Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka to Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Odgovorni urednik Igor Prešern. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Liko-zarjeva ul. 12. — Poštni predal 377. — Telefonske številke med tedpom 23-009, ob nedeljah pa 22-384 do 88 in 21-558, 21-063 in 20-628. — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84. — Celotna naročnina znaša din 400, polletna din 200. din ‘1 1 Leto IX. — Štev. V Ljubljani, dne 8. februarja 1953 0LDA OSMI v švici St. Moritz, 8. febr. Včeraj se je tu pričel drugi mednarodni teden skokov v Švici, na katerem so nastopili najboljši skakalci Švice, Norveške, Finske, Avstrije in Jugoslavije, do-čim bodo Švedi, Nemci, Francozi in Italijani poslali svoje zastopnike na ostale tri tekme, ki so še na sporedu ta teden. Glavno besedo so zopet imeli Norvežani, ki so zasedli prvi dve in četrto mesto, velik uspeh pa je ponovno dosegel jugoslovanski skakalec Janez Polda, ki se je plasiral na osmo mesto, kot drugi Srednjeevro- V Zagorju imajo novo skakalnico Zagorje, 8. febr. Danes so v Kisovcu pri Zagorju odprli novo 25-mctrsko skakalnico, na kateri je nastopilo 13 tekmovalcev. Delovni športniki so opravili na tej skakalnici 4640 delovnih ur. — Rezultati: člani: Kastelic (P) 194.1 točke (24,5. 26,5), 2. Ajdič (S) 185,6 (21,21 m); — mladinci: 1. Šumar (P) 196 točk (23,5, 23 m), 2. Roglič (S) 176,5 (18, 18,5 m). V propagandnih skokih je postavil rekord skakalnice mladinec Šumar s skokom 28,5 m. Zupan L. Smuk za Kremžarjev pokal Slovenj Gradec, 8. febr. Danes so Korošci izvedli tradicionalno tekmovanje v smuku s Kremžarjevega vrha. Tekem se je udeležilo 60 tekmovalcev. Rezultati so naslednji: člani (3500 m): 1. Sevčnikar Jože (B) 5:52,6, 2. Ur-Sič (Celje) 6:104, 3. Kos (Fužinar) 6:13,2; članice (ista proga): 1. Centrih (B) 9:21,4, 2. Potočnik (F) 9:48.2; mladinci: 1. Kamnik (F) 6:23,4, 2. Rabnjak (F) 7:19.0. Popoldne so izvedli še propagandni veleslalom, kjer je med 23 tekmovalci zmagal Uršič pred Cesarjem iz Guštanja. Dunajski rokoborci v Varaždinu Varaidin, 8. febr. Varaždinski Tekstilac je »prejel v goste rokoborce Slovana z Dunaja. Domačini so visoko premagali goste z rczul-tatom 7:1. Danes pa so Dunajčani nastopili še v Zagrebu proti izbranim rokoborcem Jedinstva. Tudi tokrat je moštvo Slovana moralo kloniti boljšim domačinom s 6:2. Sabljaški dvoboj Zagreb : Dunaj Zagreb, 8. febr. V Zagrebu je bilo danes tekmovanje v sabljanju med Zagrebom in Dunajem. V floretu je zmagal Zagreb s 7:2, v sablji pa prav tako s 5:0. Lepe borbe so bile tudi v meču, vendar so bili gostje boljši in premagali domačine z 9:5. Tudi v floretu »a žene je Dunajčanom uspelo premagati zagrebško ekipo s 14:2, tako da je bil končni rezultat neodločen 2:2. pejec. Tehnični rezultati so bili naslednji: 1. Arnfin Karlstad (No) 69, 69 m, 2. Thorbjorn Falkanger (No) 68, 68 m, 3. Pentl Uotinen (Fi) 70, 64 m, 4. Kare Thvnez (No) 67, 66-5 m, 5. Scpp Bradi (A) 71.5, 68 m, 6. Penti Heino (F) 6S.5, 65 m, 8. Janez Polda (J) 68, 66.5 m, 9. Kislo Uorinen (Ki) 64, 59.5 m, 10. Andreas Dascher (š) 63, 66 ra. * Unter\vasser, 8. febr. V Unter-wasserju je bila danes druga tekma mednarodnega tedna v skokih v Švici, kjer je nepričakovano zmagal Finec Penti Heino z 223.5 točke pred Norvežanoma Falkanger jem 225.0 in Almstadom, Fincema Uoti-nenom in Thymezom ter Avstrijcem B radiom in Norvežanom Karl-stadom. V tekmovanju alpskih držav (po 4 skakalci) je na današnji prireditvi zmagala Avstrija pred Jugoslavijo, Švico in Francijo, med posamezniki pa Bradi pred Poldo in Dasclierjcm. V Flimsu je bilo tekmovanje mladincev v skokih za Kongsberg pokal. V moštvenem tekmovanju je zmagala Nemčija pred Avstrijo, Jugoslavijo, Italijo in Švico, med posamezniki pa Nemec Schweiger z 204.8 točke pred Jugoslovanom Gorjancem 204.5 točke. Prvenstvo Nemčije v smučarskih skokih r BercMesgadenu je bilo danes prvenstvo Nemčije v skokih. Naslov prvaka je osvojil Scpp Hohenleitner z 229.3 točke ter skoki 70.5 in 71.5 pred Dengom 222.2 (68, 70.5 m) in Lantenhammerjem (Vzhodna Nemčija) 216.4 (69, 69 m). ___________ Prve tekme nogometašev Branika Maribor, 8. febr. Nogometaši Branika so danes odigrali 2 tekmi z lokalnimi rivali. Igralce je zelo oviral težak teren, ki je bil pokrit z ledom. BRANIK : KOVINAR 6:1 (5:0) BRANIK B : GARNIZON JLA 6:1 (0:1) Nogomet v Kopru Koper, 8. febr. Celjski Kladivar je v nadaljevanju svoje turneje po Primorju odigral danes tekmo z Jadranom iz Dekan j ter zmagal s 5:4 (5:1). Rezultat predstavlja za doma- čine velik uspeh. Gole za Kladivarja so dosegli Marinček 2, Posinek 2 in Babnik 1, medtem ko so za Jadran bili uspešni Bertok, Gregorič, Breznikar ln Črnofiga. Ostali rezultati: Koper: Proleter : Sežana 1:1 (1:1), Branik (Solkan) : Gregorčič (jes) 3:1, Železničar (N. G.) : Krim 0:1 (0:1). PROLETER (0) : ŽELEZNIČAR (Sar) 2:0 (1:0) Mladinski turnir v Viareggn V Viareggiu se je včeraj začel letošnji mladinski nogometni turnir, na katerem sodeluje 9 domačih in 7 inozemskih klubov, med njimi tudi splitski Hajduk in Partizan iz Beograda. Moštva so razdeljena v 4 skupine, žreb pa je določil, za otvoritveno tekmo, ki je bila včeraj, Hajduka in Udincse. V nezanimivi tekmi je zmagal Udinese 1:0 (0:0). S tem je Hajduk izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. Drugi naš zastopnik Partizan bo igral svojo prvo tekmo pojutrišnjem proti Bologni. V drugi tekmi turnirja je danes Atalanta premagala nemško moštvo Ki-ckers Offenbach 4:2, ki je tako tudi izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. Dva poraza košarkarjev Crvene zvezde Viareggio, 8. febr. V petek se je v Via-reggio začel mednarodni turnir košarkarjev, na katerem sodelujejo poleg Crvene zvezde iz Beograda še italijanska moštva Borlctti iz Milana, Gira iz Bologne in Viareggio ter ameriška vojaška ekipa Leghorn Lions. V prvih dveh tekmah so nas igralci Crvene zvezde razočarali. V prvi tekmi so izgubili srečanje z italijanskim prvakom Borlettijem z rezultatom 56:49 (28:26), v drugi tekmi pa so zopet doživeli poraz v igri z ekipo Leghorn Lions z rezultatom 50:45 (20:22). Selc v tretji tekmi, ko so nastopili proti ekipi Viareggia, so zmagali Beograjčani z visokim rezultatom 70:40 (32:16). Fotoreporter, ki je dobit nalogo fotografirati Georga Miirana. enega najboljših in verjetno tudi najveejega ameriškega košarkarja (visok je 2 m in 5 cm), je prišel v pošteno zadrego. Iz zagate se je lahko »zmazal« samo tako, kot vidite na gornji sliki. V današnji številki: Kegljanje ni več .gostilniški šport1 e Ali noj Maribor izgubi slrelišče? • Slovenci so premalo borbeni • Sodnik stoletja e Ali črnci v športu res nadkriljujejo belce Liuhliana" prvak Slovenije v h&kessr sta led si pa 0, prijavljeni za Planico Čeprav bo letošnje tradicionalno planiško tekmovanje šele 8. marca, ima že danes organizacijski komite polne roke dela. Odposlana so bila številna vabila, v Ljubljano pa je prispelo nekaj prijav, ki pričajo, da bo v Planici 8. marca lepa mednarodna prireditev. Med prijavami srečamo najboljše Nemce kakor Bru-tscherja, Hohenleitnerja, Avstrijca Bradla ln Steineggerja, Švicarja Dascherja in Schneiderja in nekaj Italijanov. Tem se bodo pridružili vsi najboljši Jugoslovani, ki so si v letošnji sezoni pridobili dra- gocene izkušnje. Planica bo torej v marcu prizorišče izrednih borb. Puinik bo organiziral posebne vlake za 7. in 8. marec, tako da bodo prišli vsi ljubitelji tega športa na svoj račun. Mednarodni mladinski troboj Prihodnjo nedeljo bo v Ljubljani (seveda, če bodo ugodne snežne prilike, sicer pa bo v Planici) mednarodni mladinski troboj v smučarskem teku. Nastopili bodo najboljši tekači Slovenije, Koroške in Udinskc pokrajine. Jesenice, 8. febr. V petek se je pričelo na Jesenicah finalno tekmovanje za prvenstvo LRS v hokeju na ledu. Tekmovanja so se udeležile 4 trenutno najmočnejše slovenske ekipe in sicer: Ljubljana, Gregorčič z Jesenic, Kladivar iz Celja in »Partizan« iz Brež„ic. Prvi dan so bili doseženi tile rezultati: Gregorčič je premagal Kladivarja s 5:t (1:1, 3:0, 1:0), Ljubljana pa »Partizana« s 19:2 (8:1, 5:0. 6:1). Drugi dan sta se srečali Ljubljana in Kladivar. Ljubljana je s tesno razliko premagala mnogo obetajoče Celjane. Rezultat tekme 4:0 (2:0, 0:0, 2:0). Gregorčič je odpravil »Partizana« s 14:0 (6: 4:0, 4:0). Danes se je tekmovanje končalo s finalnimi igrami. V tekmi za 3. in Skakalne tekme v Naklem Naklo, 8. febr. V organizaciji »Partizana« — Naklo so bile danes na 20-me-trski skakalnici v Naklem pri Kranju skakalne tekme. Nastopilo je 60 tekmovalcev, od katerih je bilo mlajših mladincev 45, kar je zelo razveseljivo! Rezultati člani: 1. Vodopivec (Ločan) 184 točk (18, 19 m), 2. Grašič (Podbrezje) 170.5, 3. Tonkli (Podbrezje) 158,7. Kavar iz Tržiča, ki je veljal za favorita današnje tekme, Je sicer postavil najdaljši skok (20,5), toda pri enem skoku je padel in se plasiral šele na 4. mesto. Starejši mladinci: 1. Zun (Udarnik) 183 točk (17.5, 19.5), 2. Finžgar Brane (Podnart) 182.5, 3. Blažič (Udarnik) 176.3. Mlajši mladinci: 1. Peternel (Podbrezje) 201.3 (19.5, 20), 2. Pavlin (Podbrezje) 196.5, 3. Javornik Jože (Udarnik) 192.3. 4. mesto sta se srečala Kladivar in »Partizan«. Celjani so bili mnogo boljši in so zmagali z 9:0. Tekma za prvo in drugo mesto med Gregorčičem in Ljubljano je bila ves čas zelo napeta in živa. Tisoč Jeseničanov je hrupno navijalo za domače moštvo, kljub temu pa je Ljubljana dosegla minimalno zmago 3:2 (1:1, 0:0, 2:1). Igra je bila tipično prvenstvena, vendar zelo fair. Sodila sta Pogačnik in .Eržen. Molterer zmagal v slalomu Sestriere, 8. febr. Mednarodni smučarski teden v Sestrieru je bil danes zaključen s tekmovanjem v specialnem slalomu za moške. Progo 550 m dolžine z 280 m višinske razlike so morali tekmovalci dvakrat prevoziti. Prvič so morali pasirati 52, drugič pa 63 vratič. Zmagal je Molterer z 2:13.5 pred Hilbrandom 2:14.5, Schusterjem (vsi A) 2:16.4, Solandcr-jera (Šve), Couitetom (Fr), Sengerjem (A) in Oreillerjem (Fr), Rubijem, Schnciderjcm, (oba Svi), Nilssonom (Šve), Reyem (Svi). Burinijem (1) itd. V skupnem plasmanu v alpskih disciplinah (veleslalom, spust in slalom) je vrstni red naslednji: 1. Molterer (A), 2. Perrcn, Rubi (oba Svi), 4. Linher (A), 5. Couttet (Fr), 6. Ililbrand, 7. Senger, 8. Strolz, 9. Schuster (vsi A), 10. Per Rollum (No). Naročajte se na »POLET' NAMIZNI TENIS Zg. Štajerska : ŽSD Celje 7:3 V petek so se na povratku iz Srbije ustavili reprezentantgi Zg. Štajerske ter v prijateljskem dvoboju proti Celju dosegli po razburljivih igrah lepo zmago. V igri posameznikov so gostje beležili 7 zmag, Celjani pa 2, kateri sta priborila za Celje Coh ln Božič. V dvojicah sta Coh—Božič premagala dvojico Herman— Rotschadl ter tako priborila še eno točko za Celje. Krvatsko-slovenska boksarska liga Osijek, 8. febr. Danes je bil v Osijeku otvoritveni boksarski dvoboj novoustanovljene hrvatsko-sloven-ske lige. Srečala sta se glavna favorita za prvo mesto, Mladost iz Osijeka in Jadran iz Pule. Osiješka Mladost je po razburljivih srečanjih premagala moštvo Jadrana iz Pule s tesnim rezultatom 12:8. Najboljše borbe so^ pokazali osiješki internacionalci Kelava, ki je odločno premagal Brenčiča in Ke-ler, ki je nadvladal nasprotnika So-kiča že v drugi rundi. Podrobni rezultati: Muha; Datkovič : Iljin 1:1, bantam: Lazarevič : Buntč 2:0, pe-rolahka: Šeremet : Berbakan 0:2, lahka: llalec : Bunič 2:0, polweItcr: Jovanovič : Romek 0:2, srednja: Ke-ler : Sokič 2:0, poltežka: Pališič : Bajič 0:2 in težka: Hem : Bajunič 2:0. oa 20. do 23. t. m. bo na Pohorju in v Bohinju državno prvenstvo v smučanju. Na Pohorju bodo ostre borbe v alpskih disciplinah, medtem ko se bodo v Bohinju pomerili tekači in skakači. Spored tekmovanja v Bohinju je tale: 20. t. m. tek na 18 km za člane in na 10 km za članice — 21. t. m. skoki za kombinacijo in štafeta 4 X 10 km za člane 22. t. m, štafeta 3X5 km za članice ter samostojni skoki za člane in mladince — 23. t. m. tek na 30 km. Maribor, 8. febr. Okrog 120 zbranih tekmovalcev grafičarjev iz Ljubljane, Zagreba, Beograda,^ Celja, Kranja in Maribora se je včeraj in danes udeležilo tekem za državno grafičarsko prvenstvo, ki so bile letos na Pohorju, Sindikalna podružnica mariborske tiskarne, ki ji je bila poverjena organizacija prireditve, je prireditev odlično izvedla. V končni oceni ekip je zmagala Ljubljana s $6 točkami pred kombinacijo Maribor-Celje s 74,5 ter Zagrebom s 56,5 točkami. TEHNIČNI REZULTATI Smuk — člani: (proga dolžine 2.500 m, višinska razlika 250 m, 40 tekmovalcev) 1. Kredar (Lj) 2,36,0, 2. Suhar (Lj) 2,38.01. — Članice: (proga 1.700 m, 180 m višinske raz- like — 15 tekmovalk): 1. Sezul (Lj) 2,10,01 — 2. Gerkman (Lj) 2.33.07. Mladinci (proga ista kot pri članicah — 25 tekmovalcev) 1. Pogorelc (Mvb) 2.43,09 2. Jesenšek (Lj) 2.53.04. Slalom: Člani (proga 250 m, 50 m višinske razlike in 30 vrat — 37 tekmovalcev) 1. Suhar (Lj) 1,18.03, 2. Dužazeljski (Zgb) 1,19,01. Mladinci: (24 tekmovalcev) 1. Pogorelc (Mrh) 1.33.0, 2. Vračun (Celje) 1.49,0. Teki; člani (10 km, 14 tekmovalcev) 1. Štrukelj (Lj) 40.06, 2. Goršič (Zgb) 41,23. Mladinci (5 km, 17 tekmovalcev) t. Ramovš (Lj) 1.004, 2. Koštomaj (Celje) 1.04.7. — članice: (4 km. 13 tekmovalk) 1. Črepinšek (Celje) 1,01,4, 2. Gerkman (Lj) 1,03,1. Skoki: člani (12 tekmovalcev) 1. Bačar (Lj) 205.5 točk, 2. Debeljak (Celje) 204.5 točk. Železničar (Mrb) : Proletarec 17:3 Maribor, dne 8. febr. Pred razprodano dvorano kina »Udarnik« je danes druga ekipa Železničarja visoko porazila neizkušene tekmovalce iz Zagorja. Med Zagorjani smo opazili več boksarjev, ki se utegnejo s sistematičnim delom še lepo razviti. Slovenska boksarska liga Medtem ko bodo 3 vodilni slovenski boksarski klubi nastopali v okviru hr-vatsko-slovenske boksarske lige, bodo ostala slov: nslca društva tekmovala v slovenski ligi. Predvidoma bodo sodelovali naslednji klubi: »Franjo Kluz« iz Brežic, »Gregorčič« z Jesenic, »Proletarec« iz Zagorja, Ravne ter morebiti »Rudar« iz Trbovelj in pa druga ekipa mariborskega Železničarja. Tekmovanje se bo pričelo 8. marca. Na Gomilskcm in v Šentjurju so mladinci dobri smučarji Pred kratkim je »Partizan« — okrožni odbor za tel. vzgojo Celje organiziral na 20 m skakalnici v Šoštanju skakalne tekme društev »Partizan« celjskega okrožja. Preko 20 skakalcev se je pri članih in mladincih borilo za boljša mesta. V obeh kategorijah pa so se izkazali mladi skakači iz podeželskih društev (Gomilsko in Šentjur pri Celju), ki so osvojili vsa prva mesta. Zanimanje za skakalni šport je na našem podeželju izredno veliko, raste nam dober kader mladih skakalcev skakalni šoli. Zato bo partizanska orga-v društvih, vsem pa še primanjkuje strokovne »pile«, ki bi jo lahko pridobili v sezoni za svoje smučarje-skakalce organizacija v celjskem okrožju v prihodni nizirala skakalno šolo pod vodstvom naše,, i priznanega skakalca in izkušenega pedagoga v skokih tov. Pribovška, ki je že obljubil svoje sodelovanje. Na podeželju gradi mladina smučarske skakalnice nista obupala in letos konec januarja je že bila otvoritev nove skakalnice s skakalnimi tekmami. Preko 4G0 gledalcev je prišlo občudovat 13 pogumnih mladeničev iz Šoštanja, Braslovč, Celja in Vojnika. Skakalnica je uspešno prestala svojo otvoritev in sta njena graditelja in z njimi Vojničani lahko ponosni na nov športni objekt. Na tekmah je zmagal domačin Sabo Ivan s 126.25 točkami, rekord skakalnice pa je postavil znani alpinist Debeljak Ciril iz Celja s skokom 38 metrov. V Šoštanju že imajo okrajni odbor Konec preteklega meseca so se zbrali v Šoštanju zastopniki partizanskih društev, množičnih organizacij in oblasti, da pregledajo stanje v društvih in možnosti za izboljšanje dela partizanske organizacije. Čeprav šteje okraj le 10 občin in je že ustanovljenih 8 društev »Partizan«, ni ta vseljudska organizacija še pravilno zaživela. Zato so na tem zboru sklenili postaviti okrajni odbor za partizansko organizacijo. Iniciativni odbor je že postavljen in ga bodo do ustanovne skupščine vodili priznani delavci partizanske organizacije in vidni frontni ter niladinski aktivisti. Prepričani smo, da bo že sedanji iniciativni odbor »Partizana« za okraj Šoštanj pod vodstvom agilnega frontnega delavca tov. Punga-čarja Slavka prispeval k uspešnejšemu delu partizanske organizacije v tem okraju. V Vojniku pri Celju živi precej mladine, ki je izredno navdušena za smučarski šport. Med njimi je nekaj neugnanih skakačev, ki so želeli prav doma pokazati domačinom vso lepoto skakalnega športa. Nekaj let so se mladi ljudje zadovoljili z 20 m skakalnico. Ko so »po svoje« dovršili začetniško skakalno šolo in si pridobili dovolj izkušenj, jim je skakalnica bila premajhna. Dijaka Klančnik Stanko in Vauda Milan sta vse preteklo poletje in jesen prebila ob stari skakalnici in jo po lastnih »načrtih« preurejala v 40-metrsko. Pri delu V Škofji vasi novo društvo Na pobudo mladine in frontne organizacije so pred kratkim ustanovili v Škofji vasi društvo »Partizan«. Svoje prostore bo društvo imelo v zadružnem domu, ki so ga pred kratkim zgradili frontni delavci s prostovoljnim delom. V kraju nimajo niti šole niti učiteljstva, pa kljub temu si obetajo lepega društvenega življenja v »Partizanu«. Novi upravi, v kateri so najzavednejši ljudje kraja, so Celjani obljubili vso podporo pri njenem delu. Pravilnik tekmovanja za pokal »LJUDSKE PRAVICE" 1. Z namenom, da dobijo partizanska društva priznanje za dobro delo v telesni vzgoji ljudstva, jim je namenilo uredništvo »Ljudske pravice« v Ljubljani prehodni pokal ter določeno količino telovadnega orodja in morebitnih drugih nagrad. 2. Za pokal in orodje se lahko potegujejo vsa telesnovzgojna društva v ljudski republiki Sloveniji, ki so včlanjena v Zvezi za telesno vzgojo LRS »Partizan«. 3. Pokal dobi za eno leto tisto društvo, ki je v minulem letu najboljše izpolnilo pogoje naštete v 7. členu. Društvo, ki si pridobi pokal tri leta zapovrstjo ali društvo, ki si ga prodobi petkrat s presledki, ga obdrži za vselej. 4. Pokal izroči zmagovalcu direktor »Ljudske pravice« na Dan republike, 29. novembra. 5. Društvo, ki si pridobi tisto leto pokal dobi tudi nagrado. Uredništvo »Ljudske pravice«, lahko podeli vsako leto najboljšim društvom več nagrad. 6. Nagrajenca ali nagrajence določi vsako leto izvršni odbor »Partizana« — zveze za telesno vzgojo v LRS v sporazumu z Uredništvom »Ljudske pravice«. 7. Pokal in orodje dobi društvo, ki je v tistem letu najboljše: a) vzdrževalo redne ure telesne vzgoje pri vseh oddelkih, ki jih ima; društvo mora imeti vse leto vsaj tri oddelke telovadcev ali telovadk, od tega vsaj en pionirski in mladinski oddelek, (pionirje, pionirke, mladince, mladinke, člane ali članice); b) vsebinsko uredilo vadbene ure po pravilih smotrne (vsestranske) telesne vzgoje; c) skrbelo za izobrazbo svojih vadite- ljev (redne vaditeljske ure, tečaji, novo-vzgojeni vaditelji in vaditeljice itd.); č) opravilo svoje javne telovadne nastope po številu telovadcev in po kakovosti; d) sodelovalo na obveznih javnih telovadbah in tekmah partizanovih enot, tako po številu telovadcev kot po njihovi kakovosti; e) opravilo propagandne nastope v krajih kjer še ni partizanskih društev ali pri takih nastopih sodelovalo; f) sodelovalo pri javnih nastopih sosednih društev (po številu in kakovosti telovadcev); g) slavilo partizanske praznike, ki se določijo s koledarjem partizanske zveze LRS; h) vzgajalo pripadnike s partizansko prosveto in širilo ter rabilo telesno-vzgojni tisk (časopisi, knjige); i) skrbelo za vzdrževanje ali gradnjo svojih telesnovzgojnih naprav (domove, vadišča itd.); j) uredilo gospodarstva in upravno delo (skrb za inventar, redno pobiranje društvenih prispevkov, pametna raba denarnih in tvarnih sredstev, plačevanje prispevka za nadrejene enote, redno pošiljanje statističnih in drugih poročil nadrejenim enotam itd.). 8. Društvo, ki se poteguje za pokal in nagrade, mora poslati izvršilnemu odboru partizanske zveze LRS do določenega dne vse podatke, ki so potrebni za določitev nagrajencev. 9. Ta pravilnik velja od 1. januarja 1953 leta. Uredništvo »Ljudske pravice« direktor Tomo Brejc Izvršilni odbor »Partizan« — zveze za telesno vzgojo LRS predsednik: Zoran Polič WAT E R O »DROBTINE« £& wat&bpo£a Čeprav je waterpo!o med tremi plavalnimi disciplinami (plavanje, skoki v vodo in water-polo) najmlajša panoga, bomo že čez dobrih deset let »praznovali« stoletnico njegovega »rojstva«. WaterpoIo je športna igra, v kateri smo Jugoslovani dosegli prav gotovo največji uspeh med vsemi športi. V Helsinkih smo osvojili dve srebrni medalji — v nogometu in waterpolu — toda drugo mesto v nogometu na olimpiadi nas še daleč ne postavlja na drugo mesto na svetu v nogometu na sploh. Upoštevati moramo pač to, da so na olimpiadi nastopili samo amaterski igralci, medtem ko v watcrpo!u profesionalnih tekmovalcev nimamo in zato pomeni srebrna medalja naših waterpolistov resnično drugo mesto na svetu. „RugbY" v vodi Waterpolo je mlada športna igra in se je razvila šele v drugi polovici 19. stoletja v Angliji. Toda ne smemo si predstavljati, da je tedanji waterpo!o izgledal tako, kot ga gledamo danes na športnih plavališčih. Stari športni anali nam povedo tole: >1869. leta so v Glapsousu odigrali prvo tekmo »nogometa v vodi« (football in the water). To je bila divja in pretepaška igra, polna potapljanja in »rokoborbe« v vodi, brez tehnike, brez pravil in brez sodnika.« Toda igra, ki so jo Angleži imenovali nogomet v vodi, je bolj slivi!a rugbyju kot pa nogometu. Ker pa je to divje igranje z žogo v vodi postajalo vedno bolj priljnbljeno in je dobivalo iz dneva v dan več gorečih navijačev, jc leto dni pozneje londonska plavalna organizacija izdelala prva pravila. Igrišče brez vrat Tudi prva pravila še niso približala watcr-pola današnji igri. V največji meri so pravila le omejila grobosti, ki so se dogajale na igriščih. Zanimivo jee da so bile prve tekme te nove igre odigrane bolj kot komičen prikaz vodne igre z žogo, kjer ni bilo vrat. Igrišče je bilo dolgo 50 yardov (okoli 46 m). Današnja dolžina igrišča je 30 m in če upoštevamo, da takrat ta igra daleč ni bila tako dinamična in hitra kot danes, si lahko mislimo, da je trajalo dolgo časa, preden jc ena stranka spravila žogo za mejno črto druge. Seveda so lahko pri tem igralci tudi hodili po dnu, prijemali žogo z obema rokama, nosili in skrivali žogo pod vodo in podobno, kar današnja pravila strogo prepovedujejo. Pravila 50 !©i neispremen j ena Po teh novih igrah so Skoti in Angleži polagoma pravila spreminjali in waterpolo je pričel postajati sličen današnji igri. 1892 se Ali pričakujete, da bom pisal o naših olimpijcih? Ne, to še niso in najbrže ne bodo nikoli postali. Toda ne bodite razočarani, včasih imamo tudi velike borbe na majhnih tekmah. In o taki vam hočem nekaj kratkega poročati. Če ste slučajno pred 14 dnevi zablodili na Pohorju in vas je pot zanesla mimo Mariborske koče, ste lahko videli gručo mladih fantov in deklet. Bili so to pravi člani »Partizana« I. iz Maribora. Ker pa niso nosili transparenta, kateremu društvu pripadajo, smo jih kar tako uvrstili med smučarje — športnike. Pa je vendar res. Tokrat so rekli: »Zdaj pa zares«, in so se odločili, da bodo poskušali spraviti v življenje načela »Partizana«, ki pravijo, da splošna telesna vzgoja zajema vse panoge — in tudi smučanje. Priredili so tečaj, teden dni je bilo veselo, iz nekdanjih nesmučarjev so kmalu nastale same »klase«. Komaj so se naučili smučati, že so rekli, da bi tudi radi tekmovali! Kmalu je bila proga postavljena, štartne številke razdeljene, potem pa 58, 59 smuk in partizanove! so že merili svoje moči. Med dekleti je zmagala rerarjeva. ki je prav marljiva telovadka, med plavalci pa je dosegla tudi lepe uspehe — saj je med vodilnimi je v Liverpoolu sestal »International board« (mednaerodna v/aterpolo organizacija, ki je danes sestavni organ FINA), kjer so dokončno utrdili pravila, ki so ostala nespremenjena polnih 50 let vse do leta 1941, ko so bila pravila prvikrat dopolnjena z nekaterimi manjšimi spremembami. Prava revolucija v waterpolu pa je nastala v letu 1950, ko je bil spremenjen glavni princip takratne igre: kadar je igra prekinjena, se lahko igralci svobodno kretajo po igrišču. S to spremembo je postal waterpo!o iz prejšnje statične igre danes izrazito dinamična igra, ki je s tem postala tudi mnogo bolj privlačna za gledalca. V Somboru je slekla „zib@lka" Nekaj let pred 20. stoletjem je wa ter polo prestopil meje svoje prve domovine in se pričel z veliko naglico širiti po vsej Evropi. V naše kraje so waterpolo zanesli študentje, ki so se v poletju vračali iz študij v Madžarski, Češki, Avstriji in Nemčiji. Zgodovinsko leto za razvoj watcrpola v Jugoslaviji je 1907, ko je bila v Somboru odigrana prva tekma pri nas. Že leta 1911 so Somborčani TVD »Partizan« se je letos z vsemi silami vrglo na razvijanje smučanja v kočevskem okolišu. Pred kratkim je bilo organiziranih kar 9 smučarskih tečajev za tekače, alpske vozače in skakače. V vseh teh tečajih je bilo 300 udeležencev, kar je zares sijajen uspeh in zaslužijo marljivi delavci v »Partizanu« največje priznanje. Vsi tečaji so dobro uspeli in je sedaj v Sodražici, Loškem potoku in Dobrepolju za smučanje ogromno zanimanje. To zanimanje se je pokazalo tudi na Okrajnem prvenstvu »Partizana« v smučanju, ki je bilo preteklo nedeljo v Sodražici. Na startu se je zbralo 145 tekmovalcev, med gledalci pa je bilo več sto navdušenih pristašev belega športa. Tekem so se udeležili tudi člani ljubljanske Enotnosti, Krima in Ilirije, razen tega pa tekmovalci iz partizanskih društev v Kočevju, Sodražici, Vel. Laščah in Loškem potoku. Grajati je treba le Ribničane, ki so raje doma veseljačili kakor da bi prišli na tekme. Nad 300 smučarjev v Lescah V petek se je v Lescah zbralo nad 300 smučarjev iz 10 šol. Prišli so z vlakom, mnogi pa tudi peš ali s kolesi. Organizator teh velikih tekem, ki so bile prirejene v počastitev Tedna slovenske knjige in hkrati Prešernovega tedna, je bila mariborskimi plavalkami. Med fanti pa je zmagal Snajder s 33.4 pred Vizjakom in Lapajno. Bile so to res »velike borbe . . .«! P« Tudi v Novem mestu bo treba povečati število članstva Pretekli petek so v Novem mestu polagali obračune dela člani partizanskega društva. Navzoč je bil tudi predsednik MLO tov. Ivanetič, zastopnik MK ZKS tov. Cigoj in predstavniki JLA. Iz poročil je bilo razvidno, da je društvo sicer dobro gospodarilo, vendar bo treba letos še precej povečati število članstva in urediti letno teovadišče z napravami za atletiko. Lepe uspehe so lani dosegli odbojkarji in tudi nogometaši dočim se smučanje ne more razviti. Treba bo bolj poceniti opremo, sicer si vsa mladina ne bo mogla nabaviti smuči. Letos je bila dograjena smučarska skakalnica, vendar je še niso izročili svojemu namenu. Več pozornosti bo treba letos posvetiti tudi razvoju plavanja, saj so prav zato dani v Novem mestu vsi pogoji. V novi odbor so bili izvoljeni večinoma preizkušeni delavci s predsednikom Colaričem na čelu. organizirali velik waterpo!o turnir, na katerem so sodelovala tudi moštva iz Budimpešte. V zahodnem delu naše države se je walcr-polo razvil šele po prvi svetovni vojni, ko so bili tudi organizirani prvi športni klubi s plavalnimi sekcijami. Pričeli smo istočasno 1921 je bilo prvo službeno prvenstvo Jugoslavije v plavanju, waterpolu in skokih na Bledu. Takrat je osvojil prvenstvo SSU (Som-borsko športno udruženje), ki je imelo v tej igri največ tradicije. Na drugo mesto pa se je plasirala ljubljanska Ilirija pred Viktorijo iz Sušaka in Hašk iz Zagreba. Z izjemo SSU so bile sile ostalih treh moštev izenačene. Prva leta po vojni so bile moči med vodilnimi jugoslovanskimi plavalnimi klubi (med katerimi sta bila tudi ljubljanska Ilirija in Primorje) izenačene. Začeli smo torej istočasno. Toda polagoma se je začela kvaliteta ostalih vodilnih klubov odmikati, vse do danes, ko se nam zdi raven prvorazrednih jugoslovanskih klubov v waterpolu za slovenske igralce skoraj nedosegljiva. M. P. sindikalna grupa učiteljev iz radovljiškega sektorja. Pohvaliti pa je treba tildi člane SD »Prešeren«, ki so s svojimi velikimi izkušnjami priskočili organizatorjem na pomoč. Tekmovanje je privabilo iz Lesc in okolice mnogo gledalcev ki so z zanimanjem spremljali tekme. V prvi skupini pionirjev je zmagal Vovk Franc iz Lesc, pri pionirkah pa Golja Zdenka (Lesce). V drugi skupini je zmagal Erman (Lesce), pri pionirkah pa Mrak Marija (Breznica). V tretji skupini pa je bil najhitrejši pionir Meznarc Lovro (Breznica) in pionirka Gašperšič Milka (Begunje). V štafeti 4 X900 m je zmagalo moštvo iz Breznice pred Radovljico in Kamno gorico. Službene objave Novi nogometni sodniki Pri sodniškem odboru v Kopru so napravili izpit za nogometne sodnike naslednji kandidati: Kravanja Pino, Janovski Vladimir, Laiicar Viktorio, Suplina Mario, Marenv.itto Pietro_ Divo Romeo, Gregorič Opiando, Plai-no Aldo, Sabadin Emil,. Sabadin Flaciuno, Fnrlanič Aleksander, Sciava Claudio. lO ZJVSS Disciplinsko sodišče DS NZS je na svoji redni seji dne 5. 2. 1953 izreklo naslednje kazni: Tov. Najžar, tehnični vodja NK Kladi-varja, se zaradi prestopka iz čl. 21 (nešportno ponašanje napram sodnikom po tekmi NK Kladivar : Mura 19. 10. 1952) kaznuje po čl. 13 DP NZS s prepovedjo vršenja funkcij za dobo treh mesecev. Kazen mu začne teči od dne 5. 2. 1953. Dobrajc Radko, član Kladivarja iz Celja, se zaradi prestopka iz čl. 20 (nešportno ponašanje in ugovarjanje sodniku na isti tekmi) kaznuje po čl. 13 DP NZS z ukorom. Registracije Registracijska komisija je na svoji seji 2. 2. 1953 registrirala naslednje igralce: Za SD Železničar Ljubljana Vojnov Zoran, bivši član Odreda, ima po čl. 20 RP pravico nastopa na prijateljskih od 2. 3. in na prvenstvenih tekmah od 2. 6. 1953 dalje. ZaSD Ilirijo Ljubljana Velkavrh Marjan, ima po čl. 21 RP pravico nastopa na vseh tekmah od 10. 2. 1953 dalje. Mladincem Železničarja Vse mladince Železničarja iz Ljubljane po-zivarno, naj se udeležijo treningov, ki so na stadionu Železničarja v Šiški vsako sredo in petek ob 15. uri. ŠD Železničar ..Velike borbe" m belih polfastah tKcčeMobjam, vse, phizMčmje, BRIDKO SPOZNANJE Po uspehu, ki ga je doživel Starič na prvi dirki, se je začelo zanj spet vsakdanje življenje. Imel ni skoraj nič prostega časa, vedno je bil na poti z zastopnikom podjetja, kjer je bil uslužben. In vendar je tlela v njem želja se naprej nastopati ter se izpopolnjevati v motornem športu, Starič se tega z veseljem spominja, čeprav je preživel marsikatero grenko uro, ker je čutil, da ga njegov gospodar nikoli ne bo razumel, še manj pa pri njegovem prizadevanju podprl. Takole nam pripoveduje: »Po moji nepričakovani zmagi na cestni dirki Naklo— Tržič sem postal med dirkači dobro znan in priljubljen. Vsi so me stalno nagovarjali, naj s tem športom nadaljujem in mi prerokovali lepo bodočnost. Bili so to predvsem mehaniki, ki so dobro poznali vse skrivnosti in muhavosti dirkalnih motorjev. Mnogo so storili zame. Nikdar pa ne bom pozabil nekoga, ki mi je dajal največjo moralno vzpodbudo in me je pravzaprav pripravil do končno odločitve. To je bil trgovski potnik in zastopnik Savnikovega podjetja Adolf Gltes. Tudi on se je dolga leta ukvarjal s športom kot kolesarski dirkač. Zato me je dobro razumel. Ko sva potovala po raznih krajih naše države, me je s pripovedovanjem svojih doživljajev v kolesarskem športu tako navezal nase, da sva postala zares dobra prijatelja. Nehote mi jc vlival voljo in ni niti slutil, kakšno hrepenenje je vzbujal v meni za čim večjimi uspehi v športu. Dnevi najinih službenih potovanj so minevali, videl sem veliko sveta in se čudil lepoti naše domovine. Toda vleklo me je le največ domov, kjer je počival moj jekleni konjiček. Medtem pa so se vrstile dirke za dirkami.. Toda četudi bi bil doma, v Kranju, ne bi mogel nastopati, saj mi je gospodar to najostreje prepovedal. Spomladi leta 1932 pa so me kljub vsemu obvestili, da bodo v Mariboru mednarodne dirkališčne dirke in naj se jih tudi jaz udeležim. Kaj torej storiti? šef mi ne bo dovolil. Na lastno pest? Prositi za dopust je bilo težko, ker bi moral povedati, čemu ga potrebujem. Tudi Goltes mi ni vedel svetovati; znanci so me oblegali z vprašanji, ali bom tekmoval ali ne? Nisem si znal pomagati. Čimbolj se je bližal dan dirke, temobolj mi je bilo tesno pri srcu. In vendar sem se uklonil prigovarjanju prijateljev ter se odločil za nastop. Naj bo kakorkoli že; spet so se začeli nočni »šihtic. Motor je bilo treba pripraviti za dirko. Pa kaj, ko vsi skupaj nismo vedeli dosti o načinu tekmovanja na dirkališču. Motor smo preuredili pač toliko, kolikor smo vedeli in znali Toda kako priti v Maribor? Prevoznega sredstva ni bilo... Nič zato. Na dan dirke sem zajezdil svoj motor in smo jo mahnili z nekaterimi prijatelji na pot. Potovanje ni bilo naporno, vmes smo se tudi nekajkrat ustavili in kmalu smo bili v Celju. Še dober kos poti in bomo na cilju. Med nami je vladalo veselo razpoloženje. Kako tudi ne, sajii smo šli v Maribor z najboljšim upanjem. Zmaga, to ni problem! Tik pred mestom, na Teznu, je bilo dirkališče. Že od daleč smo zagledala vihrajoče jugoslovanske in avstrijske zastave. Zgrešili torej nismo. Na cilju smo! Ogledamo si dirkališče, kjer pripravljajo delavci tekmovalno progo; nato še na zajtrk, ki pa mi ni nič kaj dobro teknil. Seveda, obšla me je majhna nervoza, ker sem zagledal avstrijske zastave. Toda, čemu strah? Bil sem kljub temu precej samozavesten in prepričan v uspeli. Oh, ko bi takrat vedel, kako majhen sem v primeri z drugimi tekmovalci! Najbrž bi se takoj kar obrnil nazaj proti Kranju. Ostali dirkači so že v soboto trenirali, tako da nisem mogel nič soditi o njihovi vrednosti. Dopoldne smo lahko videli le funkcionarje in delavce, ki so pripravljali dirkališče, vozačev pa ni bilo nikjer. Zgodaj popoldne se je začelo šele pravo vrvenje. Tekmovalci so se začeli zbirati na prostem za parkiranje. Ker sem bil pripravljen za nastop v kategoriji 250 ccm, sem tudi mojega BSA uvrstil med ostale motorje. Bili so večinoma znamke Pucb. Toda, kako obogi so se mi zdeli! Kot oskubljeni petelini. Brez blatnikov, z najhniini bencinskimi tanki, z nekakšnimi kljukami na desni struni. Skoraj smešni so se mi zdeli proti mojemu konjičku, ki je bil videti še enkrat toliko vreden. Ne daleč od tod so stali motorji 350 ccm in 500 ccm. Okrog zadnjih so se vrteli samo Avstrijci. Gledal sem jih le bolj od daleč. Tudi sicer se nisem družil z nikomer, saj nobenega od dirkačev nisem poznal. Bolj ko se je bližal začetek dirke, več ljudi se je začelo zgrinjati okoli tekmovalnega prostora. Zdaj, zdaj se je zaslišal močan ropot motorjev, ki so jih dirkači preizkušali na prostoru za parkiranje. Ali naj tudi jaz preizkusim svojega, Na, saj se je dobro izkazal na vožnji od Kranja do Maribora. Pa me vendar ne bo zatajil? Na vsak način moram zmagati! Če sem doma zmagal v kategoriji 500 ccm, kako ne bi tudi v Mariboru v nižji kategoriji? Obrazi tekmovalcev so bili resni. Tudi jaz sem se zatopil v premišljevanje. Obhajala me je neka slutnja. Zmaga? Nesreča? Poraz? Ne, sploh ne! Poraza vendar ne bom doživel? Kako me bodo potem sprejeli v Krnaju? Po zvočniku so že začeli napovedovati program tekmovanja. Na vrsti je kategorija 250 ccm. Napovedovalec javlja imena dirkačev, ki bodo nastopili. Opogumilo me je, ko sem zaslišal svoje ime in pripombo, da sem zmagal preteklo leto na cestni dirki v Naklu. Le pogum, bo že šlo! (Dalje) . . . temveč panoga, katera je privabila v svoje vrste vrste že na stotine delovnih ljudi, ki s prostovoljnim delom in ob pomoči svojih sindikatov ustvarjajo nova kegljaška središča in grade moderna kegljišča. 2e nekajkrrt me je ustavil eden izmed »romarjev« — tako hudomušno pravim našim kegljačem, ki so prišli na praktično idejo čimveč tekem »odbiti« z enim potovanjem, kakršen je njihov novi in ne slab sistem tekmovanja — in dejal: »Napiši no kaj o Rušah, tudi tam so delovni kegljači, in o Konstruktorju v Mariboru in . ..« ». . . o cestnih železničarjih v Ljubljani,« ga je dopolnil naš znani reprezentant Gusti Likovnik. Pa smo se pogovorili o marsičem. V Rušah jih je čez 1@0 Ljubljanski Železničar se je po prvem kolu letošnjega prvenstva v Mariboru odzval vabilu kegljačev iz Ruš in tam odigral z njimi prijateljsko tekmo. To je bil pravzaprav prvi nastop na novem dvosteznem kegljišču v Rušah. Cez sto Rušanov je v kegljaških vrstah, predvsem delavcev iz tovarne dušika. Sploh je povsod opaziti, da se ta šport hitro razvija med delavstvom in je to res prava sindikalna panoga. Lani so začeli graditi lastno moderno kegljišče in ga v začetku letošnjega leta dokončali. Res so nekateri posamezniki tej graditvi nasprotovali, toda dobra volja ruških kegljačev in močna podpora vodstva ter sindikata tovarne sta premostili vse težave: danes lahko štejemo kegljišče v Rušah med najlepša v Sloveniji. In kako raste zanimanje za kegljaški šport! Rušani so na novo pridooitev zelo ponosni ter menijo, da bodo kaj kmalu dosegli kvaliteto ostalih kegljaških kolektivov v Sloveniji. Konsirulcter gradi štirisSež&m kegljišče V Mariboru »tarnajo«, da so se začeli kegljači množiti kot »gobe po dežju«. Kegljaški klub Branik ima že toliko krožkov, da ne vedo, kam z njimi. Seveda imajo vsi krožki precej članov; eden takih je tudi kolektiv gradbenega podjetja Konstruktor. Šteje blizu 60 članov. Vsalc od teh pa bi seveda rad čim več kegljal. Toda kaj, ko pa je na razpolago le en prost termin v tednu. Gradbinci se pa seveda dobro razumejo v svoj posel in so ga znali obrniti tudi sebi v prid. Blizu Branikovih teniških igrišč na stadionu v Ljudskem vrtu so začeli lani graditi svoj sindikalni dom in v njem tudi lastno moderno štiristezno kegljišče, prvo te vrste v Sloveniji, ki bo asfaltirano in sposobno za vsa republiška, državna in mednarodna tekmovanja. Odprli ga bodo najbrž že 1. maja, na njem pa izvedli tudi že državno prvenstvo v narodnem slogu. Dela opravljajo člani kegljaškega krožka, finančno pomoč pa so dobili od svojega podjetja. „Vozne listke prosim!“ Tak je skoraj običajni pozdrav resnega sprevodnika, ko stopiš v ljubljanski tramvaj, Ce pa hočeš vanj pri sprednjih vratih, te izpod čela mrko pogleda voznik. Takšne so pač njihove službene dolžnosti. Ce pa malo odgrneš zaveso v njihovo življenje izven službe, vidiš, da so ljubljanski cestni železničarji pre- Nova kategorizacija slovenskih sabljačev Prvenstvo Slovenije v sabljanju, ki bo 21. in 22. t. m. v Celju, bo izvedeno že po novih kategorijah. Po novem bodo tekmovalci razdeljeni v 3 kategorije: novince, j unior j e in seniorje. Med novince spadajo vsi začetniki in ostanejo v tej kategoriji vsaj eno leto, ko položijo praktičen in teoretičen izpit — s tem postanejo juniorji. Ce se j unior na republiškem prvenstvu uveljavi na eno prvih treh mest, postane senior, ki ima pravico nastopa na vseh tekmovanjih. Kategorizacija se vodi posebej za vsa tri orožja. Za prvenstvo v Celju je prijavljeno rekordno število tekmovalcev — članov 4 klubov: Branika, Krima, Kladivarja in Akademskega sabljaškega kluba. Študentje goje judo V oktobru so študentje ljubljeni univerze ustanovili judo-klub. Zamii k Se P°rodl|a v glavah brigadir; ob Neretvi, se je uresničila. Razvoj sel svojo pot. 2e zdaj je nemogoče ust ci vsem, ki bi radi vadili. Študentje i je judo in jiu-Jitsu. Medtem ko je J ntsu samoobramba, ki se v slučaju ] trebe poslužuje tudi surovosti, je j ti športna panoga, ki se goji ločeno po 1 ; ?,°rlJ?h ila pri mladincih in mladinkah. Zaradi boljše ocene v obveznih likih si je priboril naslov prvaka Turkovič (75.04 1.) pred Peršinom (71.541.). Tudi pri mladinkah si je v končni oceni osvojila najboljše mesto Benkovičeva iz Zagreba (67.94 1.) pred Andreejevo (64.76 1.) iz Ljubljane. Po nastopu v prostem drsanju so nastopili še mladinski in članski pari. Med mladinci sta bila najboljša Staša Fajdigova in Peter Peršin (37.02 t.), pri članih pa Meta Fajdigova in Brleč (42 točk). Od mladih lahko še veliko pričakujemo V petek so pred približno 200(1 gledalci nastopili ljubljanski drsalci s skrbno naštudirano revijo. V 23 točkah, ki so vzbudile med gledalci mnogo odobravanja, so nastopili vsi najboljši jugoslovanski drsalci. Predvsem je ugajal mlajši rod Ligaško moštvo ljubljanskega ASK Pregled lanske atletske sezone v Sloveniji TUDI METALCI DISK: 47.25 Mtiller J. O 46.11 Mtiller B. O 44.44 Peterka K 43.80 Golc K 40.68 Markež ZM 39.22 Jošt 2L 38.09 Goljar O 37.50 Dolenc Nm 36.90 Jančič K 36.20 Kržišnik Z L 1939 37.49 1951 41.42 1952 41.02 KOPJE: $9.40 Kopitar J. K 55.85 Rojc K 55.61 Plut C 51.52 Lenart S 50.91 Žagar Nm 50.72 Volčič ZL 50.70 Dernjač ZM 49.30 Mozer K 48.03 Kostanjšek O 47.72 Zajc D 1939 47.13 1951 51.73 1952 51.98 KLADIVO: 45.56 Markež ZM 43.41 Peterka K 42.40 Mtiller J. O 42.06 Vuga S 40.96 Mtiller B. O 40.52 Jančič K 38.95 Ažman ZL 38.34 France S 37.80 Roš O 36.90 Gujznik ZL 1939 37.23 1951 42.70 1952 40.69 Mtiller Janko je dosegel lani rezultat boljši od slovenskega rekorda, vendar rekord zaradi formalnih zadržkov ne bo priznan. Rezultat Je dosegel brez ostrega treninga, tako da lahko letos pričakujemo še boljše rezultate, če ga ne bo ovirala bolezen. Mtiller Bogdan se je ustalil na rezultatih okoli 44 ni vendar smatram, da bi s pravilnejšim treningom lahko že lani ogrozil svojega brata, kar pa lahko vsekakor pričakujemo letos. Peterka Je sicer dosegel dober rezultat, toda bil je zelo nestalen in Je često metal tudi pod 40 m. Golc Je nazadoval verjetno zaradi tega, ker se Je lani bolj posvetil metu rogle. za več kot 5 m je napredoval Mariborčan Markež, čeprav metu diska ni posvečal posebne pažnje. Velik talent je tudi Jošt, ki je vrgel skoraj 40 m samo z močjo. Kopjaši so nas lani razveselili z mnogimi odličnimi rezultati. Kopitar Jože se je x odličnim rezultatom m novim sloven- skim rekordom že močno približal 60 m. Od vseh slovenskih metalcev kopja je Kopitar tehnično daleč najboljši. Ostali mečejo mnogo bolj na moč. Tretjeplasi-rani Plut iz Črnomlja je gotovo eden največjih talentov, kar se jih je po vojni pojavilo v slovenski atletiki. 2e prvo leto Je dosegel odličen rezultat, na treningu pa je vrgel že celo 58.92 m. Njegov trener Kolarič pravi, da ima fant neverjetno fizično in duševno energijo in pričakuje že letos od njega rezultate od 61 do 63 m. Brez pravega treninga je za več kot 4 m napredoval od L 1951 Lenart, ki bo letos gotovo premagal znamko 55 m. Tudi v Novem mestu (Žagar) in V Mariboru (Dernjač) sta se pojavila dva nadarjena metalca. Kostanjšek in Zajc bi bila že lani mnogo boljša, če bi trenirala redno in pod strokovnim vodstvom. V metu kladiva smo bili lani mnogo slabši kot prejšnje leto. Tudi perspektive v tej disciplini so izredno slabe. Večina tekmovalcev je že starejša. Od vseh bi pravzaprav le Markeža lahko imenovali res metalca kladiva in on je verjetno tudi edini, ki se bo približal 50 m. 4 X 100 M 43.5 Kladivar 45.0 Železničar Ljubljana 45.3 Odred Železničar Maribor 46.3 Svoboda 48.1 Gregorčič Jesenice 48.2 Litija 51.6 Novo mesto 53.0 Branik 4 X 400 M 3:28.1 Kladivar 3:32.6 Odred 3:39.8 Železničar Maribor 3:42.0 Svoboda 3:42.4 Železničar Ljubljana V sprinterski štafeti smo kot kaže le krenili z mrtve točke, saj so lani zlasti štafete vodilnih društev precej napredovale. Ta napredek gre predvsem na račun boljših predaj. Zlasti Kladivar je v tem oziru mnogo napredoval in se sedaj lahko že meri z najboljšimi društvenimi štafetami v državi. Da Odred nikakor ne more priti na zeleno vejo s sprinterji, se povsem jasno vidi zlasti iz vsakoletnega rezultata Odredove štafete 4 X 100 metrov. Ze tri leta zaporedoma dosega Odredova štafeta približno enake čase. Izredno se je popravila štafeta ljubljanskega Železničarja, ki Je bila lani že boljša od Odredove. Tudi Mariborčani so, čeprav s slabšimi sprinterji, že dohiteli štafeto Odreda. Padec kvalitete teka na 400 m je povsem jasno viden iz lanskih rezultatov štafete 4 X 400 m. Vse štafete so nazadovale (razen Kladivarja), nekatere več, ne- so nazadovali katere manj. Zlasti mnogo sta nazadovali štafeti Odreda in ljubljanskega Železničarja. Tudi v tej disciplini nimamo najlepših izgledov za bodočnost, kajti do-ker ne bomo odločno popravili rezultatov v tekih na kratke proge, toliko časa tudi na 400 m in v obeh štafetah ne bomo dosegli vidnega napredka. Po Sloveniji RADENCI: Na ustanovnem občnem zboru tukajšnjega partizanskega društva so sklenili, da bodo predvsem vzgojili nove vodnike, kajti doslej so se v društvu kampanjsko gojile posamezne športne panoge. POSTOJNA: Pretekli teden so na občnem zboru SD Postojna ugotovili, da so bile vse sekcije neaktivne, razen nogometašev in smučarjev. Vzrok nedelavnosti je premajhna disciplina nekaterih članov ,pa tudi pritegnitvi mladine je društvo posvetilo premalo pažnje. Ob zaključku so sklenili ustanoviti samostojen nogometni klub Postojna, dočim se bo članstvo ostalih športnih sekcij vključilo v »Partizana«. ČRNOMELJ: Profesor Marjan Kolarič je te dni s podporo domačih podjetij in Sveta za kulturo in prosveto in ob zbiranju denarnih sredstev pri samih gimnazijcih priredil 10 dnevni smučarski tečaj na Pohorju, katerega se je udeležilo 25 gimnazijcev. Ob zaključku tečaja so priredili celodnevni izlet iz koče na Pesku do Ribniške koče. FRAM: Pod vodstvom smučarskega referenta so nedavno organizirali v Framu »Dan smučanja«, katerega se je udeležilo 45 smučarjev iz partizanskega društva. V teku so nastopili mlajši in starejši pionirji, pionirski podmladek ter mladinci, člani in mladinci pa so nastopili v slalomu. Iržič je dobil žičnico Pretekla nedelja je bila za Tržičane velik dan. Turistično društvo je zgradilo na vesinah pod Kukovnico 200 m dolgo žičnico z 80 m višinske razlike. Otvoritvi je prisostvoval med ostalimi tudi predsednik SZS dr. Dougan in mnogi gostje iz Ljubljane. Na startu se je zbralo 60 tekmovalcev, med njimi znani smučarji Krmelj, Križaj, Polajnar itd. Vožnja nekaterih pionirjev je izredno navdušila gledalce, saj je najboljši pionir vozil le 5 sekund slabše od prvega člana. Pri ml. pionirjih je zmagal Stucij, med star. pionirji Hladnik pred Dovžanom in Nunarjem, pri pionirkah pa Ošab-nikova pred Lukane Jelico in Kodrovo. — Staša Fajdigova, Peršin, Brleč, Galova, Liska, Gantarjeva, Andrejeva itd. — ki je pokazal mnogo elegance in znanja, tako da lahko z zaupanjem zremo v pri-hodnjost. K uspeli prireditvi bi pripomnili le to, naj prireditelj drugič poišče boljše gramofonske plošče, kajti »škripanja« je bilo včasih le preveč. * Evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju V Homarju na Norveškem je bilo pretekli teden evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju. Zaradi slabih vremenskih prilik niso bili doseženi posebno dobri rezultati. Na 500 m je zmagal Finec Salo-nen s 44,4 pred Norvežanom Hodtom 44,8. Na 1500 m je bil najboljši Nizozemec Voort z 2:19,5 pred drugim Nizozemcem Broekmanom 2:20,1. Na obeh dolgih progah je zmagal Broekman in sicer na 5000 m z 9:05,0 pred Avstrijcem Offenber-gerjem in na 10.000 m z 17:13,0 pred Nizozemcem Huiskesom. V skupnem plas-manu je zmagal Nizozemec Broekman z 199.65 točke pred Nizozemcem Voortom 200,69 in Martinsenom (Norveška) 202,7. V Alma Ati so ruske drsalke dosegle dva nova svetovna rekorda. Leningraj-čanka Selihova je dosegla na 1000 m rezultat 1:36,4 (dosedanji rekord Zukova 1:36,6). Na 1500 m pa je Ceguleva z 2:25,5 prav tako izboljšala svetovni rekord za 4 desetinke sekunde. ČSR : Švedska 5:1 in 1:5 V Pragi sta odigrali reprezentanci Ce-hoslovaške in Švedske dve tekmi v hokeju na ledu. V prvi tekmi so bili Cehi mnogo boljši in so zasluženo zmagali s 5:1 (2:0, 2:0 1:1). v povratnem srečanju pa so se Švedi pošteno revanžirali. Bili so ves čas mnogo boljši, tako da je nazadnje vse občinstvo navijalo za goste. Švedi so zmagali z rezultatom 5:1 (1:0, 2:0, 2:1), kakor so jih pred dvema dnevoma odpravili Cehi. V nadaljevanju hokejskega prvenstva Švice so bili doseženi sledeči rezultati: Basel : Ztiricher SC 3:2, Bern Lausanne 2:2, Ztircher SC : Davos 14:4, Young Sprin-ters : Basel 3:1, Arosa : Grasshoppers 6:3. Lestvica: Arosa 20, Young Sprinters 16, Grasshoppers 11, Bern 9, Davos 9. V zadnji tekmi hokejskega prvenstva Italije so »Diavoli Rossoneri« premagali moštvo Milano—Inter 4:3 in s tem dosegli naslov prvaka Italije pred Milanom. Gortino in Auronzo. Kratke mednarodne V mednarodnih avtomobilskih dirkah v Buenos Airesu za veliko nagrado Bueno: Airesa so bili najuspešnejši avtomobili italijanskih znamk. Zmagal je Italijan Farina na Ferrariju, ki je vozil s povprečno brzino 116 km, pred Villoresijem (Ferrari), Hawthornom (Ferrari) in Gon-zalezom (Meserati). V Murronu je bilo tekmovanje za pokal mesta, katerega so se udeležili skoraj vsi najboljši švicarski telovadci. Zmagal je Gunthard z 29,40 pred Thalmannom 29.00, Lucyjem 28.90 in Tschaboldom z 21,80. Nemški tekač Ulzheimer, ki gostuje skupaj s svojim rojakom Lamersom v ZDA, je dosegel na tekmovanju v New Yorku velik uspeh z zmago na 880 y v času 1:52.0. V ostalih disciplinah so bili doseženi sledeči rezultati: GO y Stanfield 6,3; 600 y Whitfield 1:10,9; 1 milja Dwyer 4:08,2; Molineaux 4:08,8; 2 milji Ashen-felter 8:54,6; 60 y ovire Dillard 7.3; višina Wiesner in Hall 204,3. Na nekem drugem tekmovanju v dvorani v Bostonu je bi najuspešnejši Whit-field, ki je z 1:10,2 izenačil svetovni rekord na 600 yardov in premagal MC Ken-leya in Rhodena. Ostali rezultati: 50 y Bragg 5.5, 1000 y Joyca 2:11,9, 1 milja Dwyer 4:09,2, 2 milji Ashenfelter 8:53,0, 45 y ovire Dillard 6,5, višina Wiesner 205.5, Hall in Fritts 201.9, palica Richards 4.57, Laz 4.47. Tekmovanje v krosu v Chartresu se je končalo s presenetljivo zmago Belgijca Hermana, ki je v finišu premagal nosilca dveh srebrnih olimpijskih kolanj Mimo-una. Tehnični rezultati: 1. Herman (Belgija) 29:49, 2. Mimoun (Francija) 29:50, 3. Boak (V. Brit.) 29:59, 4. Dalton (V. Brit.), 5. Charlton (V. Brit.), 6. Lucas (Fran.). Nielsen prvak Skandinavije v tenisu V Kopenhagenu je bilo pred dnevi končano teniško prvenstvo Skandinavije v dvoranah. V posameznih skupinah so zmagali: moški posamezno Nielsen (Danska) : Larsen (ZDA) 6:3, 4:6, 6:4, 6:4; ženske posamezno — Moartimer (Velika Britanija) : Rinkel (Velika Britanija) 4:6 10:8, 6:4; moški pari Nielsen—Ulrich (Danska) : Larsen—Bergelin (ZDA—Švedska) 8:10, 6:3, 6:3, 8:6; ženski pari — Mortimer —Rinkel (Velika Britanija) : Nielsen—San-den (Norveška—Švedska) 6:4, 6:4. V devetnajstem srečanju je Jack Kramer premagal Franka Sedgmana s 6:4 in 6:2, tako da vodi sedaj Sedgman z 11:8. Segura pa je zopet premagal MC Gregorja in vodi sedaj že z 17:2. Košarkarsko prvenstvo Italije V 13. kolu košarkarskega prvenstva Italije so bili doseženi naslednji rezultati: Napoli : Gira 54:75, Triestina : Varese 57 : 59, Goriziana : Roma 39:34, Beneili : Bor-letti 34:49, Gallarate : Itala 41:62, Virtus : Reyer 56:36. Lestvica: Borletti 26, Gira 17, Itala 17, Virtus 16. Po 13. kolu so dosegli v košarkarskem prvenstvu Italije največ košev: Roma-nutti (Borletti) 258 Stefanini (Borletti) 240, Germain (Gira) 219, MC Key (Napoli) 216, Rapini (Virtus) 205. Španija : Švica 86:72 V Leridi (Katalonija) je košarkarska reprezentanca Španije po boljši igri premagala reprezentanco Švice z 86:72 (40:37). Nemčija : Avstrija 15:3 v boksu V Munchenu je amaterska boksarska reprezentanca Nemčije premagala reprezentanco Avstrije s 15:3. Avstrijci so bili mnogo slabši, saj je zmagal le Schalek v polvelter kategoriji, Potešil pa je v lahki kategoriji boksal neodločeno. Angleški boksar Peter Keenan je premagal v Londonu s tehničnim k. o. Wili-amsa in tako obranil naslov britanskega prvaka petelinje kategorije. Keenan se bo srečal 24. aprila s Francozom Sandey-ronom v borbi za naslov evropskega prvaka v tej kategoriji. Drobne vesti Pretekli teden je dosegel Italijan Verga na svojem dirkalnem čolnu nov svetovni rekord za kategorijo čolnov do 800 kg z 202.47 km na uro. Vergov čoln je bil opremljen z motorjem znamke Alfa Romeo, ki razvija 300 KS. Prebivalci Ziiricha so z ljudskim glasovanjem odklonili kredit 9,000.000 frankov s katerim naj bi zgradili nov reprezentativen stadion, na katerem bi bilo leto 1954 atletsko prvenstvo Evrope in finalne tekme svetovnega nogometnega prvenstva. ^erjetno bosta zato ti dve veliki športni prireditvi premeščeni v kako drugo mesto. V Amsterdamu je mestna reprezentanca Berna premagala v rokometu v dvorani reprezentanco Amsterdama s 7:4 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju V Davosu bo ta teden svetovno prvenstvo v umetnem drsanju, na katerem bodo nastopili vsi najboljši evropski in ameriški drsalci in drsalke. Tekmovanje bo zanimivo posebno zaradi tega, ker sta oba zadnja svetovna prvaka Američan Dick Button in Francozinja Jacqueline du Bief prestopila med profesionalce. Poleg nove evropske prvakinje Angležinje Walde Osborn bo nastopila še cela vrsta najboljših angleških tekmovalcev in tekmovalk. Francozi največ upajo v uspeh svojega 13-Ietnega Allaina Gilettija, do-čim bo novi evropski prvak Italijan Car-lo Fassi imel zelo težko borbo z odličnimi Američani, ki so na svetovno prvenstvo poslali drugo in tretje plasiranega na lanskem svetovnem prvenstvu Jen-kinsa in Grogana. Ameriško moštvo bo obenem eno najštevilnejših na prvenstvu, ker bo nastopilo s 14 tekmovalci. Nemci sq na prvenstvo poslali 9 svojih zastopnikov in sicer Steina in Loichin-gerja ter drugoplasirano tekmovalko na evropskem prvenstvu Gundi Busch, nadalje Helgo Dudzinski in Rosi Pettinger, v parih pa bosta tekmovali dvojici Helga Kriiger—Peter Voss in Evi Neeh—Karl Probst. Prvensto se je začelo danes s tekmovanjem v parih. Naslov svetovnega prvaka je osvojil angleški par Jenifer— John Miks. 16-Iefni Francoz 1:11.0 na 100 m hrbtno V Troyesu je talentirani 16- letni francoski plavalec Georgea Coignot na tekmovanju preplaval 100 m hrbtno v 1:11.0. Njegov trener, bivši francoski plavalec Lucien Zins upa, da bo Coignot še letos dosegel velik napredek. To ni noben cirkuški akrobat, temveč lanski olimpijski zmagovalec v prosti vaji, mladi Šved Karl Tiiore-sen. Če mislite, da je držati takšno stojo lahka stvar, jo lahko poskusite doma, potem pa nam Sporočite, kako se vam je poskus obnesel (za event. poškodbe in razbito pohištvo uredništvo ne prevzame nobenega jamstva — op. ur.) Ameriški boksarski sodnik Ruby Goldsfem V boksu poznamo na tisoče dobrih sodnikov. Prav malo pa je takšnih, ki so v najbolj odločilnih trenutkih sposobni trezno in pravilno misliti. Kdor tu odpove, lahko povzroči največje nerede in škandale, ki so tako pogosti v zgodovini boksarskega športa. Eden tistih redkih sodnikov brez pogreške je Ruby Goldstein. Čeprav vodi že od 1. 1945 vsa pomembnejša boksarska srečanja v ZDA, ni imel doslej v vsej svoji sodniški praksi niti enega škandala. »Stop!«, je zavpil mož z belo srajco in črnim metuljčkom v hrumenje tisočglave množice, ko je močno potolčenemu prvaku srednje kategorije, Randolphu Tur-pinu, pomagal iz vrvi in ga podprl, da se je zavlekel v svoj kot. Tisti »stop« je izrekel Goldstein 12. septembra 1951 v newyorškem stadionu Polo-Grounds in Robinson je spet postal svetovni prvak. Le pičlih 10 sekund je manjkalo do odrešilnega odmora po desetem kolu. Z mastnim tiskom in z naslovi preko šest stolpcev se je angleški tisk spravil nad Goldsteina, češ da je namerno prekinil borbo, samo da je zmagal njegov rojak Robinson. 44-letni sodnik pa je na te očitke samo zmignil z rameni in mirno odvrnil: »Jaz sem samo preprečil Tur-pinovo katastrofo.« Ko je za te besede izvedel sekretar angleške boksarske zveze, Teddy Waltham, je vzkliknil: »Zares, Ruby je našel edino možno odločitev. Vesel bi bil, če bi Imeli vsi sodniki toliko poguma.« Ta pohvala pa je samo drobec tistih priznanj, ki jih je do danes prejel Goldstein. Danes je Ruby Goldstein ameriški "boksarski sodnik številka 1. Ce za kakšno važno srečanje ni odrejen Goldstein, se takoj v uredništvih newyorških časopi- sov kopiči na milijone protestnih pisem: ameriški pristaši boksa dobro vedo, da Goldstein tako temeljito pozna boks kot nihče drugi. »V ringu ne poznam nobene naklonjenosti! Tudi če bi boksal moj brat, bi ostal nepristranski«, je dejal Ruby pred študenti vvashingtonske univerze. V prvem srečanju med Joe Louisom in Wal-cottom je od treh sodnikov edini Goldstein prisodil zmago po točkah Walcottu, toda njegovo sodbo sta pobila ostala sodnika. Ta ugotovitev je tem bolj zanimiva, ker sta bila Louis in Goldstein med vojno več let skupaj, celo na fronti, in sta sklenila najboljše prijateljstvo. Se dve leti po tem srečanju pa je bil Louis tako divji na Goldsteina, da ga je pri srečanju z Marcianom odklonil za sodnika. Čeprav sodi Goldstein že od 1. 1945, je bilo poznano njegovo ime že mnogo po-preje. Pred in po letu 1930 je bil eden najboljših boksarjev lahke kategorije v ZDA. Danes je zaposlen kot zastopnik neke velike ameriške tovarne likerjev. Denar, ki ga dobi kot »tretji mož v ringu«, mu dostikrat zadošča komaj za potne stroške. Leta 1951 je za vse borbe V Jamesu v državi Iowa je nova »zvezda« ameriškega plavanja, mladi Jim MC Kovitt, preplaval 220 y prosto v času 2:06.2, karn je nov ameriški rekord v bazenu 20 y. V Sydneyu je dosegla avstralska plavalka Daviss v plavanju na 440 y prosto dober rezultat 5:29.5. Nogometna prvenstva evropskih držav ANGLIJA — 28. kolo: Arsenal : Totten-ham 4:0, Blackpool : WoIverhampton 2:0, Cardiff City : Preston 0:2, Chelsea : Sunder-land 3:2, Derby : Charlton 1:1, Manchester Utd : Aston Villa 3:1, Middlesbrough : Liver: pool 2-3, Newcastle United : Stoke Citv 1:2, Portsmouth : Bolton Wand 3:le Sheffield Wed. : Burnley 2:4, West Bromvich Albiou : Manchester City 2:1. — Lestvica: West Bromvich Albion 35, Burnley 34, Arsenal, Preston, Sunderland 33, Wolvcrhampton 32, Blackpool 31, Charlton, Manchester Utd 30, Totten-ham 29 točk itd. IT ALI JA — 20. kolo: Internazionale : Torino 1:3 (1:0), Juventus : Atalanta 1:1 (0:1), Novara : Fiorentina 1:1 (0:0). Palermo : Como 2:0 (0:0), Pro Patria : Lazio 1:0 (0:0), Roma : Bologna 2:1 (1:1), Sampdoria : Trie- stina 3:1 (3:1), Spal : Milan 1:1 (1:0), Udi-nese : Napoli 1:1 (1:1). — Lestvica: Inter 34, Milan, Juventus 26 točk itd. TURNIR ZA POKAL MONTEVIDEO V nadaljevanju nogometnega turnirja za pokal Montevideo so bili med tednom doseženi naslednji rezultati: Botafogo : Hayes 4:0, Penarol : Fluminense 2:0 (1:0, Dinamo : Colo—Colo 1:0 (1:0), National : Vienna 3:1 (1:1), Colo—Colo : Hayes 2:0 (1:0), Botafogo : Fluminense 2:1 (2:1), National : Penarol 2:1 ((1:0), Fluminense : Colo—Colo 3:0 (2:0), Penarol : Dinamo 2:1 (1:0). Odločilna tekma za prvo mesto je bila sinoči med Nacionalom in Bota-fogom, vendar rezultata do zaključka do zaključka nismo prejeli. Na sporedu so še tekme Fluminense : Dinamo, Penarol : Vienna, Botafogo : Colo—Colo, National : Fluminense, Vienna : Hayes in prekinjena tekma Botafogo : Penarol, ni upoštevana v trenutni lestvici. Nacior.al 5 5 0 e 14:5 10 Botafogo 4 4 0 0 11:3 8 Penarol 5 4 0 i 12:6 8 Fluminense 5 2 1 2 7:6 5 Vienna 5 2 1 2 8:10 5 Dinamo 6 1 1 4 6:10 3 Colo—Colo 6 1 e 5 9:18 2 Hayes 6 0 i 5 4:13 1 Nova »zvezda« ameriškega plavalnega športa Naročale se na „P0LET" Teniško prvenstvo Francije Na stadionu Coubertin v Parizu se je že pričelo letošnje teniško prvenstvo Francije v dvorani, na katerem so se tudi letos zbrali najboljši evropski igralci. Na prvenstvu sodelujejo poleg lanskega prvaka Francije Danca Nielsena in njegovih rojakov, še najboljši Švedi, Angleži, Francozi, nekateri Nemci, Poljak Skonecki ter Američana Larsen in Patty, pričakujejo pa tudi nekatere Italijane. Prvenstvo se je začelo z izločilnimi bor-bmai francoskih igralcev vseh Kategorij, med katerimi se bodo samo najboljši plasirali v finalna tekmovanja. V t^m delu prvenstva je bila eno najvetjih presenečenj zmaga Grandetta nad mladim 16-letnim Grindom, ki je največji up Francozov in sicer 10:8, 6:2, t:2. Bli š?s3@i v športu res Ali črnci belce telesno prekašajo? Ali je morda takšen zakon narave, da je črnec kot športnik v boksarskem ringu močnejši in na atletski stezi hitrejši? To je danes splošno razširjeno mnenje, ki ga zlasti potrjujejo sijajni uspehi in zmage črncev na zadnjih olimpijskih igrah. Pred 40 leti je bil ošabni Jack Johnson nepremagljivi svetovni boksarski prvak. Takrat je »beli svet« hrepenel po »ostri britvi«, ki bi lahko odsekala črnega prvaka. Celo slavnega pisatelja Jacka Londona, ki sicer ni poznal najmanjših rasističnih predsodkov, je zapeljala splošna histerija med pristaši boksa do izjave, »da je treba belega človeka rešiti«. Ista histerična upanja so postala glasna, ko se je Marciano povzpel v ring za borbo z Walcottom. Milijoni pristašev boksa so v omami zmage pozabili na pravo vrednost te precej* zmerne borbe in so le triumfirali ob dejstvu, da je po 14-Ietni absolutni premoči črnca prišel naslov svetovnega prvaka težke kategorije spet v roke belca. Nič ni čudnega torej, da se med ljudmi, ki se zanimajo za šport le mimogrede, vedno znova pojavlja gornje vprašanje. Mnenje, da črnec v športu že a prior! nadkriljuje belokožca, pa ne sloni samo na praznovernosti, histeričnem fanatizmu, rasistični zaverovanosti ali kakršnihkoli drugih predsodkih: pomislimo samo nekoliko na dolgo vrsto slavnih boksarjev od Sama Langforda do Joe Louisa, Robinsona, Moora, Armstronga in Walcotta, ki more pri 39 letih še vedno vzdržati polnih 12 rund napornega boja s pestmi. Nič manj ni dolga vrsta med atleti, kjer lahko zasledimo znana imena Tolan, Ovvens, Metcalf, Mc Baily in slavne tekače z Jamaike. Pred kratkim je znan športni zdravnik prikazal tako imenovano premoč črn-cev-športnikov nad belci kot navaden manjvrednostni kompleks, ki ga premagani beiokožci skrbno negujejo in propagirajo. V resnici med obema rasama ni posebnih anatomskih razlik. Ista doza treninga mora i pri belcu i pri črncu se ni še nikoli zmolil dobil vsega 1500 dolarjev. Največ je prejel za sojenje srečanja Robinson : Turpin, in sicer 200 dolarjev. Goldstein se namenoma izogiba vsem boksarjem, trenerjem, prirediteljem in menagerjem. Pravi o njih tole: »Poznajo le eno temo: boks! In vedno me skušajo zavleči v ta ali oni tabor.« Pri srečanju za naslov svetovnega prvaka v srednji kategoriji med Tonyjem Zalejem in Rockyjem Grazianom 1. 1946 je bil Zale v p^ptem kolu — kot pravimo — močno »načet«. Goldstein je stopil v Zalejev kot, pogledal boksarju v oči — in dal znamenje, da se borba lahko nadaljuje. V naslednjem kolu je Graziano padel k. o. »Poznal sem Zaleju na očeh, da je sicer »načet«, toda še vedno zadosti svež, da se lahko bori dalje«, je odvrnil Goldstein na številne očitke. In res, še nikoli ni pustil ta izvrstni sodnik nobenega boksarja v ringu eno samo sekundo predolgo. Enkrat pa je odpovedal tudi Goldstein: bilo je to v srečanju med Robinsonom in Maximom. V tropski vročini pri 40° C se je po desetem kolu Ruby od napora onesvestil; zamenjati ga je moral rezervni sodnik. Drugi najboljši boksarski sodnik v ZDA je Mark Conn. Svojim prijateljem vedno pripoveduje: »Ce mi le dopušča čas, si ogledam borbe, ki jih sodi Ruby. Vedno se od njega naučim kaj novega.« Potemtakem ni nič čudnega, če so ameriški športni novinarji proglasili Rubyja Goldsteina za »sodnika stoletja«. dati iste rezultate, vsaj teoretično. Dostikrat se tudi govori, da utripa črncem srce počasneje kot belcem, in tudi, da je nižji krvni pritisk, ki ga imajo baje črnci, boljši kot višji. Tudi ta očitek še ni nobeno pojasnilo, kajti primerjava sposobnosti športnikov z normalnim pulzom nam ne pokaže skoraj nobenih razlik. Tudi ne drži, da bi imeli črnci močnejše mišičevje kot belci, boljši občutek koordinacije ali finejši dihalni aparat. Pač pa je zdravnik H. poudaril vlogo, ki jo morajo igrati določena psihološka opazovanja. Črnec se je pravzaprav šele pred kratkim izkopal iz zelo primitivnega življenja: prvobitna borba za obstanek v džungli je neprestana bitka na življenje in smrt in zahteva zelo budnega človeka, če se hoče obdržati na površju. Belokožec pa živi že dolga stoletja v bolj ali manj prefinjeni civilizaciji. Ta ga je naredila zelo verjetno manj odpornega kot črnca, ki potrebuje v džungli vsalc hip vse sile, da ne podleže. Verjetno je torej antropološki občutek manjvrednosti tisto, kar sili črnca, da prekosi samega sebe in pokaže svetu, da se more tudi on uveljaviti poleg belca. Socialni boj, ki ga vodi ameriški črnec za priznanje enakopravnosti, podčrtava absolutno potrebo biti pripravljen s skrajnimi konci živčnih vlaken v slehernem trenutku na vse možnosti. Takšna psihološka situacija, tako — lahko bi rekli trajno stanje napete pripravljeno-sti — lahko proizvaja močnejšo in občutljivejšo sposobnost reagiranja, kot je danes splošno lastna belokožcem. Seveda pa je tudi v tej domnevi dosti teorije. Končno so vendar tudi Nurmi, Zatopek, Haeg, Davis, Steers, Warmer-dam in Fuchs dosegli uspehe, ki so prav tako fantastični kot oni črncev. V tem boju raznih mnenj dostikrat pozabljamo na uspehe, ki jih je dosegel tudi človek rumene polti, odkar je civilizacija zajela Daljni vzhod. Iskanje točnega pojasnila je slabo torej zato, ker sploh ni kakšne izrazite fizične premoči ene rase nad drugo.. V športu pač triumfira vedno najboljši, ne glede na to, kakšne barve je njegova koža. m . (5ILE7TI S»©3i češeš igrale is © i sa a s 1 © w Na prstih obeh rok bi lahko preštel francoska drsališča in ne bo treba več mnogo dodati, da dobiš še drsalce. Vendar pa si lahko Francija šteje v čast, da je imela olimpijske in svetovne prvake z dvojico Bru-net-Joly in nato še svetovno prvakinjo Jacgueline du Bief. Tudi pred nekaj dnevi, ko je bilo o Dortmundu evropsko prvenstvo v drsanju, je imela Francija o kategoriji moških mnogo izgledoo za osvojitev najboljšega mesta. Nadarjeni deček, ki se rad na oso moč zabava s tem, da tekmuje pred strogimi sodniki, kateri poklekajo nad sledmi njegovih drsalk — Alain Gi-letti — je bil senzacija zadnjega evropskega šampionata o Dortmundu. Via trinajstletni otrok bo nekega dne osvojil prvenstvo svetal< Tako so govorili osi navzoči strokovnjaki. Če se bo napoved uresničila, bo pripravila G. Gilettiju, očetu prvaka, veliko veselje. Sinko pa iz vsega tega brije norce in bi imel namesto obljube naslova svetovnega prvaka rajši darilo, ki bi mu ga seveda morali takoj pokloniti, n. pr. kakšen prav lep nožiček ali pa električni vlak najnovejšega modela. Ta mali čudežni deček je namreč še vedno nepokvarjen otrok, preprost in ° V* prostem drsanju je bil Alain daleč najboljši Evropejec. Njegov napredek o zadnjem letu dela čast njegovi učiteljici Jacquelini Mintz-Vaudecrane. Zmagovalec Fassi je o prejšnji sezoni še močno nadkriljeoal Gilettija, letos pa je mladi fantič iz Francije precej znižal razliko v obveznih likih in še bolj prekosil svojega tekmeca o prostem drsanju. Končna ocena je zaenkrat Italijanu še vedno prinesla zmago; vendar pa se je Karlo Fassi zelo bal tega nasprotnika, ki mu je segal komaj do ramen. »Na vsak način moram zmagati, kajti naslednje leto bo to dvakrat prepozno/« je izjavil Fassi pred tekmovanjem o Dortmundu. Po vseh teh izjavah bi se dalo razumeti, da CarloFassi namerava posnemati čudovitega in nepremagljivega Američana Dicka Buttona in bivšega prvaka Evrope Avstrijca Hellmuth Seibta, ki sta prestopila med profesionalce, kajti skoraj vsi prvaki v umetnem drsanju prejmejo kot profesionalci kot odškodnino za dolgotrajno vadbo lepe nagrade. Na srečo ga Alain Giletti še nima takšnih ambicij. Nastopi v športni palači so mu d izredno veselje. In to njegovo veselje bi bilo še večje, če bi ga funkcionarji presenetili s kakšno prav lepo igračko. rn»m iiifiwr MoKimL :<•■ < ■ • ‘ - is.rr^nz ..A- • ur*«'.J.;:i SiBELUl H lisi Bil : O C o av E. rr .... Intervju našega dopisnika z novim nogometnim trenerjem mariborskega Branika SE® Slovenski strelci že daZj časa žioo občutijo, da sedanja struktura njihove organizacije ni dovolj sproščena. Vr-e-malo je neposrednih stikov med Strelsko zvezo Slovenije in družinami. Slednje so bile doslej vezane na okrajne strelske odbore in tako le posredno na SZS. OSO so o začetku nekaj časa dobro delali, vendar se je stanje kmalu tako poslabšalo, da danes lahko rečemo, da sploh ne delujejo. Dogaja sc redno, da SZS sploh ne dobiva od Okrajnih odborov poročil o stanju na terenu, nekateri od njih ne odgovarjajo niti na dopise in urgence SZS, v mnogih primerih pa so bile tudi dobre strelske družine celo ovirane od OSO, ker so bile vezane edinole nanje. Če je torej Okrajni strelski odbor v svojem delu zamrl, je zamrlo tudi delo vseh družin na njegovem območju. Takih primerov pa je bilo, žal, veliko. Seveda je tudi nekaj družin, ki so si poiskale oporo neposredno pri SZS. K sreči je izvršni odbor SZS na vse to hitro reagiral in že v smislu navodil pisma CK ZKJ sklenil strelstvo organizacijsko utrditi. Lanska skupščina SZS je sprejela sklep o ukinitvi nedelavnih odborov, izvršitev tega pa se je zavlekla, ker reorgaaizcija zahteva ogromno delo. SZS pa noče ponavljati napak iz prejšnjih let in reorganizacija prednje počasneje; to pa tembolj zato, doslej verjetno še nobena športna organizacija v Sloveniji ni tako temeljito in natančno urejala svojih vrst. Inštruktorji Strelske zveze Slovenije že obiskujejo teren in istočasno dajejo potrebna strokovna navodila. Na ta način so dobili točno sliko stanja v družinah na Primor- ker skem in po Gorenjskem. Na teh dveh področjih se je delna reorganizacija že izvršila in bo tudi v kratkem opravljena. Sedaj bodo inštruktorji obiskali še družine na štajerskem in drugod ter izvrševali reorganizacijo neposredno na terenu. To je tudi najboljši način, brez papirnatih birokratskih ukrepov. In kako bo izglodalo strelstvo po reorganizaciji? Celotno težišče dela se bo preneslo neposredno na strelske družine. Da ne bi prišlo do razdrobljenosti in da bi se orožje, strelišča in ves ostali material koristneje uporabljal, je izvršni odbor SZS mnenja^ naj bi obstajala v vsaki občini le ena strelska družina, zato pa ta organizacijsko močnejša. Take družine bi bile neposredno povezane s SZS, od koder bi dobivale vso pomoč, istočasno pa ne bi nastajali problemi glede in-stmktorskega in sodniškega kadra. Jasno je, da vodi Izvršni odbor Strelske zveze Slovenije pri tem glavna skrb, da je treba vse aktivno članstvo obdržati med seboj trdno povezano in mu dati možnost pravilnejše ureditve strelske organizacije. Okrajnih strelskih odborov torej ne bo več, pač na bo Strelska zveza Slovenije v večjih krajih z dobrimi prometnimi zvezami za en ali za več okrajev skupaj namestila skladiščnike, pri katerih bodo strelske družine dobivale potrebno mu ničijo in orožje. Mestni strelski odbori pa bodo ostali še nadalje, ker je v mestih na majhnem območju zbranih veliko družin in je torej delo z njimi lažje, razen tega pa je praksa pokazala, da so M SO delali dobro. Strelska zveza Slovenije si prizadeva izpeljati to reorganizacijo že do pomladi, da bodo tako vse strelske družine lahko stopile v novo tekmovalno sezono z utrjenimi organizacijskimi osnovami. P « /• .SLOVENCI SO PREMALO BORBEN pravi trener Branika tov. Dragičevič Stadion v Ljudskem vrtu je zadnje dni nenavadno zaživel; ne samo na trening-igrišču nogometašev, živahno je tudi okoli njega. Poleg običajnih »uradnih« ljudi nogometnega kluba Branik je tudi precej radovednežev, ki jih na treningih navadno ni videti. Jesenski uspeh Branika je zelo dvignil zanimanje za nogomet v Mariboru, kar je bilo možno razbrati že iz rekordnih obiskov tekem. Precej velik dogodek je bila v zadnjem času pridobitev novega trenerja, ki ne stoji pred ravno lahko nalogo. Pristaši Branika pričakujejo od njega, da bo to moštvo tehnično še bolj dvignil in mu dal tisti polet in sigurnost, še manjkal. Kdor bo v bližnjih dneh obiskal trening nogometašev Branika, bo pri vstopu na stadion verjetno zagledal tam nekje v razdalji 16 m od vrat skupino v trenerke oblečenih ljudi, sredi med njimi pa živahno gestiliu-Mrajočega srednjevelikega človeka, ki ga okoli stoječi pazljivo poslušajo. Hitro bo vsak uganil, da je to novi trener Dragičevič, kajti ostale - Gajška, Plaznika, Gabrijana, Petka, Vitka in druge - itak vsak pozna. Tam, kjer bi bila poleti bela točka, označujoča strah vsakega vratarja, pa bo prav gotovo ležala žoga in čakala na zaključek navodil in pojasnil tov. Dra-gičeviča, kar pomeni začetek streljanja na vrata Filipančiča. Novi Ali naj Maribor izgubi strelišče? Strelci Maribora bodo v kratkem začeli s skoraj že tradicionalnim prvenstvom v streljanju z malokalibrsko puško. Na tem tekmovanju se zbere vse, kar zna količkaj dobro streljati. Letos sicer ne bo sodeloval državni rekorder, mladinec Karl Mlinarič, M služi kadrovski rok, zato se bo pa v množici drugih morda našel kakšen njegov dostojen naslednik. stni strelski odbor se sicer zelo trudi, da bi dobil potrebna sredstva in izboljšal strelišče, ki med drugim nima niti najpotrebnejših higienskih Za letošnje prvenstvo se bo borilo 28 strelskih družin v dveh skupinah. V prvi skupini nastopajo boljša, v drugi pa kvalitetno slabša moštva. Lani je tekmovalo v vsaki skupini "naprav, kot so tekoča stranišča in po 10 ekip, letos pa bodo v prvi skupini nastopile lahko vse tiste, ki bodo na predtekmovanjih dosegle povprečne rezultate ekip, ki so lani nastopale v prvi skupini. Ekipe so sestavljene iz 5 tekmovalcev, ki tekmujejo v vseh treh stavih, vsak strelec pa odda skupaj 30 strelov. Naslov najboljše ekipe na tem tekmovanju bo branila strelska družina »Hercu Daki« iz Tovarne volnenih in vigo-gne izdelkov, ki je lani osvojila prvo mesto. Strelcev dosti, pušk malo ... Pri tako aktivnem delu mariborskih strelcev se sliši skoraj neverjetno, da jim primanjkuje pušk. Dejansko pa imajo le štiri družine vojaške puške. Največ družin deluje v okviru podjetij in ustanov, predvsem Pa v tovarnah. Iz tega se vidi, da je strelski šport v največji meri razvit med delavci in delavsko mladino. Podjetja svoje strelske družine tudi kolikor se da podpirajo, medtem ko so terenske družine v Mariboru v zelo slabem gmotnem položaju. Me- SD Minot zmgovalec četveroboja Ljubljana, 8. febr. V št. Vidu nad Ljubljano je bil danes v okviru tekmovanja za »Poletov pokal« strelski turnir, ki ga je organiziral SD Stane Rozman, udeležilo pa sc ga je 5 moštev iz 4 ljubljanskih družin. Zmagala je ekipa SD Minot 1 s 624 krogi, pred SD Viktor Avbelj 588. 3. S. Minot II 570, 4. SD St. Rozman 531, 5. SD Pirniče 397. Med posameznik je bil najboljši Kragelj (SD Minot) s 131 krogi. S. V. Dve zmagi SD Viktor Avbelj Strelska družina Viktor Avbelj je imela ta teden dva nastopa. V torek proti SD Ar-del, nad katero je zmagala z rezultatom 829:739, v petek pa z SD Miličnik, kjer so strelci SD V. Avbelj dosegli zmago 709:692 rogov. Najbolji strelec v obeh tekmovanjih je bil Šumak (SD Viktor Avbelj). Kratke iz strelstva Ljubljanska strelska družina »Oskar ovačič« je v celoti sprejela tekmovanje »roleta«. Posebno skrb bodo posvetili vzgoji pionirjev in razvoju strelstva med namesto nekaterih nedelavnih odbornikov pa so vključili v odbor nekaj novih članov, da bodo čimbolj razgibali strelstvo na terenu Prule. v veliko pomoč jim je naklonjenost vodstva osnovne šole, kjer imajo redne vaje. V internem tekmovanju SD Ardel je druga ekipa premagala prvo moštvo z rezultatom 419 : 389. Najboljši je bil Košuti č z 92 krogi. Na dobro organiziranem dvoboju v Streljanju z zračno puško so zmagali železničarski strelci nad člani Ardela s 1113 : 988 krogi. Tudi strelska družina postaje Zalog ie je v. zadnjem času precej razživela. V dvoboju s SD »Peter Romavhc je podlegla z rezultatom 1104:1118, nato pa beležila po vrsti tri zmage: proti SD Tobačna tovarna z rezultatom 1133:958, proti SD Ekspoziture kontrole dohodkov Direkcije železnic z rezultatom 1183.952 in v dvoboju s SD »Frane Leskošek« (Saturnus) z 9:3:969 krogov. Najboljši je bil Petrovčič (SD Zalog), ki je osvojil dvakrat prvo (133 m 134 krogov) in enkrat drugo mesto s 124 krogi. JV. A. podobno. Seveda MSO niti nima zadostnih finančnih sredstev za to, da bi lahko plačeval osebo za najnujnejša administrativna dela, ki ga zaradi velikega števila družin ni ravno malo. Zato so prosili za pomoč tudi Zvezo borcev, kjer pa niso naleteli na razumevanje, kot je bil to primer v Ljubljani. Kaj res strelišče v Stražunskem gozdu moti okoliške prebivalce? Dobro se še spominjamo izjav državnih strelskih reprezentantov ob priliki lanskega treninga na strelišču v Stražunskem gozdu pred odhodom na svetovno prvenstvo in olimpijsko prvenstvo. Prav vsi so ugotavljali, da je to strelišče zaradi ugodne lege, zaradi bližine mesta in miru med najboljšimi, če ne celo najboljše v Jugoslaviji, in da bi ga bilo zaradi tega treba nujno modernizirati. Nasprotnega mnenja pa je prebivalstvo v bližini strelišča, ki se na pokanje nikakor ne more ali pa noče privaditi, čeprav strelišče konec koncev le ni tako blizu bivališč. Zato so predlagali, naj bi se strelišče premestilo drugam. Predlog je menda pri MLO naletel vsaj na delen pristanek. Strelci bi se s tem seveda le težko sprijaznili, ker ni mogoče nikjer dobiti potrebnih ogromnih sredstev za gradnjo novega strelišča, saj ne morejo dobiti finančne pomoči niti za najnujnejše izpopolnitve sedanjega strelišča. Pri odločanju o tem vprašanju bi bilo treba vsekakor upoštevati, da bi bil strelski šport — ki je v Mariboru zelo razvit in je bil lani celo najboljši v Sloveniji — s takim ukrepom občutno prizadet in bi bil s tem tudi onemogočen nadaljnji razvoj. Prav je, da se upoštevajo tudi želje prebivalcev, toda potem takem bi se morali pritoževati tudi prebivalci drugih mest, ki imajo strelišče še dosti bližje svojih hiš kot je to primer v Mariboru. To vprašanje je seveda izrednega pomena in ga je zato treba reševati z veliko previdnostjo, da ne bo ta-korekoč z enim posegom propadlo vse to, kar je bilo v teku dolgih let z velikim trudom ustvarjenega. V. Z. Prvi odmevi tekmovanja za »Poletov pokal« Strelska družina Kovinar iz Štor, ki se Je tudi vključila v tekmovanje za »Poletov« pokal je že pridobila v svoje vrste 17 novih članov, mladincev Iz Železarne. Izvedli so tri strelske vaje in pripravili predavanje o ravnanju z orožjem In o načinu streljanja. Uredili so si knjige za evidenco razen tega pa tudi novo skladišče orožja in municije na postaji LM. V Tržiča 13 naročnikov Tudi pri zbiranju naročni-za »Polet« so nekatere družine pokazale takoj v začetku precejšnjo razgibanost. Doslej je naša uprava prejela naslednja naročila: DS »Štele Anton - Kostja« Tržič 13 naročnikov — SD MINOT Ljubljana 12 naročnikov — ASD Ljubljana 6 naročnikov. Razen tega prihajajo v upravo tudi mnogi posamezniki, ki se na pobudo svojih strelskih družin naročajo na lisi Izvedeli pa smo tudi, da imajo nekatere družine zbranih še več novih naročnikov, vendar še niso poslale njihovih imen, ker jih zbirajo še naprej in se menda nameravajo izkazati s kakšnimi »presenetljivimi« številkami. Vsa večja števila novih naročnikov bomo tudi v bodoče objavljali Torej, kdo bo posekal Tržičane? Namizni fems se širi v sindikatih Pred dnevi je sindikalna podružnica »Gradisa« izvedla velik namizno-teniški turnir sindikalnih moštev. Udeležba 8 moštev, lepe, precej kvalitetne igre ter precejšnje zanimanje gledalcev kažejo, da je namizni tenis v sindikalnih podružnicah zelo priljubljen. Vrsta »bivših« mojstrov bele žogice, katere so sestavljali Gabrovšek, Subert, Žgajnar, Dular In Božič je še zmeraj imela glavno besedo, čeprav so jim bili mladi Giadisov-ci- posebno Škerjanc, tesno za petami. Prvi finalist je postala Narodna banka I, ki je premagala Gradis II z rezultatom 5:1, Narodno banko n s 5:0, drugi pa Gradis I, ki je slavil zmago nad Litostrojem ii 5:o po težki in razburljivi borki ,tuci' nad Litostrojem I z rezultatom d:0. Večja izkušenost in solidno znanje sta prinesli Narodni banki I v finalnem srečanju z Gradisom I sigurno zmago 5:3 Rezultati: 1. Narodna banka I (Gabrovšek, Dular, Božič), 2. Gradis I (Škerjanc, Kunst, Filipan), 3. Narodna banka II (Glušič, Merlak, Stritih, Bricelj), 4. Litostroj I (Subert, Dekleva, Rakon). Sledijo Litostroj II, Gradis II, Tehnika, Slovenija-Vino. Prvo gostovanje Avstrijcev v Mariboru Maribor, 8. febr. Močna ekipa namiznoteniških igralcev iz G ra za, od katerih sta se posebno odlikovala drugoplastrani na drž. prvenstvu, Walter, in prvak Štajerske Wed-gradher, je v soboto in v nedeljo premagala domače zastopstvo. Prvi dan so gostje kot »Union« — G raz premagali Železničarja z 10:0, drugi dan pa kot reprezentanca G raza reprezentanco Maribora z 18:0. V moštvu domačinov je bil prav dober Štern, za vse pa je karakteristično, da so bili za tekmovanje premalo pripravljeni — manjka jim pa tudi tekmo3ralne rutine. Mnenja smo, da je napačno stopiti v mednarodno areno slabo pripravljen. Tako visoki porazi, čeprav proti močnim nasprotnikom, niso primerna propaganda za domače tekmovalce in naj v bodoče raje odpadejo. E. B. SLAVI J A—GRAFIT AR 8 : 2 V sredo zvečer je bil revanžni dvoboj med Slavijo in Grafičarjem, ki mu je kljub lanskim uspehom trener posveča namreč posebno pozornost streljanju, ker si brez tega znanja ne moremo predstavljati dobrega nogometaša. To nujnost pa podpre tudi sam s svojimi preciznimi streli, za katerimi se Filipančič često niti ne požene, ker leti žoga praviloma tik poleg leve vratnice in jo je skoraj nemogoče ujeti. Prav pri teh strelih se da tudi takoj opaziti, kako pomanjkljivo je še znanje naših nogometašev, ker pravzaprav le malokdo ve, kako je treba žogo »zagrabiti«, da bo letela tja, kamor je namenjena. To seveda ni edini trening, ker medtem druge skupine vadijo podajanje, preigravanje in ostale elemente nogometa. Trenerja vidiš zdaj tu, zdaj tam, kako pojasnjuje in sam kaže, kaj in kako je pravilno. Minute in ure hitro tečejo, tako da se je skoraj znočilo. Ker traja vadba pri novem trenerju že dober teden, bo vsekakor zanimivo izvedeti tudi njegovo mnenje. Če lahko o kom. izjavimo, da ni nepristopen za radovedne novinarje, potem velja to še posebno ca tov. Dragičeviča, ki se je rad odzval, da da nekaj podatkov za »Polet«. Kar pojdimo k stvari! »Kje ste doslej trenirali tov. Dragičevič?« »Leto in pol sem bil pri »Slavenu« v Borovu, kjer sem v tem razmeroma kratkem času ustvaril močno ekipo. Prihodnje dni si lahko nabavite v knjigarnah športni priročnik ŠPORT V ŠTEVILKAH 1958 V njem boste našli rekorde, prvenstva in razporede tekem za letošnjo sezono v 13 športnih panogah. Cena samo 48 din! Na prvenstvu osiješke podzveze je osvojila lani 2. mesto, v jesenskem delu prvenstva 1952'53 pa je na prvem mestu. Poleg tega je pred kratkim premagala v Osijeku celo moštvo »Proleterja«, kar je uspelo le malokomu. Sicer pa se še gotovo spominjate rezulatov slovenskih moštev.« »Ali niste prišli morda k Braniku nekoliko prepozno?« »Upam, da mi bo uspelo do začetka sezone, ki bo odprta v medrepubliški ligi šele 29. marca, spraviti moštvo v zadovoljujočo formo. Res je, da igralcem manjka zimski trening, kar pa se bo še dalo nadoknaditi. Zaenkrat sem razdelil treninge na tri dele: en trening je za odpravljanje tehničnih napak (udarci z nogo, z glavo itd.), en trening za kondicijo (krosi) in zadnji za vigravanje moštva. Ker so igralci zelo resni in požrtvovalni pri treningu, sem zaenkrat z njimi kar zadovoljen.« »Kako ste zadovoljni v Mariboru?« »Priznati moram, da so pogoji za delo zelo dobri in sem v tem pogledu popolnoma zadovoljen ter mi ni žal, da sem se odločil za Maribor. Našel sem popolno razumevanje tudi pri vodstvu kluba, kar pripisujem predvsem temu, da je strokovno dobro podkovano in kar je tudi eden od osnovnih pogojev za napredek moštva.« »Kako je s tehničnim znanjem igralcev?« »V moštvu je tehnično na zadovoljivi višini le malo igralcev in bo temu vprašanju treba posvetiti dosti dela. Krivo je deloma to, da se v tem pogledu posveča premalo pozornosti sedaj seveda še ni mogoče reči. Pač pa bo treba velikih izprememb v razmestitvi sedanjih članov prvega moštva, ki v mnogih primerih ne igrajo na tistih mestih, kamor spadajo. Mislim, da spada marsikateri napadalni igralec v obrambo in tudi obratno. Posebno pozornost pa bom posvetil igralcem »četverokota.« »še eno vprašanje, ki nas v Sloveniji zelo zanima. Zakaj slovenska moštva ne dosegajo večjih uspehov?« »Po mojem mn.—ju je eden od glavnih vzrokov ta, da igrajo slovenski nogometaši premalo borbeno. Izgle-da, da so že po svoji naravi za to igro »premehki«, premalo temperamentni in ostri s tem v zvezi pa tudi neodločni. Ko bodo znali odpraviti te pomanjkljivosti, bodo njihovi uspehi nedvomno znatno večji,« Z. V. Ljubno 8. februarja. 3.000 gledalcev je danes prisostvovalo ob lepem in sončnem, a nekoliko vetrovnem vremenu otvoritvi 60-metrske skakalnice v Ljubnem. Kljub nezainteresiranosti krajevnih faktorjev je pridnim članom SD Gozdar ob pomoči SZS in kmetijske zadruge uspelo zgraditi lepo skakalnico ter pripraviti in izvesti nadvse uspelo skakalno prireditev. Potem, ko so se trije vozači spustili po strmini z zastavami in ko je godba odigrala državno himno, je prvi skočil znani in priljubljeni Rudi Finžgar. Vsak tekmovalec je izvedel tri skoke — enega poskusnega in dva v konkurenci. Od 49 prijavljenih skakalcev, jih je nastopilo 43. Mladi Gorišek iz Ljubljane je bil najboljši tako po stilu kakor tudi po daljini. »Rudi« je imel smolo. V prvem skoku je padel in se tako uvrstil šele na 11. mesto. V skokih izven konkurence pa je dosegel največjo daljino in s 54 metri postal rekorder nove skakalnice. 1. Gorišek (II) 219.3 (53,49), 2. Gašperšič (Kropa) 199.8 (48, 49), 3. Slabe (Krim) 199.7 (47,5, 48), 4. Saksida (Krim) 197.0 (49.5, 48), 5. Podlogar (Krim) 194,9 (48,47), h. Braz (E) 193.5 (46,47), 7. Jašovec (E) 189.5 (47, 44), 8. Legat (Javornik) 187.8 (46,5, 48), 9. Franko (E) 182.9 (46% 46), 10. Maturi (E) 179.5 (45,48). Tekmovalci so bili zadovoljni s sprejemom in je otvoritev skakalnice za ta kraj pomenila pravi praznik. Pred pričetkom tekem, so smučarji krenili s povorko skozi trg. Samo 8 tekmovalcev v Planici! Planica, 8. febr. Smučarsko društvo Rateče—Planica je danes priredilo med-društveni tek za člane in mladince. Tekma je bila namenjena predvsem članom kot nekaka predpriprava za državno 'prvenstvo. Proga je bila precej težka in tehnična, zelo slaba pa je bila udeležba. Na startu se je zbralo le 8 članov in 1 mladinec, kar kaže, da društva Gregorčič, Krim, Bled nimajo pravega odnosa do tekmovanj. Značilno za to malomarnost je, da se je Trtnik Lado, član Gregorčiča prijavil na startu popolnoma ie osebne iniciative, ne de bi ga društvo popreje obvestilo in opozorilo na to tekmo. Rezultati: 1. Grilc (E) 1:18:25, 2. Kersnik (Gr.) 1:19:11, 3. Dežman (JLA) 1:21:08. Mladinec Brenk (R) je pretekel progo 8 km v času 42:37:0. Slalom na Joštu Kranj, 8. febr. V organizaciji kranjskega >Udarnika< je bil danes na Joštu meddruštveni slalom^ ki so se ga udeležili vsi najboljši slovenski alpski tekmovalci, razen onih, ki zastopajo našo državo v Italiji ie Avstriji. Ob lepem vremenu in pred številnimi gledalci so tekmovalci dvakrat prevozili 290 m dolgo progo z 80 m višinske razlike in vraticami. Rezultati so bili tile: člani (42 tekmovalcev): 1. Janko Krmelj (Ljubelj) 1,27,2, 2. C trii Praček (Gregorčič) 1,27,6, 3. Slavko iMkanc (L j.) 1,27,7, 4. Perko (L j.) 1,29,5, 5. Knop !E) 1,31,0 itd. Članice (8 tekmovalk): 1. Zupančič (Udarnik) 1,47,2, 2. Lukane (Lj) 2,00,6, 3. Oblak (U) 2,07 J. Štempihar že mladincem. Manjkajo predvsem Ljubljanski drsalci so navdušili razne naprave za tehničm trenmg, JJ _ . . maloštevilne gledalce Maribor, 8. febr. Številna ekipa ljubljanskih drsalcev z državnima prvakoma Drakslarjevo in Resmanom na čelu je sinoči navdušila žal nepreštevilno občinstvo. 20 točk obsegajoč spored je pokazal viden napredek drsalnega športa v Ljubljani. Starim rutiniranim drsalcem se je priključila vrsta mladih, ki kaže, da se bo borba za prva mesta v prihodnosti še zaostrila. Nastopila sta tudi dva domača drsalca. Organza-cija uspele revije, kt jo je izvedel Železničar, jc bila brezhibna. E. B. ki jih bo vsekakor treba postaviti v najkrajšem času. Moštvu manjka tudi sistem igre in bom temu posvetil največ pozornosti. Zelo slabo pa igrajo tudi taktično, posebna obramba, ki je preveč ofenzivna.« »Ali nameravate izvesti veliko sprememb v moštvu?« »Glede igralcev ne morem danes reči še nič določenega. Omeniti moram le to, da si uprava želi postopno uvajanje mladincev v prvo moštvo, kar je vsekakor pametno in potrebno. V koliki meri pa se bo to izvedlo. Posebno pismo za »Polet« iz Mdg&ve v Franciji Na takim tekmi tl zastane dih... Smučarji Enotnosti v Franciji ® Slalom strm kot streha zvonika S Gledalci se od groze obračajo stran 0 Vitranc je proga za smučarje-dojenčke Kegljaško prvenstvo Slovenije v mednarodnem slogu Oranii a borlia v Krama Pretekli teden so nastopili na velikih smučarskih tekmah v Me« geve (Francija) tudi alpski vozači ljubljanske Enotnosti. Vodja ekipe, tov. Boris Kogovšek, je poslal s te prireditve za naš list posebno poročilo, ki bo nedvomno vsakogar zanimalo. Težko mi je opisati na hitro potek našega potovanja in končno uspehe ali morda neuspehe članov našega kluba v Megeve. Kakor vsako potovanje jugoslovanskih smučarjev, se je tudi to začelo s težko boleznijo »passaportis«. Vize smo dobili zadnji hip in še te zaradi nenaklonjenosti italijanskega konzulata za slabšo smer čez Avstrijo in Švico namesto prekq, Italije, kar bi zmanjšalo našo pot za dobrih 12 ur. Vožnja je bila pravzaprav ena sama borba za čas. Vedeli smo, da moramo priti najmanje toliko preje, da si bomo lahko vsaj ogledali progo. Zanašali smo se na nam prirojeno iznajdljivost in tako prispeli v Megeve že v petek popoldne; vendar pa je bilo to še komaj dovolj, da smo videli progo. Prav malo je pri nas smučarjev, ki bi si upali samo v mislih predstavljati, kakšna proga je to. Če primerjam progo v Megeve, ki je dolga 3000 m z 850 m višinske razlike, potem bi jo z našo standardno progo na Vitrancu lahko takole primerjal: prva je za samomorilce, naša na Vitrancu pa za smučarske dojenčke. Ta kategorizacija ni popolnoma nič pretirana, saj če bi tekmam sami prisostvovali, bi šele videli, koliko je bilo razbitih glav, nezavestnih tekmovalcev z zlomljenimi udi itd. Ko smo prišli v Megeve, smo imeli le toliko časa, da smo šli ob progi navzdol, ker je bila za trening že zaprta. Na pomoč nam je priskočil ljubeznivi smučar, oče znanega avstrijskega tekmovalca Seilerja, ki je bil lani zmagovalec na tej progi. Ko smo nastopali, nas je znova drezal in »bodril«: »Sedaj pride še hujše!« Nenadoma smo se ustavili. Zmanjkalo je proge. Vsi smo mislili, da zija pred nami prepad; in v resnici je bilo pred nami pravo brezno. 200—500 m dolga strmina z naklonom nad 40“ je bila najtežji del proge, hujši kot oni, kjer so bila drevesa opremliena kot na moto-dir-kah, ovita z Žaklji napolnjenimi s slamo. Vsa proga pa je bila na dan tekmovanja jiopolnoma ledena. 1 o sem napisal zato, da si lahko predstavljate, pod kakšnimi pogoji so šli naši fantje na start, kjer je tekmovalo za alpsko kombinacijo 80 najboljših Francozov, Italijanov, Švicarjev in Avstrijcev, same sveto vnoznane klase: Oreiller, Carlo Gartner, Perren, Huber itd. Prava korajža, če se sploh upaš pomeriti s takšno elito! Priznati moram, da smo to preizkušnjo prestali in vzdržali. Magušarjevo 35. mesto med 80 vozači je lep uspeh, če pomislimo, da je bil prvi Avstrijec šele 26! Tudi Derničevo 39. in Pogačnikovo 40. mesto je odraz izredne borbenosti in vzdržljivosti. Hladnik je vozil odlično, vendar je tako strašno padel, da so ga nezavestnega odnesli. Če ne bi imeli smole pred ciljem, kjer so vsi trije naši tekmovalci zaradi nepoznavanja proge grdo popadali, bi se prav gotovo uvrstili za 10 mest naprej. Past je bila namreč velika stopnica, ki je bila nevarna le v sredi. Ostali tekmovalci so seveda poznali to oviro in so vozili skrajno levo ali desno. Posledica teh padcev so: razbita Derničeva glava, dva para zlomljenih smučk, nezavesten Hladnik itd. Ljudem, ki so priso-"ovnli tekmi, je zastajal dih in obračali so se vstran, da ne bi gledali strašnih padcev. Čudil sem se, kako hitro so se naši fantje pobrali in zavozili v cilj. Zmagal je Itali jan Gartner pred dvema Francozoma. Tudi slalom je bil prava redkost, ki je pri nas sploh nc poznamo. Dolžina proge 450 m z višinsko razliko 200 m(!). Seveda dve progi, za vsako vožnjo posebej. Proga je bila ledena in strma kot streha zvonika. Hladnik ni startal, ker je bil poškodovan. Pogačnika pa je slalom premagal, moral bo pač še trdo delati, da bo lahko nastopal na tako tež- kem slalomu. Magušar in Dernič sta vozila lepo, konec proge pa je obema delal precejšnje težave, ker jima je zmanjkalo' kondicije. To kondicijo si tekmovalci v tujini pridobijo samo v specialnem treningu, ko dnevno prevozijo desetine kilometrov. Zmagal je Francoz Bouilen pred Gartnerjem. Magušar je bil 24., Dernič pa 25. Končni rezultati alpske kombinacije so naslednji: 1. Gartner - Carlo (Italija), 2. Per-rct, 3. Bouilen (oba Francija), 24. Magušar, 25. Dernič. Kogovšek Boris Železničar : Kranj 2246:2207 Kranj, 8. febr. Današnje prvenstveno srečanje med vodilnim Železničarjem in domačim Kranjem je imelo dramatičen potek. Po četrtem tekmovalcu so bili domači v vodstvu za 45 kegljev, peti tekmovalec Železničarja Mlakar pa je s sigurnimi lučaji dosegel najboljši rezultat dneva — 412 kegljev m s tem izenačil rezultat. Kot zadnji par bi morala nastopiti Likovnik in Martelanc. Slednji pa je nastop zamudil in je namesto njega nastopil rezervni igralec Mizerit. S tem so izgledi Železničarja za zmago močno narasli, saj ni nihče mislil, da bi utegnil Mizerit kljubovati rutiniranemu Likovniku. Šele pri 60. lučaju je Mizerita zamenjal Martelanc, vendar ni mogel nadoknaditi Likovnikove prednosti in preprečiti zmage Železničarju. Z današnjo zmago si je Železničar še bolj utrdil v vodstvu, Kranj pa bo moral napeti vse sile, če bo hotel ponoviti lanskoletni uspeh. Železničar 2246 (Glavič — Tiler 354, Dominko 365, Avsce 379, Čadež 376, Mlakar 412, Likovnik 380). Kranj 2207 (Ambrožič II » lil razočaranje kit nenspel! Velikih smučarskih tekem v Sestriere v Italiji se je poleg vse ostale evropske elite udeležila tudi jugoslovanska reprezentanca. Na pot so odšli skakači, tekači in aipinci. V Bardoneechio so biie tekme v skokih, v velikem zimsko-športnem središču Sestriere pa vse ostale discipline. Ker je bilo to tekmovanje največjega obsega v letošnji sezoni, moramo pobližje pogledati rezultate Jugoslovanov in ugotoviti, kaj pravzaprav danes premorejo naši smučarji. Skakalci so morali nastopiti v iz rednih okoliščinah. Skakalnica je bila ledena, pa tudi veliko neurje, ki je zajelo celotno dolino okrog Bar-donecchio, je onemogočilo normalen potek tekmovanja. Kljub vsemu pa so nekateri inozemci s sijajnim slogom znova dokazali, da le popolno obvladanje telesa od naleta, preko leta čez parabolo in končno v vožnji na izteku prinaša popoln uspeh. To je dokazal olimpijski zmagovalec Norvežan Bergman, ki ni dobil samo najboljše ocene za slog, ampak so bili tudi njegovi skoki najdaljši. Za njim se je uvrstil stari Bradi, ki še vedno nima prave konkurence v Srednji Evropi. Ostali Nordijci so imeli nekoliko krajše skoke, vendar pa so v slogu druge tekmovalce da-leko prekašali. Kaj pa Jugoslovani? V tej evropski eliti se je sijajno znašel naš Janez Polda. Zasedel je sedmo mesto in je imel za Bergmanom najdaljše skoke. Očividci pripovedujejo, da je Polda spet v formi, če ni morda še boljši, kot leta 1949, ko je dosegel največji uspeh. Čeprav hočejo nekateri inozemski strokovni ati v elito Srednjeevropejcev vriniti nekatere druge tekmovalce (Steinegger, Da-scher, Weiler itd.) pri tem pa, če le morejo, zamolčijo ime našega Polde, so morali na tem tekmovanju ugotoviti, da je Polda še vedno v »špici« najboljših Srednjeevropejcev, brez pretiravanja ali pristranosti. Klančnik, Zidar in Rogelj so se razvrstili do 24. mesta. Seveda moramo upoštevati izredne okoliščine tega tekmovanja; to in pa po mojem mišljenju preslabe priprave so bile posledica, da tudi ostali trije Jugoslovani niso dosegli lepših uspehov. Drugo sliko pa dobimo, ko pregledujemo rezulate naših tekač-v in alpskih tekmovalcev. Tik pred odhodom v Italijo je bilo toliko govorjenja o pripravah tekačev, o njihovih sposobnostih in še marsikaj drugega. Hočeš ali nočeš, verjeli smo, da so dobro pripravljeni; toda končno oceno njihovih sposobnosti smo dobili šele po tekmovanju v Sestriere. Kot je bilo pričakovati, so Nordijci pobrali boljša mesta, vmes so se vrinili Italijani, Švicarji, Francozi (10 Ita-janov, 2 Francoza in 1 Švicar). Prvi Jugoslovan Kordež je bil šele na 28. mestu, Hlebanja na 37., Pavčič na 38., Kandare na 41., Knific na 46., Rožič na 47. in Pogačnik na 50. mestu. Kaj pa dekleta? Na startu je bilo 7 tekmovalk, vrstni red pa je bil naslednji: Zmagala je Italijanka, Kordeže-va je bila četrta, Jakopičeva peta, Kajfeževa pa sedma. V teku na 30 km, kjer je bilo vsega skupaj 15 tekmovalcev, sta Pogačnik in Knific zasedla 13. in 14. mesto. To so rezultati, ali bolje rečeno, neuspehi naših tekačev. Kakšen zaključek lahko napravimo po tem nastopu? Jugoslovani so si s tem nastopom prav gotovo zapravili velik ugled, ki so ga v tujini nekoč uživali. Merodajni forumi bi morali pred odhodom v inozemstvo vedeti, da bo v Sestriere zbrana vsa evropska elita in da bo treba braniti čast jugoslovanskega smučarstva. Zato nam je toliko bolj nerazumljivo, da vsega tega pred odhodom v inozemstvo nismo vedeli, ali pa smo si hote zapirali oči, češ, kar bo, pa bo! O tem neuspehu je pisal prejšnje dni tudi »Primorski Dnevnik«, ki zahteva od smučarskih forumov, da v bodoče temeljito preudarijo, kdo od tekmovalcev naj potuje v tujino. Izgovorov pri vsem tem ni. Tekači imajo dovolj možnosti, da se za mednarodne nastope temeljito pripravijo. Saj ne potrebujejo, kakor alpinci, vzpenjač, pač pa samo strokovnega vodjo, ki bo skozi vse leto skrbno bdel nad vsakim posameznikom in ob pričetku smučarske sezone določil za nastop najboljše, ali pa nikogar. Poglejmo še alpske vozače. Proga v Sestriere je bila izredno težka. Pri vožnji v slalomu ali smuku pa ne odločajo minute, temveč desetinke sekund, V veleslalomu se je Mulej uvrstil na 28. mesto, Štefe na 31. Prestor in Ilija pa nista nastopila. Za delni uspeh lahko smatramo na- Miadinsko repni)!iško prvenstvo v smučanju Mladi alpinci napredujejo Škofja Loka, 8. febr. Včeraj in danes je bilo na Starem vrhu nad Škofjo Loko republiško prvenstvo v smuku za m h -dince in mladinke. Dolžina proge je znašala 2500 m z višinsko razliko 590 m na startu so se zbrali 103 tekm)vnlck Pic ga HtDleaifsfecf se prelmf« . Kočevje, 8. febr. Včeraj in danes so se zbrali v Kočevju najboljši slovenski mladinci, da se pomerijo v tekih in skokih za naslov republiškega prvaka. Celotno tekmovanje je organiziral »Partizan« iz Kočevja, ki je svojo nalogo vzorno opravil. Vreme je bilo ugodno, snežne razmere odlične. Nastopili so mlajši in starejši mladinci ter mladinke v tekih in skokih. Sodniškemu zboru, ki sta ga vodila Fajdiga Milan in Čuk, se je javilo 64 tekačev, ki so dosegli naslednje rezultate: Mlajše mladinke (2 km): 1. Rekar (»Partizan«, Dovje-Mojstrana) 12:18, 2. Gregorčič (Ilirija) 16:28, 3. Kopitar (»Partizan«, Kočevje) 17:21. Mlajši mladinci (4 km): 1. Janc (»Partizan«, Žirovnica) 15:23, 2. Komel) (I.) 17:14, 3. Mikuš (Rudar-Id ri ja) 17:54. Starejše mladinke (4 km): 1. Belaj (PD Celje) 18:49, 2. Černe Marija (Gorje) 19:37, 3. Černe Cilka (Bled) 20:16. Mlajši mladinci (6 km): 1. Kordež (Partizan-Kropa) 23:21, 2. Pogačar (Gorje) 23:22, 3. Lakota (Partizan-Dovje) 23:28. Starejši mladinci (10kin): I. Pavčič (Enotnost) 35:41, 2. in 3. Vodnov (Gorje), Svet (E.) 35:44. Danes dopoldne je bilo na sporedu tekmovanje štafet in v smučarskih skokih. Na starta se je zbralo 13 štafet (!), ki so dosegle sledeče uspehe: I. Enotnost (Pavčič, Svet, Ovčak) 1;04:43, II. Gozdar-Gorje (Urevc, Vodnov, Pogačar) 1;05:53; III. Ilirija (Stupar, Lenarčič, Brezovček) 1;06:04. Veliko zanimanje je vladalo med občinstvom za tekmovanje v skokih. Vodja tekmovanja je bil Šramel Bogo, pa tudi ves ostali sodniški zbor je dokazal, da lahko naša Dolenjska v zimskem času prireja smučarske prireditve največjega obsega. Mladinci so pokazali veliko borbenost, precejšnjo umerjenost, primanjkuje pa vsem načrtne vadbe. Rezultati: 1. Štajer (Bled) 183.8 točk (18, 17.5), 2. Oman (E) 181.5 (17, 17), 3. Vidovič (E) 177 (17, 17) itd. je bila do sedaj ena izmed najdaljši-« in najtežjih, kar smo jih prirejat za mladince in je bila preizkušnja za bodoči prestop v članski razred ter predpriprava za bodoče državno prvenstvo. Itezul tati: 1. Sumi (Udarnik) 2:24:3, 2 Skud-nik (Mežica) 2:29:2, 3. Ivan tič (Ilirija) 2:39:9, 4. Klinar Jože II (Gregorčič) 2:42:3, 5. Klinar Ivan (Bratstvo) 2:43:0. Mlajši mladinci, ki so startali na isti progi so dosegli sledeče rezultate: 1. Pristov (Bratstvo) 2:43:1, 2. Štravs (Bratstvo) 2:53:7, 3. Šarec (Prešeren) 2:59:2, 4. Sušnik (Ljubelj) 3:01:8, 5. Klinar Stanko (Bratstvo) 3:01:8. Starejše mladinke 1. Lupša Mara (Enotnost) 2:00:4, 2. Romih (Ljubelj) 5:14. Mlajše mladinke: 1. Drešar (Gregorčič) 3:20,00, 2. Rupar (Ljubelj) 4:51:00. Danes dopoldne se je vršilo tekmovanje v slalomu. Proga je bila dolga 800 m z 160 m višinske razlike ter 50 vratci. Tudi ta proga je bila tehnično zelo težka ter je po izjavah tekmovalcev-mla-dincev bila ena najtežjih in najdaljših, kar so jih pri nas doma kdajkoli vozili. Vseh tekmovalcev je bilo 100. Starejši mladinci: 1. Sumi (Udarnik) 1:30:3, 2. Klinar Jože II (Gregorčič) 1:31:5, 3. Skudnik (Mežica) 1:32:8, 4. Križaj (Ljubelj) 1:34:6, 5. Juvančič (Ilirija) 1:35:2; mlajši mladinci so vozili na isti progi ter dosegli sledeče rezultate: 1. Klinar Stanko (Bratstvo) 1:34:7, 2 Gale (Krim) 1:44:00, 3. Rotar (Ilirija) 1:45:2, 1. Repe (Bratstvo) 1:47:1, 5. Jamnik (Udarnik) 1:47:5; starejše mladinke: 1. Lupša Mara (Enotnost) 2:11:00, 3. Romih (Ljubelj) 4:09:9; mlajše mladinke: 1. Orešar (Gregorčič) 2:47. Ob zaključku tekmovanja so dobili najboljše plasirani praktična darila, ki jih je poklonil Komite LMS. Tehnična organizacija Je bila v rokah JLA, ki svojo nalogo opravila brezhibno. Predalič. stop Urbarjeve in Ojcljeve. Urbar-jeva je bila sicer na 23. mestu, vendar le 20 sekund za zmagovalko. Težko je sicer ocenjevati tekmovalce, če nisi navzoč, toda tudi ti rezultati naših alpincev ne delajo ravno časti našemu smučanju. Pred očmi moramo imeti izjave inozemcev, ki so vedno polni hvale o Muleju, Stefetu, Lukancu in drugih. Mi sami pa obračamo tako malo pozornosti na vse to. Če hočemo stopati v vrsti z najboljšimi, potem moramo nuditi našim nadarjenim tekmovalcem vse možnosti temeljito naštudiranega treninga. Sicer pa je boljše, da sami prekličemo, kar drugi o nas govore. Pri vseh teh pogojih, ki jih imajo naši alpski vozači, je nemogoče doseči boljši uspeh, saj še to, kar dosegajo, presega njihove zmožnosti. Res pa je tudi to, da prav vsem jugoslovanskim smučarskim reprezentantom primanjkuje osnovne vadbe, pa tudi specielna kondicija je pomanjkljiva. Temu primerni so seveda tudi rezultati! Poglejmo pa drugod po svetu. Tekača Stoklcen in Bremden sta odlična atleta; prvi teče na 10 km pod 30 minut (!), drugi pa na 3000 m z ovirami okoli 9:80.0! Kje pa smo mi? Kaj pa delajo naši tekači in skakalci poleti? O vsem tem je treba že danes tehtno razmisliti: Boljše je, da se takšnih tekmovanj ne udeležimo in obdržimo sloves, ki ga uživamo od prej, kakor pa da nezadostno pripravljeni nastopamo na elitnih prireditvah in zapravljamo ugled, ki smo si ga v prejšnjih letih tako težko pridobili. Lipar Marjan TEHNIČNI REZULTATI Tek 15 km — 1. Stokken (Nor.) 58:42, 2. Brusveen (Nor.) 58:58, 3. Luncistrom (Sv.) 1:00:44, 4. Compagnoni (It.) 1:00:53, 5. Bren-den (Nor.) 1:00:55, 6. Bjdrg (Sv.) 1:01:07. Tek 50 km — 1. Stokken (Nor.) 1:58:20, 2. Brcnden (Nor.) 2:00:32, 3. Beck (Nor.) 2:01:56. Skoki — 1. Bergmann (Nor.) 220.5 (64 m, 66 m), 2. Brndl (Avstrija) 203 (50 ra, 58 m), 3. Mohn (Nor.) 201 (55 m, 60.5), 4. Gundersen (Nor.) 199.5 (60 m, 58 m), 5. Oestman (Sv.) 196.5 (56 m, 57 m), 6. Karlsson (Sv.) 195 (58 ra, 58 m), 7. Polda (Jug.) 193 (63 ra, 61 m). Klasična kombinacija: 1. Gundersen (Nor.) 221.5, 2. Gjcrten (Nor.) 215.3, 3. Radncher (Av.) 197, 4. Prucker (It.) 195.7, 5. Susmer (Av.) 193.9, 6. Duvoisin (Sv.) 190. Veleslalom: 1. Linher (Av.) 1:54.9, 2. Mol-terer (Av.) 1:57.8, 3, Strolz (Av.) 1:57.9, 4. Dc Huertas (Fr.) 1:58.0, 5. Hillbrand (Avstrija) 1:58.8, 6. Scnger (Av.) 1:58.9. Smuk: 1. Perren (Sv.) 2:18.2, 2. Forrer (Sv.) 2:20.6, 3. Gartner (It.) 2:20.9, 4. Rubi (Sv.) 2:21.9, 5. Bozon (Fr.) 2:22.1. Tek 10 km ženske: 1. Taffra (It.) 52:41, 2. Mus (It.) 54:18, 3. Romain (It.) 54.57, 4. Kordež (Jug.) 55:41, 5. Jakopič (Jug.) 55:51, 6. Marcolin (It.) 58.16. Veleslalom zenske: 1. Seltsam (Nem.) 1:26.3, 2. Minuzzo (It.) 1:27.0, 3. Bcrthod (Sv.) 1:28.5, 4. Klecker (Av.) 1:28.8, 5. Blatil (Av.) 1:29.0, 6. Quast (Nem.) 1:29.5. Smuk ženske: 1. Seltsam (Nem.) 2:16.1, 2. Klecker (Av.) 2:17.5, 3. Reichert (Nem.) 2:17.9, 4. Pennicr (Fr.) 2:18.6, 5. Berthold (Sv.) 2:18.7. 358, Kavčič F. 401 _ Debeljak 359, Starc 381, Valentar 367, Mizerit — Martelanc 341). Branik : Ilirija 2275:2197 Maribor, 8. febr. Danes je imel Branik težko delo, da je premagal dobro moštvo ljubljanske Ilirije. — Šele zadnji Branikov kegljač Kobal je nadoknadil naskok Ljubljančanov in s 42? podrtimi keglji zagotovil zmago svojega moštva. Zanimanje občinstva je bilo zelo veliko: Branik: Maka 384, Goz-mič 357, Vrečko 365, Lah 393, Gomolj 354, Kobal 422. Ilirija: Stanko 411, Ahlin 368, Dalinar 396, Reja 316, Vidmar 368, Novak 338. E. B. Ilirija : Kladi var 2125:2051 Včeraj so Celjani v prvenstvenem srečanju z Ilirijo popolnoma odpovedali. Čeprav tudi Ilirjani niso dosegli visoko število kegljev, so vkljub temu zaradi slabega kegljanja domačih odnesli 2 točki. Za Ilirijo (2125 kegljev) so nastopili Stanko 394, Ahlin—Stanič 305, Dolinar 376, Vidmar 362, Reja 341, Novak 347, za Kladivarja (2051) pa Truglas 352, Kara-djole 383, Hafner 333, Zorko 326, Geriina 323, Vanovšek 337. Tudi spremenjena postava Celjanom ni prinesla uspeha. Danes pa je bilo prijateljsko srečanje med ženskimi ekipami Kladivarja in Ilirije. Z 75 keglji razlike so odnesle zmago Celjanke, (1833) : Iliriji (1785). Najboljša med ženskami je bila Gradišar Dagmar iz Kladivarja ,ki je dosegla 337 kegljev, s čemer bi se na včerajšnjem tekmovanju "moških plasirala na tretje mesto! Kranj : Krim 2323:2279 V petek je bil v Ljubljani zelo zanimiv dvoboj med Krimom in Kranjem. Tiho pričakovanje igralcev Krima, da bodo na domačem kegljišču zmagali nad borbenimi Kranjčani, se ni izpolnilo. Borba je bila zelo živahna, vendar je Kranj zmagal s tesno razliko, čeprav so si Krimovci med tekmovanjem priborili nekoliko prednosti. Zelo razpoložena sta bila pri Krimu Ovsen jak s 413 in Flore-nini s 400 podrtimi keglji, Martelanc pa pri Kranju 408 podrtimi keglji. Kranj 2323 (Kavčič 377, Valentar 399, Bajc 386, Starc 381, Debeljak 372, Martelanc 408). Krim 2279 (Ovsenjak 413, Puc 352, Burger 392, Ceferin 368, Ješe 354, Florenini 400). Odred : Ilirija 2184:2165 V četrtek popoldne sta se na kegljišču Ilirije v Šiški srečali moštvi Odreda in Ilirije. Zmagal je Odred, čeprav šele z zadnjim tekmovalcem, ki je z odlično igro pri čiščenju izravnal razliko in prinesel vodstvo svojemu moštvu. Rezultati so povprečni, najboljši pa je bil tokrat Kačič s 383 podrtimi keglji! Odred 2134 (Kačič 383, Kavčič M. 348, Kavčič H. 334, Zalar 377, Stefe 360, Kovač 382). Ilirija 2165 (Ahlin 365, Stanko 366, Vidmar 386, Reja fh, Novak 373, Dolinar 354). Železničar Odred Kranj Branik Kladivar Krim Ilirija Gregorčič 4 0 0 4 11.330 : 11.124 8.865 : 8.685 12.269 : 13.310 9.031 : 8.924 8.715 : 8.743 8.857 : 9.009 10.806 : 19.968 8.837 : 8.947 O te lemi Gregorčič : Krim je porodilo iz tehničnih razlogov izostalo. Danes se je Francoz Famechon (na sliki pokoncu) srečal z Amcrikan-cem Dessejem za naslov svetovnega prvaka v peresni kategoriji Ob zaključku lista še nismo prejeli vesti o izidu srečanja Branik le sprejel mnogo važfilfi sklepov Maribor, dne 8. febr. Eno najmoč- organizacijskemu delu. Za uspešnej-nejših športnih društev v. državi je še delo z mladino se bo društvo po-danes ob izrednem zanimanju 'član- vezalo z Društvom prijateljev mla-stva, ki je napolnilo dvorano kina dine in fizkulturnimi profesorji na Partizan, izvodio svoj 8. letni občni šolah, poleg tega pa bo zaposlilo dva zbor. Poročila posameznih funkcio- lastna fizkulturna profesorja. Dninarjev Branika so bila skrbno pri- štvo bo prevzelo patronat nad Do-pravljena in so pokazala velike mom učencev v gospodarstvu, da bi uspehe društva v preteklem letu. s tem povečalo dotok delavske mla-Ogromno je bilo tudi delo gradbe- dine v društvu. Energično bo pod-nega odliora, ki mu je uspelo izgra- prio ustanovitev Sveta za fizkulturo diti idealen fizkuiturni park v Ljud- v Mariboru. Zastopnik Zveze špor- tov Slovenije tov. Žorž je v daljšem govoru čestital društvu na doseženih uspehih in nakazal pom emb ne pa- škem vrtu. Po živi in plodni diskusiji so bili sprejeti naslednji najvažnejši sklepi: povečati je treba število aktivnega članstva na 2.000, loge športa v bodočnosti. Občnega ostro je treba nastopiti proti nc- zbora so se udeležili tudi številni športnim pojavom v društvu, reor- odposlanci posameznih klubov in te-ganizirati finančno in upravno po- lesnovzgojnih organizacii. Novemu slovanje in osamosvojiti klube, tako odboru predseduje dosedanji pred-da se bo upravni odbor društva, v sodnik in zaslužni šnorlri delavec katerem bodo vsi predsedniki posa- mr. ph. Varl, ki je bil izvoljen eno-meznih klubov, mogel bolj posvetiti glasno.