Leto XXVI. NaroCnlna za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za l/» leta 50 lir, za '/. leta 25 Ur, mesečno 9 Ur. Te TRGOVSKI LIST Številka 24. Uredništvo: Ljubljana Gregorčičeva uUca 23. Tel 25-52. Uprava: Gregor čičeva ul. 27. Tel. 47-61 Rokopisov ne vračamo. - denska Izdaja letno 50 lir. £aSOpjj gg ^POVltt O, IndUSt f H O, O 6 it lil defiafflf JfVO ^ pri Plača ln toži se v Ljubi j anl. LONCESSIONABIO E S C L U S I V O per la pubblicitA dl provenienza ltaliana ed e«iera STITUTO ECONOM1CO ITALIANO-M1LANU. Via G Lazzaroni 10 nlcl v Ljubljani št. 11.953 IZKLJUČNO ZASlOPbrVO ZA OGLASE l* Kr. Italije (razeo za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOM1CO IT ALI ANO-M1LANO. Via G. Lazzaroni 10 Izhaia vsak torek in petek Liubliana, torek 23. marca 1943-XXI Cena 0 80 Zapora mezd Združenje industrijcev in obrtnikov je izdalo to okrožnico: Cast nam je opozoriti p. n. podjetja na naredbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino št. 7 z dne 15. januarja t. 1. glede zapore mezd, ki je bila objavljena v »Službenem listu« št. 0 z dne 20. januarja t. 1. Posebej opozarjamo na osnovno' načelo, da delodajalci ne morejo priznati svojim delojemalcem zvišanja prejemkov, ki niso že predvidena v kolektivnih pogodbah ali v delovnih redih. O morebitnih posebnih razmerah, ki zaslužijo, da se prouče, ter o morebitnih zahtevah delavcev naj se nemudoma obvesti to Združenje radi proučitve takih primerov in potrebnih ukrepov. Neupoštevanje teh predpisov utegne imeti za posledico disciplinski postopek, nekvarno morebitnim ostrejšim ukrepom oblasti. Devinkulacija kavcij Stranke, ki se zanimajo za de-vinkulacijo kavcijskih pologov, ki so bili izvršeni pred našo zasedbo, morejo v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij, soba št. 10, vpogledati ob običajnih uradnih urah navodila, ki jih je v tej zadevi izdal Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino. Zunanja trgovina Danske v številkah Po dosedaj objavljenih podatkih za november 1942 se je v prvih 11 mesecih 1. 1942 danski uvoz znižal, danski izvoz pa nekoliko zvišal, kakor kažejo naslednje številke (v milijonih danskih kron): oktober 1942 november 1942 uvoz 110.3 948 izvoz 74.6 94.0 Zanimivo je dviganje izvoza, Čeprav je v zadnjem času proizvodnja glavnih izvoznih predmetov (kmetijskih) trajno nazadovala. Tako je znašala proizvodnja mleka v oktobru 1942 250, v novembru pa le 216 milijonov kg, proizvodnja surovega masla je v tem Sasu padla od 9.1 na 8, jajc od 1.1 na 0.4 in mesa od 12.5 na 11.5 milijona kg. Ce se postavijo kot podlaga produkcijski rezultati leta 1935 kot 100, potem je znašala proizvodnja mleka v oktobru 1942 62 točk, v novembru 55, surovega masla 62 in 56, jajc 16 in 6, mesa pa 109 in 98 točk. Ves uvoz je vnašal 1099.8 milijona K ali približno 99.9 milijona na mesec, leta 1941 pa na mesec 109.8 milijona. Izvoz je skupno znašal 937.6 ali mesečno 85.2 proti 107.3 v oktobru 1941. Uvozni presežek se je zvišal od 2.5 milijona kron v i. 1941 na 14.7 milijona v 1. 1942. Ali ste že po rav naročnino7 Za izenačenje Zadnja številka rimskega trgovskega tednika »Autarchia e C0111-mercio« priobčuje naslednji aktualen članek: Kakor je znano, je v zadnjem Času prešlo določevanje maksimalnih prodajnih cen od krajevnih činiteljev na ministrstva. Doslej je bilo določevanje cen prepuščeno lokalnim organom, odslej pa sta pristojni za to ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za korporacije, ki v večini primerov sama določujeta cene. Razlogov za to dejstvo je več in so tudi upravičeni. Z določevanjem cen v središču se dobi »gotovost« cen, ki se določijo in objavijo z absolutno številko za razne premene blaga na poti do konsumenta, ali se pa določijo zadevni odstotki (od proizvajalca do trgovca na debelo, od trgovca na debelo do trgovca na drobno in od lega do konsumenta). Ti odstotki se potem glede na posamezne kraje določijo v absolutni številki. Prehranjevalno področje Izkušnje so dokazale, da je krajevno določevanje cen povzročilo včasi neprilike: prišlo je„ do različnih cen. Posledica tega je bila, da je začelo težiti blago na trge, kjer so bile določene višje cene ter je prišlo zaradi tega do motenj pri razdeljevanju blaga. Središča so bila bogato založena, drugod je bilo pa pomanjkanje. Treba je poudariti, da se je pri določevanju cen dogajalo, da po nekaterih krajih niso poznali uradnega cenika, kar je še bolj otežilo položaj glede preskrbova- li j a posameznih krajev. Kar se tiče predvsem prehranjevalnega področja, naj omenimo, da je ministrstvo za kmetijstvo že davno izdalo navodila pokrajinskim prehranjevalnim sekcijam ter pokrajinskim in občinskim odborom za cene, kako je treba preprečiti omenjene neprilike. Dovolj je, ako omenimo okrožnico št. 151 od 28. marca 1942-XX, ki je vsebovala zadevna določila. Okrožnica pravi, da je dolžnost pokrajinskega odbora vnesti od središča določene cene v pokrajinski cenik in jih sporočiti občinam. Istočasno mora skrbeti, da ostane natančno pri določenih cenah. V okrožnici je tudi rečeno, da je treba v pokrajinah, ki izvažajo, paziti, da ostane proizvajalna cena nespremenjena tudi za ono bla- go, ki se prodaja na drugih trgih. Za primer, če bi ministrstvo določilo cene samo za prve premene, je vlada poskrbela za to, da se naslednje premene vračunajo v stroške in določijo krajevne cene. Tako določene cene so brez nadaljnjega veljavne, ministrstvo ima pa pravico, da jih popravi. Nacionalne cene Namen teh ministrskih navodil je bilo izenačevanje cen tako na debelo kakor na drobno za one proizvode, za katere je ministrstvo po določitvi proizvajalne cene izdelalo načrt za nadaljnje premene v trgovini. To velja predvsem za sočivje in perutnino. Medtem je medministrski odbor za aprovizacijo sklenil, da se morajo proizvajalne cene že naprej določiti za vse leto. Kakor je bilo sporočeno, ministrstvo ne bo določilo samo cen za vse premene, temveč bo poskrbelo tudi za dokončna pravila v tej smeri. Na ta način bo prišlo do enotnih nacionalnih cen in do niveli-runja ali bolje rečeno do izenačenja cen tudi v primeru, če bo to pripuščeno pristojnosti krajevnih oblastev. Gospodarski položai Švice Iz poročila švicarske narodne banke Letno poročilo Švicarske narodne banke naglaša v uvodu vojne težave, ki so ovirale razvoj švicarskega gospodarstva ter nato pravi: Blokadni ukrepi, pomanjkanje prevoznih sredstev, zlasti ladijske to-naže, vsak dan bolj ovirajo promet, da vse države omejujejo uvoz na najbolj potrebne predmete. Da bi se posledice blokade omilile, se povečujeta kmetijska in industrijska proizvodnja. Zaradi pravilne razdelitve blaga in da se ohrani ravnovesje med kupno silo in ponudbo blaga, vse države vedno bolj uravnavajo potrošnjo. Vse te težave so zadele tudi Švico, ki si je prizadevala, da si s sklenjenimi pogodbami z drugimi državami zagotovi potrebna živila in surovine. Poleg tega pa je morala vlada izdajati vedno nove ukrepe, da bi zagotovila deželi zadostno živil. Večje izkoriščanje švicarskih surovin, proizvajanje nadomestkov in uporaba rabljenih predmetov, vse to je povečalo ponudbo, dočim se je mogla potrošnja zadovoljiti zaradi kontingenti-ranja surovin, omejitve premogovnih dobav, racioniranja električnega toka in drugih odredb samo v omejenem obsegu. Zaradi vsega tega se je moralo tudi poseči v samostojno gospodarstvo. Razvoj uvoza kaže najbolj jasno, kako je vojna zadela Švico. Leta 1942 je mogla Švica uvoziti 442.000 10 tonskih vagonov, za 10% manj ko leta 1941. Uvoz je dosegel samo tri petine uvoza 1. 1938 in polovico uvoza 1. 1939, ko je bil uvoz izredno velik. Izvoz pa je po teži dosegel samo 65% izvoza pred vojno. Kar se tiče vrednosti blaga, je treba navesti, da se je uvoženo blago povprečno podražilo za 116, izvoženo pa samo za 61%, kar pomeni, da odpade od vse vrednosti uvoženega blaga v višini 2.049 mi- lijonov šv. frankov več ko polovi- i rovin ter krmi ca, namreč 1.100 milijonov frankov na zvišanje cen. Ker je bilo uvoženo blago nmogo dražje od izvoženega, se je razmerje med izvozom in uvozom poslabšalo na škodo Švice. Ta razlika v cenah izvira predvsem iz tega, ker Švica kupuje v tujini v prvi vrsti živila in surovine, v inozemstvo pa prodaja obrtne in industrijske izdelke. Znano pa je, da se v vojnem času cene živil in surovin bolj hilro dvigajo kakor pa cene industrijskih izdelkov. Upoštevati se mora nadalje, da se je podražil prevoz ter da je cena izvoznih predmetov deloma vezana po trgovinskih pogodbah. Kljub pomanjkanju surovin, kuriva in mazil je bila švicarska industrija dobro zaposlena, ker je pričela izdelovati nove stvari in ker se je znala prilagoditi novim razmeram. Sezidalo se je več stanovanj in poslopij ko 1. 1942. Povpraševanje po delovni sili se je okrepilo, položaj na delovnem trgu je bil ugoden. Položaj v tujskem prometu je še nadalje neugoden, ker je število tujcev neznatno. Čeprav je obisk domačih gostov močno narastel, vendar ni mogel nadomestiti izgube tujih gostov. Razveseljivo je, da se je kmetijska proizvodnja povečala. Obdelana površina zemlje je skoraj dvakrat tako velika kakor pred vojno. Dvig cen kmetijskih pridelkov je povzročil razne razprave o problemu cen. Indeks cen, plačanih proizvajalcem, ge je dvignil 1. 1941 za 16, 1. 1942 za 8% ter je sedaj za 64% večji ko v septembru 1939. Pb indeksu o povprečnih cenah so se cene kmetijskih proizvodov povečale za 50%. Indeks cen na debelo, ki obsega cene živil, industrijskih surovin in pomožnih su- se je dvignil za približno 100%, toda ne za vse predmete enako. Indeks uvoženega blaga se je dvignil za 157%, indeks domačega blaga pa za 63%. Uradni indeks življenjskih stroškov se je dvignil za 45.5% od začetka vojne. Temu primerno so se uredile tudi plače nameščencev in delavcev. Švicarska narodna obramba ter oskrba dežele sta povzročile velike stroške, ki zelo obremenjujejo javne finance. Do konca 1942 so vojni stroški narasli na 5.7 milijarde z amortizacijo 1.1 milijarde frankov. Polovica dohodkov izvira od izrednega davka, davki, uvedeni 1.1942, pa so dali 400 milijonov frankov. V interesu švicarskega narodnega gospodarstva je, da se dolgovi čim prej plačajo. Anuiteta za pla-čanje dolga v 20 letih znaša letno 335 milijonov frankov. Švica namerava uvesti še davek na dohodek od premičnin, nadalje je bil uveden luksuzni davek ter davek na vojne dobičke. Na ta način bo mogoče kriti vojne izdatke. V letu 1942 se je švicarski zvezni svet dvakrat obrnil na kapitalni trg. V začetku marca je bilo razpisano posojilo 400 milijonov fr. z obrestno mero 3 K% in amortizacijo 12 let. Nato je bilo še razpisano posojilo v višini 375 milijonov, katerega pa je bilo podpisano za 600 milijonov frankov. Valutna politika in vsi drugi ukrepi so služili stabilnosti franka. Cene, po katerih kupuje banka zlato, so ostale nespremenjene. Tudi valutni tečaji so ostali neizpre-menjeni in tudi vrednost glavnih deviz. Obtok bankovcev se je povečal v 1. 1942 za 300 na 2.637 milijonov fr. Švicarski kapitalni trg je s svojo sposobnostjo ustvaril ugodne pogoje za plasiranje posojil. Na trgu je vladala vedno obilica kapitala. Indeks delnic je narastel od 178 na 193 odstotkov. More se reči, da je bilo 1. 1942 z gospodarskega stališča za Švico ugodno, ker se je s koncentracijo vseh sil posrečilo premagati vse težave. Vendar pa so še nekatere napetosti, ki bodo trajale, dokler bo trajala vojna. Za večjo agrarno proizvodnjo v Romunsko kmetijstvo se zavedaj v Donavski delti izgubljene zem-svoje naloge, da z vsemi silami lje, 1 milijon ha meri poplavno nastopi proti glavnemu orožju so-J ozemlje in 1.5 milijona ha je ne- porabne zemlje. Poleg tega je v Romuniji 4 milijone ha občinskih pašnikov, od tega 2.5 milijona ha orne zemlje, ki se je šele sedaj začela obdelovati. Poleg tega pa izgubi romunsko kmetijstvo približno pol milijona hektarjev, ker so mala kmetijska posestva ločena s pasovi neobdelane zemlje. Vse to pomeni, če se računa na hektar samo 1000 kg donosa, 50 tisoč vagonov žita ali prehrano za 5 milijonov ljudi. Če računamo vagon žita z 200.000 leji, izgubi dežela dohodek 10 milijard lejev. Iz tega se vidi,_ da bi se mogli pridobiti z osuševalnimi deli in z melioracijami milijoni hektarjev plodne zemlje. Medtem pa se skuša z vsemi sredstvi zboljšati zemljo, ki je kmetijstvu že na razpolago, ter njen donos povečati. vražnika — proti blokadi. Romunski kmetovalci se zavedajo, da je od njihovega dela odvisna končna zmaga. Predvsem so spoznali, da se morajo stare napake odpraviti in da ne gre, da bi ostalo zaradi zanikrnosti okoli 500.000 ha neobdelanih. Geslo romunskega kmetovalca za s pomladno setev je: Noben košček zemlje ne sme ostati neobdelan. Država si tudi prizadeva, da kmetovalcu na vse načine pomaga, da se njegova proizvodnja poveča. Da ne bi ostalo kmetijstvo brez delovnih sil, je bilo znatno število kmetov mobiliziranih. Še manjkajoče delovne sile naj bi nadomestili vojni ujetniki. Mehanizacija kmetijstva napreduje. Kmetovalcem so bili dani ceneni krediti za nakup umetnih gnojil in semen. Tudi za zatiranje rastlinskih škodljivcev so bile določene potrebne vsote denarja. Z določitvijo maksimalnih mezd za kmetijska dela se ščitijo kmetovalci. Vendar pa tudi z vsemi temi ukrepi še ni dosežena najvišja meja za povečanje romunske agrarne proizvodnje. Po računih strokovnjakov je za romunsko kmetijstvo 1 milijon ha Spremembe v francoski industriji V Franciji so uvedli v mnogih industrijah serijsko izdelovanje izdelkov, ki je bilo dosedaj v teh podjetjih neznano. Po nemškem vzgledu so si začele tovarne izmenjavati svoje izkušnje, da bi se povečala in zboljšala proizvodnja. Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 23. marca 1943-XXI. Stev. 24. Italijansko nemški dogovori Pod predsedstvom italijanskega veleposlanika Gianninija in nemškega poslanika dr. Clodiusa je bila v Rimu seja mešanega italijansko - nemškega gospodarskega odbora. Razprave so se naslanjale na tik pred božičem izvedena posvetovanja. Takrat sklenjeni okvirni dogovori so bili sedaj podrobno proučeni. Še nadalje se bodo za vojno važni proizvodi in surovine dobavljali iz Nemčije v Italijo in obratno brez ozira na stanje klirinških obračunov. Posrečilo se je z novimi ukrepi zboljšati kompenzacijski plačilni promet med obema državama. S tem se je dosegel za obe dogovorni stranki zadovoljiv rezultat. Iz italijanskega gospodarstva Finančna in justična komisija korporacijske zbornice pripravljata nov načrt zakona za velike posojilnice (ljudske banke). Po tem zakonu se bodo za velike po-gojilnice, ki imajo nad 50 milijonov lir deležne glavnice, uveljavile posebne določbe glede glasovalne pravice zadružnikov na občnih zborih. Po dosedanjih določbah, ko je imel vsak zadružnik samo en glas, bi mogla nastati na občnem zboru slučajna večina in bi ostali v manjšini zadružniki, ki zastopajo večino deležev. Zato bodo po novi naredbi imeli zadružniki z večjim številom deležev tudi več glasov. Novi zakonski načrt bo nadalje določal, da smejo biti zadružniki takih velikih posojilnic samo italijanski državljani. Novi predpisi glede prodaje plaščev za kolesa izidejo v najkrajšem času v Rimu. Za vsako pokrajino bo določeno število plaščev, ki se bodo prodajali samo v resnici potrebnim kolesarjem. 20 odstotkov plaščev bo rezerviranih za razne kategorije pro-fesionistov, ki potrebujejo kolo pri izvrševanju svoje službe. Že dalj časa trajajoča italijansko - nemška pogajanja o dobavah svile v Nemčijo so bila sedaj ugodno zaključena. Novi dogovor ne ureja samo kontingentov za tekoče leto, temveč določa tudi izvedbo onih dobav, ki so ostale še po dogovoru za prejšnje leto. Italijansko - bolgarski zavod za zboljšanje zemlje je začel 22. marca delovati. Italijansko delegacijo vodi profesor Prampolini, bolgarsko delegacijo pa profesor Iliev, generalni tajnik v kmetijskem ministrstvu. Zavod se bo zlasti zanimal za zboljšanje zemlje v južni Bolgarski. Švicarski gospodarski krogi kažejo v zadnjem času živo zanimanje za zboljšanje prometnih zvez z Italijo. Švicarska vlada si prizadeva za postavitev posebnih vodov, po katerih naj bi prihajalo mineralno olje v Švico. Nadalje se proučujejo številni načrti, ki naj bi zboljšali železniški promet. Zgradile naj bi se tudi vzpenjače ter zboljšale vodne zveze. A tudi cestne zveze med Švico in Italijo naj bi se zboljšale. Vsi ti načrti pa so v zvezi z velikim načrtom, da se zgradi vodna zveza med Benetkami in Locarnom. Ta veliki načrt pa se že bliža svojemu uresničenju in tedaj se bodo italijan-sko-švicarski trgovinski odnošaji šo prav posebno zboljšali in povečali. Skupne prodajalne v Nemčiji V Nemčiji bomo v naslednjih tednih, tako piše zadnji >Reich«, doživeli poleg zatvoritve trgovin tudi preselitve trgovin posebne vrste. Poziv, ki ga je izdal vodja državne skupine trgovina dr. Hay-ler, k ustanavljanju vojnih skupnih prodajaln, je padel očividno na ugodna tla. V raznih mestih se bodo torej dogovorili samostojni trgovci ter sklenili pogodbe o sodelovanju. V trgovini z nogavicami se bodo znašli kot aktivni najemniki stari trgovec in poleg njega še prodajalec dežnikov in prodajalec perila. Z novimi razstavljenimi predmeti v izložbah se bo moglo označiti, katere tvrdke so v tej prodajalni združene. Popolna fuzija vseh treh trgovin se ne namerava, temveč ostanejo vsi sodelujoči formalno samostojni. Iniciativa za takšne skupne prodajalne ne bo prišla od zgoraj, temveč je prepuščeno podjetnosti in sposobnosti za prilagoditev sodelujočih, da sklenejo pogodbe. Ce bo in v kateri meri bi bilo mogoče že zaprte trgovine naknadno združiti v takšne skupne prodajalne, je treba še počakati. Gospodarski smisel takih združevanj se razvidi iz naslednjega: V industriji je standardizacija in omejitev vrst izdelkov pri proizvodnji konsumnih predmetov privedla do vedno večje specializacije posameznih tovarn. Izdelovanje istih tipov jemlje specialnim trgovinam tla, ker se dobe posebne vrste v vedno manjšem obsegu. Za trgovino nastaja iz iste voj no-gospodarske situacije, ki sili tovarnarja k specializaciji, nujnost, da razširi vrste blaga, ki jih prodaja. To se more zgoditi s skupnimi proda-jalnicami strokovnih trgovcev. Še nekaj govori za te skupne prodajalne. Za starejše moči samostojne trgovine se more s takšnimi skupnimi prodajalnami najti oblika koristnega udejstvovanja, zlasti še, če so potem mlajše sile proste za drugo delo. Za oskrbo potrošnikov se more doseči s temi prodajalnami olajšanje, ker ostanejo vsakemu trgovcu njegovi kontingenti in dobave. Ravno te prinesejo sodelujoči kot važen aktivum v skupno prodajalno. Ohranitev teh pravic pa daje trgovcu pogoje za bodočo eksistenco. Dosedanje skušnje kažejo, da bo laže doseči združevanje v skupnih prodajalnah trgovin sorodnih sor-timentov ko istih. Pri ustanavljanju teh skupnih prodajaln imajo strokovne organizacije samo to nalogo, da pomagajo z nasveti. Popolno združitev preprečujejo tudi davčne ovire, zlasti predpisi o prometnem davku. Seveda bo treba rešiti tudi še mnogo drugih vpra-šanj, preden bodo vse te skupne piodajalne res dobro delovale. Pomen teh skupnih prodajaln pa je trenutno v tem, da vzgajajo k aktivnosti v času, ki je za samostojne trgovce- poln težkoč in ovir. Denarništvo in zavarovalstvo h 121 uh barva, plesira in kemično s n a š i obleke, klobuke itd. Škrobi in evetlolika srajce ovratnike in manšete. Pere, suši, m o n ga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova 3 Telefon št. 22-73. Denarnim zavodom Ljubljanske pokrajine Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine sporoča: Istituto Nazionaie por i Cambi con 1’Estero je v delno spremembo svojih prejšnjih navodil glede kompenzacijskih računov odredil, da smejo Banca dMtalia in banke-agenti dovoliti vplačila na te račune za transportne stroške, za železniško voznino in slično edinole, če izhaja iz listin, da prihaja blago, na katero se ti stroški nanašajo, naravnost iz države, v ko-risit katere je bilo vplačilo zaprošeno. V vsakem drugem primeru in posebno še, če se zaprosi za vplačilo omenjenih stroškov v korist tranzitnih ali tretjih držav, se bodo morale tozadevne listine predložiti v pregled naravnost omenjenemu Istituto Nazionaie per i Cambi con l’Estero. Ljubljanska kreditna banka Uprava banke je na svoji seji dne 20. t. m. pod predsedstvom g. Ivana Jelačina po poročilu ravnateljstva odobrila bilanco zavoda za leto 1942., ki izkazuje s prenosom vred L. 1,074.259.66 čistega dobička. Upravni svet zavoda je sklenil predlagati občnemu zboru, ki se bo vršil dne 10. aprila, izplačilo 4% dividende prioritetnim delničarjem, dodelitev L. 250.000 rezervnim fondom, L. 200.000 podpornemu fondu za uradništvo, do-čim se L. 472.259.66 prenese na novi račun. Rezervni fondi bodo znašali po letošnji dotaciji nad 3 % milijona lir, to je nad 31% delniške glavnice. Na seji je bil obenem sprejet predlog uprave, da banka s 1. julijem t. 1., po predhodni odobritvi Visokega komisariata, ukine zaščito za stare vloge in se tako zavod povrne v normalno poslovanje. Koncentracija v romunskem bančništvu Koncentracija v romunskem bančništvu se more smatrati kot kon- čana. Vlada je zato izdala nared-bo, s katero so se zrahljale nekatere dosedaj veljavne določbe. Nova naredba vsebuje do podrobnosti določbe o višini vlog, zakonitih rezerv, vrednotenju raznih dobrin in višine režije. Celotna vsota vlog sme odslej znašati 12 kratili (dosedaj 9 kratni) in proti posebnemu dovoljenju 16 kratili (dosedaj 12 kratni) znesek delniške glavnice in rezerv. Najvišja dopustna višina vseh obveznosti banke se je zvišala od 12 kratnega na 16 kratni znesek delniške glavnice in rezerv. Tudi glede likvi-ditetne rezerve so sedaj omiljene določbe. Samo 25 odstotkov hranilnih vlog in ne več 35 odstotkov se mora naložiti v državne papirje ali dobavno menice. Naj-višja dopustna višina za režijske stroške je bila za velebanke določena na 9%, za srednje velike bančne zavode pa na 15%. Racionalizacija v denarništvu Češko-Moravske je lani napredovala. V letu 1942. so bile zaprte 3 banke in 32 bančnih podružnic. Dne 31. 12. 1942 je bilo skupno 16 bank s 159 podružnicami, 31. 12. 1941 pa 19 bank s 191 podružnicami. V bodoče bodo smele še nadalje poslovati samo banke, ki Imajo vsaj 1 milijon Kč osnovne glavnice. število hranilnic se je znižalo od 173 s 146 podružnicami na 172 hranilnic s 147 podružnicami. Letos pa se bo to število še znižalo, ker se že pripravlja fuzija več praških hranilnic. Tudi število zadružnih in kmetijskih posojilnic se je znižalo. Število slovaških podeželskih kreditnih zadrug, ki so priključene Osrednji zadružni zvezi, se je lani zvišalo od 706 na 758, vloge v teh zadrugah pa so narasle od 400 na 500 milijonov Ks. Istočasno pa so se znižala posojila teh zadrug, ker kmetje sedaj dolgove odplačujejo. V državnih papirjih so imele te zadruge naloženo 72 milijonov Ks. Gostilničarji 1 Naročile se na 'Trgovski list'! Občni zbori O. d. »Motvoz in platno« v Grosupljem ima svoj 31. redni občni zbor dne 30. marca ob 11. v posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke. Dnevni red običajni. Delnice se morajo položiti najkasneje 8 dni pred občnim zborom pri blagajni Ljubljanske kreditne banke. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice ima 59. redno skupščino dne 29. marca ob 9.30 v svoji posvetovalnici, Dalmatinova ulica 1. Ce skupščina ob napovedani uri ne bi bila sklepčna, bo čez pol ure druga skupščina z istim dnevnim redom, ki je sklepčna ne glede na število navzočnih zadružnikov. Angleška industrija Kakor poroča «Autarchia e Com-merrio>, je bila racionalizacija angleške industrije, ki se je pričela lani, končana. Izjemo tvori samo konfekcijska industrija. Kljub osredotočenju industrije ni v Angliji več prostih delavcev, kajti skoraj vsi, razen starejših, so že zaposleni v vojni industriji. (Iz uvodnika lista