Gorenjko:
V žitnem polju.
Zlato pšenico žela mati je mlada, dete pa drobčkano dela v jamljič je spat.
Pa je zasanjalo dete
sanje nebeške in svete:
Lepša kot maika njegova
žena je čula ob njem,
Dete nebeško y rokah.
Zlati pa angelci
trgali mak so med žitom
in ga nosili,
Detetu matere svete,
da ga povijalo
v venček je z biserno nitjo.
»Dete, spletaj še ti,«
je Jezusček rekel.
Aj, in v jamljiču dete
venčke je spletalo,
venčke žareče z zlatimi nitmi,
in jih dajalo je Jezusčku,
da ga je božal z nebeško roko.