PODPREDSEDNIK STANE VALANT O »SVOJEM« MESTU
Napravimo Ljubljano Ljubljančanom prijetno
»Ljubljana je s svojim starim de-lom mesta eno od lepših evropskih mest, toda to jc danes prejkone po-tencialno stanje, ki ga je šele treba spraviti v otipljivo dejanskost. V oza-dju moje kandidature za podpredsed-nika občinske skupščine je bila želja, ambicija - vključiti se v prizadeva-nja, da bi to mesto napravili bolj pri-jetno samim Ljubljančanom kakor tudi njegovim obiskovalcem, mu dali razpoznavni življenjski, gospodarski in zlasti kulturni izgled. Kot prebi-valcu tega mesta so mi te razsežnosti nadvse pomembne, kajti kvaliteta življenja se vse bolj meri po najširših kulturnih standardih. Če to vzame-mo za perspektivo prihodnjega raz-voja mesta, v njem pa Centra še pose-bej, potem to pomeni lotiti se pre-vrednotenja rente tega okolja.«
Približno tako bi lahko označili vse-binski okvir, ki je v ospredju pri Sta-netu Valantu, sicer enemu od članov poslovodnega odbora Loubljanske banke - Združene banke, ko uteme-ljuje ozadje in svoje notranje motive, da se je odločil kandidirati za neprofe-sionalno funkcijo podpredsednika skupščine občine Center.
»Ljubljana mora izoblikovati svojo značilno identiteto, izkoristiti mora svoje prednosti, ki jih ji daje zemjje-pisna lega, njen ekonomski položaj, kadri, že doseženi strokovni nivo. Zato v Ljubljani ne moremo načrtovati pri-
hodnjega razvoja tako, da se bomo uk-varjali z vsemi stvarmi, kar je bila očit-na razvojna značilnost dozdajšr\jega obdobja. Prav gotovo nek > boljševi-ški« koncept razvoja s krepitvijo de-javnosti »modrih halj« Ljubljani ne more biti več vzor, pač pa je to lahko le dejavnost »sivih halj«, kot so na pri-mer računalništvo, inženiring, sveto-vanje, posredniške storitve, finance, veletrgovina, mednarodna trgovina, turizem ipd.
Ob ustreznih prizadevanjih bi lahko Ljubljana postala pomemben finančni in trgovski center ne samo v jugoslo-vanskih okvirih, marveč tudi v širšem mednarodnem prostoru. To možnost ji daje njena ugodna lokacija. Nekaj teh kvalitet je Ljubljana že imela v začet-ku sedemdesetih let, vendar je kasnej-ši gospodarski in družbeni razvoj te procese prekinil.
Upanje, da se bodo odprli ti procesi prestrukturiranja mesta kot gospodar-skega subjekta, je zdaj uprto v napove-dano gospodarsko reformo. »Zavedam se, da v enem letu reforme na področju prestrukturiranja gospodarstva ni mo-goče veliko narediti. Gotovo pa bo leto 1989 razgibano, kar zadeva prestruktu-riranje v organizacijskem smislu. Če bo uveljavljeno tržno gospodarstvo, potem bo nedvomno prišlo do nove organizacijske strukture vrste obstoje-čih gospodarskih organizacij.
Reformno leto bo trd kamen preiz-
kušnje predvsem za tiste kolektive, kjer plavajo v izgubah. Dejstvo je, da vsem takim primerkom ne bo več možno zagotavljati sanacijskih progra-mov, saj bo trg v tem pogledu hitro selekcioniral realne od politično-gasil-skih rešitev. Zato Valant meni, da bo treba ugrizniti v izdelavo celovitejših socialnih programov, ki jih za zdaj še ni, po drugi strani pa tudi odpreti vrata pobudam za ustanavljanje novih orga-nizacij. Občina lahko v zvezi s tem ve-liko pomaga pri zagotavljanju pogojev za njihovo odpiranje. »Občina se mora umakniti s pozicije neposrednega vpli-va na usmerjanje tovrstne gospodar-ske pobude in naj samo zagotavlja možnosti za razvoj tistega, kar si želi imeti.«
Pomembno vlogo pri prestrukturi-ranju, pri spreminjanju Ljubljane kot gospodarskega subjekta, morajo po njegovem mnenju imeti tudi vlaganja tujega kapitala. Ne samo, da z lastno akumulacijo tako zahtevnih ciljev ne bi bilo moč uresničiti, marveč je ob tem pomembno zlasti to, da nam bo tuji kapital bolj odprl tudi tuji trg, tujo tehnolog^o in znanje, pri nas pa uve-del svetovne norme gospodarjenja in s tem prevetril domačo konkurenco.
Vsekakor velja, da je treba višje ovrednotiti rento, ki jo daje Ljubljani (in Centru) njena lokacija. Prav ob de-lovanju tržnih meril naj bi ta prostor bolj selektivno odpiral vrata t.im. de-javnostim in tistim gospodarskim sub-jektom, ki so sposobnejši in uspeš-nejši.
Manj kot funkcionar, zato pa bolj kot občan čutim, da bi morali biti v prihodnje tudi uspešnejši pri »ob-nav\janju« Ljubljane kot mesta, ki se je včasih rado ponašalo z nazivom bela Ljubljana, ter pri odpravljanju nekate-rih mestnih »napak« (obnova ljubljan-skega gradu).
J.K.