t iftivtftl Onu ammm ta vM v Trstu, v soboto 4* Julija 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik L UrrrtaittT - - - r^A^rj^ — LLf^ EdftMrt. T»k tiskarne V L 3 5 v-: 'v. 19-50, pol leta L 32.— in ceh» tate S tv — TcMm taredni^ra in uprav« M. Il-S«. DINOST Posamezne številk« v Trstu in okolici po 30 cent. — Oglasi se računajo v širok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj po L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošilfajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega Štev. 20. I. nad. — Telefon medniMva in uprave 11-57. Braniteljem sahnje manjšinske politike Slovani v Italiji so nezanesljiv, neiskren tki za vraten elemeoi, ki se mu jie sme zaupati, marveč ga je treba, imeti nepce^ stano strogo pod očesom. Tmfi njegovo navidezno kulturno, socijalno in gospodarsko snovanje je le pretveza, pod katero se skriva za državo nevarna prdpa-Iganda- Ne gre jim za širjrettje kuiture, mar-!več za propagiranje ciljev, ki leže »zven .države in ki niso v skladu z nje interesi Rn nje varnostjo. Naloga Italije je, da zanese v prikljiir ,'čene slovanske kraje pravo in resnično (civilizacijo. Za čim uspešnejše doseganje kega cilja pa je neizbežno potrebno, da se ko prebivalstvo asimilira, da se z vefetn-»skim itaKjanskim narodom stopi narodno, jdusevno in jezikovno. Ker pa sta glavno :sredstvo in najkrajša pot do tega erija išolski pouk m šolska vzgoja, mora torti italijansko vse šolstvo — od prvega razreda ljudske šole pa do viškov šolskega obrata! In ker je kultura najvišja dobrina I vsakega naroda najsigurnejše jamstvo za njegov- napredek in razvoj, bi morali biti Slovani v Italiji le hvaležni svoji država za njeno označeno stremljenje. Mala in neznatna slovanska manjšina nima nikake pravice do zahteve, da bi se /državna zakonodaja urejevala s kakim posebnim ozirom na zahteve te manjšine. ♦ To bi bile v glavnem, opravičbe za sedanjo manjšinsko politiko. Večkrat že smo razpravljali o njih in smo neoporečno do-ikazali njihovo neveljavnost. Da pa se i zape t povraćamo k temu predmetu, je fraelog v tem, da je zadnje čase jela pihati posebno ostra sapa v izvajanju politike, ki r.aj bi jo opravičevali gori navedem trije argumenti. Opravičevali — smo rekli, ker opravičiti je ne morejo absolutno. Kar se tiče prve trditve — da so Slovani neiskreni in za-/ratni — smo ugotovili že opetovano in ponavljamo danes, da fe to vprašanje notranjega življenja človekovega, ki ga ne more nikdo zanesljivo kontrolirati. Tu ne more nobeno prerekanje dozoriti veljavne sodbe. Kakor ne moremo mi — če se nam že a priori pripisuje neiskrenost — dokazati nasprotnikom, da sso naše izjave iskrene in brez zahrbtnih misli tako ne morejo tudi nasprotniki dokazati nam, da je nasprotno. To je tako, kakor bi bilo ob prerekanju, ali ima človek dušo ali ne. Kdor ne veruje, tega ne prepričaš nikoli, ker se enostavno ne da prapričati- Za naše prijatelje takega kova je vsaka pesem, vsak slovenski vzklik, vsaka naša beseda, ki je oni ne razumejo, znak neke naše rovarske propagande. Ro-varji smo, ker smo — Slovani in ker vse naše življenje očituje naše slovansko rojstvo. Glavna «upravičba» za njihovo stališče je naša neomajna volja, da se ohrani-m o kot slovanski državljani svoje nove države. Če bi bili naši nasprotniki — in tu obračamo sulico, naperjeno proti nam — iskreni, lojalni in razsodni, bi pri-.znali, da drugorodnost ne izključuje državne lojalnosti ter bi spoznali, da je naloga modre državne uprave, da s svojim postopanjem napram drugorodcem ne ustvarja za te poslednje navzkrižja med dvema najvišjima dolžnostima vsakega poštenega in po zakonu naravfe čustvujočega človeka: med zvestobo do svojega roda in zvestobo do države! Tu je »velika, neodpuistna in neizbrisna krivda dosedanjega postopanja z našo narodno manjšino. Kar se tiče drugega argumenta — opravičevanja politike raznarodovanja naše narodne manjšine v imenu kulture — hočemo biti kratki s svojim odgovorom. Omejiti se hočemo le na eno ugetovitev in eno vprašanje. Ugotovitev bi bila, da ravno kompetentni prosvetl-jeni možje, kulturni delavci na italijanski strani, priznavajo kulturno 'snovanje našega naroda ter da izražajo željo po stikih med obema kulturama! Vprašanje pa bi bido: kako to, da se z Nemci v Poadižju ne postopa nič drugače in nič boljše, nego s Slovani v Julijski Krajini, ko vendar ne more trditi nikdo, da ne bi bili Nemci visoko kulturen narod, z literaturo, ki imponira tudi Italijanu, če ni zaslepljen od narodnega šovinizma in samoveličja?! Prehajamo k tretjemu argumentu, ki smo mu sicer tudi že izspodbili vsako veljavnost, k trditvi namreč, da država ne more spreminjati svojih zakonov. S tako nezmi-selrto trditvijo hočejo nasprotniki zavračati našo zahtevo, naj se Gentile-jev dekret-zakofi spremeni v toliko, da se našemu ljudstvu povrne njegova šola — ta najkri-vrčnejša reforma na škodo kulture našega ljudstva! Ta dekret-zakon naj bi bil nespremenljiv, večen?! Vprašamo samo: kje je kulturna država na vsem božjem svetu, ki bi ne po potrebi spreminjala svojih sokkih zakonov, oziroma, ki bi tmela danes se isto šolsko uredbo kakor \o je imela v prejšnjih stoletjih, aH' morda eelo v temnemu srednjemu veku?! Ravno ■olski zakoni so in morajo biti neprestano v procesu evolucije, sprememb primemo napredku in razvofu človeštva. Pa saj ni 4reba razlagati daJje, ko se sedaj ravno v Italiji pripravlja sprememba celo ustavnih zakonov — zakonov torej, ki so v podlago vsemu ustroju drža/ve! Ravno te cfni je nalašč v ta namen sestavljeni ustavni odbor priobčil svoje poročilo o reformi ustave, ki jo bodo določali šthie zakoni: d vladi, o razmerju med vlado in zbornico. o uredb« senata in o zakonodajni pravici Najvišja oblast bo pripadala kralju, a izvajala jo bo vlada v njegovem imena. Zbornica pa bo imela le pravico i npuj« bi odobravanji vlade. In to s sprejemanjem proračuna zakonitih reform, toda le po predlogah vlade, tako da bo nkljnfnm vsaka inicijativa parlamenta!! Tako bo vlada praktično neodvisna od zbornice. Parlamentarna vlada bo odpravljena! Odvzeta bo parlamentu in s tem posredno narodu najdragocenejša ustavna pravica- Tudi slepec si more predstavljati, kako globoko zarežejo te spremembe v politično življenje naroda m pravice, ki mu jih je ustava zagotavljala doslej. In kar najbolj kriči: tako spremembo temeljnih ustavnih zakonov države pripravlja prav tista vlada, ki je izdala GentUe-jev šolski dekret-zakon! Mislimo, da smo dovolj izdatno! izpod-bili vse tri gori narvedene argumente bra-nrteljev sedanje manjšinske politike napram drugorodcem. Sefa ministrskega sveta RIM, 3- Ministrski svet se je sestal cjl> 10. uri v palači Viminale. Predsedoval je on. Mussolini. Ministrski svet je odobril poročilo ministra za javna dela on. Giuria-tija glede izvršitve javnih del na jugu. Nadalje je ministrski svet odobril 13 členov ukaza-zakona, ki se tiče teh del. Razprava 9e bo nadaljervala jutri ob 10. uri. De Štefani odstopi? RIM, 3. V zadnjem času so -se razširili glasovi, da bo moral finančni minister De Štefani podati ostavko. Vladno glasilo ' Popolo d'Itaiia» je takoj zanikalo te glasove. Sinoči pa se je razširila vest, da bo imenovan on. Volpi za finančnega ministra; De Štefani pa bi v tem primera načelo val komisiji, ki bi vodila pogajanja za ureditev dolgov napram Ameriki. Ta komisija bo odpotovala v Ameriko, kakor hitro bo prejela italijanska vlada od ameriške crtbvestilo o njenem stališču glede ureditev dolgov; poleg tega bo treba prej ugotoviti finančno stanje države. Tečaj lire se nekoliko boljša RIM, 3. Lira je na borzah v Londonu in New-Yorku pridobila nekaj točk. O padcu lire piše «Tribuna*: Gotova panika se je pojavila posebno v južnih krajih, kjer špekulanti i»vrstno izkoriščajo prebivalstvo- Kdor ima v resnici potrebo tuje valute, ki je sedaj — ako le more to storiti — ni smel kupiti, da ne pripomore do mrzličnih kvotacij, ki tako strašijo posebno na jugu, kjer je trg najmanj nadzorovan. Ni ravno resnih razlogofv za to vznemirjanje, ki bo temprej poleglo, čim bo vlada gledala, da se' duhovi pomirijo, mesto da izdaja hrupne ukrepe.» «Tribuna» pravi dalje, da predlogi komisije 1 Starice, ki bi lahko prevraiH dosedanji državni sestav, gotovo ne vplivajo povoljno na razburjene duhove. Vefierna izdaja «Giorna!e sestanku so se razpravljala med ostalim glavna načelna vprašanja, ki naj bi bila predmet pogajanj za sporazumno delo. Na obeh straneh se kaže enako razumevanje glede glavnih načelnih vprašanj. Ta komunike je izzval v parlamentarnih krogih najrazličnejše komentarje, posebno z ozirom na položaj samostojnih demokratov. Nekateri so mnenja, da po sporazumu med radikali in radičevci samostojni demokrati ne pridejo več v poštev za vlado. Drugt zopet trdijo, da bo Pašič vpo-števal demokrate; da noče Pašič enostavno vreči iz vlade samostojnih demokratov, naj priča današnji do&gi sestanek med Pa-šičem in Pribičevičem. < Radikalno «Vreme*, ki je navadno dobro ndormaramo o poteku pogajanj, napoveduje že nov oviado. V radikalnih krogih de-men tirajo to vest. «Vreme* pravi nadalje, da je sporazum v glavnem že dosežen sedaj se vi€jo razgovori le za vršitev po drobnih ivprasanj, na pr. glede režima na Hrvatskem, glede obznane, dalje glede za petra Stjepana Radića in njegovih tovari-tih. Dogodki se bodo razvijali tako, da pride do vlade RR (radikalov m radić ev-cev) ali pa do homogene radikalne vlade, ki naj bi jo radičevci podpirali. Seja ministrskega sveta se je vršila oc 18. dot 20. tare. Ministrski tsvet je razpravljal o raznih resortnih vprašanjih, nadalje o dokladah svečenikom ter o dvanajstinah. Minister za socijalno politiko Gjuričič je nato poročal o poteku pogajanj z radičevci, Finančni odbor je sprejel dvanajstine tudi v podrobnosti Opozicija se ni udeležila seje. Odbor bo pripravil poročiloi za skupščino. Debata bo trajala le 24 ur. Finančni odbor je rešil vprašanje doklac svečenikom. Z ozirom na doklade se duhovniki razdelijo v 4 kategorije. Sklicanje kitajske konference? Zedinjene države u odpravo predpravic tujcev na Kitajskem PEKING, 3. Glasom poročil iz Washing-tona nameravajo Zedinjene države sklicati konferenco v svrho odprave eksteritorijalnih predpravic inozemcev na Kitajskem. V diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da zamore edine: taka konferenca prinesti t rešitev iz sedanjega kitajskega položaja, 300.000 družin brez strehe - Cele pokra-ki se ni niti v najmanjši meri zboljšal. V i jine pod vodo - Uničena žetev - Škoda bodo napadi vstašev razširili tudi na po Špancih zasedeno cono. Francozi so sine* či odbili tri napade sovražnika na dal fronte okoli Haut Lebena. Bolj proti vzhodu so Rifanci izvršiti srdite napade v okolici Msile, a Francozom se je posrečilo vzdržati to preizkušnjo. Strašna povoden] v Galiciji Represalije Jugoslavije proti Madžarski NOVI SAD, 3. Ker so madžarska obla-stva izgnala nekaj jugonloveirskih delavcev iz Madžarske, so posegla jugosiovenska oblastva, oziroma oddelek za socijalno politiko po represalijah in izgnala iz Vojvodine večje število madžarskih delavcev. Zanimiv« nogometna tekma v Beogradu BEOGRAD, 3. Včera? popoldne se je vršila na ign&ču «Jugoslavije* zanimiva nogometna tekma med igralci in novinarji. Igralci so poraziti novinarje s 3:2 Ogorčeni časnikarji sto zato pozvati igralce na revanšno tekmo. Zanimanje za to prireditev je bilo zelo veliko in so bili vsi prostori razprodani, kakor sicer pri nobeni tekmi najboljših klubov. Atentatorji na Trockega obsojeni na smrt MOSKVA, 3. Sinoči ili v kontumaciji obsojeni Kolarov, Diini-trov in Lukarov. Žena pokojnega načelnika komunistov Kirkova m še dva druga člana osrednjega odbora so bili oproščeni Obfnl zfeor medoorodne zveze društev ca Društvo narodov VARŠAVA, 3. Otvoritev devetega občnega zbora mednarodne zveze društev za Društvo narodov se bo vTšila jutri. Finančni zakoni spreleti ▼ francoski poslanski zbornici PARIZ, 3. Poslanska zbornica je sprejela v celoti finančne zakone, s katerimi se tudi definitivno določa državni proračun za 1925, s 410 glasovi proti 31. Izdatki proračuna ®e računajo na 33,163,224.200 fr., prejemki iznašajo pa 33,175,269218 frankov. Pekingu računajo, da bo general Freng pričel oboroženo akcijo proti inozemcem. NEW-YORK, 3. Vsi politični krogi pozdravljajo z zadoščenjem vest, da nameravajo Zedinjene države sklicati konferenco, ki bo proučevala vprašanje rasve- znaša več milijonov KRAKOV, 3. Radi neprestanega deže-vanja je voda poplavila v zapadni Galiciji okraj Bohnja. Mestece Ujscir v Solne je popolnoma porušeno. V češki Šlezrji so izstopile reke Bjala, Vapjenica in Brenica, ljavijenja eksteritorijalnih predpravic na kakor tudi več hudournikov iz struge. Po- Kitajskean. Danes se zatrjuje, da je ameriški poslanik Mac Murray, ki prispe v nedeljo v Peking prejel navodila, da stopi v stike z velesilami, kojih državljani oži-svajo predpravice na Kitajskem. Iz Italijanov, Američanov in Francozov obstoječa komisija, ki se bol pogajala s Kitajci glede shanghaiskih nemirov, se bo sestala prihodnji pondeljek. Oboroževanje Grčije General Pangalos naroča 100.000 pušk in več letal ATENE, 3- Ministrski predsednik Pan-galos je baje sklenil, da se v svrho »popolnitve vojske naroči 100.000 pušk in več letal. Pangalos zastopa stališče, da mora imeti Grčija tekom enega leta najmočnejšo zračno vojsko na Balkanu. Abd El Krlmova ofenziva FES, 3. V Maroku se vedno bolj razvija ofenziva Riiancev proti francoskim posto- neznano. Naraščanje reke Visle in Bjale je plava je povzročila na polju velikansko škodo. Vsa košnja je uničena. Mostovi in cestni prehodi so poškodovani. Pri Zarzeczeh je Visla odnesla obredni nasip in poplavila pokrajino v širini 15 kin. Promet med Zgornjo Šlezijo in Tešenom je ukinjen- V poplavljene kraje so odšli iz Krakova rešilni vojaški oddelki. V zapadni Galiicji so cele vasi opustošene. Pod votdo se nahajajo okraj Premysl in okolica mesta Premysl je že dva dni brez luči, ker je električni tok radi prodir ranja vode nehal delovati. VARŠAVA, 3. V okraju Drohobycz se nahaja petero vasi pod vodo. Petrolejki revijer v Boryslawu in mesto sta resno ogrožena. V mestu Rozniatow je porušenih 100, v Stanislavu 105 hiš. Na progi Stryj-Stanislav so železniške zveze prekinjene. Dosedanja škoda znaša več milijonov. V poplavljenih krajih je vsa žetev uničena, Nad 300.000 družin je brez strehe- Število človeških žrtev je do sedaj jankam, medtem ko se pričakuje, da se danes ponehalo. DNEVNE VEST9 Letošnje velike svečanosti v čast Jana Husa no Čehosiovaikem Dne 6. julija, dan, ko je Jan Hus umri na gromadi, sc bo letos prvikrat slavil kot dr- — Ju/osl. študenti na poti skozi Trst. Danes ob 9 z;utraj pride skupina kemikov iz Ljubljane v spremstvu in pod vodstvo«: svojih profesorjev v Trst. Zaustavijo se tukaj eno uro, nakar odpotujejo v Francijo, kjer je cilj njih na- žavni praznik. Protektorat praških slavnosti izUta in kier ^ zadržijo kake trt sta sprejela predsednik republike Masaryk in ministrski predsednik Ani. ŠveSkla. Glavne narodne manifestacije, ki se jih udeležita predsednik republike in ministrski predsednik, se bodo vršile pri Husovem spomeniku na Sta-romestskem namesti. Na Husov spomenik so Ukmar. — Nova maša. Jutri dne 5. t. m. ob 9. uri bo v cerkvi sv. Jakoba v Trstu Tržačan č. g. Karel Esih daroval svojo prvo sv. mašo. Slavnostni govor bo imel preč. g. dr. J. že doposlani venci iz vseh čehoslovaških mest kot dokazi spoštovanja spomina in dela velikega češkega reformatorja. Na predvečer Hu-sovega praznika bo na staromestski «radnici» slovesno zborovanje, na katerem bo govoril poznani češki raziskovalec Husovih časov, arhivar dr. Jaroslav Prokop. Slavnost se zaključi s husitskim koralom «Kdož iste boži bojevnici« in z narodnimi himnami. Združene politične stranke, kulturne korporacije bodo prirejale letos po V9eh čehoslova*ških mestih in skupščinah velike Kusove svečanosti. V mestu Libanju v severnovzhodni Ćeški se od-erije pod protektoratom ministrskega predsednika A. Švehle Husov spomenik, jki ga je izdelal umetnik L. Salaun, poznani avtor Hu-sovega spomenika na Staromestskem namesti v Pragi. Poleg vseh odličnih javnih in kulturnih korporacij odpošlje na te svečanosti iudi čehoslovaška vlada svojega zastopnika v osebi ministra I. Stribrnega. Proslava Vidovega dne v Pragi Kakor doslej se je tudi letos vršila v Pragi proslava Vidovega dne, sicer na skromen, aH slovesen način. V cerkvi sv. Nikole je bila služba božja v spomin padlim junakom za domovino od Kosova pa do danes. Službe božje so se udeležili zastopniki čehoslovaSke vlade, predstavniki političnih in kulturnih krogov, vsi člani jugoslovenskega poslaništva in številna jugosiovenska kolonija z velikim števi lom prijateljev jt^goslovenskega naroda. Na tej pijetetni slavnosti je sodelovalo poznano odlično pevsko društvo «Hlahol» iz Nymburka ki je izvedlo srbsko kompozicijo «Qpelo» akia-datelja M. Orzanina. V sve-čanostni atmosferi božjega hrama je petje ostavilo globok vtis Najbolj razširjeni češki list «Narodni Poliftika* piše: «Srbski narod je umiral junaški. V tem junaškem umiranju so videli njegovi sovražniki umiranje svoje nadmoči. ker narod, ki tako junaški umira, ne more bit zasužnjen Narod Uskokov, ki ga nemški zgodovinarj imenujejo polbogove, ni bil nikdar zasužnjen niti ne more b ti nikoli. Navidezno zasužnjenje je bilo samo žrtvovanje za bodoča pokolenja, za osvoboditev iz tirjinakega robstva, kakor srbskega naroda, tako tu>di drugih Slovanov. V tem je največja zasluga srbskega naroda». Stark, i. nemiri v Tankerju PARIZ, 3. Agencija «Ham» poroča, da je v Tangerju izbruhoma na pršadevanje Španskih elementov in v znak protesta proti novim davkom stavka, ki je povračila nemire t okoliških okrajih mesta. Morala je posredovati neka traaoaska četa. Baje je ea meščan priiel pri teh demonstracijah ob življenje, več jih je bilo pa ranjenih. Francozi 90 imeti 2 voiaka ranjena. Iz urada PoL dr. »Edinost" v Trsta _F. J. L- — Postojna: Opozarjamo Vas, da bi morali biti član me«stne organizacije našega društva v Pcsrtojni in le potom tega krajevnega odbora nam staviti želje ali zahteve. Podatki v Vašem pismu so nezadostni za izsleditev Vašega akta med tolikšni desettisoči drugih. Moramo poznati točen datum, kdaj je bila prošnja odposlana in če neposredno ali potom županstva. Če je bito v Vaši zadevi dopisovanje pristojnih oblastev z županstvom, dobite na občinskem uradu pozicijsko številko, s katero nam bi bil pošel zeio olajšan. — F. J- — Kobarid: Vse, po čemer povprašujete je natančno označeno na knjižici sami Če niste v stanu razbrati, potrudite se do krajevnega odbora ali, če boste imeli pot «vi GoricoJ da Pokrajinskega todbora Pol. dr* «Edinost» via Carducci 7, L Tajniilvo. — Šolska bilanca v Zagrebu. V preteklem šolskem letu je obiskovalo ljudske šole v Zagrebu 4812 otrok, meščanske šole 802 učenca in učenki, obrtne šole ,pa 3924 dijakov. V celem je bilo v šolah, ki spadajo pod skrb in upravo mestne občine, 9538 učencev in učenk. To ogromno število mladine je poučevalo 180 učiteljev in učiteljic. Večina teh učiteljev je poučevala tudi na obrtnih šolah, tako da so pravzaprav vršili službo za 310 učiteljskih moči. — Dodatna pristojbina za telefonske pogovore z inozemstvom in tranzitna pristojbina, ki se mora plačati jugoslovenski poštni upravi za pogovore z Zadrom, sta bili zvišani s 1. julija od 395 na 420%. — Telefonski pogovori Trst-Frankfurt. Od 1. julija dalje so dopuščeni telefonski pogovori med Trstom in Frankfurtom. Pristojbina za vsako pogovorno enoto znaša 6.80 frankov v zlatu. — Grob neznanega vojaka na A vali. Gradbeno ministrstvo je odredilo, da se v najkrajšem času izvrše potrebna dela za ureditev spomenika, oziroma groba neznanega vojaka na Aval:. Pred spomenikom se uredi ličen park, okrašen s stebri in loki. — Samomor visokošolke v Beogradu. Na stopnjišču univerzitetnega poslopja v Beogradu se je pretekli pondeljek s sublimatom zastrupila dijak nja filozofske fakultete Milena Markovič. hčerka kmečkih starišev v kragu-jevskem okrožju. Umrla je še istega dni^ v groznih mukah. Vzrok samomora je velika beda, deloma tudi nesrečna ljubezen. Druitvene vesti — IZLET NA NANOS ODLOŽEN. Vsied neugodn* ga vremena se napoved-tni izlet na Nanos odloži za poznejši čas. — M- D. «Obzor» pri Sv. M. Magd. Zg. javlja, da bo imelo v nedeljo 5. julija t. 1. svoj 5. redni občni zbor, ki se bo vršil zjutraj ob 10. uri v dvorani Gosp. društva «pri Ti-rolcu». — Poleg članstva, kojega dolžnost je, da se udeleži občnega zbora, so prijazno vabljeni tudi prijatelji društva. — Odbor. — D. K. N. Tommaseo — Trst. Danes ob 18.45 sestanek. — Odbor. SPORT — C. S. CapocHstria - «Val». Ta najzanimivejša tekma, kar smo jih videli na našiJi igriščih, se bo začela ob 4.30. Veliko je ugibanje, kako ijo bo odrezala Četa «Vala» proti močni koprski četi. Kdor je pazno zasledoval nogometne tekme na tržaških igriščih, mora priznati, da so čete «Edera», «Ponziana», «Gin-nastica» itd. enakovredne najboljšim jugoslo-venskim četam I. divizije. In proti navedenim četam je nastopila <*Capodistria» vedno z dobrimi uspehi. Da razpolaga koprska četa z iz->orno napadalno vrsto, naj »luži v dokaz de^ i* 8,COro ™ napadalna vrst« «Ca*podistrie» izbrana v raprezentaučno četo Julijske Krajin«, ki je igrala prorti beneški četi H. divizije. Kljub vsemu temu amo prepričani, da bo odnesla koprska Četa z igrišča «Vafa.» najboljši vtis o naiih nogometnih četah. Za to jamčijo igralci *Vala», ki so že večkrat dokazali, da se ne plaiijo tudi takih igralcev, ki zavzemaio naj odličnejša mesta v četah* m. divizije. Umevno je po vsem tem, da se bo zbralo futri na Trstenžku ono športno občinstvo, ki Z zanimanjem sledi razvoju našeća sporta. •EDINOST. Iz tržaSkega življenja V Trstu, dne 4. julija. 1925, aeztfode. 12-letni Cezar Taft, stanujoč ▼ »lici Lavatoio it. 203, je včeraj popoldne padel doma tako nesrečno po stopnicah, da si je zlom H levo roko. Dobil je potrebno pomoć v mestni bolnišnici. — V mestno bolnišnico se je moral zateči faMi 12-letni Marce H o Gkerglch, stanujoč v idici Molzno a v en t o it. 44, kateri si je pri padca z voza v ulici Tesa zlomil na kompliciran način desno roko v zapestju. — Pri delu na pa miku «Sofia» v prosti luki v. e. ni. se je včeraj popoldne ponesrečil 43-,letni korjač Ivan Pignataro, stanujoč v ulici Ponta št. 4. Padel je tako nesrečno, da si j« zlomil levo nogo. Zdraviti se bo moral kake tri tedne. _ ~ Grozna nesreča prt Malem Repnu Bombe razmesaria do smrti drm pastirčka, tretjega pa nevarno ranila Davno je že polegla v naših krajih vojna v"ihra. davno je utihnil grom topov in strojne puške ne pcrjejo več svoje strašne smrtne pesmi, a vojni Moioh ni še sit krvi. Potuhnil se je pod zemljo, nad katero je leta gospodoval in divjal z brezprimerno krutostjo, in v obliki bomb, granat ter drugih smrtonosnih predmetov še vedno preži na svo$e žrtve; streže po življenju mirnemu kmetu, ki obdeluje s krvjo prepojeno zemljo, delavcu, ki si služi borni vsakdanji kruh s pobiranjem njegovih morilnih sredstev — streliva, najraje pa nastavlja svoje smrtonosne pasti nedolžnemu otroku, ki se nič hudega sluteč igra z njimi, pri čemer ga čestokrat zaloti strašna smrl. Nesrečam z vojnim strelivom, ki so po-1 stale prava šiba božja, ni pa konca ne kraja. Ena izmed najstrašnejših je brezdvomno tista, ,ki se je pripetila včeraj v bližini Malega 'Repna, majhne vasice v okolic našega mesta. : Včeraj zgodaj zrutraj so pasli na nekem hobn-u med Prošekom in Malim Repnom trije pastirji: 11-ieini Andrej Kante, 13-letni Alojzij Guštin in 14-letna Justina Milič, vsi iz Velikega Repna. Medtem ko ye živina pridno mulila travo, so trije pastirji hodili sem in tja po precej zaraščeni gmajni, kjer se je za časa vojne vojaštvo vežbalo v metanju ročnih granat. Menda v nadi, da iztaknejo kako ptičje gnezdo, so pastirji stopili v goščavo. Ko so se naposled ustavili pri nekem grmu, je Kante, ki ie brskal malomarno s šibo po travi, iztaknil med lisrfpem čuden kovinast predmet, podoben debelemu gosjemu jajcu, na katerem so bile vdoibenc podolgem in počez globoke zareze; odrasel čtovek bi bil takoj spoznal, da ni čudni predmet nič drugega kot nevarna ročna grarati Toda pastirji niso tega vedel'.; čudni predmet ie vzbudil, kar je pač umljivo pri otrocih, le njihove radovednost; hoteli so se prepričati kako je sestavljen od znotraj. Ne sluteč, da se igra s smrtjo, je pričel Kante tolči s predmetom ob bližnjo skalo. Guštin in Milič Volarič: «Ne zveni mi», izvaja pevsko društvo Tomaj; 4.) Mokranjac: X. rukovet, izvaja Glasbena Matica; 5.) «Ptička», izvaja pev. društvo «Venče!k» iz Dutovelj; 6.) O. Dev: «Gozdič je že zelen*, izvaja pev. dr. « V en ček » iz. Du-tovelj; 7.) V. Mirk: «Odkrij' nam zarja«, izvaja Glasbena Matica; 8.) A. Lajovic: «Pomladni spev», izvaja Glasbena Matica; 9.) Šaljiva1 pošta in zabava. — Odbor. Zanimanje za ta koncert je na Krasu izvanredno. Vse se veseli na užitek izvajanja Glasbene Matice tržaške, lu ima izpolniti tri četrtine programa. Zlasti obetajo obilno udeležbo pevci in pevke iz daljne an bližnje okolice v najboljši nadi, da jim ta koncert pokaže pot do prave pevske umetnosti. Vesti z GoriSkeaa — FUNTKOVA «TEKMA» V GORICL Danes dne 4. julija ob 9. uri zvečer bodo predstavljali goriški srednješolci društva «Ve*aa» znano Funtkovo trodejanko «Tekmo*. Režira in 9odeluje g. Gomiščekj ki si je priboril t vlogi Vraga v Cankarjevem «Pohuisanfu t dolini šeot£k>r>anski» veliko priznanje. Naše goriško občinstvo bo nedvomno z velikim zanimanjem sprejelo to vest ter z tune-vanjem sledilo prizadevanju naše doraščajoče mladine, Skrbni motrilci našega javnega življenja se bodo hlastno oprijeli prilike, da vidijo, kaj duševno dela naša mladina, kakšnega duha je prežeta, po katerih poteh se kreče. Funtkova «Tekma*, ki je svoj čas vzbudila pravo senzacijo v našem dramaiskem življenju, je še vedno eno najboljših slovenskih dramskih del. Vsebina drame predstavlja dramatično silno stopnjevanje tragedije starejšega umeanitka-prvaka. ki ga nastop mlad-ega gen: jalnega umetnika tira v blaznost. Umetnika, mojster in učenec, se srečata, p< naključju na umetniški razstavi, kjer sta oba razstavila svoja dela. Zmaga učenec. Tu se začne v učitelju, ravnatelju untetniške akademije. notranja borba, ki se zaključi s tem, da izzove učenca k tekmi, ki naj bi odločila o prvenstvu. Učenec sprva noče sprejeti ponudbe za tekmo s svojim bivšim učiteljem in obenem očetom svoje ljubljenke. Slednjič v jezi odgovori na izzivanje in sprejme tekmo. Tu doseže zapletek svoj višek, dogajanja pa zore s podvojeno naglico in naraščajočo napetostjo k tragičnemu razpletku. £ Iz tržaške pokrajine — Jutrišnja prireditev v Tomafu. Spored koncerta, ki ga priredi Pevsko in bralno društvo Tomaj s sodelovanjem Glasbene Matice iz Trsta in pevskega društva «Venček» iz Dutovelj v Tomaju 5. julija t. 1. ob 4. uri pop. na dvorišču g. Antona Čefute. je sledeči: 1.) Dr. Schv/ab: -Še ena», izvaja pev. društvo Tomaj; 2.) a) V. Šonc: «Bom šel na planince*, izvaja Glasbena Matica; b) V. Šonc: «Teku sem dol po dolin;>, izvaja Glasbena Matica; c) e. Adamič: < Jezdec*, izvaja Glasbena Matica; 3.) H. t ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI — Ladra pri Kobarid«. Bralno in pevsko društvo «Sloboda» priredi jutri v nedeljo 5. t. m. predavanje v Ladri pri Kobaridu. Predaval bo g. dr, A. Serjun o jetiki. Člani in prijatelji društva ter vsi, ki jim je do tega, da se organizira uspešna borba proti tej ljudski morilki, so vabljeni, da se predavanja udeležijo v kar največiem številu. TURNEJA ČLANOV DRAMSKEGA DRUŠTVA V GORICL Jutri 5. t m. 92 uprizori t Renčah v dvorana g. Delpan Bevkova na most a pa stala poleg njega in opazovala njegovo j ve^u drama v treh slikah «Smrtna poteza*, početje. i l£ra J® dos&gja pri premijeri v Aidovaaoi zelo Nad gmajno so .plavali temni oblaki, zdaj' krasen uspeh m je gledalce zelo navdušila, zdaj je votlo zagrmelo in prve deževne I tako da ao se morali vsi igralci po končani 1 igri opetovano prikazati pred zastarom. Prepričani smo, da v Renčah uspeh ae bo iiffMi-jal. V igri nastopijo gdč. Klede in VSk* ter gg. Bratuž Ciril in MedvešoA. Po «ftramfi «Smrtna poteza* se bo igrala A. Čekova veseloigra ▼ enem dejanja «SnufcaČ». Drama za otroke of primerna. Režijo rodi in igra £ Ciril Bratuž. Začetek točno ob 16. uri. — Ozelj«L V nedeljo se bo vršil občni zbor ozeljanskega pevskega in bralnega društva. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Ker 60 na, dnevnem redu zelo važne točke, se prosi; da nrhče ne izostane. — Odbor. — IV. izlet Planinskega kluba t Gorici na Čaven. V nedeljo ob 4. zjutraj ođi od izpred kavarne ,« Adriatico*. Povrat ek skozi Karrmje z vlakom ob 5.11 v Gorico. — Kulturno središče goriških Slovencev. Eno iz prvih del goriških Italijanov po vojni je bilo, da so pregnali iz Gorice slovenske srednješolske zavode, na katerih so se pred vojno vzgajali tisoči slovenske mladine. Slovensko učiteljišče je moralo v sicer prijazni Tolmin, ki pa nikakor ni primeren za sedež srednješolskega zavoda, ker ne more nuditi dijaku vseh onih ugodnosti in udobnosti, potrebnih za njegovo vzgojo. Nekdanja goriška slovenska gimnazija pa je morala iskati pribežališče v daljni Idriji, kjer je bila spojena s prejšnjo realko, dokler nista obe žalostno poginili. Kakor smo namreč že večkrat poudarjali v teh kolonah, je hotel in boce postati Videm po odpravi goriške dežele ne samo politično, ampak tudi kulturno in gospodarsko središče nove furlanske pokrajine v celem njenem ob- segu z nekdanjo goriško deželo vred. Zato je bila kmalu po odpravi goriške dežele zatrta tudi idrijska reaika-ginmaziija in v zameno je bil ustanovljen na nižjem tehničnem zavodu v Vidmu slovenski oddelek za slovensko di-jaštvo. V gospodarskem pogledu se je zares posrečilo Vidmu odtrgati znaten del prejšnjega goriškega ozemlja (zlasti kobariški in bovški okraj) izpod gospodarskega območja Gorice ter ga podrediti svojemu vplivu, toda v kulturnem pogledu so ostali vsi njegovi napori in trudi popolnoma brezuspešni. Že ob ustano- apije so pričele rositi na zemljo; zdelo se je, kot da bi nžbo slutrlo strašno nesrečo, ki je visela nad otroci. Nenadoma je zagrmel silen pok, tri pastirje je za hip zagrnil oblaček gostega dkca in ko se je ta razpršil, sta Kante in Miiičeva ležala v travi grozno razmesarjena; kri jima je vrela curkoma iz strašnih ran in njuni trupli sta se lahno stresali v poslednjih utrinkih življenja. Nedaleč od njihj se je pa zvijal v travi Guštin, hudo ranjen na raznih delih telesa Čez nekaj trenotkov se je deček dvignil na noge in ves prevzet groze je začel bežati proti domu. Srečala ga je kmetica Frančiška Purič, ki je tam blizu žela travo in slišala pok; hitela je pogledat, kaj se j 2 zgodilo. Ko je uzrla okrvavljenega dečka in razmesarjeni trupli na tleh, ji je bilo na mali vse jasno. Hitela je na Prosek in obvestila tamošnie orožnike o strašnem dogodku. Ti so nemudoma poklicali telefonično na pomoč rešilno postajo. Kmalu potem >e bil zdrav-nk na licu mesta, a je takoj uvidel, da je prišel zaman: Miiičeva in Kante sta bila že mrtva; deklica ie imela trebuh strašno razmesarjen in druge številne rane, dečku pa je bila odtrgana leva roka in je imel istotako še mnogo drugih ran. Guštin, ki je imel tri globoke rane na desnem stegnu je bil po prvi pomoči prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v ki-rurgični oddelek. Okreval bo. ako ne nastopijo kake komplikacije, v 2—3 tednih. Po oblastvenem izvidu sta bili trupli dveh nesrečnih žrtev sinoči prepeljani v mrtvašnico mes.ne bolnišnice. Strašna nesreča je vzbudila v vsej okolici zelo mučen vtis, še posebno, ker je tudi Kan-tejev oče pred dvemi leti poslal žrtev granate. šole; posebno pa naj b: se zanimali solkanski obrtniki in olwtnice za izdelke in napredek svojih vajencev, oziroma vajenk. — Vodstvo. — Riilrmbeik. Jutri v nedeljo dne 5, t. m. praznujemo pri nas god sv. Urha — cerkvenega patrona. Ob tej priliki priredi naše prosvetno društvo vcselico z raznovrstnim in zanimivim sporedom na dvorišču Ljudske posojilnice. Najlepša točka programa bo gotovo najnovejša V. Vodopivčeva «Noč na Adriji», veliki mešani zbor, ki je dobil pred kratkim v Ljubljani prvo nagrado. Dalje od istega skladatelja ^Kuharica«, še nenatisnjen šaljiv prizor s petjem. Zastopan bo tudi Adamič s «Plesom kralja Matjaža» in V. Novak z lepim moškim zborom. Igrala se bo tudi šaloigra v enem dejanju in igra v treh dejanjih. Med odmori bo udarjal tamburaški zbor. Vest! iz Istre — Iz Klanca. Podpisano društvo «SlavntkT> iz Klanca se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem bratskim društvom in zborom, ki so ob priliki proslave 25-letnice društvenega obstoja dne 28. junija t. 1. blagohotno sodelovali pri vrtni veselici, in sicer «Zvezdi» iz Herpelj, «Zori» iz Prešnice, «Vencu» iz Kozine, zboru iz Černotič, «Zvezi» iz Ocizle, zboru iz Gročane in «Velikcmu gradišču« iz Vrhpolj. Posebno se zahvaljujemo telovadnemu društvu «Postojna» iz Postojne, ki nam je prvič v tužni Istri pokazalo svojo požrtvovalnost, ko je prihitelo iz Postojne v precej oddaljeni Klanec izvajat telovadne orodne in proste vaje. Zahvaljujemo se vsem oddaljenim društvom, ki so poslala na proslavo svoje zastopnike, in sicer: Športnemu društvu «Snežnik» iz St. Petra na Krasu, Čitalnici iz Ilirske Bistrice, društvu iz Buzeta in pevskemu društvu «Kolo» iz Trsta. Končno se zahvaljujemo vsem. ki so se, kljub temu da se je pripravljalo deževno vreme, odzvali našemu vabilu in se v takem številu udeležili proslave. — Hvala vsem! — Izobraževalno društvo «Slavnik» v Klancu, ve-selični odsek. Borzna poročila. DEVIZE Amsterdam od 1030.— do UHO,— Belgija od 130— do 131.50; Pariš 131— do 132.— London od 138 — do 139. - ; New York od 28.30 do 28.70; Španija od 405.— do 420.— ; Švica od 555— do 565.— ; Atene od 47.— do 49 50; Berlin od 680.— do 750.— ; Bukarešt od 12.50 do 13.—: Praga od 64.— do 85.—: Ogrska od 0.0395 do 0.04U5; Dunaj od •.0100 do 0.0415; Zagreb od 40.75 do 50.50. VALUTA; Avstrijske krone od 0.0400 do 0.0410 dinaiji od 49.25 do 50.25; dolaiji od 28.25 do 28.66; novci po 20 frankov od 115.— do 118.— funt šter-lingod 137.75 do 138.75. Benečtfske obveznice 68.—. čnem zavodu v Vidmu smo vedeli, da je ta — ki ostane ves dan odprta — vsi prijatelji umetni videmski stvor velik neetvor, ki se ne ~ * bo mogel dolgo držati. V prvih letih se je zares vpisalo vanj nekaj slovenskega dijaštva, ki ni moglo nadaljevati svojih v Idriji pretr-ganih študij kar naenkrat na italijanskem učnem zavodu in se -je zato raje prepisalo v Videm. Ali čim je enkrat prenehal ta dotok, je prenehal slehrni dotok slovenske učeče se .mladine na ta zavod, tako da smo prišli v letošnjem, ravnokar h koncu nagibajočem se šolskem letu do absurda, da je obiskovalo njegove štiri paralelke vsega skupaj približno dvajset slovenskih dijakov. Še več£i absurd se pa obeta v prihodnjem šolskem letu, ker se je dosedaj prijavil k sprejemnemu izpitu v prvi razred tega zavoda samo — reci, piši in beri — en slovenslki dijak. Poskusi Vidma, da bi postal kulturno središče nekdanje goriške dežele in zlasti pa goriških Slovencev, so se torej popolnoma in na celi črti izjalovili. Saj so namreč nameravali prenesti tudi ranjko ravi. Samopašnost bo pa tudi vladala še nadalje v naši občini, ako si ne izvolimo ob predstoječah občinskih volitvah res mož, ki bodo izraz mišljenja -vseh občanov — naši pravi zastopniki. Razsipanje z občinsko vojno odškodnino, zidanje sedaj nepristojnega občinskega urada na Guni», samolastno in neenakomerno obdavčenje z občinskimi bremeni, nepotrebni stroški raznih fešt itd., vse to so posledice ikomi-sarjenja v naši občini. Kot da bi ne zadostovale te materijalne izgube, nam pretijo še moralne, duševne neprilike. Bivši civilni komisarijat za tolminski okraj je odločno odbil vsako prošnjo raznih čedad-skih in videmskih «madam», da bi se v Tolminu odprla javna prostitutaka hiša. Da, celo komisarijat je deloval toliko časa na to, da se je odpravila javna hiša v Kobaridu. Naše občine po Tolminskem so planile kot en sam mož ter odločno protestirale proti temu, da bi se v Tolminu ustanovilo tako ognjišče moralne kuge in pohujšanja za naše hribovsko prebivalstvo. Toda prekupčevalci s človeškim mesom se niso dali odvrniti od svojih umazanih kupčiij. Čakali so, da je izginil civilni komisarijat, Čakali, da je prišel za komisarja na tolminsko občino človek, ki ne zna najti pravega, odločno odklonilnega izraza napram taki prošnji. Tako pa je romala te dni na višjo oblast prošnja, da se odpre v Tolminu javna hiša. Apeliramo na preč. dnhovšetno ter na bližnja županstva In vse naše vpitrne osebe, da protestirajo odločno pri oblastvsh proti brezvestnim namenom ter da skušajo na vsak način odvrniti tako kugo od naših goriških kraiev. — Solkan. Obrtna nadaljevalna šola zaključi tukaj v nedeljo 5. t. m. ob 10. uri predpoldne šolsko leto. Z zaključkom je združena tudi razstava izdelkov, izvršenih od učencev in učen'k v tem šolskem ledu. Nepotrebno je opozarjati na korist teh vsakoletnih razstav. Vab- KMETSKO POSESTVO NA PRODAJ: Gor Resa pri Vidmu ob Savi {Štoj), 12 arondi-ranih oralov razne kulturee ftudi vinograd), dve poslopji, živi in mrtvi inventar, vse v najboljšem stanju, se radi preselitve proda. Cena 110.000 Din. Primorcem dam prednost. Podrobnejša pojasnila zahtevajte od lastnika univ. prof. Dr. Lapajne v Ljubljani. Bogi-ul. 3. 893 siceva TRGOVSKO NAOBRA2ENA, 25-letna gospodična, iz boljše hiše, želi znanja z značajnim gospodom v »/tarosti od 28 do 35 let, najrajši trgovcem. Cenjene ponudb« s polnim naslovom, če mogoče tudi s sliko, pod «Trgovka» na upravništvo. Tajnost zajamčena. (899) KNJIGOVODKINJA, z znanjem slovenskega in italijanskega jezika se išče. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Franjo Šaršon, trgovec Matulje (Abbazia). (8%) siroji za šivanje In vezenje, orlgln., nemški. ZALOGA: (513 F. BEDXAR tvrdka ustanovljena 1878.1. Trst, Via Genova 19 Zalaga Aombaž^ za vez oeje D. M. L Pravimo Vam samo to: Predno kupite oglejte si najaecjo iztisro pri M. STEINER tflB GepDfl 15 in 17 U!a Geppa 15 in 17 F. BUDA URARNA-ZLATARNA Trst — Corso Gae-lbaldi 35 (Podružnica VSa Sc?llnata 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljzn-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (55) J je Po dolgi in mučni bolezni, v cvetu mladosti preminula naša ljubljena ROZALIJA DRUFOVKA Razžaloščeni stariši Anion in Alojzija, brat Ben|amln9 sestre Marija. Danica in zaročenec Anton Stolfa naznanjajo v imenu tudi ostalih sorodnikov to žalostno vest, vsem prijateljem in znancem. Pogreb drage pokojnice se bo vršil danes, v soboto dne 4. t m. ob 16.30, iz hiše žalosti Via Rigutii 7. TRST, dne 2. julija 1925. 49-25 Novo pog. Podjetje, N. Impresa Corso V. E. III. 47. ENONADSTROPNA HIŠA, z vrtom, v Mimu. se proda po ugodni ceni. Pojasnila daje Josip Godina, Herpelje. (900) vitvi slovenskega oddelka ca nižjem tehni-; ljeni so k slovesnemu zaključku in razstavi TRGOVINA jestvin, sadja in zelenjave se proda radi bolezni. Skrbeč, Rojan, via Apiari 12. (002) BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 64 Ako Mjo m otre ! moioicki madeži pese trd niče efeiis bule tvori eczemfi m vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajaj po-sebno v vriočih mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno z artifelidično vodo «Pearlinax», ki jc gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vsr^h lekarnah. LJUBUAN z. z o. . v LJubljani. Mestni trg Telefon št. 9 štev. 6 obrestuje vloge zelo ugodno in sicer : vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi ... po vloge z enomesečno odpovedjo.....po vloge z trimesečno oddovedjo.....po vloge s šestmesečno odpovedjo.....po Jamstvena glavnica za vloga znaša že nad 11 milijonov Đin. Posojila daje Ie proti popolni varnosti na vknjižbo in na poroštvo. Inkaso faktur in menic. Trgovski krediti. 8% !0°/o 12°/0 Danes ob 9. url zvečer vsi v „Trgovski dom k igri „T PODLISTEK y. J. KRIŽ ANO VSKA: m Hol preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. VIL «Ni mogoče opisati, kaj sem občutil in pretrpel; T meni je vstal sum, da je Paolo zapeljal Giovanno. Tb je bilo podlo, seveda; toda spričo tako strašne kazjii, sem mu vse odpustili. Da, Njemu tsem vse odpusti] in ves obupni srd, ki je v meni kipel, se je zgrnil na Giovanno. Takšno je bilo torej plačilo za moje dobro delo. Tako me je poplačala ta «sirota», ki sem jo tafeorekoč v sami srajci sprejel pod svojo streho, jo obdal z razkošjem in jo razvaja! kakor rodno hčer... Če bi jo bil prepusti! njeni usodi, bi ne bilo te nesreče, te sramote... Tudi če jo je on zapeljal, se mu je vendar prostovoljno udala. A če ga je ona resnično ljubila, s čistim in velikim čuvstvom, ne bi se maščevala nad njim, zakaj resnična ljubezen vse oprosti, vse potrpi. Marietta, hčerka priprostega gostilničarja, je to dokazala; umrla jer ne da bi izdala svojega zapeljivca in ga izročila maščevanju svojih... «Moje srce je bilo tako ogorčeno in zmedeno, da sem izrekel strašno kletev. Popolnoma sem pozabil, da visi tudi nad nami samimi Girolamavo preklet svo... «Samo razmišljanje ni zadostovalo, — treba je bilo nekaj napraviti. Toda kaj? Odločil sem se, da odrežemo mrličevo roko, a potem vse prste, dokler ne oprostimo Paokrve roke. Velel sem prinesti svoj naj ostrejši nož, tedaj se je pojavil gospod Felicio. Spomnil sem se njegovih svetov in preroških besed in mučilo me je kesanje. — Oh! Zakaj vas nisem poslušal! Rešite mojega sina in napravim vas bogatega, — sem vzkliknil in mu stisnil roko! — Vaše zlato me ne more premamiti, gospod grof, — je odgovoril in žalostno majal z glavo. Kar bom mogel, napravim. Toda zlo je narejeno in vprašanje je postalo bolj zamotano. Poglejte, kakšen strašen in neizprosen izraz leži na obličju pokojnice. Mislim, da bo treba odrezati mrličevo roko, loda dokler ne povprašam nevidnih sil, ne morem nič začeti. Za sedaj grem po neko zdravilo, da spravim k zavesti mladega grofa; do tedaj je treba položiti kršilo s kaiafalka na tla in grofa posesti na stol poieg krste. «Izvršitev tega naročila ni bila tako lahko, zakaj služahništvo, ki ni moglo bežati iz hiše, kakor so napravili povabljeni gostje, se je razteplo v najbolj skrite kote gradu, a strah je bil tako velik, da bi ljudje ne Sli v kapelo niti pod smrtno grožnjo. Jaz, duhovnik, ki sem ga prosil, naj ostane, Zeno, Martin in dva stara, meni slepo udana vojaka, smo s skupnim naporom položili krsto na tla in posedli Paola na stol. «Ravno smo končali svoje težko delo, ko se je gospod Felicio vrnil. Prmesel je čašo polno pareče se tekočine in majhno srebrno skodelico z višnjevka-sto tekočino, ki je razširjala oster, močan duh. S to vodo je Felicio umil obličje Paolu, ki se je stresel in odpri oči; toda pogled mu je bil temen in je izražal blazen strah. Tedaj ga je zdravnik prisilil, da je izpraznil čašo. a vi prosile Boga pomoči in odpuščanje njegovih grehov. Jaz moram izvršiti nekatere neobhodne pri-prave, — je pristavil in šel iz kapele. ^Duhovnik se je spustil na kolena pred oltarjem in iz previdnosti pokropil vse z blagoslovljeno vodo, ostali prisotni so sledili njegovemu zgledu; jaz pa nisem bil sposoben moliti. V nepopisnem obubu seia stopil k bledemu in izčrpanemu Paolu, ki je slonel na stolu in sem mu otiral pot, ki mu je tekel po čelu in laseh. _ " »Karkoli je napravil, pogreške in celo zločine, vse sem mu odpustil, ko sem ga videl tako nesrečnega in tako težko kaznovanega. — Kako ti je, moj ubogi otrok? — sem ga vprašal prav tiho. S prosto roko je Paolo zagrabil mojo roko in jo burno poljubil. — Oče, odpusti! Bojim se, da zblaznim! V roki, do samega ramena, čutim os.tro bolečino in po vseh žilah se m: razliva leden mraz, — je zašepetal s prisekanim glasom. — Jaz nisem nič odgovoril. V grlu me je tiščalo in nisem mogel govoriti; molče sem ga poljubil na Čelo, a on je razumel, da mu vse odpuščam in v njegovih očeh se je zabliskala hvaležnost, ki se ne da z besedami povedati.