\ (Večerno Izdanje.) IJZfl 140 števil k ^ V Trstu, v četrtek dne 22. novembra 1894. Tečaj XIX. „EDINOST" izhaja p« trikrat HA t«4*!«'!! v *estiii iz-danjih ot> torkih, oetrikih kazati na materino prigovarjanje fie svojo umetnost na glasovirji. Jelica se je seveda dolgo upirala, potem pa je preigrala celo serijo dunajskih valčkov, — druzega ni znala. Brdnik pa je zapazil iz prečestokrat se pouavljajočih disakordov in spreminjajočega se takta, da nima Jelica kar nič posluha, tem* vornik želi, da bi si obrtnim vpraianjem odvzolo politiiki značaj. V obrtnem stanu treba utrditi prepričanje, da je vlada pripravljena podpirati obrt. Nujnost Adamekovnja prod-loga se je odklonila, pač pa se je vsprejel v podrobni razpravi ves zakon o „razprodajah*. Na to so razpravljali o vladni predlogi proti pijančevanju. Proti tej predlogi je govoril poslanec B i a n k i n i, ker se mu ne vidi primerna za Dalmacijo. — Poslanec S p i n Č i č in tovnriAi so interpelovali ministra za notranje stvari radi postopanja župana v Piranu. — Posl. B i a n k i n i in tovariti so interpelovali radi uvedenja vilje takae za izdelovanjo umetnega vina in curiae na tamarindo. O položaju. O ministerski krizi ni govora, pač pa jje položaj jakn resen, Tako zvend denRinja poročila, Nam pa se vidi, da je veliko protislovje med apodiktično trditvijo, Bd« o krizi ni govora" in med pripoznanjem, „da je položaj jako reeten*, kajti iz resnega položaja sa navadno izcimajo — krize. A do krize moramo priti, %odisi že parlamentarne ali miniatetske, kajti danes priznavajo z vseh strani, da se stranko ne morejo spor a-z u oteti gledo volilno preosnove. Vladi ne proostaja druzega, nego da sama presoče zamotani vozel. To hoče haje storiti s tem, da predloži svoj načrt, naslanjajoč ae na Ilohen-wartov predlog, di se namreč pri trgovinskih zbornicah osnujejo delavski oddelki, koji bodo volili 23 poslancev. Hohcnwartov predlog je zmagal — na ikodu onih slojev, kojih koristi bi moral zastopati ta poslanec. Iz Ogerake. Škandal, kojega je provz-ročil Fran Koiut v Dobrecinu, je vzbudil toliko ogorčenost ined vsemi poštenimi ljudmi, da si eelo židrvsko-liberalni nemški listi — ti verni zagovorniki in potnjovalci nelojalnosti ogorske — tic morojo kaj, da ne bi otroka imenovali po njega pravem imenu. To seveda proseza vso meje, col6 tudi dokaj široko mejo avstrijske potrpežljivosti nasproti Oger-ski, da protestujejo proti cesarski pesmi in prepevajo svojo revolucionarno pesem, da prezirajo svojoga legitimnega vladarja in br-zojavljajo isti hip ptujemu vladarju kot zaščitniku oger*ke svobode. Ta nezaslišani skandal prišel je seveda tudi v poslanski zbornici ogrski v razgovor, kjer se je poalancc Kovača trudil v potu svojega obraza in na jako •umen način, hoteč dokazati, da je ves nov-sečni dogodek navstsl te iz „nesporazum-ljenja". (Aha !) Še bolj pa nam ugaja vrli ogerski minister za notranje stvari, kajti odrezal ae je, da je bilo le veselje: da vlada nikdar no dovoli, da bi „ptuji državljani", osobito Košut, postopali proti zakonom deželo in da hoče vlada postopati proti vsakemu z največo strogostjo. To bi bilo vse lepo in , . _________ _________.-MBB^mb^P več so je vsega igranja priučila tako, kakor so navadijo pudelji v cirkusu skakati preko atolov in skozi žareče obroče . . . Naposled se je doktorand poslovil. — Ribičevka ga je neštetokrat povabila, naj so gotovo se večkrat oglasi pri njih, kjer bo vsikdar z veseljem in ljubeznijo — to je povdarjala — sprejet. Jelica je seve kot dobro odgojono dekle in sramožljiva deva samo molče prikimavala. Potem sta ga spremile še prav do vrat. — Slučaj pa je menda hotel, da je baš tedaj v kuhinji nekaj zašumelo in gospa je odhitela gledat; — Jelica in Brdnik pa sta bila zopet sama. Strastno je ovila Jelica obe roki okoli njegovega vratu ter ga zaporedoma poljubo-vala, šepetajoča mu v uho: .Dragec, pridi zopet kmalu in pa piši mi, — boš ?u »Gotovo, gotovo!- — hitel je zatrjevati Brdnik dekletu, rešil se njenega objema ter od»el, — hvalevredno, ali vendar moramo vprašati, kd» je klical nodavno temu na pomoč vpliv istih tujih ,držav|jauov", ko jo šlo za to, da zmagajo glasoviti cerkveno-pulitiAki zakoni P Ali ni storila toga uprav ista Wekerleva vlada ? In zato slutimo sedaj v vsem tem ropotanju proti ^tujcem*1 lepo porcijo neodkritosrČnosti in hinavstva. Sami ste poklicali na pomoč „tujce" za slabo in noplemenito stvar, in sedaj nimate pravice obsojati istih, kajti : prišli so, pomagali so in sedaj zahtovajo svojo planilo — na račun c -lokupnosti države, un račun dolžne lojalnosti do vladarja. Kdor sejo veter, žanjo vihar! Različne vesti. V spomin cara Aleksandra III. bila jo danes slovesna služba božja v pravoslavni cerkvi, katere se je udeležilo toliko izbranega občinstva, da je bila cerkev napolnjena do zadnjega kotička. Med udele>niki smo zapazili njeg. ekscelenco namestnika R i n a I-dinija, več namestniških svetovalcev, načelnike raznih civilnih in vojaških oblastij, konzule raznih držav v bleščeč h uniformah itd. Petje je bilo krasno, do stca segajoče, Porrd riparo. Minolo soboto sklicalo jo bilo predsedništvo odvetniške zbornice tržaške svoje članove na izredno zborovanje v svrho, da se posvetujejo, kako bi se Trst reiil silne nevarnosti, preteči mu od lastnih mu slovenskih sinov t — Iz dotičnega poročila, priobčenega v »Edinosti", razvideli smo, da se je slovensko-hrvatska manjšina prav krepko držala na tem zborovanju in da jn na nje strani vsaj morallna — zmaga! Ali večjega pomena kot vsi sklepi in vso resolucijo odvetniške zbornice proti slovenskomu uredovanju pri c, kr. sodiščih v Trstu, jo za nas to, kar jo sporočal predsednik zbornice, dr. Lunardelli, o vspehu korakov, koje je hil ukrenil v tej stvari sam na svojo roko. Da se zapreči slovensko uradovanjo pri tržaških sodiščih, obrnil sem se — rekel je gospod predsednik — do gospoda Urbanctcha, predsednika deželnega sodišča v Trstu in on mo je zagotovil, da čo to zaprečiti — porro riparo! Zdaj naitaja vprašanje, jeli prodsednik tržaškega deželnega sodišča res isustil to bo-sede ali ne t. j,: ali jo res obljubil gospodu Lunardelliju bodisi kot predsedniku odvetniške zbornico, bodisi kot privaini osebi, du so če zoperstaviti slovenskemu uredovanju prt sodišču, njemu podrejenem ? Mi Buont poznali dozdaj gosp. predsednika UrbanČicha kot vestnega uradnika, a nikdar ga nismo vprašali za njega politično miiljonje in ga tudi danes ne vpraiamo po tem; — prosimo pa, ako se »Ta je moj, — čisto moj; no moro iu — — ne sme mi uiti!" — pripovedovala jo Jelica materi v kuhinji vsa srečna in ponosna. Vsoga jej pa seveda ni povedala ... — — Mej tem triumfiranjem pa jo korakal Brdnik urnih nog na kolodvor mrmrajoč zadovoljno pred sć: „Imenitno! Zopet jeden doživljaj več v mojom ljubezenskem registru. Vražje deklo, ta Jelica! Nu, jaz jo imam že za vselej dovelj! Brrr . . .! Njena fina izobrazba, --ha, ha ! A druzega nič P !• — In zaman so pričakovali Ribičevi povratka ali pa vsaj kakega poročila doktoran-dovega. Njega od nikoder ni! — Slučajno pa je izvedel pozneje enkrat stari Ribič v pisarni, da je drd. med. Josip Brdnik žo dolgo zopet v Gradoi ter da jo žo drugo leto zaročen s tisto Dragarjevo iz Ž., ki bo imela okoli Šestdeset tisočakov doto in dvonadstropno hišo z vrtom . . . Ko je povedal to vest doma, plakalo sta skrivaj etara in mlada „unisono", prva iz joze, a druga tudi iz — sramote ... — — (Dalje prih.) ni izrazil v navedenem smislu — in mi ne ▼erujemo, da bi se bil izirazil — da javno deiavuira goip. Lunardellija in tako potolaii nas Slovence, borere se za svoja, po državnih zakonih zagotovljena prnva. Dr. Brglei. Tendenciozno zanikavanja. Miaoli ponedeljek te smo doznali, da je tukajšnja policija prijela nekega človeka, ki je prilepljal po raznih krajih mest* a svinčnikom pisane oklice anarbižke vsobine. Isto vest prinesli so celo razni Dunajski listi, njim na ćelu „Neue Freue Preske". Mi nismo spregovorili o tej stvari, ker smo dovolj lojalni, da ne trosimo takih vesti, dokler se ne prepričamo o resnici. Da so se res Sirili v Trsta oklici nnarhistiike vsebine, to priznava danes tudi službeni list t svoji prilogi. Po noči na nedeljo našli so stražarji po rasnih krajih mestu okolo 70 oklicev anarhistiške vsebine. V nedeljo prijel je stražar pri takozvanih .volti di Chiozza* nekega človek?, ki jo prileptjal tak oklic na kiosk, ki stoji tam za prodajo časopisa. Stražar jo odgnal tega nepoznanega človeka na policijsko ravnateljstvo, kjer so ga preiskali ter naili pri njem še okolo 70 takih oklicev in fte nekoliko drugih spisov anarhističke vsebine. Nepoznanec pa do včeraj nikakor ni hotel povedati, kdo in od kodi je. Se-lo včeraj je izjavil, da s«) zove Michele Davide, rodom iz Benotek, in da je knjigovez in mizar, Povedal je tudi, da je popo-toval po Italiji, Švici, Francoskem in da živi že vej let v Rimu od svojega rokodelstva. Minolega oktobra meseca da je odpotoval iz Rima in po kratkem bivanju na Benejan-skem, priiel je minolo soboto zvečer v Trst. Taji, da jo anarhist in trdi, da ni Alan nobene anarhiške družbe, neče pa povedati, zakaj žiri anarhiške oklice. Policija poizveduje 0 resnici teh izpovedeb. Tako torej stoji stvar. Ne moremo ai pa kaj, da ne bi se čudili tendenoijoznemu zanikanju tega dejstva od strani tukajšnjega „Mattina", ki je včeraj tajil vso stvar, rogavii se oelo Dunajskim listom, ki prijavljajo take ,laži" P Gosp6da se menda boju, da ne bi trpel na tem glas „lojalnosti* mesta Trža-ikega P Za nedolžne družine radi izgredov s dne 12. t. m. na velikem trgu zaprtih doila so najemu upravniftvu sledeča nadaljna darila: Ivan Nabergoj 5 gld., Rajmund in Ljudevit tiahorčič 2 gld., Fran Dollenz 2 gld., dr. Pretner 1 gold., Dunajčan 50 kr, Dolfe Po-kajilović 10 kr. in neimenovan Slovoneo 40 gld. — Blagoduinim darovateljem bodi v imenu družin presrčna zahvala. Nov odvetnik. Tržaška odvetniika zbornica vpiaala je v imenik odvetniške zbornice drja Ernesta K n o n k e 1-a, s sedežem v Trstu. Nova zgradba za poito in brzojav v Ljubljani C. kr. trgovinsko ministarstvo podaljšalo je brzojavnim potom obrok za oddajo ponudeb za zgradbo novega poslopja za pošto in brzojav v Ljubljani do 10 decembra t. 1. opoludne. Razpisane službe. Deželni odbor GoriSko-Gradiščanuki razpisuje službo deželnega računovodje. Letna plača 1400 gld., kvinkveniji iznašajo 10"/» letne plače. — Ravnateljstvo pošte in brzojava v Trstu razpisuje s'uzbo poštarja pri poštnem in brzojavnem uradu v Barkovljah.. Plača je 200 gld. na leto za poslovanje pri pošti, 120 gld. za opravke pri brzojavu, 60 gld. za uradne BtroSke in 360 gld. ža Btroške eola, ki hodi VBak dan na pošto v Trst. Prošnje v treh tednih. — Pri okrajnem Bodišču v Podgradu eti razpisani dve mesti stalnih dnevničarjov. Dnevnica je 1 gld. Prošnje predsedništvu tukajšnjega do-želnega sodišča do konca tega moseca. Druga prostovoljna javna dražba vin je zopet penearećila. Vzrok temu je dvostrok in očividen: 1.) Ni bilo dovoljno in dobrega vina na dražbi in 2.) kupce, posebno tujce, mogel si sešteti na prstih. Ne obžalujemo, ako Italija ne pošilja svojih vin na te dražbe, želimo pa iz VBega srca, da bi te dražbe dosegle pravi svoj namen: povzdigo kupčije z domačim, posebno istrskim in dalmatinskim vinom. K veliki nesreči na Reki. Doslej bo našli pod ruševinami guvernalne zgradbe 21 pone-srečenib : 5 mrtvih (uštevši 2, ki sta umrla kmalu po nesreči), 8 teško in 8 manj ranjenih. Pogreša se šo jedna delavka, katera je izginila baš od trenotka nesreče. Guverner je podaril 300 gld., podvzetnik Burger pa 200 gld., ki se razdelijo med ponesrečene in njih obitelji. Nekoliko minut pred nesrečo si je komisija inženirjev ogledala zgradbo! Pri čela je srdnijska preiskava. Konjska in volovska brca. Predvčerajšnjem zjutraj je 63le'nega kmeta Josipa Gotnbačs iz Podgrada na trgu del Fiano lastni konj brcnil v hrbet, da je siromak odlete! in se zvalil na lice. Pričujoči ljudje so ga pobrali in ga odvedli na zdravniško postaju, kjer so mu uravnali izpahnjino ramo in zalepili praske na nosu. — Nesrečntjii pa je bil 54letni kmet Blaž Štajkovič. Njega je brcnil lastni vul v desno nogo, da mu jo je tlomil. Odnesli so ga v bolnišnico. Z Notranjskega 19. novembra 1894.: V ljubljanskem „Slovencu" od 16. t. in. štev. 263 prijavil je neki Notranjec dopis, naslovljen „Javna prošnja*, v katerem dopisu opozarja na razpis c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani za zakup užitninskega davka v 12 okrajih na dan 24. t. m. Gospod dopisnik je, kakor vidno iz vsebine njegove „.favne prošnje*, velik nasprotnik tega, da bi dotične okraje vzel v zakup kak privatni zakupnik in utemeljuj« to .prošnjo* s tem, da slednji ,ako naredi kaj dobička, da ta dobiček zgine ko »kafra* iz prometa*, ter da „privatni zakupnik ima vsak .stiskalnico", na katero nns nateguje še za tako majhen in nedolžen pre-grešek*. Pojoč velike zasluge deželnim da-carjem (morda je i sam g. dopisnik kak deželni dacarf) pravi, „pa vendar nismo doživeli pri prvih (dež. daoarji) niti deseti del toliko sitnosti in škode, ko pri zadnjih (priv. zak. dacarji) v jednem letu. Ko na to pripoveduje, da je vis. finančnemu ravnateljstvu .gotovo znano, da je imelo s deželnim zakupom veliko manj sitnosti, kakor jih ima pa s privatnim", sklepa svoj .panegirik" — tako bi se pač lahko krstil Notraojčev dopis — s srčno željo #da bi gg., kateri samorejo o tej stvari kaj pomagati, no zamudili lepe prilike.* — Toda stojte g. Notranjec f Pred vsem vedite, da krčmarji morajo tudi deželnemu zakupu isto plačati, saj sami pravite, da „deželni dacarji niso nikomur nič spregledali, kakor tudi zakupnik ne." Dobiček jednoga ali drugega naj izgino potem komorkoli, menda ne smatrate kramarja za to odgovornimi ! A vsakakor želel bi znati, kje je upora-L'Ja dežela dobiček užitniskega davka .v prid in korist kmetijstva in obrtnijštva" P To je le puhla fraza, a drugega nič. Dejstva mi navedite, onda vam bodem verjnl iz sroa rad ! Res jn pač, kolikor nas je tekom tega leta, ko imamo priv. zakupnika, skuinja poučila, da so nas krčmarje bolj .stiskali* doželni nogo li privatni dacarji, dasi po vaiom mnenju imajo slednji, odnosno privatni zakupnik „stiskalnico". Sedaj, ko smo se vas reiilt, ni več pretenja in iuganja, da se nas za vsakoršno malenkost, katero bi zakrivili, ovadi in pripravi v gmotno škodo, kakor ste nam pred neprehoma klen-kali vi deželni daoarji! Mi živimo, odkritosrčno bodi vam povedano, s privatnimi dacarji v večjem miru in slogi, nego s deželnimi. Da bi lo bilo zmirom tako, mi bi bili prav zadovoljni. Ker nam pa deželni dacarji zavidajo to uzorno služnost, skušajo nas na razne načine črniti pred privatnimi, katerim se lo hlinijo. Ali slednjim ne prodate roga mesto svečo in niso tako kratkovidni kakor si baje mislite. Oni so se že dokaj osvedočili, se-li jim jo tega ali onrga krčmarja Čuvati kakor Bi bodi. Slobodno izjavljam, da so nam deželni dacarji v jednem letu desetkrat več sitnosti in škode pruvzročili, nego privatni v i*tom razdobju ] ! A šo nekaj ! Henda niso tako.slabo plačani ti, od vas, g. Notranjec, tuli hvulisani dežolni dacarji, da jemljo zaslužek krčmarjem ter delajo kon-kuronco njihovemu obrtu. Kajti koliko vina in žganja bi krčmarji več prodali in lužje od-rajtovali užittiinski davek, ako bi ne bilo agentov — dacarjev, ki naročujejo zaslepljenim krčmarjem od kake ogorske čifutake tvrdke navedeno blago za slepo ceno! Pozneje so sicor le-ti kesajo, da jim je dež. da-car (pardon agent!) pribavil tisto .pošteno robo*, toda boju so zamoriti .gospodu", ki jim je zategadelj tako dobor, da jim marsikaj protizakonitega spregleda I — Vidite, da nam je prav dobro znano, kaj se pravi delati v prid in korist kmetijstva in obrtništva dožele Kranjsko 1 Konečno naj še nekaj omenim gledć one ponižne prošnje, katero omenja dopisnik .Javne prošnje". Ta jo bila zgolj sad prizadevanja gospodov dež. dacarjev, da bi Še dalje ostali na krmilu in si omogočili eksistenco njihove „stiskalnice". Toda, da jim je le-ta pomagala liki lačnemu trebuhu piškav oreh — vedo pač dobro sami ! Notranjski krčmar. Poskuien samomor. Včeraj zjutraj ustrelila se je iz revolverja v prsa Grazia Russian, soproga Franja Russiana, sodarja v Dreherjevi pivovarni, stara 32 let, stannjoča v ulici Torri-celli hšt. 10. Nje soprog je bil v straniSču, ko je zaslišal strel; prestrašen je skočil v sobo, kjer je našel svojo ženo okrvavljeno v postelji. Prihitevši zdravnik z zdravniške postaje, ukazal je ženo prenesti v bolnišnico. Russianka se ni ranila nevarno, vzroka po-skušenemu samomoru ne znamo. Revolver je »ekvestroval pozneje nadzornik pol. stražarjev g. Hussak in ga oddal pri komisarijatu v ulici Scussa. Statistika tržaika Od 11. do 17. t. m. rodili so se v tržaški občini 103 otroci (53 možkih in 50 ženskih); poleg teh bilo je 7 mrtvorojenih. Umrlo je 89 oseb (45 možkih in 44 ženskih). V razmerju na število prebivalstva pride 28 99 mrličev na vsakih 1000 duš. Zdravniški izkaz navaja mod vzroki smrti : 4 slučaje škrlatice, 13 slučajev davice, 2 slučaj* vročinske bolezni, 6 slučajev jetike, 9 slučajev vnetja sopnih organov, 5 si. kupi in 2 si. nenadno smrti. Policijsko. Minolo noč so zaprli brezposelno 1 (»letno deklo Angelo S. iz Trsta, ker se je klatarila po ulici Giulia, iskajoČ si po-nočnega .zaslužka*. — 251etni trgovski agent Ivan V., iz Trsta, razgrajal je minolo noč v neki gostilni v ulici Giulia. Prilli so stražarji ponj in ga odvedli v zapor. — V Uti ulici so prijeli včeraj orgoni polic, komisar-jata okraja Vrdeljskega, 32letnega črkostavca Julija UM ter ga odvedli v zapor, ker se je klataril brez posla po Trstu in tudi ni imel živeti od čess. Loterijske fttevilke, izžrebane 21. t. m. Brno 85, 47, 60, 81, 15. Najnovejše vesti. Opatija 22. Cesaričinja-udova Štefanija dospe jutri tu sem. Visoka gospa nastani se V letoviSču .Angiolina*. Siblnj 22. .Tribuna" javlja s Na dan 28. t. m. je sklican shod Romunov, v to svrho, da se bodo posvetovali o ministerijalni naredbi, s katero je bilo zaustavljeno delovanje n&rodne stranke romunske in se je zahtevalo, da se predlože pravila Kolonj 22. „Koln. Zeitung" javlja is Pe-terburga: Da ne nastanejo ovire v vladnih poslih, se carska novoporočenoa ne nastanita v gradu Carskoje selo, kakor je bilo naae-rovano. Car je že večkrat šel pel od Anič-kove do Sergejeve palače, odklonivii odločno vsa svarila v skrb za lastno varnost. Atene 22. (Poslanska zbornica.) Mini-sterski predsednik je predložil proračun aa leto 1895. Obrazloženje naglnša, da je Grška iz lastnih sredstev mogla sadoatiti svojim dolžnostim gledć na državni dolg. Proračun kaže nad 1 milijon frankov prebitka. Bellgrad 21. Mitropolit Mihael je prejel od višjega prokuratorja Pobiedonoieva pismo, v katerem se poslednji v ime carice zahvaljuje na izražeuem sožalji. f. fl*60—od 7S f. «70—6-75. od 81 for « 80—6,8'j. 5»0—8«0 TrMovtaske brsojavk«. Budimpešta. Pienioa ta spomlad A.75-A 76 Koruza ta november fl-45 do B\10. Ove« za »pomlad 6 07-6 10. Ri nova & 30-5-40 Koruza etara 5'46 do 5-50. Pionica nova od 78 kil. kil. f. «f.5-8-70, od nO kil. kil. r. 6 75-6 80. od »3 kil. lečmen 6-40 — 8 BO; proio Fitinica: Malo ponudbe, porprnievanje omejeno. Prodalo »e je 10.000 met. etot., teiko po Starih cenah. Vreme : oblačno. Praga. Nerafinirani »ladkor ta november t. lil 17' a december f. la 20. mlat'no. Praga. Centrifuga! novi, postavljen v Trst in s carino vred, odpoiiljatev precej f, t®---.Nov. marc f 29.25-29.75. Concas^ć la november-mare 30-— do —•—, Četvorni za november 31-—. V glavah (sodih) ca konec novembra 31 Havrs. Kava Santo« good average it norember 89.—, za marc 80'75. mirno. Hamburg. Santo« good average za deceinbei 60. -. inarc 65* — . mirno. Dun^Jakn bova« ie» Državni dolg v papirju . . B „ v »repni . . Avstrijska renta v zlatu * „ v kronah Kreditne akcije..... London lOLst...... Napoleoni....... 100 mark....... 100 italj. lir...... 99. novembra predvier. . 100.— . 99 95 . 124-70 . »775 . 392 75 . 124.85 9-94 . 61-90 . 46-20 danes 9995 99-90 184.— 97-46 391.— 194-75 9-91 •/. 01.10 48-10 Za 36 glčl. proda ic dober glasovir. Več se zve v zalogi koles: Openska nova cesta it. 18, blizu tovarue piva. pivovarna bratov Rtinlnghaue v Steinfeldu — Gradac in 158 zaloga kisle vode Mattoni s Hir pri A. DEJAKU, junior, v Trstu, via degli Artisti it. 8. saitopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant. Maslo in koretina od leta 1894. od kravjega mleka, hranjenih na pafti, gld. 4 50; 5—7 kokoSij, ki obilno nesejo gld. 3 50 ; 5—7 debelih petelinov gld. 8 — ; 3 izredno velike raca gld. 8 — j 1 gos, izredno velika, teika 7—9 liber gld. 3*—j 8 debela piftčeta (poulardee) gld 3--. Vse se pošilja franko in brez trofikov sa omot s poitnim povietjom, jamčefi, da kuretina (perotina) dospa živa do cilja. BS. FIU13IK, Buczacz, 92 (Galicija". Tino«.: Stomaoh Svetega Jakoba lelodeCne kapljice. Skoz *efl let skuiano domaće zdravilo, ki pospeiuje prebav k in tek povečnje itd. Steklenica 60 iia. in 1 gld. 20 nč. Kakor domače iivceokrep ćujoče sredstvo prve vrste, £iazal se je skozi večletno rabo dra Llsbera llves okrsp-čujočl eliksir (Tinct. ohinae nervotica Ifomp.i — Vaistvena znamka f in sidro - steklenice po gld. 1, 9 in 3'50. Po liečniikih in uradnih predpisih pripravljenih v lekarni M. Fanta v Pragu (glavna zaloga): Lekarna Sera-vallo v Trsta; dalje : lekarna I. Zanettl v Trsti; stara c. kr. vojaška lekarna na OSRSJS, Stefans-_plats, kakor tudi v drugih lekarnah. FRIDERIK # SIEMENS Dunaj. Tovarna c. k. priv. aparatov za razsvetljavo io kurjavo. /X V. AUterstrassc SO. Najnovejša plinova svetiljka ca sunanjo razsvetljavo: 5F Regenerativni plinov šolnini pileč S 75 odatotkoT concji, kakor električke bočno nvetlljko, a dajo njim jednako sretlobo. Nadiiljo za dvorane, delavnice, jirodajalnicc 1. t. d starolzkuiene ventllujoč« re-genaratlvne plinove avetlljk« ter plinove avatlljke v steklu, katere so morejo rabiti povaodi in so primerne za vse slufaje, Uvedeno so po vsem svetu. Ceniki in proračuni zastonj. lik za Trst: HENRIK WAGNER, Via Carintia 4. R Uzorci »aatonj in franko! azgrejevanje stanova ri j, kakor tudi oerkvft, Sol, dvoran, prostorov itd. je mogoče le po SlEMENS-ovim ZA PUN (GAS) PRIREJENIM PEČIM M n lahko zgrrJuju brez oglja, brez pepela, brez naj, brez smradu, so nnjprlklafcdneje i najadmvsje vsled razproatujoČe se gorkote S Najbolji« peč kar se dostaje moči razgrejevanja ali trpeinotti. Mnogo najboljših priznanj. "VB Fried. Slemena, Dunaj, IX/2 ZALOGA V TMTU MI TVHOKI Carl Greinitz Neffen. Lastnik politično druitvo .Edinost" — izdavatelj in odgovorni urodnik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc ▼ Trstu.