarsko predstavo. Ze sam začetek srečanja je bil v tem pogledu obetajoč, vendar kaj kmalu ste na «oder» stopila tokrat zeJc pristranska sodnika. Dela sodnikov res nismo navajeni’ presojati in še toliko bolj kritizirali.uampak to kar sta bila Tetamorin-Scognamiglio zmožna pokazati, je res vredno vsake kritike. Po tekmi je sam predsednik nasprotne ekipe priznal, da sta bila sodnika gotovo naklonjena. Do-'!al pa je še pohvalo jadranovcem, ker so uspeli kljub vsemu obdržati mirne živce in niso nasedli sodniškim «provokacijan». V zadnjih štirih nastopih je Jadran torej kar trikrat poražen zapustil igrišče. Forma je torej nedvomno padla, nimamo pa nobenega dvo- ma, da bedo jadranovci ponovno pokazali svojo moč v finalnem delu. Decembra so namerno na treningih nekoliko popustili in to se sedaj pozna, predvsem pa je padla zbranost. Začetek drugega dela bo 3. februarja in dotlej bo trener Splichal gotovo privedel svoje moštvo- na višek njegove forme. To pa bo že prvi, odločilni korak za dosego tistega napredovanja, ki si ga vsi želijo. IVO STARC IZIDI 14. KOLA Jadran >- Robur Sagrado - Don Bosco Itala - Inter 1994 V petek je bil v Bazovici redni občni zbor ŠD Zarja, ki se ga je udeležilo lepo število ljudi. Na sliki: predsedstvo občnega zbora 97:106 83: 68, 75: 77 KONČNA LESTVICA 1. DELA Sagrado 28 Jadran 20: Robur Palmanova 16;.Cer>Videm.(it Cervigna-no 12,i-ilnter<48a4 16; -ftaig 8f, !Ddn Bosco,o;:., |; Sagrado 28 r-Jadran 20r‘Robur-Palj maneva so se uvrstili v skupino za prestop v C-2 ligo. Ostale ekipe bodo igrale v skupini za obstanek v D ligi. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Kontovel — CUS 62:79 (37:36) KONTOVEL: Ban 8, Perini, Picci-ni, Benčina 5, Lisjak 15, Lukša 2, Prašelj 3, Daneu 12, Sosič 17, Tav čar. PON: Prašelj v 30. min, Lisjak v 33. min., Ban v 37. min., Daneu in Sosič v 39. min. in Benčina v 40. min. ' PM: 8 na 24. SODNIKA: Graffitti in Fomasari. Slaba obramba, slab napad in neodločnost pri izvajanju prostih metov, vse-te pomanjkljivosti so v nedeljski tekmi pokopale vse upe kon-tovelske peterke, da bi osvojila svojo peto prvenstveno zmago. Kontovelci so namreč začeli tekmo preveč lagodno in samozavestno, kazalo je namreč, kot da bi podcenjevali nasprotnike. Take lahkotnosti pa se večkrat drago plačujejo in to so Kontovelci v tekmi občutili na lastni koži, saj so po odličnem polčasu, v katerem so celo obdržali vodstvo, morali v drugem delu priznati svojo nemoč proti razigranemu nasprotniku. Vsi Kontovelci so tokrat razočarali, tekma pa naj bo dobra šola, da je treba igrati požrtvovalno in zbrano vseh štirideset minut in ne le prvih dvajset, kot se v kontovel- Inter Milje 4; Alabarda in Gran-i M^fi 2, KOŠARKA V PRVENSTVU A-2 LIGE Še en podvig tržaškega Hurlinghama Tržačani so premagali Šarilo • Goriški Pagnossia uspešen v Vigevanu Hurlingham — Šarila 95:79 (52:41) HURLINGHAM: Laurel 31 (3:3), Bradley 25 (5:7), Dordei II (3:7), Meneghel 2, Ritossa 7 (1:2), Sco-lini 8 (0:1), Tonut 11 (3:4), Jacuz-zo, Pieri, Floridan. ŠARILA: Francescatto 8, Zampo-lini 17 (3:6), Vecchiato 7 (3:3), Cecchini 1 (1:3), Sambuchi 2, Al-bertazzi 9 (3:5), Brighi 1 (1:3), Joli, Howard 13 (1:3), Bird 21 (5:7). SODNIKA: Bottari in Guglielmo iz Messine PROSTI METI: Hurlingham 15:23, Šarila 17:30 PON: Bradley (38), Dordei (39), Albertazzi (40) in Tonut (40); tehnična napaka Vecchiatu (18). Sedaj nas Hurlingham niti več ne preseneča; tako smo navajeni zmag, da izgleda tudi uspeh nad Šarilo, prod pričetkom prvenstva eden od favoritov, kljub odsotnosti Baiguere, povsem normalna stvar. Resnici na ljubo se odsotnost dresu. IZIDI 20. KOLA Mercury - Bancoroma 96:94 Honky - Acentro 82:83 Mobiam - Canon 81:90 Rodrigo - Libei-ti 89:71 Mecap - Pagnossin 105:107 Diario - Postalmobili 61:68 Hurlingham - Šarila 95:79 LESTVICA Hurlingham 30, Pagnossin 28, Li-bertj, Bancoroma, Mercury in Canon 24, Mecap, Mobiam in Postal- mobili 20, Honky ih Rodrigo 18, Šarila 14, Acentro in Diario 8. PRIHODNJE KOLO (20.1.) Bancoroma - Hurlingham; Acentro - Diario; Šarila - Honky; Canon - Mercury; Postalmobiti - Li-berti; Pagnossin - Mobiam; Mecap Rodrigo. A-1 LIGA IZIDI 20. KOLA Gabetti - Eldorado 104:89 Grimaldi - Emerson 68:76 Antonini - Pintinox 93:91 Fabia - Isolabella 102:89 Jolly - Scavolini 84:78 Billy - Sinud.vne 75:66 Arrigoni - Superga 109:89 LESTVICA Billy 34, Sinudyne 32, Arrigoni in Emerson 30, Gabetti 28, Pintinox in Grimaldi 22, Jolly 20, Antonini 16, Scavolini 14, Superga in Fabia 12, Isolabella 8, Eldorado 0. PRIHODNJE KOLO (20.1.) Sinudyne - Antonini; Emerson -Arrigoni; Scavolini - Grimaldi; Superga - Gabetti; Pintinox - Jolly; Eldorado - Isolabella; Billy - Fabia. OBVESTILA skih vrstah zadnje čase prepogosto pcnavlja. Slabo sta opravila svojo nalogo tudi oba sodnika, čeprav njune netočnosti niso bistveno odločale o končnem izidu. H. L. IZIDI 9. KOLA Barcolana - Bor 63:75 Rifle - Ferroviario 82:60 Edera - Alabarda 74:73 Kontovel - CUS 62:78 Grandi Motori -Stella Azzurra 29:70 Scoglietto - Inter Milje n.o. LESTVICA Rifle. Stella Azzurra in Barcolana 14; Bor 12; Ferroviario in CUS 10; Kontovel 8; Scoglietto in Edera ;5i' ivc^SfiglfettP >ma 2 tekmi manj; Bor, Stella Aazurra, Inter Milje in Ferroviario imajo tekmo manj. PRIHODNJE KOLO Stella Azzurra - Scoglietto; Ferroviario - Grandi Motori: CUS - Bar-cclana; Bor - Edera (20.1. ob 11.00 v Dolini); Alabarda - Kontovel (19. 1. ob 20.15 v Ul. della Valle); Inter Milje - Rifle. MLADINCI Hurlingham - Jadran 123:60 (55:24) JADRAN: Meneghetti 2, Corbatti 4, Male, Slavec 21, Barut 6, čok 16. Debernardi 1, Pertot 10. V zadnji tekmi mladinskega prvenstva so jadranovci po predvidevanju visoko izgubili s Hurlingha-nom. Po izenačenem začetku so košarkarji Hurlinghama začeli z agresivno obrambo, s čimer so zmedli naše košarkarje, ki so bili obenem tudi premalo pazljivi v obrambi. Naši košarkarji so igrali bolje proti koncu tekme, ko so uspeli vsiliti nasprotniku počasnejši ritem. V zadnjem delu se je med posamezniki razigral Boris Slavec, ki je v petih minutah dosegel kar 14 točk. DAVID ČOK IZIDI 10. KOLA Hurlingham - Jadran 123:60 | Bor - Inter 1904 Servolana - Ferroviario 123:60 n.o. 45:103 ŠD Polet sklicuje v četrtek, 24. t.m., redni letni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. predsedniško poročilo 2. tajniško poročilo 3. blagajniško poročilo 4. razprava in razrcšnica 5. izvolitev novega odbora 6. razno. Občni zbor bo v športnem krožku Poleta v Kontovelski ulici 1 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. # » • ŠD Adria sklicuje v sredo, 23. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjcrju redni letni občni zbor. « « • ŠK Kras sklicuje dne 25. januarja 1980 ob 20.30. v drugem sklicanju v Su-mutorci (22 - družina Doljak) 16. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. Otvoritev in Izvolitev delavnega predsedstva 2. Poročilo 3. Pozdravi In diskusija 4. Izvolitev volilne komisije 5. Razrcšnica staremu odboru 6. Volitve novegu odbora 7. Razno ŠD Polet priredi smučarski izlet v Rnva-scletto in sicer v nedeljo, 27. t. m., z odhodom ob 6.30 izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Prose ka ulica 18. 44 # * ŠD Mladina prireja v nedeljo, 20. t.m., avtobusni izlet v Forni di Sopra (Var-most). Odhod izpred spomenika v Križu ob 6. uri. Informacije in prijave pri Stojanu, Križ 220, telefon 220-423. • * • ŠD Mladina prireja v nedeljo, 3. februarja drugi «Pokal Skduncs v Forni di Sopra. Tekmovanje bo na dveh progah. V primem neugodnih snežnih razmer bo le-to na Var-mostu. Zainteresirani naj se prijavijo pri Stojanu Sosiču, Krlžs220, telefon 220423 do najkasneje 23. januarja. Pole za vpisovanje in vse ustrezne informacije lahko dobite tudi na uradu ZSŠDI. • * 41 ZSŠDI obvešča, :la se nadaljuje plavalni tečaj v Lipici. LESTVICA Ferroviario 18; Inter 1904 in Hurlingham 13; Bor in Servolana 4; Jadran 2. Bor ima 2 tekmi manj. Inter 190* in Servolana imata tekmo manj. »PROPAGANDA# Kontovel — I ibertas 46:64 (28:34) KONTOVEL: Ivo Grilanc 8, Piras. Terčič 2, Škabar 2, Aleksander Grilanc, Brischia 6, Damir Starc 26, Compare, Paolo Starc 2, Daneu. SODNIK: Forza. Kontovelci so v prvenstvu «propa-ganda» igrali proti Libertasii. Tekmo so izgubili z visoko razliko. Takoj naj pristavimo, da taka razlika še zdaleč ne odgovarja realnemu odvijanju dogodkov na igrišču. Tekma je bila namreč večidel popolnoma izenačena in o tem nam pravi tudi delni rezultat, ki je bil v šesti minuti tretje četrtine neodločen 38:38. Do kraja pa so naši fantje dobesedno zaspali. Gostje pa so s presenetljivo točnostjo zadevali 'n tako tudi zasluženo zmagali. B SKUPINA II. L. IZIDI 5. KOLA Kontovel Libertas 46:64 Bor Don Bosco B n.oi Inter 1904 - Servolana 59:43 LESTVICA Inter 1904 10; Servolana 6. Libertas 4; Kontovel in Bon Bosco B 2. Servolana Libertas, Bor in Do*1 Bosco B imajo tekmo manj, PRIHODNJE KOLO Don Bosco B - Kontovel (10.2. ob 8.00 v Ul. dellTstria); Inter 1904 ' Libertas; Bor - Servolana (10.2. ob 11.00 na stadionu vi. maj»). 9. REDNI OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI Doprinos k oživitvi športa v Beneški Sloveniji Mnogi gostje z obeh strani meje - Izčrpna poročila - Pripravljenost vseh naših _ športnikov pomagati našim bratom v Benečiji v njihovem boju za narodnostne pravice y nedeljo je - bil v Čedadu 9. red-občni zbor Združenja slovenskih “Portnih društev v Italiji, katerega * JO udeležilo 57 delegatov naših ^niejskih osnovnih športnih orga-juzaeij in mnogi gostje. Tako so Oui prisotni konzul SFRJ v Trstu Vlado Plečaš, predsednica OTK SK “Z Tamara Blažina, predstavniki ZTKOS Viljem De Brea, član odboja Po poteh partizanske Ljubljane “>ran Naprudnik, predstavniki ZT Sežane Miha Jezeršek, Tolmin “runo Krivec, Nova Gorica Emil Hvalica, deželni delegat CONI En-20 CSvelli, predstavnica odbora Trnovskega maratona Ivica Kavčič, v° načrtoval niti zdaj. Želel si ni nič več od tega, da 1 Postal predsednik predstavniškega doma, mesto pod-Pfedsednika pa je sprejel samo zato, ker se mu je zdelo, k® bi lahko na ta način ustrezno zaokrožil svojo politično artero. Zdaj pa so se mu dogodki izmikali izpod nadzor-ci> Njegov logični duh je moral sprejeti realno situa-‘J°. vendar se mu je čustveno še vedno posrečilo poti-Skat‘ lo ob stran. ^ v torek, 14. maja, opoldne se je Ford sestal z vodje-j,a senatne večine in manjšine Mikeom Mansfieldom in u8hom Scottom. Bilo je na Kapitolu. Srečanje je bilo v ‘Pr&vljeno na pobudo obeh vodij in je spravilo Forda *• hujšo zadrego. Vodji sta mu pri priči povedala, da bo senat zelo verjetno prej ali slej sodil predsedniku. Zdaj že raziskujejo pravila in postopke za tak primer. Ob teh besedah je Forda zares zaskrbelo. Vodji sta ga skušala opogumiti. Scott je dejal, da ga želita samo sproti obveščati, kaj se dogaja, ker je navsezadnje po funkciji tudi predsednik senata. Ce bo v pred stavniškem domu izglasovana nezaupnica predsedniku, bo moral opravljati vodilne posle za Združene države, ne Ford, temveč začasni predsednik, dokler se ne začne sodni proces v senatu in ne prevzame zadev v roke predsednik vrhovnega sodišča. Kar bo povezano s sojenjem, pa bo tako prihajalo v senatno dvorano. Ford jima je brez obotavljanja pritrdil. Pri vsem tem ne mara igrati nikakršne vloge, če bo predstavniški dom res izglasoval nezaupnico predsedniku, se najbrž do konca sojenja ne bo prikazal niti v bližini senata. Celo razpravljati o tem se mu upira. Mansfield je mislil, da bi bilo dobro, če bi sojenje neposredno prenašala televizija. Američani so izgubili zaupanje v ustanove svoje države Odločilno je, da steče razplet javno, tako da mu bo lahko priča prav vsakdo. Vodja večine je govoril skrajno resno. Bilo je jasno, da se zadeve loteva brez kanca navdušenja. Tudi Scott je bil za to, da steče proces v živo po televiziji. Ford se je očitno strinjal. Vodji je skrbelo, kako bo vse to delovalo na moralni lik senata. Vse skupaj bo treba opraviti zelo dostojanstveno. Vsi postopki morajo teči do skrajnosti pošteno. Mansfield je kot vodja demokratske večine zagotovi) Scottu in Fordu, da bodo predsednikove želje v zvezi s postopkom in s pravili za predstavljanje dokaznega gradiva obravnavali zelo resno. Potem ju je pustil sama. Tedaj je rekel Scott: «Jerry, več kot petdeset odstotkov možnosti je, da postaneš prav kmalu predsednik.« Ford je molčal. •Zagotovo boš moral voditi državo popolnoma odkrito,« je rekel Scott. Čakal je, da bi mu Ford kaj odgovoril. •Hugh, jaz česa drugega sploh nisem zmožen,« je naposled dejal podpredsednik. Scott mu je začel precej neprimerno pridigati: »Uspeh pri sodelovanju s kongresom je pogosto odvisen od tega, kakršen odnos imajo do tebe senatorji in člani predstavniškega doma. Kadar so drugi zraven, te mora vsakdo klicati .gospod predsednik’; toda kadar boš na samem z Mikeom, Carlom (Albertom) in drugimi, vztrajaj, naj te kličejo Jerry.» Scott je zadovoljen s tem, kako je razvil svojo temo, pokazal na nasprotje med Belo hišo Richarda Nixona in zamislijo bodočega Fordovega predsedništva. Nixon in ljudje okrog njega so vzvišeni, nedostopni, polni prezira do Forda in do njega samega, do Scotta. Res je bila Nixonova državna administracija za Scotta prava katastrofa. Prej je bil prepričan, da bo opravljal važno vlogo pri opredeljevanju politike, da bo sodeloval pri pomembnih odločitvah, da bo imel svoj prostor na soncu. Iz vsega tega ni bilo nič. Zdaj ni maral, da bi se vse skupaj ponovilo. Ford ga je potolažil. Spomnil ga je, kako blizu sta si bila, ko sta vodila stranko vsak v svojem kongresnem domu. Bila sta «Hugh in Jerry». «Hugh, od nekdaj že se zelo dobro razumeva in to se mora nadaljevati — z vsemi, s katerimi bom moral sodelovati. Če se bom res znašel na takem položaju, bi se rad opiral zlasti nate, ker dobro poznava probleme, ki jih imava. Naj se Zgodi kar« koli, jaz bom še dalje računal nate. Tvoji nasveti so mi doslej veliko pomagali.« Scott je bil zadovoljen. John Rhodes, ki je v predstavniškem domu podedoval Fordovo vlogo vodje manjšine, je za naslednji dan sklical vse republikanske voditelje iz predstavniškega doma. Globoko se je zamislil. Za november, ko bi moral biti ponovno izvoljen, ga je čakala težavna kampanja. Odkar je dal izjavo, češ da je zaželen predsednikov odstop, so ga kar zagrinjala pisma in brzojavke V razmerju deset proti ena so izražale podporo Nixonu. Zdaj je na vso moč pritiskal na zavoro in delil notranje dvome z drugimi voditelji, med njimi tudi s Conablom, Andersonom in Robertom Michelom, predsednikom republikanskega odbora za predvolilno kampanjo v predstavniškem domu. Rhodes je vedel, da bodo novembra volitve vseh članov predstavniškega doma. Do tega ni bilo niti šest mesecev več. Republikancem je kazalo strašno slabo. Denar za kampanjo je bilo težko zbirati, če bo odstopil George Bush, vse pa kaže, da se bo to res zgodilo, potem Bela hiša ne bo našla nobenega človeka o podobnim ugledom, ki bi prevzel njegove posle. Rhodes je rahlo nakazal, da zdaj morebiti ni čas, ko bi se mogli republikanci v kongresu razglašati za neodvisne od republikanca v Beli hiši. Uredništvo, uprava oglasni oddelek TRST Ul Monrecchl 6 PP 559 tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. Postni tekoči račun za Italiio Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Zo SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADITs DZS 61000 Llubijana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije • Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Stran 6 16. januarja 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT Trst član italijanske Zveze časopisnih založnikov FIEG VČERAJ PONOČI M LETALIŠČU PUNTA RA/SI V PALERMU^ Srečen konec ugrabitve letala: gusar v zaporu, potniki rešeni DC 9 družbe Alitalia je hotel mladi Tunizijec preusmeriti v Bengazi, kar pa mu zaradi nevihte ni uspelo - Deseturno pogajanje s policijo PALERMO — Po desetih urah pogajanj se je srečno končala preusmeritev letala DC 9 italijanske družbe Alitalia. Zračni gusar se je vdal italijanski policiji, vsi potniki in člani posadke pa so srečni in nepoškodovani zapustili letalo, razen enega, ki so ga zaradi srčnega napada prepeljali v krajevno bolnišnico. Vse se je začelo v ponedeljek o-koli 16.30, to je dobrih 10 minut po vzletu letala italijanske družbe na progi Rim - Malta z letališča Fiu-micino. Mladenič je stopil v pilotovo kabino, dejal da je pripadnik skupine «Les vivants* (ki je še popolnoma neznana) in velel pilotu, naj usmeri letalo proti Tripolisu. Dejal je, da ni sam, ampak da so na letalu še drugi pripadniki omenjene skupine s sedmimi kilogrami razstreliva. Pilotu ni preostalo mnogo izbire in letalo je usmeril proti Tripolisu. Vendar pa zaradi močne nevihte letalo ni moglo pristati v tem mestu in pilot se je tako usmeril nazaj proti severu. Hotel je pristati na Malti, vendar so mu krajevne oblasti prepovedale pristanek in, ker mu je že primanjkovalo goriva je pristal na letališču Punta Raisi v Palermu, kljub močnemu vetru. Takoj po pristanki so pripadniki policijskih sil obkolili letalo, gusar pa je nemudoma zahteval goriva, da lahko odpotuje v Bengasi. Takrat se je začelo dolgo in naporno pogajanje, ki je trajalo deset ur. Tunizijec je najprej zahteval, naj policija odide daleč od letala in obljubil, da bo v zameno za gorivo izpustil vse ženske L. otroke. Ko pa se je na pristajalni stezi pojavila cisterna, se je premislil in je sporočil, da noče več goriva, ampak zahteva izpustitev 25 političnih jetnikov, večinoma sindikalistov, ki so bili aretirani pred letom dni med manifestacijo ob splošni stavki v Tunisu. Po večurnih pogajanjih je gusar kljub vsemu izpustil trinajst žensk in sedem otrok, poL.ure kasneje pa je zahteval rešilni avto za nekega angleža, ki ga je zajela nenadna slabost. Ob treh ponoči so se stiki s kontrolnim stolpom prekinili za celo uro kar je povzročilo , zaskrbljenost med osebjem na letališču, vendar je kasneje pilot pojasnil, da je v tem času sam pre- pričeval gusarja naj se vda. Tako je čez dobro uro slednji sprejel zahtevo funkcionarja zunanjega ministrstva dr. Carusa, da lahko pride na krov letala in se razgovarja z njim. Njemu je gusar sporočil svoje nove zahteve: zahteval je obve niziji a je prejela negativen odgovor. Ob 5.09 se je gusar vdal italijanski policiji in potniki ter člani posadke so zapustili letalo. Pred tem pa so policijske oblasti natančno pogledale prtljago, in se prepričale, da je mladi Tunizijec, ki mu je zo, da se mu fizično ne bo zgodilo ime Farid Ben Marshri Zaiche. de nio Vsi idnrtn rln ________ 1' i.: i____i _____ _ • i_;i _ v -i nič hudega, da bo prejel politično zatočišče v Italiji in da se lahko razgovori s kakim italijanskim sindikalnim predstavnikom, kateremu je nameraval obrazložiti preganjanje sindikalistov v Tuniziji. Res je na letališče Punta Raisi v kratkem času prispel predstavnik CISL Marini, ki se je razgovoril s Tunizijcem in mu obrazložil, da je italijanska vlada že posredovala 1 Tu- loval sam, da ni bil oborožen in da v letalu sploh ni bilo razstreliva. Prepeljali so ga v karjevne zapore, sodili pa mu bodo verjetno po hitrem postopku že v prihodnjih dneh. To je bila že četrta preusmeritev letala italijanske družbe Alitalia; zadnjikrat je italijanska družba doživela preusmeritev 7. septembra lanskega leta, ko je skupina libanonskih šiitov preusmerila letalo na progi Bejrut - Rim, ki je po pristanku na Fiumicinu vzletelo in so se gusarji predali po prihodu v Teheran. (bbr) INTERVJU GORIŠKEGA NADŠKOFA RTV LJUBLJANA Priznati manjšini enakopravno vlogo Goriška nadškofija ustanovila posebno službo škofovega vikarja za slovenske vernike LOCRI — V Locriju pri Reggiu Calabrii so včeraj ugrabili 10-let-nega Giovannija Furcija, sina premožnega trgovca konfekcije. Deček je bil v stanovanju nekega učitelja, ko je trojici treh zakrinkanih in o-boroženih neznancev uspelo vdreti v stavbo. Učitelj jih je še nahrulil, da je za pust prezgodaj, a ko je spoznal, da ni šala je otrpnil. U-grabitelji so dečka strpali v avto iri zbežali. Karabinjerske in policijske preiskave niso do sedaj obrodile nobenega sadu. LJUBLJANA — «Dejstvo je, da je del krščanskega ljudstva gori-ške nadškofije slovenski. Kot taa-še« ima svoj jezik, svojo kulturo, svoja narodna in tudi verska izročila, ki jih je treba priznavati, ceniti in ščititi. Gre za izraz spoštovanja človeških pravic, za ka tere mora biti Cerkev občutljiva in po svojem poslanstvu ter v mejah svoje pristojnosti prispevati k o-svoboditv' človeka iz vsakovrstne zasužnjenosti*. To je med drugim dejal goriški nadškof Pietro Coco-lin v intervjuju, ki ga je v nedeljo posredoval večerni dnevnik RTV Ljubljana, pripravil pa ga je tržaški dopisnik ljubljanske televizije Marjan Drobež. «V to perspektivo se vključuje trajno vprašanje, kako odgovoriti na pastoralnem področju tistemu PO NOVOLETNI VREMENSKI UJMI JE ZIMA SPET POKAZALA SVOJE ZOBE Sneg, mraz, veter in dež pestili Apeninski polotok Tako je za snežno zaveso izstopal znameniti milanski Duomo (Tel. AP) ZAKLJUČEK ZASLIŠEVANJ PRI POSLANSKI PRORAČUNSKI KOMISIJI Predsednik Cossiga odgovarjal na tajni seji o posrednim ENI Zaradi *državne tajnosti» niti sodstvu ne bo posredoval vseh podatkov - Ime posrednika še vedno neznano RIM — Komisija za proračun poslanske zbornice, ki ji je poverjena naloga, da preiskuje ozadje afere ENI - Saudova Arabija, je sinoči opravila pr’i del svoje naloge. Končala je zasliševanje vseh prič, ki bi po mnenju njenih članov mogle prispevati k pojasnjevanju okoliščin, ki so pripeljale k sklenitvi pogodbe za nakup 12,5 milijona ton saudskega petroleja, predvsem pa k priznanju neobičajno velike (več kot 100 milijard lir) posrednine, ob čemer so se razširili sumi, da j. bil dober del tega denarja namenjen političnim mahinacijam v Italiji. Včeraj je komisija najprej zašli šala dr. Cilio, gospodarstvenika iz krogov PSI, ki se je bil skupaj z drugimi ponujal za posrednika. Po njegovem pripovedovanju (oziroma po zadržanih izjavah nekaterih čla nov komisije o tem), naj bi vod stvo ENI odklonilo posredovanje njegove skupin ;, v kateri je bil tudi neki Arabec, ker so bili v njej Italijani in ker je zahtevala večjo posrednino (1,40 dolarj: za sod- ček namesto 1,26). V bistvu je torej le potrdil že znana dejstva, nje govo pričevanje pa baje dopri neslo nobenih novih podatkov. Veliko pričakovanje je vladalo za pričevanje predsednika vlade Cos sige, ki ga je komisija včeraj za sliševala zjutraj in popoldne. Na njegovo zahtevo je namreč na ne katera vprašanja odgovori’ na po sebni tajni seji. V prvem delu svojega pričevanja je ministrski pred sednik v bistvu zagovarjal svojo neodločnost pri vsej aferi, sklicujoč se na zagotavljanja predsednika ENI in na Andreottija. Komisarjev pa ni prepričal o neoporečnosti rav nanja vlade, več jih .je nasprotno poudarilo njeno odgovornost za prekinitev doha\ ker ni posegla pravočasno in učinkovito. Na tajni sej' jc Cossiga odgovar jal na vprašanja, o katerih je me nil, da je potrebna posebna pre vidnost Tza zaščito mednarodnih odnosov Italije*. Po skopih vesteh so ga komisarji spraševali, kako je mogel minister Lombardini zagotavljati, da posrednik ni bil iz Sa udove Arabije, če so bile v aferi vmešane multinaeionalne petrolejske družbe in če je res, da so v teku pogajanja z neko drugo arabsko državo, pri čemer bi morali plač ti še večjo posrednino. Odgo vori seveda niso znani, CossPa je baje le izjavil, da tudi rednemu sod stvu ne bo posredoval vseh po at kov, zaradi «državne tajnosti*. Po koncu zaslišanj je poslan=';a koci sila poverila predsedniku La I.o""ii na'ogo, da sestavi povzetek dos da njih pričevanj. Na njegovi osnovi bodo v prihodnjem tednu 7«Mi politično ra7n--avo za sec‘n o »"'•''oč ne^a poročila, o katerem bo bržko ne še razpravljal parlament. (Iv) Sodnuf zavrrajo obsodbe skirinf senatorjev KD RIM — Predsednik republike Per tin, je včeraj uradno zahteval od n> nls.ia za pi avosodje podrobne informrcie o nedavni interpelaciji večje s'" i'ne senatorjev KD, ki ob'ožt':e : sodnikov «Magi- stratura dem ;cr. "c » povezave s prevratnišk mi ski p'n: mi. Kot znano je pivi podpisnik omenjene in-teip ifclje senator Vitelone, ki je b" do pied kratk;m eden izmed najvplivnejših rimskih sodnikov. Os re kri -ke na račun Vitaloneja ki ost;' h demokristjansVh senatorjev, ki so podpisali interpelacijo, pa prihajajo tudi iz vrst samih rim'-ih sodnikov, ki v resolucij' zahtevajo takojšen poseg vi-šjeg< sodnega zbora, ki je v prvi oseb poklican, da ščiti interese in prestiž sodstva. PARIZ — Francoska vlada je včeraj napovedala, da bo francoski predsednik Valery Giscard d’Estaing obiskal Indijo od 25. do 29. januarja. RIM — V Italiji, kamor so nekoč prihajali bogati severnjaki na tople zimske počinice, vedno bolj pritiska zima. Nov val slabega vremena se je v zadnjih dveh dneh z mrazom, snegom, dežjem in vetrom spet polastil italijanski dežel. V vseh severnih predelih je sneži lo, v Piemontu in Dolini Aosta pa sneži nepretrgoma že od ponedeljka. V Milanu, Turinu in Genovi je cestni promet zelo otežkočen zaradi snega, letališča v Malpensi, Linateju in Celleju so zaprta. Na vseh cestah preko 700 m višine je mogoče voziti le s snežnimi verigami. Ligurijo, pa je zajel močan snežni vihar, ki je pripihal debelo plast,-snega prav do morja. V Slavo;:’ in Genovi, ki sta tik ob morju, je namreč kar šest centimetrov šnega. Včeraj se je vreme nekoliko izboljšalo v Emilii - Rona gni, pritisnil pa je izredno hud mraz. V Piacenzi so izmerili kar 16 stopinj pod ničlo, v Reggio E-milii pa je srebro padlo na minus 11 stopinj. Hud mraz in sneg sta tudi v Abrucih in deželi Lacij. V Irpinii je meter snega, kar gotovo povzroča hude težave prebivalcem potresnega področja. V dolini Sele pa so se prikazali volkovi, ki so poklali pastirjem kakih deset ovc. V Rimu je bilo včeraj zaradi silovitega neurja s točo poplavljenih veliko cest, skladišč, trgovin in stanovanj. Gasilci so se morali na vse pretege truditi, da so reševali iz težkih situacij osebe, ki jih je voda blokirala ali pa kako dragoceno blago in umetnine. Huda ura je divjala tudi nad vso južno Italijo. Nad Reggiom Calabrio in severnim delom Sicilije je pihal močan veter, ki je dosegel 31 vozlov. Zaradi vetra in zeio razburkanega morja so vsi otoki na Jugu izolirani, na Eolsko otočje ni nihče stopil že tri dni, ZHto so odgovorni organi zelo za skrbljeni za otočane, saj jim bodo verjetno kmalu pošle vse zaloge. Zelo razburkano morje, ki je do-stglo jakost 5-6, je otežkočilo ladijski prevoz med Sicilijo in kopnim. Valovi so v sicilskem prelivu povzročili tudi dve smrtni žrtvi med posadko neke ribiške motorne ladje. Nepričakovano močan vodni sunek je namreč dobesedno iztrgal s krova 48-letnega Giovan-battista Asara in 29Ietnega Giu-seppa Gangitana. Tovariši so jima skušali nuditi pomoč, vendar sta kmalu izginila pod površino in u-tonila. Zastoj v prevozu s trajek- ti je prisilil tovornjake v Messini na zelo dolgo čakanje. Tudi v Jugoslaviji mraz ne popušča: včeraj je zima namreč prinesla svoj najhladnejši dan. Najhuje je bilo v Sjenici, blizu albanske meje, kjer je termometer zabeležil minus 29 stopinj pod ničlo. Tudi v Beogradu ni bilo zelo vroče, saj je v centru bilo 16 stopinj pod ničlo, v okolici pa skoraj 20 pod ničlo. Po Sloveniji je včeraj bilo precej «snežno», saj je z izjemo Primorske, povsod snežilo, vendar ni oilo posebnih prometnih zastojev na magistralnih cestah. Edino na cesti Godovič - Idrija je bil za-bran.ien promet tovornim vozilom, za vse mejne prelaze pa je nujna zimska oprema. Temperatura je bila na Gorenjskem precej nizka, rekord je včeraj pripadal Celju, kjer je živosrebmi stolpec padel na minus 16 stopinj, (nf) delu vernikov* je povedal v inter vjuju goriški nadškof, «ki se čutijo ogrožena manjšina ter si že lijo biti povsod, zlasti v cerkveni skupnosti, drugim enakovredni ob upoštevanju svoje istovetnosti. Mi smo v ta namen imenovali dr. Oskarja Simčiča za škofovega vikarja za Slovence, saj drugi vatikanski zbor naroča v jezikovno mešanih škofijah posebno skrb za vernike manjšinskega jezika bodisi z ustanavljanjem posebnili župnij, bodisi z imenovanjem duhov nikov in tudi škofovega vikarja, ki so vešči manjšinskega jezika * Nadškof Cocolin je nato obširno govoril o oblikovanju področnih pastoralnih svetov ter med drugim poudaril, da predvideva koncilska prenova ustanovitev in oblikovanje raznih svetov in organizmov, ki naj poglobijo in razširijo soodgovornost duhovnikov in iaikov pri njenem poslanstvu. «V goriš! i Cerkvi* je nadaljeval Cocolin «je predvidena in zaželena udeležba slovenskih duhovnikov in laikov v vseh nadškofijskih telesih. Tu se priznava Slovencem pravica, da iznašajo svoja vprašanja in svoje zahteve, da se izražajo tudi v slovenskem jeziku, kajti slovenski jezik, kot jezik naših bratov, je e-nakopraven italijanskemu. Žal pa moram pri tem priznati, da je le malo Italijanov, ki ga obvlada.* «Vsaka pastoralna dejavnost* je izjavil goriški nadškof dopisniku RTV Ljubljana mora iskreno upoštevati zahteve obeh narodnih skup nosti, saj je vsaka narodnostna komponenta poklicana, da daje svoj prispevek in s tem bogati ce lotno krajevno Cerkev. Zdi se mi, da vsi ti obnovitveni procesi na naši nadškofijski ravni le imajo širši vpliv na sožitje med italijansko in slovensko skupnostjo, ki živita na tem ozemlju. Navzočnost Slovencev v vseh škofijskih telesih, spoznavanja medsebojnih vprašanj ter uradno priznanje slovenskega jezika v škofijskem poslovanju in liturgičnih slovesnostih, u-godno vplivajo na .splošno sožitje med Slovenci "m-Italijani in na razumevanje potreb slovenskega prebivalstva.* NEW YORK — Umrl je Andre Kostelanetz, eden najbolj znanih ameriških dirigentov. MlllllllllllinillllllllllllllllllllllMIIIIIIMIIIIIIIIIMlIllIMllimilllllllllllllMIMIMIIIimillMIIIUIIIIIIIIlllillMHIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIia PO OSVOBODITVI SEDMIH POLITIČNIH JETNIKOV Srečen razplet v San Salvadoru: ugrabitelji izpustili diplomate SAN SALVADOR — Predvčeraj šn.im se je v San Salvadorju kon ča a brez prelivanja krvi ugrabi tev dveh veleposlanikov, kostari škega in panamskega, ter dveh tujih konzulov. Salvadorske oblast; so namreč sprejele zahtevo ugra biteljev in izpustile sedem politič nih jetnikov, pripadnikov skrajne trockistične organizacije »Ljudska zveza 28 februarja*. Posredovanje mehiškega in vene zuelskega veleposlanika ie nilo torej uspešno. Oblasti so nanreč do pustile celo ugrabiteljem, da so ne moteno zapustili državo Policija se je že noč prej umaknila izpred poslopja panamskega veleooslani štva, kar je vsaj polovica ugrabi teljev izrabila, da so nemoteno, v | odnose s varstvu noči zapustili zgradbo. 0-stali pa so zapustili veleposlaništvo v spremstvu panamskega veleposlanika. Srečen konec osvoboditve tujih diplomatov se je v San Salvadorju spremenil v bučno manifestacijo v pedporo sil, ki se borijo proti policijski represiji in za pravičnej šo porazdelitev državnega boga stva Tudi v tem primeru policija ni posegla in je dopustila ugrabi teljern tiskovno konferenco na u-ni verzi. Obl' st| 'so tudi na svojstven na in zrren 'a'e pomen ugrabitve ve iepi ,"r>i,'B Jnžnoafri 'm republike, s tem da so pretrgale diplomatski: i policija streljala uiifliMiiHutiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiunimuniiniiffiifiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiHiniHiiHiifiniiinin PO VETU SZ 0 GOSPODARSKIH SANKCIJAH Washington pripravlja pomorsko blokado Irana Ajatulah Homeini zavrača vsako morebitno sovjetsko ponudbo o pomoči sta zaradi politike «apartheida». Veleposlanik je sedaj «navaden» tuj državljan in se je njegova »cena* preko noči znižala. To pa še ni vse iz male srednje ameriške države. Skupina livarjev je v nedeljo zasedla sansalvador sko Katedralo. Delavci zahtevajo obnovo oroizvodnje v številnih ob ratih, ki so jih zaprli zaradi hu de gospodarske krize, ki pesti dr žavo. Tak način protesta je v splošni rabi v vsem latinskoameriškem svetu. Maja lani se je podobna zasedba sansalvadorske katedrale šnji spremeni'e v pravo tragedijo, ko je državno in ubila 19 oseb I ji to državo v znak prote | pred cerkvenim pragom, (voc) ‘ A WASHINGTON — Po sovjetskem vetu v varnostnem svetu OZN bodo ZDA same ali ob pomoči svojih zaveznikov sprožile gospodarske sankcije proti Iranu. Ugledni VVashington Post pa piše, da se Pentagon mrzlično pripravlja na pomorsko blokado in že novači veterane, ki bi sodelovali pri polaganju min v Perzijskem zalivu. Predsinočnji sovjetski veto, češ da je spor zaradi talcev v ameriškem veleposlaništvu izključno problem dvostranskih odnosov med ZDA in Iranom, je torej sprožil kolesje ameriškega vojaškega stroja. Sovjetski veleposlanik Trojanov-ski je v obrazložitvi veta tudi dejal. da se ZDA pripravljajo na kršenje temeljne listine OZN z brutalnim posegov v Iranu. Ta »bru-talni* poseg pa se bo po pisanju dnevnika «Washington post* omejil na pomorsko blokado in polaganje min, s tem pa ni rečeno, da ne predstavlja tak ukrep hude grožnje za mir v svetu. Omikani svet obsoja ravnaje iranskih oblasti, a istočasno ne more opravičiti pretiranega ameriškega posega, saj so si navsezadnje vso kašo sami skuhali Američani, ko so desetletja podpirali despotski šahov režim in kljub pričakovani reakciji nudili zatočišče Rezi Pahlaviju. Sovjetski veto v varnostnem svetu je razumljiva posledica afganistanske krize, Moskva pa je z njim vezala roke svetovni organizaciji in prepustila prosto pot ameriškim avanturam. Po reakcijah zaradi sovjetskega posega v Afganistanu bi ameriški poseg v Iranu odvrnil svetovno javnost od dogajanj v Kabulu, Kremelj pa bi lahko preprečil pomorsko blokado. Ameriško brodovje v Perzijsko-arabskem zalivu. ki se mu bo vsak čas pridružila orjaška letalonosilka »Ni-mitz», lahko ustavi vsakogar, a če bi hotele sovjetske vojne ladje na ' kak prijateljski obisk v Irak ali j Kuvajt, bi jim tega Američani ne smeli in ne mogli preprečiti, saj bi v nasprotnem primeru to pome nilo splošen spopad. V grohem so to misli, ki jih posreduje včeraj »VVashington post*. Ameriško tajništvo se jim roga. a grožnjah na prehod k dejanjem proti Iranu. Edina pozitivna vest v iranski krizi je oster protest ajatulaha Homeinija na vesti, da je baje sovjetski veleposlanik v-Mehiki dejal, da bi Sovjetska zveza nudila Iranu vso vojaško in drugo pomoč, če bi za njo vprašal. Homeini je tako možnost ocenil kot «bogoklet no*. Iran noče sovjetske pomoči in zaupa v lastne sile. Sovjetska tiskovna agencija TASS je včeraj takoj sporočilo, da so domnevne izjave sovjetskega vele poslanika le grobo natolcevanje ameriških krogov, ki hočejo s tem oprati madež poraza v varnostnem svetu. TASS tudi trdi, da ne bo Sovjetska zveza nudila Iranu vo jaške pomoči, je pa zato grobo obsodila Carterjev sklep, da bo sam sprožil sankcije proti Iranu, kot primer »izsiljevanja ameriškega imperializma*, (voc) TRSTA 7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Iz naših oddaj; 10.10 Radijski koncert: 11.30 Umetnice jazza; 12.00 «Pod Matajurjan*; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroško o-kence; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Glasbeno popoldne; 17.10 Mi in glasba; 17.30 Slavni pevci; 18.00 Kulturni prostor: Skladbe slovenskih avtorjev. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba z adobro jutro; 8.32 Naraščanje v glasbi; 9.15 Poje Mal; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Glasbeni trenutek; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn. svet mladih;- 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Z vso glasbo; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima z zanimanjem in simpatijo; 14.15 Mala diskoteka; 14.33 Zbrani za vas: 15.00 Kje naj se ustavimo?; 15.15 Edig Gallet-ti; 15.45 Istra preko pesmi in plesov; 16.00 Današnje kino; 16.10 Glasba: 16.15 Pesmi; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz...: 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Veliki izvajalci; 18.32 Evergreen stare pesmi; 19.00 Večerni zbori. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Zapojmo pesem; 13.40 Melodije na tekočem traku; 14.00 Pri slovenskih skladateljih; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Po samoupravni poti; 16.10 Po domače; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00- 7.30 Glasbeno prebujanje; 8.50 Glasba: 9.00 Radio anch'io; 11.40 Glasbeni orogram z Mino; 12.03 Vaša in moja antologija; 14.03 Glasba; 14.30 Ljudje v času; 15.03 Rally; 15.30 Errepi 1; 16.40 Na kratko; ROJ), Patclmork; , ,18,35 Globetrolter; 10.20 Plošče; 20 00 SulTonda degli echi; 20.30 Če dovolite govorimo o kinu; 21.03 Posvečeno...; 22.05 Plošče; 22.30 Evropa z nami; 23.00 Pr''m za-spiš, draga! RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.05 Eu-genia Grandet; 9.32 Radio 2 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.45 I giorni del sucesso e poi?; 13.40 Sound Track; 15.00 Radio 2 3131; 16.37 In Concert!; 17.55 Interviste im-possibili; 18.33 A titolo snerimen-tale; 20.40 Spazio X; 22.00 - 22.45 Notte tempo. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.05 - 10.00 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 - 12.00 Rezervirano za...; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 13.00 Danes do 13.00; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo...; 14.2' Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Minute za EP; 15 30 Zabavna glasba; 16 00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Lars Johan Werle; 18.15 Naš gost; 18.30 Odskočna deska; 18.55 Minute za EP; 19.25 Zabavna glasba: 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja; 20.00 Koncert za besedo: 20 25 Novi posnetki slovenskih skladb; 21.05 Odlomki iz opere Sneguroč ka; 22 20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Jazz pred polnočjo. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.00 Rim: Izžrebanje kolov za evropsko nogometno prvenstvo 13.00 Umetnost v mestu: Palermo 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK — Danes v parlamentu 14.10 Osnovni tečaj o ekonomiji 17.00 Giorgio Albertazzi pripoveduje 17.10 Po puščavah in gozdovih, 4. del 18.00 Skrivnost velikih želv, 2. in zadnji del 18.30 Glasbena oddaja 19.00 DNEVNIK 1 — Kronike 19.20 Heppy Days Una situazione imbarazzante, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Mash, TV film Fegato di ferro 21.10 Grand'Italia 22.15 Športna sreda Pesaro: Boks Turin: ženska košarka Ob koncu DNEVNIK - Da nes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 DNEVNIK 2 - Za in proti 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Kocernik, dokumentarec Program za mladino 17.00 Simpatiche canaglie 17.20 Le avventure di un maxicane 17.25 Le avventure di Tin tin 18.00 Tresei 18.30 Iz parlamenta — Dnevnik 2 Športne vesti 18.50 Dober večer s . .. Franco Rame Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 La Velia, dramatizacija 21.55 Si dice donna 22.35 «Gli infallibili tre», TV film Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 Otrok in hrana 19.00 DNEVNIK. 3 19.30 Campania tra spreco e pro duttivita 20.00 Malo gledališče 20.05 Senilita, film Režija: Mauro Bologninj Igrajo: Claudia Cardinale. c Bjetsj; Blair, Aldo Bufi 21.50 Pogovor o filmu «Senilita» 22.30 DNEVNIK 3 23.00 Malo gledališče JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 - 12.35 TV v šoli 17.25 Poročila 17.30 Z besedo in sliko 17.50 Pionirji fotografije 18.15 Od vsakega jutra raste dan: Dobrla vas 18.45 Obzornik 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Resna igra, film 21.30 625 22.05 V znamenju Koper 19.50 Stičišče 20.00 Dve minuti 20.05 Risanke 20.30 TV DNEVNIK 20.45 Amfore iz Pernata — Skriv nosti Jadrana 21.15 Lutke, film Režija: Dino Risi, Mauro Bo lognini Igrajo: Virna Lisi, Nino Manfredi, Monica Vitti, Gina Lollobrigida Zagreb 17.45 Majske igre 18.15 Dokumentarni film 18.45 Glasbeni amaterji 20.00 Aktualna sreda 21.30 Pop ekspres 22.30 Dokumentarni film ŠVICA 18.05 Program za mladino 19.05 A conti fatti 19.35 Znaki 20.45 Argumenti 21.35 Milva - Moja leta 22.10 Tretja stran Eksplozija v arabski restavraciji na Dunaju h ne zanikuje, kar je zgovoren dokaz, da se ZDA pripravljajo po DUNAJ - Dan pred zasedanjem finančnih ministrov OPEČ so neznanci postavili štiri peklenske stroje v arabsko restavracijo «Asmahan», ki je nedaleč od palače OPEČ, v središču Dunaja. Leta 1975 so filo-palestmski gverilci vdrli med zasedanjem v to palučo, ubili tri osebe in ugrabili nekaj ministrov ki s« Jih nato izpustih v Alžiriji (Telefoto AP)