ŠTEVILKA
LETO XLVIII, 1 1. MAREC 2016 CENA 1.70 EUR
Visoko priznanje Civilne zaščite za življenjsko delo Janku Zunterju
STRAN 11
Ferdinand Hrovat vesel priznanja, ki potrjuje pomen prostovoljstva na področju kinologije
STRAN 11
Maja Mihalinecna Češkem prva z novim osebnim rekordom
STRAN 21
17703519
Oglasi
2 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016
Iz vsebine:
Tema tedna:
Naj bo študij pot do cilja in
ne cilj sam po sebi................................................4
KGZS OI Mozirje :
Škode po divjadi huda težava za kmete........5
Rečica ob Savinji:
Občina ima veljaven
občinski prostorski načrt....................................6
Mladi veter:
Dvoletni projekt uradno zaključen, sodelovanje se nadaljuje....................................6
ZB NOB ZSD, KO Nazarje:
Dobili nov društveni prapor...............................9
Tretja stran
M *
J t \
Temsing:
Kristini Golob tretja nagrada
in zlata plaketa.....................................................12
Smučarka Tina Robnik:
Sledijo še tekmovanja v nižjem rangu.........20
Zadrečka dolina:
Opažene sledi že novega medveda..............22
Kronika:
Po čelnem trčenju vozili odbilo na travnik ... 22
Bogastvo ni v znanju, bogastvo je v uporabi znanja
Sredi prejšnjega meseca sem na povabilo Šolskega centra Velenje sodeloval na skupinskem delu informativnega dne in ob tej priložnosti predstavil strukturo gospodarstva savinjsko-šaleške regije, ki je za slovenske razmere izrazito netipična.
Netipična je vsaj po dveh kriterijih. V naši regiji gospodarske družbe ustvarijo 90 odstotkov vseh prihodkov in zaposlujejo 90 odstotkov vseh zaposlenih, pri čemer velike gospodarske družbe zaposlujejo več kot polovico zaposlenih (okrog 8.000) in ustvarijo dve tretjini vseh prihodkov (približno milijardo in pol evrov). Tako po številu zaposlenih kot po obsegu prihodkov so med gospodarskimi družbami daleč v ospredju tiste, ki se ukvarjajo s predelovalnimi dejavnostmi, teh je 60 odstotkov, sledi energetika s 14 odstotki, vse ostale panoge pa se nato zvrstijo v preostali četrtini našega gospodarstva.
Ker pretežni del predelovalnih dejavnosti predstavljata kovinskopredelovalna in elektro industrija, ni presenetljivo, da na regijskem trgu dela vlada največje povpraševanje po poklicih tehniških usmeritev s področja strojništva, orodjarstva, elektrotehnike, mehatronike ..., medtem ko je v sedanjem času zaposlovanje kadrov z družboslovnim izobrazbenim profilom prej izjema kot pravilo.
Splošno znano dejstvo je, da smo ljudje najbolj uspešni, najbolj produktivni in tudi najbolj zadovoljni, če opravljamo delo, ki nas veseli. Izhajajoč iz te predpostavke bi moral vsak, ki zaključi osnovno šolo, nadaljevati izobraževanje v smeri, ki ga zanima in mu predstavlja izziv za prihodnost. Težava se pojavi, ker večina mladostnikov v tem sta-
rostnem obdobju še ne ve, kaj bi radi počeli, ko bodo odrasli, zato se odločajo za smer študija na podlagi povsem neustreznih kriterijev, ki so pogosto posledica aktualnih vrednot v družbi, slednje pa so podrejene »modnim« trendom.
Vsekakor je idealni scenarij ta, da se mladostnik izobrazi za poklic, ki ga veseli, in se potem v tem poklicu tudi zaposli. A ker se jih veliko izobrazi za poklice, ki so jim sicer všeč (ali pa so popularni), vendar zanje ni povpraševanja na trgu dela, dobimo kar naenkrat množico nezadovoljnih (verjetno tudi nesrečnih) diplomantov, ki so postavljeni pred izbiro: ali bodo na zaposlitev v svojem poklicu čakali v nedogled ali pa se bodo lotili prekvalifikacije, kar pomeni, da si bodo morda izbrali poklic, ki jim ni všeč.
Moje priporočilo udeležencem informativnega dne v Velenju je zato bilo: izberite si poklic, ki vas veseli in v katerem boste lahko prispevali dodano vrednost družbi. Ključno je, koliko prispevamo k dobrobiti drugih ljudi, seveda pa je pomembno, koliko so ti ljudje za to pripravljeni plačati. Še tako vrhunski strokovnjak je brez odjemalcev njegovih storitev ali izdelkov obsojen na životarjenje v bedi. Bogastvo torej ni v znanju, kot je dejal eden od velikih mislecev, ampak v uporabnem znanju oziroma v uporabi znanja.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 10, 11. marec 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016
3
Tema tedna, Iz občin
NEFIKSOV KARIERNI DAN ZA MLADE
Naj bo študij pot do cilja in ne cilj
sam po sebi
Število brezposelnih v Sloveniji je lani je glede na leto 2014 upadlo za dobrih šest odstotkov in tudi prva dva letošnja meseca kažeta upad prijav brezposelnih oseb na zavod za zaposlovanje. Napovedi delodajalcev so optimistične, saj napovedujejo 0,6-odstotno rast zaposlenosti, odprlo naj bi se od tri do štiri tisoč novih delovnih mest. K boljši poklicni usmerjenosti in s tem večji zaposlenosti z različnimi projekti usmerjajo tudi nevladne organizacije. Tako je prvo sredo v marcu Zavod Nefi-ks organiziral Karierni dan za mlade. Različne dejavnosti, povezane z izbiro študija, so potekale po vsej Sloveniji, informacije in nasveti o izbiri izobraževanja in poklica so mladim nudili tudi v kariernem središču na Uradu za delo Mozirje.
VELIKO MLADIH SE ZA KARIERO ODLOČI NA PODLAGI NAPAČNIH KRITERIJEV
Karierni dan za mlade je organiziral Zavod Nefiks, vodilni sistem beleženja neformalno pridobljenega znanja v Sloveniji, ki mladim omogoča, da na enem mestu sistematično zberejo vse neformalno pridobljene in s strani organizacij potrjene kompetence. Karierni dan je potekal po 70-ih srednjih šolah v Sloveniji, tudi v Velenju in Celju, ter v kariernih centrih zavoda za zaposlovanje, kot že omenjeno, tudi v Mozirju. Med regijskimi partnerji pri projektu je bil Mladinski center Velenje.
Glavni namen tega dneva je bil, da mladi pridobijo čim več informacij za izbiro študija, ki jih bo veselil, hkrati pa jih lahko pripelje do na trgu dela zaželenega poklica. V Zavodu Nefiks kot tudi na zavodu za zaposlovanje namreč opažajo, da se veliko mladih za karierno pot odloči na podlagi napačnih kriterijev. Zato je bil poudarek Kariernega dneva tudi v sporočilu, da je študij pot do cilja in ne cilj sam po sebi. Tega so po srednjih šolah širili kari-erni ambasadorji, ki so s pomočjo sodelujočih delodajalcev predstavljali zaposlitvene možnosti in kaj je tisto, kar trg dela danes dejansko potrebuje.
Šolarjem in dijakom v kariernih središčih in kotičkih nudijo karierno svetovanje s pomočjo pripomočkov, vprašalnikov ter zgibank. (Foto: TG)
POKLICI PRIHODNOSTI NISO VEČ ZNANSTVENA FANTASTIKA ...
Vseslovenski projekt Karierni dan podpira tudi Zavod RS za zaposlovanje, ki je na ta dan v svojih kariernih središčih zainteresiranim posredoval konkretnejša pojasnila in informacije v povezavi s kariernim usmerjanjem. Zanimive so trditve strokovnjakov za trg dela, da se v bližnji prihodnosti že kažejo potrebe po poklicih, ki jih danes pravzaprav sploh še ne
poznamo. Le-ti bodo povezani s hitrim razvojem in vse večjo vlogo tehnologije v vsakdanjem življenju, hkrati pa tudi z medčloveškimi odnosi, potrebami generacij in velikimi spremembami demografskih trendov. V zadnjem času se v svetu že oblikujejo poklici, katerih nazivi močno dišijo po znanstveni fantastiki. To so med drugim poklici digitalni arheolog, podatkovni znanstvenik/rudar, upravljavec socialnih medijev, dispečer dro-nov, specialist za katastrofe, pro-
0
OBČINSKI SVET SOLČAVA
Občina bo subvencionirala ceno pitne vode in odvajanje odpadne vode
Izvajalec obvezne občinske javne službe preskrbe z vodo in odvajanja in čiščenje komunalne in meteorne odpadne vode v solčavski občini je Režijski obrat Občine Solčava (ROOS). Ta mora na začetku leta občinskemu svetu predložiti elaborata za obe službi ter podati predlog za potrditev cen. Na zadnji seji so svetniki elaborata obravnavali in ju potrdili, prav tako predlog za subvencijo cen.
NAČRTUJEJO NAKUP MANJKAJOČIH ŠTEVCEV
Bernarda Prodnik je predstavi-
la bistveno vsebino elaborata za preskrbo s pitno vodo v občini. Lani je imel ROOS za 6.958 evrov več odhodkov kot prihodkov. Za letos se predvideva, da bo prodane 17.000 m3 vode, kot večji investicijski strošek pa načrtujejo nakup manjkajočih števcev. Vsi odjemniki vode jih namreč še nimajo.
Predračunska cena vodarine za leto 2016 znaša 0,540 evra za m3 porabljene pitne vode, med tem ko je bila ta lani 0,480 evra. Za obračun omrežnine je predlagano 4,33 evra. V letu 2015 je bila omrežnina
4,54 evra. Občina je ceno vode lani subvencionirala v višini 35 odstotkov.
CENA ZA PITNO VODO BO VKLJUČEVALA 40-ODSTOTNO SUBVENCIJO
Svetniki so v razpravi izpostavili, da vsi porabniki še nimajo števcev za vodo, kar se mora urediti še letos. Vodne izgube so prevelike, zato je potrebno poiskati napake na javnem omrežju. Županja Katarina Prelesnik je predlagala, da bi cena za pitno vodo v letu 2016 vključevala 40-odsto-
tno subvencijo in bi tako znašala 0,32 EUR/m3, kar je občinski svet s sklepom potrdil.
Za malenkost je bila nižja tudi predlagana nova cena odvajanja in čiščenja odpadne vode. Nižja je tudi omrežnina. Predlagana omrežnina za priključek premera DN 20 znaša 2,98 evra mesečno in je nižja kot leta 2015, ko je bila 3,18 evra. Kanalščino je občina lani subvencionirala 35-odstotno. Županja je predlagala enak odstotek za leto 2016, kar so svetniki sprejeli.
Marija Lebar
4 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016
Tema tedna, Aktualno
fesionalni prijatelj, psihoterapevt za smrt, nanozdravnik ...
... A ZA SEDAJ POVPRAŠEVANJE PREDVSEM PO GOSTINCIH,
GRADBINCIH IN TURISTIČNIH DELAVCIH
Za sedaj na našem območju sicer še ne gre pričakovati povpraševanja po naštetih poklicih prihodnosti. V lanskem letu so delodajalci na območju Saša regije še najbolj povpraševali po poklicih iz gostinstva, turizma in gradbeništva. Na trgu dela je precejšnje povpraševanje po kadrih, ki so za-posljivi v predelovalnih dejavnostih, torej tehniških poklicih, kot so strojniki, orodjarji, strugarji in univerzitetni diplomirani inženirji različnih strok.
Najmanj iskani so še vedno poklici družboslovnih smeri. Mladi z omenjeno izobrazbo veliko težje najdejo zaposlitev, ne le v naši regiji, ampak na celotnem območju Slovenije.
Tatiana Golob
Nina Gošnik, samostojna svetovalka na Uradu za delo Mozirje:
»Šolarjem in dijakom v naših ka-riernih središčih nudimo svetovanje s pomočjo pripomočkov Kam in kako, Hollandovega testa ter drugih vprašalnikov. Veliko mladostnikov, ki dobijo priložnost, da spregovorijo o svojih željah, ugotovi, da imajo jasno izraženo idejo o
tem, kakšno poklicno pot si želijo. Mi jih nato opogumljamo na njihovi poti in jim nudimo informacije glede izobraževanja.
V zadnjem času zelo poudarjamo pomen kompetenc. Pomembno je, da mladostnik čim prej začne razmišljati, kakšna poklicna pot ga privlači. Velikokrat dobimo s strani staršev vprašanje, ali se izobraževati za poklic, v katerem je več priložnosti za službo, ali se izobraževati v skladu s svojimi zanimanji. Med prepričanjem staršev in mladostnikov je še vedno velik generacijski razkorak, starše skrbi prihodnost njihovih otrok, želijo jim dobre službe, mladostniki pa se želijo izobraževati v skladu s svojimi zanimanji, željami.
Pri svojem delu srečujem veliko strank, ki se nikoli niso zaposlile v poklicu, za katerega so se izšolale, zato je vredno, da pravočasno razmislimo, kam nas usmerjajo naša zanimanja, kje želimo v prihodnje delati.
Dandanes je zelo pomembno tudi vključevanje mladostnika v različne dejavnosti, dijaško in študentsko delo, skratka vse, kar dop-rinaša nova znanja. Širšo paleto znanj kot ima mladostnik, lažje se bo v prihodnosti uspešno vključil v trg dela. Več stikov kot ima z delovnim okoljem, lažje bo potrkal na vrata podjetja, kjer želi zaposlitev in si poiskal stik z možnim delodajalcem.
Mladim, ki razmišljajo o svoji bodoči poklicni poti, bi svetovala, naj čim več sprašujejo, naj izkoristijo organizirane dneve odprtih vrat, da spoznajo neko organizacijo. S tem, ko jim je neko okolje poznano, se kasneje lažje odpravijo tja povprašati za službo.
Samo pošiljanje pisnih prošenj za delo je danes žal premalo. V napisan življenjepis ne moremo vključiti vseh svojih zmožnosti, ne moremo izraziti vsega, kar smo in kar lahko delodajalcu ponudimo. Zato je oseben stik zelo pomemben.«
ODBOR IZPOSTAVE KMETIJSKO GOZDARSKE ZBORNICE SLOVENIJE (KGZS) MOZIRJE
Škode po divjadi huda težava za kmete
Ankete med kmeti kažejo, da so med problemi, ki jih najbolj pestijo, škode po divjadi na drugem mestu, takoj za birokracijo. (Foto: IS)
Divjad na območju Zgornje Savinjske doline povzroča precejšnje škode na kmetijskih zemljiščih in pridelkih. To temo je Odbor izpostave KGZS Mozirje obravnaval že večkrat, sestali so se tudi z lovci in pregledali možnost ukrepanja ter vpliva na lovskogojitve-ni načrt. Tega letno izdela nazar-ska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije (OE ZGS). Konec februarja so na seji temo ponovno obravnavali in sprejeli nekaj zaključkov.
POTREBNA JE ŠIRŠA MEDIJSKA KAMPANJA
Da bi področje škod dodobra osvetlili, so na sejo povabili Andreja Andoljška iz oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Prisotne je seznanil z aktivnostmi, ki jih v zadnjem času vodi zbornica na področju problematike škod na kmetijskih zemljiščih, ki jih povzroča divjad.
Začeli bodo s širšo medijsko kampanjo, saj javnost ni naklonjena večjemu odvzemu divjadi iz narave. Pri tem je opaziti, da se popu-
lacija divjadi veča. Kmetje opozarjajo na porast škod, kljub temu uradni podatki o škodah tega porasta ne izkazujejo.
OCENJEVANJE ŠKOD NI ENOTNO
Ankete med kmeti kažejo, da so med problemi, ki jih najbolj pestijo, škode po divjadi na drugem mestu, takoj za birokracijo. Želeli bi, da bi lastniki zemljišč imeli večji vpliv
na pripravo letnih načrtov lovsko upravljavskih območij. Sedanji pravilnik o načrtovanju lastnikom zemljišč omogoča vključitev šele na predstavitvi načrtov. Ocenjevanje škod ni enotno po celi državi, primanjkuje denarja za izplačevanje odškodnin.
PRIJAVLJENE ŠKODE SE ZMANJŠUJEJO
Marija Sodja Kladnik, ki je na
ZGS OE Nazarje pristojna za lovske načrte, je povedala, da se prijavljene škode iz leta v leto zmanjšujejo. V letu 2008 je bilo za škode na tukajšnjem območju izplačanih 65.000 evrov, v letu 2015 pa le okoli 4.000. Osnova za načrtovanje so podatki o škodah. Ker kmetje škod ne prijavljajo, ni osnove za načrtovanje večjega odstrela divjadi. Krmljenje divjadi je načrtovano in pod nadzorom, lovci ga izvajajo v skladu s predpisi, je povedala Marija Sodja Kladnik.
DIVJADI IN POSLEDIČNO ŠKOD JE PREVEČ
V razpravi so udeleženci poudarili, da so v glavnem zadovoljni s pristopom in delom lovcev, vendar ocenjujejo, da je divjadi in posledično škod preveč. Kmetijska svetovalna služba bo v prihodnjih dneh ponovno pozivala kmete k pisni prijavi škode, spomladi pa bodo na predstavitev letnega lovskega upravljalnega načrta povabili lastnike zemljišč, ki imajo večjo škodo.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016 5
Iz občin, Organizacije
OBČINA RECICA OB SAVINJI IMA VELJAVEN OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT
Svetniki predlagano sprejetje dokumenta soglasno
podprli
Na Rečici ob Savinji so si vse od ustanovitve lastne občine prizadevali urediti prostorske akte, vendar se je pridobitev iz različnih objektivnih vzrokov stalno odmikala. Na marčevski seji občinskega sveta pa je bilo kar nekoliko slovesno, saj so svetniki občinski prostorski načrt, potem ko so bila pridobljena vsa potrebna soglasja, dokončno potrdili.
Župan Vinko Jeraj je uvodoma povedal nekaj osnovnih podatkov in se ob tem zahvalil podjetju Savaprojekt in njegovemu direktorju Petru Žigan-
f \ Občinski prostorski načrt (OPN) je temeljni prostorski akt lokalne skupnosti, ki je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela. Občina z njim, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določi cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtuje prostorske ureditve lokalnega pomena ter določi pogoje umeščanja objektov v prostor.
Na seji občinskega sveta so z zadovoljstvom
teju. Po neprijetnih izkušnjah s prejšnjim izvajalcem Archi-ka so bili na občini zadovoljni, saj je Savaprojekt izdelavo načrta prevzel pred dvema letoma, ga vmes večkrat predstavil na občinskem svetu in sedaj uspešno pripeljal do zaključka.
Občina Rečica ob Savinji je tako druga občina v Zgornji Savinjski dolini, po mozirski, ki ji je uspelo sprejeti ta osnovni dokument ravnanja in upravljanja s prostorom na svojem območju. Župan je povedal, da so občutki ob tem mešani
potrdili prostorski načrt občine. (Foto: US)
in imajo grenko-sladek priokus. Grenkega zato, ker je ves postopek trajal tako dolgo, in sladkega, ker jim je končno uspelo.
Zadovoljstvo ob sprejetju načrta so izrazili tudi občinski svetniki, ki so predlagano sprejetje dokumenta s sklepom soglasno podprli. Ob tem je svetnik Marko Atelšek dejal, da je potrebno poleg Savaprojekta pohvaliti tudi prizadevanja občinske uprave.
Marija Lebar
ZAKLJUČNA PRIREDITEV MLADEGA VETRA NA LJUBNEM OB SAVINJI
Dvoletni projekt uradno zaključen, sodelovanje se
nadaljuje
Zadnjo soboto v februarju je bil v konferenčni dvorani Šport centra Prodnik izveden zaključni dogodek projekta Mladi veter. Udeleženci izobraževanj in člani mreže so najprej izmenjali izkušnje ter spoznanja pridobljena na delavnicah in usposabljanjih. Udeležba na dogodku je potrdila uspešnost projekta, katerega glavni namen je bil spodbujanje zaposlovanja mladih in ustvarjanje zelenih delovnih mest v Zgornji Savinjski dolini. Mreža Mladega vetra bo delala tudi v prihodnje, zagotavlja delovna ekipa.
V MREŽO VKLJUČENIH DVANAJST NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN POSAMEZNIKI
Projekt je bil izveden s sodelovanjem Kluba zgornjesavinjskih študentov, Občine Solčava ter zavodov Center Rinka in Zlata leta. V uradnem delu dogajanja so o delu in rezultatih spregovorili člani projektne skupine, Katja Stradovnik, Bernarda Prodnik, Marko Slapnik in Roman Čretnik ml.
Vzpostavljena je mreža, v katero je ob zaključku projekta vključenih dvanajst nevladnih organizacij in nekaj posameznikov. Oblikovali so platformo za prenos v druga podobna okolja. Izvedeno je usposabljanje za vodenje projektov, posamezniki pa so usposobljeni za učno pomoč mladim.
Po izvedbi petnajstih tematskih delavnic bodo mladi lažje videli priložnosti za zaposlitev v lokalnem okolju. Z ogledi dobrih praks v dolini in na Gorenjskem se je veliko udeležencev bolj smelo soočilo z možnostmi, ki so dane v našem okolju.
NAČRTI ZA ZAPOSLITEV MLADIH ČAKAJO NA ZAGON
Iz usposabljanja Mladega vetra je izšlo 26 turističnih vodnikov in devet informatorjev. Priprav-
ljen je osnutek enotnega odloka o lokalnem turističnem vodenju za celotno dolino. Načrti za zaposlitev mladih čakajo na zagon in izvedbo.
Župan občine Ljubno Franjo Naraločnik je pohvalil izvedbo projekta. V mreži Mladega vetra je sedaj šest interesnih skupin, ki imajo skupaj s koordinatorji postavljene načrte za nadaljnje delo. Zagonska sredstva bodo iskali na raznih projektih in morebiti pri zainteresiranih podjetjih.
Slavica Tesovnik
Udeležba na dogodku je potrdila uspešnost projekta, katerega glavni namen je bil spodbujanje zaposlovanja mladih in ustvarjanje zelenih delovnih mest. (Foto: Slavica Tesovnik)
6	Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016	I
Iz Občin, Organizacije
PODPIS TRIPARTITNE POGODBE V SOLČAVI
Občina zagotovila sredstva za izvajanje javne
gasilske službe
Na občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Solčava so odgovorni podpisali tripartitno pogodbo o opravljanju lokalne gasilske javne službe v občini med tamkajšnjimi gasilci, občino in Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline. Aneks so podpisali županja Katarina Prelesnik, predsednik zveze Janko Žuntar in namestnik predsednika PGD Solčava Grega Preprot-nik. Predsednik društva PGD Solčava Peter Poličnik je bil namreč službeno odsoten.
Z omenjenim dokumentom se je občina zavezala, da bo iz
Ankes k pogodbi o financiranju gasilske službe so podpisali županja Katarina Prelesnik, namestnik predsednika PGD Solčava Grega Preprotnik (levo) in predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar.
(Foto: Marija Sukalo)
proračuna gasilcem zagotovila šest tisoč evrov. Od te vrednosti je namenila po tisočaka domačim gasilcem in gasilski zvezi za redno dejavnost, štiri tisoč evrov pa za požarno takso v letošnjem letu.
Sredstva za izvajanje programa požarne varnosti in požarne takse bo občina uporabnikom nakazovala po dvanajstinah. Za nadzor izvajanja pogodbe je občina pooblastila Rudija Jezernika, ki bo nadzoroval porabo sredstev v PGD Solčava.
Marija Šukalo
CENTER ZA DRUŽENJE MLADIH (CDM) MEDGEN BORZA
V letu dni delovanja več kot pet tisoč obiskovalcev
Od začetka delovanja Medgen borze na Rečici ob Savinji je minilo leto dni. Projekt je bil sofinanciran z evropskimi sredstvi, v tem času so vsebine, ki jim je namenjen, polno zaživele. Našteli so kar 5.120 obiskovalcev različnih dejavnosti.
USPEŠNO IZVEDLI ŠTEVILNE AKTIVNOSTI
Urška Selišnik, organizatorka mreže, je ob tem povedala: »V četrtek, 3. marca, smo v CDM Rečica ob Savinji - Medgen borzi obeležili leto dni delovanja. Zaradi obilice drugih, vnaprej napovedanih dogodkov, v občinski upravi nismo pripravljali posebnega slavja oziroma posebne prireditve. Vseeno se s ponosom oziramo na prehojeno pot v prepričanju, da so urejeni prostori medgeneracijskega središča v lasti Občine Rečica ob Savinji v celoti izpolnili vsa pričakovanja in svoje poslanstvo.«
Projekt Krepitev pomoči na ravni lokalnih skupnosti - Medgen borza, sofinanciran s sredstvi iz operativnega programa IPA SLO-HR, se je zaključil 17. junija 2015. Poleg obnove prostorov v nekdanji trgovini je projekt vključeval mehke vsebine, v okviru katerih so v dobrih treh mesecih, to je od 3. marca do 17. junija 2015, uspešno izvedli 165 aktivnosti, obiskalo jih je prib-
Uradne otvoritve Medgen borze junija lani se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor. (Foto: Marija Sukalo)
ližno 2.000 obiskovalcev. Izvedli so 20 tečajev za prostovoljce in oskrbovalce - skupno je izobraženih 31 posameznikov.
Pripravili so tečaje družabni-štva ob računalniku, vzpostavili info točko in hkrati na spletni strani ponudili usluge 25 prostovoljcev, vzpostavili so svetovalno pisarno in spletno stran Medgen borza s podstranjo Odtis dediščine ter uspešno izvedli vpis izdelave želodca v Zgornji Savinjski dolini v Register žive kulturne dediščine.
TRI ČETRTINE DOGAJANJA JE IZVEDLA EKIPA MEDGEN BORZE
»Zaradi smelosti občine, podpore občinskega sveta, sodelovanja društev in želja občanov je po ura-
dno zaključenem projektu Medgen borza nadaljevala s svojim delom. Po letu dni delovanja so podatki o
obiskovalcih, prireditvah in dogajanju - poudarjamo, da gre za brezplačno dogajanje tako za izvajalce kot obiskovalce - dobesedno im-pozantni,« je dejala Selišnikova.
Župan Vinko Jeraj je poudaril, da so na občini zelo zadovoljni z delovanjem Medgen borze. »Predvsem nas veseli odziv občanov na razne dogodke in visok obisk pisane palete dogajanja.«
V letu dni se je v prostorih borze zvrstilo več kot 450 različnih aktivnosti. Tri četrtine dogajanja je izvedla ekipa borze oziroma organizator mreže, četrtina dogodkov je bila izvedena v organizaciji različnih društev.
Marija Lebar
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUČE
Večer pesmi in glasbe
Društvo upokojencev Luče stopa letos v 62. leto delovanja z enako vnemo, kot že vrsto zadnjih let s svojo dejavnostjo razveseljuje sok-rajane in predvsem svoje članstvo. Kot pravijo odgovorni člani vodstva, pripravljajo nepozabno prireditev Večer pesmi in glasbe, ki jo bodo posvetili malemu jubileju, 10-letnici prepevanja moške skupine pevcev, ter ljudskim pesmim, ki so pomem-
ben del kulturne dejavnosti njihovega društva. Prireditev bo 12. marca s pričetkom ob 19. uri v dvorani kulturnega doma v Lučah.
Ob tej priložnosti bodo v goste povabili folklorno skupino Oštari ja Društva upokojencev Bočna, B ca band iz Dravograda in kulturn ke prijateljskega društva upokojencev iz Vodic pri Ljubljani.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 11, 18. marec 2016 7
Intervju
POGOVOR S FRANCIJEM PETKOM
Nekdanjega smučarskega asa danes obdajajo otroci
Montessori pedagog Franci Petek je na tekmi
svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem ob Savinji poskrbel za zabavo najmlajših. (Foto: Mojca Kumprej)
Pedagogika Montessori je v Sloveniji prisotna od leta 2001. Jeseni leta 2011 so bili v razvid vpisani štirje vrtci s približno 270 otroki, na vpis čakajo še najmanj štirje vrtci. Eden izmed Montessori pedagogov je nekdanji smučarski skakalec, doktor geografije in oče treh otrok Franci Petek. S sestro Edo vodita Montessori vrtec: Gorenjsko in Vrhniško hišo otrok z dvema skupinama v Radovljici in dvema na Vrhniki. S Francijem Petkom sem se pogovarjala na tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem ob Savinji, kjer je z mobilno skakalnico poskrbel za zabavo najmlajših.
- Kdaj in zakaj ste se odločili za pedagogiko Montessori?
Med leti 2007 in 2011, ko sem bil športni direktor za skoke in nordijske kombinacije pri Smučarski zvezi Slovenije, sem razmišljal predvsem o potrebah vsakega športnika za doseganje čim večjega uspeha. Po precej poglobljeni študiji sem spoznal, da je uspeh odvisen od razvitega posameznikovega osebnostnega potenciala. Med raziskavo sem se preko sestre Eme Šteblaj seznanil s pedagogiko Montessori in ko sem zaključil z delom pri Smučarski zvezi Slovenije, sem se odločil za študij Montessori pedagoga 6-12.
-	Kje ste se izobraževali za Montessori pedagoga?
Izobrazbo sem pridobil v Čikagu, saj takrat izobraževanja v Sloveniji še ni bilo, zdaj pa je to mogoče tudi pri nas.
-	Kaj ste z izobrazbo pridobili?
Pridobil sem povsem drugačen pogled na človeka, predvsem na otroka na začetku njegove poti. To je tudi bistvo Montessori pedagogike - spoštovati vsakega človeka od rojstva dalje in mu omogočiti razvoj.
-	Katera stvar vas pri Montessori pedagogiki najbolj navdušuje?
Pogled na človeka, ki je temelj vsega. Druga navdušujoča stvar pa je tehnika učenja, ki poteka na zelo spoštljiv način. Gre za domišljeno pripravljenost, ki omogoča svoboden razvoj. Montessori pedagogika je brez ustaljenih okvirjev. Cilj je dosežen na več načinov in za dva posameznika ni nujno, da za cilj ubereta isto pot.
-	Maria Montessori je dejala, da so otroci srkajoči um. S tem se gotovo strinjate. Bi k trditvi še kaj dodali?
Seveda, s tem se popolnoma strinjam in nimam česa dodati. V obdobju do tretjega leta so otroci res kot goba. Učijo se izključno z zgledom in z lastnim udejstvovanjem, ko poskušajo posnemati. V tem obdobju jim seveda ne moremo posredovati nobene »hude« teorije. Lahko pa jim kažemo, kako se gradi kakšna stvar in kako gradimo odnose.
-	Vloga odraslega je pri Montessori pedagogiki izrednega pomena. Kakšna je in zakaj je tako pomembna?
Zelo pomembno je, da znamo otroku pripraviti okolje, kjer se lahko uči. Pripomočki za učenje morajo biti otroku ves čas na dosegu roke. Pomembno je tudi, da odrasel, ki je poleg otroka, več naredi z dejanji kot z besedami.
Ključnega pomena je tudi, da odrasel pristopi k otroku, ko vidi, da ta potrebuje pomoč, in s čim manj besedami, na primer: »Počakaj, pokažem ti
...«, nato pa s počasnimi gibi pokaže, kaj in kako mora otrok kaj narediti. Odrasel mora biti pri gibih res pozoren na počasno izvajanje, saj lahko otrok samo tako sledi in vsrka vsak gib posebej.
-	Kako komentirate izjave tistih, ki menijo, da so otroci, vzgojeni po metodah Marie Montes-sori, moteči za okolico?
Na pedagogiko Montessori padajo številne negativne kritike, vendar menim, da je problem v posamezniku, ki tako sodi. Sicer pa - ali je prevelika spoštljivost, umirjenost in iznajdljivost teh otrok moteča?
-	Se vam zdi, da se interes po vzgajanju z Montessori pedagogiko v Sloveniji širi?
Zelo. Montessori smer je pri nas prisotna šele dobrih deset let. Družba spoznava ime Mon-tessori in ga povezuje z načinom vzgoje in načinom pogleda na človeka. Odziv je zelo pozitiven. Ljudje si tega želijo. V ospredju so predvsem družine oziroma starši, ki jim je mar, v kaj bodo vzgojili svoje otroke.
-	Pri vzgoji po pedagogiki Montessori so otrokove roke ves čas zaposlene. V ospredju so dejavnosti z materialom. Imate nasvet za starše, ki se pri vzgoji svojih otrok, kljub temu, da nimajo na razpolago Montessori materialov, želijo približati pedagogiki Montessori?
Materiali pri vzgoji po načelih Marie Montes-sori niso ključnega pomena. V ospredju je spoštovanje otroka. Omogočiti mu je treba vključenost v delo s stvarmi, ki so mu na dosegu roke, seveda na varen način. Vključite otroka v svoja vsakdanja opravila - to je Montessori.
-	Še vedno ste prisotni na prireditvah, kot je danes (tekma v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem), vodite dva zasebna vrtca, imate družino ... Kako usklajujete svoje delo?
Težko (smeh), vendar pride vse na vrsto ob pravem času. Izredno pomembno zame pa je, da počnem tisto, kar želim početi, in tisto, v kar verjamem.
Mojca Kumprej
»Otrok se uči z lastno dejavnostjo, s črpanjem kulture iz svojega lastnega okolja.« »Vendar je izbruh pisave le dim, ki se suklja iz pipe: v resnici izbruhne otrokova osebnost.« »Pomagaj mi, da naredim sam!«
Citati so le drobci spoznanj znanstvenice Marie Montessori (1870-1952), ki je odkrivala značilnosti predšolskega obdobja in za otroke pripravila čudovito okolje za odraščanje. Menila je, da se otroci zelo radi učijo, če so jim ponujeni pravilni pripomočki in so jim omogočene ustrezne izkušnje, primerne stopnji razvoja in starosti otrok. Spoznala je, da otrok gradi in razvija svojo inteligenco s pomočjo čutil in da gre v svojem razvoju skozi tako imenovana občutljiva obdobja, med katerimi vso svojo energijo vloži v odkrivanje in osvajanje določene sposobnosti.
8 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016
Organizacije, Iz občin
ZDRUZENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, KRAJEVNI ODBOR NAZARJE
Dobili nov društveni prapor
Na zboru nazarskega krajevnega odbora Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline je bilo predstavljeno delovanje v preteklem letu. Po podanih planih za letos je sledilo slavnostno razvitje novega prapora, kar je storil župan občine Nazarje Matej Pečovnik.
Po besedah predsednice odbora Majde Kraj-ner so člani borčevske organizacije izpolnili vse cilje, ki so si jih zastavili. V letu 2015 so organizirali številne pohode, na katerih so obiskali grobove padlih in ostala spominska obeležja. V sodelovanju z Osnovno šolo Nazarje so maja in oktobra pripravili spominski proslavi. Udeležili so se tudi številnih drugih proslav v bližnji okolici in proslave ob 70-letnici konca druge svetovne vojne, ki je potekala v Ljubljani. Julija so se
Občina Nazarje je doslej sofinancirala dejavnosti športnih društev na podlagi pravilnika, ki je bil sprejet v letu 2009. V tem času je na državni ravni prišlo do sprememb predpisov na športnem področju, zato je občinski svet na februarski seji sprejel nov pravilnik.
PREDVIDENA USTANOVITEV ODBORA ZA ŠPORT
Kot je povedal župan Matej Pečovnik, je podlaga za sprejem pravilnika zakon o športu in resolucija o nacionalnem programu športa. Ta prinaša nekaj novosti, ki so upoštevane v predlogu novega občinskega pravilnika. Med drugim je predvidena ustanovitev odbora za šport, ki daje soglasje k letnemu programu športa. Odbor je sestavljen iz predstavnikov športnih društev, imenuje pa ga župan s sklepom. V novem pra-
odpravili na strokovno ekskurzijo. Obiskali so Belo Krajino, kjer so si ogledali partizansko bolnico v Semiču.
Plan, ki so si ga zadali za letos, vsebuje podobne aktivnosti kot lani. Udeleževali se bodo slovesnosti ob zgodovinskih obeležjih, skrbeli za grobove in spomenike ter obiskovali starejše in onemogle člane. Poleti bodo šli na strokovno ekskurzijo v Planico, kjer si bodo ogledali spomenike padlim članom Prešernove brigade.
Eden najpomembnejših ciljev odbora še naprej ostaja sodelovanje z drugimi krajevnimi odbori in Občino Nazarje. Čeprav imajo v svojih vrstah preko 90 članov, upajo, da se jim v letošnjem letu priključi še kakšen več.
Primož Vajdl

vilniku je določeno tudi, da se rezultati prijav na razpis za sofinanciranje dejavnosti društev objavijo na spletni strani občine.
PREDSTAVNIKI DRUŠTEV ZA NOV ODBOR
Občina Nazarje sicer že ima komisijo za šport. Ta ureja formalnosti v zvezi z izvedbo razpisa za sredstva. Kot je povedal predsednik omenjene komisije Filip Strnišnik, se je komisija že sestala s predstavniki športnih organizacij, ki delujejo v občini. Seznanili so jih z namero za imenovanje novega odbora, s čimer so se predstavniki društev strinjali.
Svetniki so sprejetje novega pravilnika soglasno potrdili. Župan je še povedal, da bo razpis za sofinanciranje športa v občini Nazarje objavljen v mesecu aprilu.
Marija Lebar
RADIOKLUB MOZIRJE
Pred tečajem in izpiti za A in N razred
Da je za člani Radiokluba Mozirje delovno leto, je bilo zaslediti iz poročila predsednika kluba Uroša Krajnera. Tega je predstavil na letnem občnem zboru, kjer so si zadali tudi smernice za delo v letošnjem letu. Poleg nalog stalnic so si naložili izvedbo radioamaterskega tečaja. Z izpiti za N in A razred bodo pričeli že ta mesec.
Lani so se udeležili konference Zveze radioamaterjev Slovenije v Pekrah. Bili so na občinski proslavi občine Mozirje, saj je njihov častni član Ludvik Es prejel zlato priznanje s plaketo občine za delovanje radiokluba in delo z mladimi radioamaterji. Na svojem majskem pikniku so gostili radioamaterje iz RK Sota in tako krepili prijateljstvo, ki nastaja preko radijskih valov.
Nekateri člani kluba so usposobljeni za primer večjih naravnih nesreč, zato so se tudi lani udeležili vaje, ki jo je pripravil Regijski center za obveščanje Celje. Za popularizacijo svojega dela so poskrbeli na Rečici ob Savinji, kjer so na stojnici predstavili svojo opremo. Poletje so izkoristili za obisk gorskih vrhov in tam vzpostavljali radijske zveze v akciji Sota.
Drugo polovico leta so pričeli z udeležbo na SSB Field Day tekmovanju. Slednje je po Kraj-nerjevih besedah posebno zaradi tega, ker morajo tekmovalci tekmovati 24 ur skupaj na lokaciji nekje na prostem in s samooskrbo elektrike, oprema pa je vsa mobilna in sestavljena na licu mesta.
Uroš Krajner je izpostavil, da so uspeli realizirati številne zastavljene naloge. (Foto: MŠ)
Sredi oktobra so se podali na strokovno ekskurzijo v Pivko, kje so si ogledali zbirko o osamosvojitveni vojni za Slovenijo, razstavljene eksponate nekaterih letal, oklepnikov in podmornico. Strokovni del ekskurzije je predstavljal obisk regijskega centra za obveščanje v Kopru.
Marija Šukalo
Nov društveni prapor je razvil župan občine Nazarje Matej Pečovnik (levo). (Foto: Primož Vajdl)
FINANCIRANJE ŠPORTNIH DRUŠTEV V OBČINI NAZARJE
Novo sprejeti pravilnik o športu prinaša novosti
Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016 9
Organizacije, Šolstv o
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Pred gasilci je leto zbiranja denarja
Mozirski prostovoljni gasilci so se na zadnjo februarsko soboto zbrali na svojem stotridesetem letnem občnem zboru, na katerem so se ozrli na minulo obdobje in si zadali naloge za leto 2016. Govorili so predvsem o načinih zbiranja finančnih sredstev za nakup nove avtocisterne, na nadomestnih volitvah pa na mesto poveljnika društva izvolili Staneta Weissa.
Iz poročila predsednika društva Romana Čretnika ml. je bilo razvidno, da so gasilci v preteklem letu dobro delali in izpolnjevali naloge, ki so si jih naložili. Članstvo je s sprejetjem novih moči naraslo na številko 360. V preteklem letu so vknjižili 29 intervencij, od tega
trinajst ob požarih in osem zaradi prometnih nesreč.
V	letu 2015 so poskrbeli za celostno grafično podobo društva, veliko je bilo izobraževanj, ekskurzij in drugih druženj. Potrebujejo novo avtocisterno, saj bo stara odslužila namenu in izgublja na varnosti. Stroški za vzdrževanje naraščajo iz leta v leto, zato so se z vodstvom občine odločili, da bodo v letu 2017 kupili novo, ko bo društvo praznovalo trinajst desetletij delovanja.
V	preteklem letu so se udeleževali vaj in tekmovanj. Na slednjih so bili najuspešnejši najmlajši. Na zboru so izpostavili dobro delo ženskih članic in mladine ter iz-
razili željo po ponovni vzpostavitvi veteranske tekmovalne desetine. Spomnili so se tudi svojega perspektivnega, a tragično preminulega člana Vida Marolta.
Sedaj že bivši poveljnik društva Milan Kroflič se je sredi preteklega leta podal na delo v tujino, ob tem pa poveljniški položaj predal začasni vršilki dolžnosti Blanki Kroflič. Na nadomestnih volitvah je bil na mesto poveljnika za naslednji dve leti na zboru izvoljen Stane Weiss.
Benjamin Kanjir
Stane Weiss je bil na mesto poveljnika izvoljen za naslednji dve leti. (Foto: BK)
ČEBELARSKA ZVEZA SAŠA
Izvedli nadomestne volitve podpredsednika
Čebelarska zveza zgornjesavinj-sko šaleškega območja združuje deset čebelarskih družin ali društev. Predstavniki teh so se nedavno srečali, da opravijo nadomestne volitve, pregledajo delo preteklega leta, si zadajo nove načrte in prisluhnejo besedam gostov.
Kot je povedal predsednik ČZ SAŠA Ivan Čopar, je zveza lani izgubila podpredsednika. Preminil je izjemno aktiven čebelar, član ČD Mlinšek Velenje Edo Stropnik. Iz iste družine se je za vedno poslovil še nekdanji njen predsednik in dosedanji član častnega razsodišča ČZ SAŠA Martin Meško. Za obe funkcijo so tako tokrat izvedli nadomestne volitve. Mesto podpredsednika so zaupali Miranu Glinšku -ČD Mlinšek Velenje.
Tudi člane čebelarskih organizacij našega območja je pretresla tako imenovana afera med. Marsikdo je tokrat povedal, da lani medu ni mogel prodati v takih količinah, kot prej, čeprav so se tukajšnji čebelarji posluževali dovoljenih oziroma od veterin predpisanih čebeljih zdravil. Sicer pa je zveza svoje povezovalno delo opravljala dobro, o čemer je podrobno spregovoril predsednik Ivan Čopar.
V organizaciji zveze je lani potekalo več izobraževanj in delavnic,
venije (ČZS) podali z dvema avtobusoma v Bruselj. Ogledali smo si evropsko prestolnico in evropski parlament, kjer smo predstavili slovenski zajtrk in predlagali 20. maj kot svetovni dan čebel.« Promociji tega dneva je bila namenjen tudi obisk predstavnikov ČZS v decembru po vseh občinah. Izobraževanjem in promociji je namenjen več-
ji del dela v letošnjem letu.
Prisotni so pozorno prisluhnili veterinarki dr. Alenki Juric, ki je spregovorila o pojavu čebelje gnilobe na zgornjesavinjskem območju; pregled čebelnjakov se še izvaja. Pojasnila je tudi letošnje možnosti glede brezplačnih zdravil za čebelje bolezni.
Marija Lebar
Miran Glinšek je novi podpredsednik Čebelarske zveze zgornjesavinjsko šaleškega območja. (Foto: ML)
med drugim tudi strokovno druženje v Čebelarskem centru SAŠA v Lučah. Izvedli so strokovno ekskurzijo v Italijo, se udeležili vseslovenskega dneva čebelarjev in sodelovali na Čebelarskem prazniku v Gornjem Gradu ter pri tradicionalni Ambroževi maši v Novi Štifti. Izdali so dve številki svoje revije Čebelica Saša, katere izid so delno sofinancirale nekatere tukajšnje občine.
Čopar je poročal tudi o obisku Bruslja: »Od 14. do 17. aprila smo v organizaciji Čebelarske zveze Slo-
SOLA ZA HORTIKULTURO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE
Ob 70-letnici aktivno sodelujejo na sejmu Flora 2016
V	letošnjem letu Šola za horti-kulturo in vizualne umetnosti Celje kot naslednica Vrtnarske šole Celje, ustanovljene leta 1946, praznuje 70. obletnico obstoja prve šole s področja hortikulture v Sloveniji. Tekom leta bodo oblikovali sedem pomembnejših dogodkov, ki se bodo zvrstili vse do meseca oktobra, ko bodo pripravili osrednjo slovesnost.
V	času sejma Flora 2016 so danes, 11. marca, organizirali okroglo mizo na temo Zeleni poklici - poklici prihodnosti? V Mali kongresni
dvorana Celjskega sejmišča bodo sodelovali vidni strokovnjaki s področja hortikulture.
Sejem bo potekal do nedelje. Na razstavnem prostoru v hali E bodo predstavniki šole izvajali promocijo in ostale aktivnosti. Danes dopoldan tekmujejo aranžerji, cvetličarji in vrtnarji. V soboto ob 11. uri bodo predstavniki Šole za hortikultu-ro in vizualne umetnosti Celje v hali L sodelovali tudi na Slovenski poroki s prikazom zgodovine Poročni šopki skozi čas.
IS
10 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016
Organizacije, Čestitke, Oglasi
DAN CIVILNE ZAŠČITE NA BRDU PRI KRANJU
Visoko priznanje za življenjsko delo Janku Žuntarju
Ob dnevu Civilne zaščite so v torek, 1. marca, na Brdu pri Kranju pripravili osrednjo slovesnost. Priznanja različnih stopenj je prejelo 47 posameznikov in organizacij. Plaketo Civilne zaščite je prejel tudi Janko Žuntar, predsednik savinjsko šaleške gasilske regije in Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline.
Na slovesnosti so bili prisotni predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade dr. Miro Cerar, ministrica za obrambo Andreja Katič. Ta je v uvodnem nagovoru čestitala nagrajencem in se jim zahvalila za njihov trud, solidarnost in požrtvovalnost.
Janko Žuntar je prejel plaketo, ki jo podeljujejo kot priznanje za življenjsko delo, posebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja in kulturne dediščine ter pri varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah.
Nagrajenec je bil ob imenovanju presenečen. »Nisem in ne bom delal zaradi nagrad in priznanj, vedno sem pri svojem delu mislil na dobrobit sočloveka. Je pa vendar lepo, če tvoj trud opazi-
Janku Zuntarju (drugi z desne) in ostalim prejemnikom visokih priznanj Civilne zaščite je čestital tudi predsednik države Borut Pahor. (Fotodokumentacija JŽ)
jo drugi in ti ob podelitvi stisnejo roko tako vidne osebnosti, kot so predsednika in ministrica,« je povedal Žuntar in dodal, da se bo po svojih močeh trudil nadaljevati svojo pot še naprej.
Poleg slavnosti na nacionalnem nivoju bo sle-
dilo še 13 regijskih slovesnostih ob dnevu Civilne zaščite. Osrednji dogodek v Zahodno Štajerski regiji, kamor sodi naše območje, je bil v sredo, 9. marca, v Braslovčah.
Marija Lebar
FERDINAND HROVAT PREJEL SREBRNI ZNAK CIVILNE ZAŠČITE
Vesel priznanja, ki potrjuje pomen prostovoljstva na
področju kinologije
Na slovesnosti ob dnevu Civilne zaščite so podelili srebrno priznanje tudi prostovoljcu in entuziastu, velikemu poznavalcu športnih in reševalnih psov Ferdinandu Hrovatu iz Šmartnega ob Dreti. Priznanje z značko mu je podelil poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan z zahvalo in čestitko za dolgoletno delo na tem področju zaščite in reševanja.
Hrovatu, predsedniku Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline in dolgoletnemu članu domače enote reševalnih psov ter republiške mobilne enote reševalnih psov (MERP), so ugledno priznanje namenili za dolgoletno delovanje pri domačem kinološkem društvu, v okviru Kinološke zveze Slovenije in MERP, za prostovoljno in strokovno delo pri vzgoji reševalnih psov ter njihovih vodnikov z 20-letno tradicijo.
Hrovat se je udeleževal akcij reševanja doma in v tujini, sodeloval je v neposrednem reševanju pogrešanih in ponesrečenih ljudi. Poleg tega je gonilna sila v domačem kinološkem društvu ter pri organiziranju mednarodnih taborov reševalnih psov v okviru društva.
Kot je povedal, mu tako pomembno priznanje pomeni veliko, saj je to potrditev in spoštljiva nagrada za trud in prostovoljstvo s strani najvišje državne ustanove s področja zaščite in reševanja.
Jože Miklavc
Ferdo Hrovat s srebrnim znakom Civilne zaščite za dolgoletno strokovno delo na področju kinologije in izvajanja aktivnosti z reševalnimi
psi (Foto: Jože Miklavc)
I
Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016 11
Kultura, Ljudje in dogodki
45. DRŽAVNO TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV SLOVENIJE TEMSING
Kristini Golob tretja nagrada in zlata plaketa
V Novi Gorici v marcu poteka 45. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije. Nanj se je preko regijskega tekmovanja v februarju z 97 točkami in zlato plaketo uvrstila tudi Zgornjesa-vinjčanka Kristina Golob. Golobova je študentka ljubljanske Akademije za glasbo pri profesorju Hinku Hassu.
Mlada pianistka iz Robanovega Kota je tekmovala v kategoriji klavir III. A. Pred žirijo v sestavi Ruben Dalibaltayan, James Kirby in Aleksander Serdar je nastopila v četrtek, 3. marca, s 46-minutnim programom. Poleg obvezne Scarlattijeve sonate je zaigrala Chopinovo etido v F-duru, Beethovnovo sonato Waldstein, Ravelove Vodne igre ter Cho-
Kristina Golob iz Robanovega Kota si je za nagrado prislužila snemanje tekmovalnega programa.
pinovo 3. balado. Z omenjenim nastopom si je prislužila 95 točk in tretjo nagrado ter zlato plaketo.
»Konkurenca je bila kar huda, zato sem svojega uspeha zelo vesela. Hkrati mi uspeh zelo veliko pomeni, ker mi do sedaj na Temsig-u v disciplini klavir solo še ni uspelo dobiti zlate plakete. Pred šestimi leti sem namreč dobila bronasto, pred tremi pa srebrno. Vsem prvo-, drugo- in tretjenagrajencem v vseh klavirskih kategorijah PianoRoom studio podarja brezplačno snemanje skladb iz našega tekmovalnega programa. Slednje bo zame ena nova izkušnja,« ni skrivala zadovoljstva Golobova.
Marija Šukalo
ELIZABETA KARO IZ SPODNJIH KRAŠ DOPOLNILA 90 LET
Trdo delo, preprostost in vedrina ključ do dolgega
življenja
Sosedje in prijatelji so Elizabeti Karo voščili ob visokem jubileju. (Foto: Barbara Rozoničnik)
Elizabeta Karo je 23. februarja dopolnila častitljivih 90 let. Krajani na visok jubilej niso pozabili, slavljenki so postavili mlaj in ji zaželeli kaj drugega kot zdravja.
ŠTEVILNA DRUŽINA IN DRUGA SVETOVNA VOJNA
Elizabeta je bila rojena med obema vojnama leta 1926 v Spodnjih Krašah, po domače pri An-zi, kot četrta od štirinajstih otrok. Leta 1929 je
Trdo delo, preprostost in vedrina so spremljali Elizabeto Karo na njeni življenjski poti.
(Foto: Barbara Rozoničnik)
razsajala škrlatinka. Zaradi bolezni otrok in obdelovalnih površin na ravnini je Elizabetin oče, vojni invalid iz 1. svetovne vojne, kupil v Spodnjih Krašah domačijo pri Franclnu, katere lastniki so se odselili v Ameriko. Družina se je preselila v
dolino, zaradi škrlatinke pa so v tem času umrle tri Elizabetine sestre. Tudi ona je bila v bolnici in prav njej je sprva kazalo najslabše, vendar je prišlo do preobrata in življenje ji je namenilo še dolgo pot.
V njihova mlada leta je ostro zarezala druga svetovna vojna in vzela enega od njenih bratov. Živeli so v stalnem strahu, trpeli pomanjkanje, živila je bilo moč dobiti zgolj na karte. Kmalu po vojni jim je umrla mama in otroci so morali še toliko bolj poprijeti za delo. Elizabeta je bila med starejšimi in mlajšim otrokom je bila skoraj kot mama.
NEKAJ ČASA VODILA ŠIVILJSKO ZADRUGO
Med vojno se je pri sestrični pričela učiti za šiviljo, nato je z dvema šiviljama ustanovila šiviljsko zadrugo s sedežem v Potoku in jo nekaj
časa tudi vodila. Šivilje so takrat hodile od hiše do hiše, tam ostale po več dni, včasih tudi ves teden in šivale oblačila po meri ter popravljale rabljena. Po vojni se je poročila. Sprva sta z možem živela v Potoku, kasneje pa sta si v Spodnjih Krašah zgradila hišo, kjer je Elizabeta podedovala nekaj zemlje.
BISTRIH MISLIH IN VEDREGA DUHA
Otrok nista imela, so pa k njima veliko prihajali Elizabetini nečaki in tudi sedaj živi skupaj z ne-čakovo družino. Za svoja leta je čila ter neverjetno bistrega duha in če le vreme dopušča, se redno odpravil na krajši sprehod. Kljub zavidljivim letom še kdaj pa kdaj sede za šivalni stroj in si želi, da je tegobe, ki so jih prinesla leta, ne bi položile v bolniško posteljo.
Barbara Rozoničnik
12 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016
Zgodovina in narodopisje
Grad Vrbovec (1)
Piše: Aleksander Videčnik
V uredništvu smo se dogovorili, da bomo več pozornosti posvetili zgodovinskemu dogajanju v zve-
zi z gradom Vrbovec. Vsekakor je njegova zgodovina veliko bolj zanimiva, kot smo jo v preteklosti uspeli prikazati.
Moji članki so objavljeni tako v monografiji občine Nazarje iz leta 1998 kot v Zborniku občine Nazarje ob 760-letnici gradu Vrbovec, ki ga je izdala Občina Nazarje, urednik pa je bil Franci Kotnik.
GRAD VRBOVEC 1248-2008 (MOJ ČLANEK)
Grad Vrbovec stoji na sotočju Drete in Savinje v Nazarjah. Kdaj natančno je nastal, ne moremo z gotovostjo trditi. Vsekakor Vrbov-ca v darilni listini iz leta 1140 ni. S to listino je svobodni gospod Die-pold de Chagere podaril svojo posest na območju sedanje Zgornje Savinjske doline oglejskemu patriarhu Pelegrinu I., ki naj bi poskrbel za ustanovitev benediktinskega samostana v Gornjem Gradu. Zgodovinarji dopuščajo možnost, da je morda na mestu nekdanjega (starega) gradu že prej stala kakšna zgradba, toda doslej ni-
so bile opravljene arheološke raziskave, ki bi potrdile ali ovrgle te domneve.
Zgodovinski pregled
Prvotni grad je bil pozidan na stari skali sredi današnjega kompleksa. Ta skala se v legendi imenuje Hudičeva skala. Nekoč je v Dreti ribaril ubogi podložnik, tega pa ne bi smel početi, saj so smeli ribe loviti le graščinski. Če so valpti
kakšnega podložnika ujeli pri ribolovu, so ga zaprli v grajsko temnico. Zgodilo se je, da je tak pod-ložnik imel številčno družino, zato je prosil najprej Boga za pomoč in rešitev. Ko ni dočakal božje pomoči, je obljubil svojo dušo hudiču, če mu pomaga iz ječe. Hudič je, ko mu je jetnik obljubil svojo dušo, takoj razprl rešetke na ječi in mu omogočil na prostost.
Potekla so leta in hudič je terjal svoje, toda podložnik je bil zvit in je zaprosil vsemogočnega vraga še za eno uslugo. Želel je, da prenese veliko skalo, ki je stala na njegovi zemlji, preko reke Drete na drugi breg. Hudič je nejevoljno pristal na to »uslugo« in se lotil ogromne skale, prek reke jo je privlekel, potem pa je omagal in skalo pustil ležati, kjer je še danes.
Patriarh je nekaj posesti obdržal
Pelegrin je torej nekaj posesti obdržal za svoje potrebe. Omenja se območje od Rečice do Celin. Na dlani je torej, da je njegov ministerial zgradil grad na skali. Prvič naletimo na pisno navedbo gradu Vrbo-vec v listinah iz leta 1248. Grad se omenja v različnih pisnih navedbah kot castrum Altemburch, leta 1430 kot gesloss Altenburg. Sicer pa je znanih še več pisnih oblik imena gradu, denimo tudi Altenberch, Al-tenwurch, Altinburch in podobno. Zakaj so grad imenovali »stari«, ni razčiščeno. V slovenskem jeziku se je uveljavilo ime Vrbovec, etimologi trdijo, da zato, ker je grad stal sredi vrbove gmajne.
Grad so sprva upravljali kot oglejski ministerial vitezi Letu-ški, nato so jim sledili vrbovški vitezi (Al-tenburški), ki so verjetno izhajali iz rodu an-deških ministerialov iz okolice Kamnika ali Slovenj Gradca. Prvi tega imena je bil Eberhart. Leta 1230 se omenja Albertus de
Grafika gradu Vrbovec, delo Karla
Altenburch, leta 1309 pa Eberhart von Altenburch.
Vrbovski so v začetku 14. stoletja dobili v fevd grad v Gornjem Gradu, nekaj let kasneje pa so pozidali grad Rudenek nad Rečico ob
Savinji. Sredi 14. stoletja so zabredli v finančne težave, zato so prodali Celjskim polovico posesti. Leta 1367 je Kolon Vuzeniški zastavil celotno gospoščino Celjanom. Ko so leta 1456 v Beogradu ubili zadnjega celjskega kneza Ulriha II, ki ni imel potomcev, je vrbovška posest pripadla Habsburžanom. Celjski grad so utrdili in ga obdali z mogočnim obzidjem ter vodnimi jarki. Nekatere zgodovinarji trdijo, da so grad Vrbovec leta 1471 razdejali Turki.
Habsburžani so Vrbovec dajali v fevd. Med fevdniki najdemo številne viteze, tako je leta 1456 omenjen Ludvik Knoll. Po letu 1456 so Vrbovec kot deželno-knežji fevd upravljale številne plemiške družine. Tako zasledimo leta 1458 zakupnika Pfafitscherja, oskrbnika Lenka pl. Lustthala, dalje Jurija pl. Obračana, Tomaža Gradenegga, barona Janeza Kacijanerja, gospode Hurnusse. Zadnji v tej vrsti je bil Boltežar Wagen, ki je leta 1615 grad prodal ljubljanskemu škofu Hrenu.
Wagen je bil med podložniki znan kot izredno krut in brezobziren človek. Naj omenimo, da je Janez Kacijaner padel v nemilost pri vladarju in se je zaradi tega moral iz Vrbovca izseliti. Zatekel se je
Reicherta iz leta 1864
k bratu v Gornji Grad, ta je bil tedaj ljubljanski škof. Sloviti vojskovodja Kacijaner je torej umrl v Gornjem Gradu, kjer v župnijski cerkvi ohranjen njegov nagrobnik.
Nadaljevanje prihodnjič.
Grafika gradu Vrbovec, delo Georga Vischerja iz leta 1681
Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016 13
Organizacije, Nasveti
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SOLČAVA
Gasili požar, pomagali ponesrečencu in nudili prvo
pomoč pri zastoju srca
Za solčavske prostovoljne gasilce je bil najpomembnejši dogodek v preteklem letu praznovanje 90-le-tnice društva, je bilo slišati iz poročila namestnika predsednika Grega Preprotnika. Ta je na občnem zboru v poročilu izpostavil tudi dejstvo, da se jim je »zalomilo« pri izobraževalni dejavnosti. Na tečaj za vodjo enot so prijavili kandidate, slednji pa se iz različnih razlogov tega niso udeležili.
Otrokom so pripravili tečaj gašenja požarov ter ga praktično prikazali. Ob mesecu požarne varnosti so v gasilskem domu gostili otroke iz vrtca in osnovne šole,
na florjanovo so se podali k maši v Novo Štifto.
Operativci so po besedah poveljnika Matjaža Ramšaka posredovali pri požaru, reševali ponesrečenca pri nesreči s štirikolesni-kom in nudili prvo pomoč pri zastoju srca. Sodelovali so na skupni vaji na Obirskih jamah in opravljali re-diteljsko službo na različnih zabavnih in športnih prireditvah.
V letošnjem letu bodo poskušali pritegniti več mladih, žena in otrok v svoje vrste, da bi lahko oblikovali tekmovalne desetine. Pri delu in izobraževanju operativcev jim je pomoč ponudil poveljnik
zgornjesavinjske gasilske zveze Slavko Bric, ki je prepričan, da ima zveza dovolj kvalitetnih inštruktorjev, ki lahko predstavijo praktične vaje.
Solčavske gasilce letos čaka ureditev fasade na gasilskem domu. Denar za obnovo ni predviden v proračunu občine, zato bodo poskušali pridobiti sredstva od različnih donatorjev.
Marija Šukalo
Matjaž Ramšak je povedal, da so med drugim sodelovali na skupni vaji na Obirskih jamah. (Foto: MŠ)
BARBARA POLANSEK
Odsek za gozdnogospodarsko
načrtovanje
ZGS OE Nazarje
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) skrbi za ohranjanje in sona-ravni ter trajnostni in kakovostni razvoj slovenskih gozdov in vseh njihovih funkcij na številne načine, ki mu jih predpisuje zakon. Osnova vsega so načrti za gospodarjenje z gozdovi. Z njimi ZGS zagotavlja podlage za trajnostno, sonarav-no, večnamensko ter ekonomično gospodarjenje in rabo vseh gozdov v državi, ne glede na lastništvo.
Na odseku za gozdnogospodarsko načrtovanje izdelujemo 10-le-tne obnovitvene načrte za gozdnogospodarsko območje Nazarje, ki obsega gozdove Zgornje Savinjske doline in Šaleške kotline ter za gozdnogospodarske enote (GGE) v tem območju. Območni načrt daje usmeritve za izdelavo načrtov posameznih GGE. Gozdnogospodarske enote so zaokrožene naravne in zgodovinske enote, ki obse-
Izdelava načrta za gospodarjenje z gozdovi na Ljubnem
gajo več katastrskih občin.
V letu 2016 bodo potekala dela za obnovo gozdnogospodarskega načrta GGE Ljubno, ki obsega katastrske občine Primož pri Ljubnem, Ter, Savina in Radmirje (del). Začetek veljavnosti novega načrta GGE Ljubno je leto 2017, veljal bo do leta 2026.
Osnovne naloge pri obnovi načrta so meritve lesne zaloge in prirastka ter opisi sestojev (gozdov)
novi načrta bomo na večini ploskev izvedli tretjo zaporedno meritev. Z meritvami in opisi sestojev bomo začeli spomladi, končali bomo predvidoma konec jeseni.
SODELOVANJE LASTNIKOV GOZDOV PRI SPREJEMANJU NAČRTA
Sodelovanje lastnikov gozdov v postopku sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov je zagotovlje-
Načrtovalci razvoja gozdov na terenu (Foto: Gregor Štancar)
no z Zakonom o gozdovih na več načinov:
1.	Zbiranje pobud - v obdobju priprave načrta se zbirajo pobude in predlogi za gospodarjenje z gozdovi.
2.	Javna razgrnitev - ko bo načrt izdelan v celoti, je predvidena javna razgrnitev načrta ter v okviru te tudi javna obravnava. Na tej obravnavi bo predstavljen načrt. Lastniki in ostala zainteresirana javnost bodo lahko dajali pripombe, mnenja, predloge. Načrt in pripombe bo nato obravnaval Svet območne enote ZGS. V Svetu ZGS so predstavniki lastnikov gozdov, lovstva, kmetijstva, varstva narave, ustanovitelja in lokalnih skupnosti. Svet območne enote ZGS po obravnavi prejetih pripomb in predlogov določi predlog gozdnogospodarskega načrta enote. Pobude in predlogi lahko veliko prispevajo k dobrim gozdnogospodarskim načrtom.
z načrtovanjem najvišjega možnega poseka in nujnega obsega gozdnogojitvenih in varstvenih del. Za meritve lesne zaloge in prirastka gozdnega drevja uporabljamo metodo stalnih vzorčnih ploskev, ki so namenjene trajni spremljavi razvoja gozdov. Meritve se ponavljajo vsakih deset let. Pri tokratni ob-
Podatki o gozdovih iz trenutno veljavnih gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot so dosegljivi na spletnem pregledovalniku ZGS: http://prostor.zgs.gov.si/pregledovalnik/. Za vaše prispevke smo vam pripravili obrazce, ki jih najdete na spletni strani ZGS (http://www. zgs.gov.si/). Pošljite jih najpozneje do 31. maja 2016 po elektronski pošti na naslov vid.preloznik@zgs.si ali po navadni pošti na Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje.
14 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016
Organizacije
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NOVA ŠTIFTA
Pričeli z aktivnostmi za nakup novega kombija
Prostovoljni gasilci iz Nove Štifte so na občnem zboru v družbi stanovskih kolegov iz drugih društev v občini, gasilcev iz Primsko-vega in Sela pri Kamniku, poslanke Nade Brinovšek, župana občine Gornji Grad Stanka Ogradija, predsednika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janka Žuntar-ja in občinskega svetnika Franca Galina povzeli uspešno delo preteklega leta.
Poveljnik Uroš Poličnik je pov-
Šmarski gasilci s predsednikom Bojanom Štrukljem so na občnem zboru ugotavljali, da je klima v društvu odlična kljub nekaterim kritikam. Dobre stvari ohranjajo, slabe odpravljajo in se ob tem učijo. Zavedajo se namreč, da dobro ime gradiš s tisoč dejanji, izguba dobrega imena pa je lahko posledica enega samega.
Da so prostovoljci v PGD Šmartno ob Dreti delovni, so dokaz številne aktivnosti, ki so jih v preteklem letu izpeljali. Tako so organizirali Florjanovo mašo, razdelili koledarje in odpeljali otroke na letovanje. Za psihofizično pripravljenost so skrbeli s taktičnimi vajami in udeležbo na različnih tekmovanjih. Družili so se na obletnicah in slovesnostih ter skrbeli za urejenost opreme in doma. V društvu dobro delujeta komisija za mladino in komisija za žene.
Poveljnik Tomaž Farkaš je izpostavil, da so si na izobraževanjih pridobivali znanja o različnih specialnostih, ki bodo v pomoč pri delu društva in intervencijah. Slednjih je bilo pet in za njih so porabili kar 326 prostovoljnih ur. Velik požar na Brdem so jim pomagali gasiti tudi gasilci iz sosednjih gasilskih društev, tako da je pri gašenju sodelovalo osem društev s skoraj 90 gasilci.
zel intervencije, tekmovanja in izobraževanja. Organizirali so med-društveno vajo na Črnivcu, nekateri člani so se udeležili praktičnih vaj na Igu in izobraževanja za višjega gasilca. Veliko časa so raznim aktivnostim namenili še v mesecu požarne varnosti.
Tudi predsednik Branko Sten-šak je izpostavil opravljena dela. Med drugimi so obnovili dvorano gasilskega doma, uredili njegovo okolico in poskrbeli za asfaltira-
Tomaž Farkaš je izpostavil, da so operativci za intervencije porabili več kot tristo ur. (Foto: MŠ)
V preteklem letu so s sredstvi občine nabavili osebno opremo, ki je nujno potrebna za varno udeležbo na požarih. Pri tem je predsednik poudaril, da je zanjo občina prispevala 60 odstotkov, preostanek pa društvo.
Ob zaključku je župan občine Nazarje Matej Pečovnik pohvalil delo društva in med drugim izpostavil, da bi vsa tri gasilska društva v občini lahko pripravila plan nabave opreme za več let. Na podlagi tega bi lahko občina poiskala rešitve za povečanje proračunskih sredstev, ki so namenjena gasilcem.
Marija Šukalo
Branko Stenšak je izpostavil opravljena dela in da so pričeli z aktivnostmi za nakup novega kombija. (Foto: ŠMS)
Na občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Luče je predsednik Boštjan Robnik v svojem poročilu o delu v preteklem letu izpostavil, da se člani niso udeleževali tekmovanj. Tekmovalno čast so rešili najmlajši. Ti so bili aktivni tako pri organizaciji orientacije na zvezni ravni in regijskem nivoju kot na raznih tekmovanjih. Sicer pa so lučki gasilci tudi lani zgledno sodelovali z društvi v kraju in s sosednjimi sorodnimi društvi.
Tomaž Funtek je poudaril, da so opravljali redarsko službo na prireditvah v domačem kraju in drugod. (Foto: MŠ)
nje pred njim.
Družili so se tudi na smučanju, izletih in srečanjih pri praznovanju okroglih obletnic članov. Že lani so pričeli z aktivnostmi za nakup novega kombija.
Občinski poveljnik Jani Zag-radišnik je povzel intervencije, ki jih je bilo v občini trinajst, tekmovanja in skupne vaje. Poslanka Nada Brinovšek je bila navdušena nad finančnim poslovanjem društva. Menila je, da so lahko vzor marsikomu v državi. Izrazila je tudi razumevanje glede problematike neurejenosti statusa gasilca.
ŠMS
Poveljnik Tomaž Funtek je poudaril, da so poleg prevoza pitne vode opravljali redarsko službo na prireditvah tako v domačem kraju kot širše. Posredovali so na osmih intervencijah. Zaradi oddaljenosti nujne medicinske pomoči so bili v pomoč pri oživljanju ljudi in nude-nju prve pomoči ponesrečenim v prometnih nesrečah.
V	mesecu požarne varnosti so pripravili dan odprtih vrat za osnovno šolo in vrtec. Alpinistična enota njihovega društva je sodelovala na skupni gasilski vaji Borseka 2015. V društvu se zavedajo, da je le dobro pripravljen operativec dovolj dober za posredovanje pri reševanju ljudi in premoženja, zato so opravili številne tečaje za različne specialnosti.
Lučki gasilci so prepričani, da je društvo brez mladih kot drevo brez korenin, zato jim posvečajo veliko pozornosti. Poleg udeležb na tekmovanjih so si pridobili bronasto značko za znanje o preprečevanju požarov in jim omogočili letovanje.
V	letošnjem letu bodo delali po ustaljenem programu, izvedli bodo tudi osnovni tečaj za gasilca.
Marija Šukalo
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI
Požar na Brdem pomagali gasiti tudi gasilci sosednjih društev
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LUČE
Posredovali pri
v I •	■•■•	v
nesrečah in nudili pomoč poškodovanim
Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016 15
Kultura, Ljudje in dogodki
KULTURNO UMETNIŠTVO DRUŠTVO STOPINJE
Zabavno in razgibano ob tretji obletnici
V	okviru meseca kulture je Kulturno umetniško društvo STOPinJE pripravilo praznovanje tretje obletnice svojega obstoja. Dogajanje so popestrili s kulturnim programom, ki je privabil številne obiskovalce.
V	društvu deluje več sekcij - od fotografske do literarne in pevske. Pripravljajo različne dogodke, ki so odmevni tudi širom po Sloveniji. Članov je čedalje več, nekateri prihajajo na srečanja celo iz Laškega, Ivančne Gorice, Ljubljane ...
V	Galeriji Mozirje je bila na ogled fotografska razstava Hedvike Gu-milar in Sebastjana Žviplja. Foto-
grafije so bile posnete v domovini in na potovanjih po svetu. Za obema avtorjema je že več skupinskih in samostojnih razstav.
Za glasbeno popestritev sta poskrbeli skupini DeVox in Štirje prijatelji. V društvu je dejavna in uspešna skupina Gmajnice. Tokrat je ob spremljavi Urške Bider na citrah zapela le ena od sicer sodelujočih sester - Ivana Žvipelj. Zapela sta tudi zakonca Rozika in Frenk Tkavc.
Najštevilčnejša sekcija so ljubiteljski literarni ustvarjalci, ki so prebirali svoja dela. Večinoma so bile to pesmi, med njimi se je našlo še nekaj aforizmov. Za humor je pos-
krbel najmlajši član lan Žvipelj. Avgust Tanšek, najstarejši član literarne sekcije, prihaja iz Velenja. V svojem izvajanju se je spomnil časov, ko so Šalečani pomagali obnavljati v vojni požgano Solčavo.
Med gosti je bila tudi vodja mo-zirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Simona Zadravec. Izrekla je čestitko Ivani Žvipelj. Dejala je, da kulturna ponudba v Prešernovem mesecu v Zgornji Savinjski dolini obeležuje
že štirideseto leto, večino časa pa je na tem področju delovala in dogajanje povezovala ter organizirala prav Žvipljeva. V zahvalo ji je izročila šopek. Ivana je svojo zahvalo prenesla še na Antona Veneka, ki je bil ta večer med občinstvom. Po njenih besedah je prav on med zaslužnimi za uresničitev ideje tedna kulture in pozneje meseca kulture v Zgornji Savinjski dolini pred 40 leti.
Marija Lebar
Fotografska razstava Hedvike Gumilar in Sebastjana Zviplja je bila pestro ozadje za nastop skupine DeVox. (Foto: Marija Lebar)
Predsednica Ivana Žvipelj je predstavila skupino pevcev, ki slišijo na ime Štirje prijatelji in pojejo stare domače pesmi. (Foto: Marija Lebar)
PREDSTAVITEV KNJIGE BARBARE FUZIR RECI ŽIVLJENJU JA NA RECICI OB SAVINJI
Bralci skozi zgodbo energetske terapevtke
doživljajo sebe
Kulturno društvo Rečica ob Savinji je v goste povabilo energetsko terapevtko in ustanoviteljico društva Angel.si Andrejo Novak. V rečiški Medgen borzi je pogovor z gostjo vodila Lidija Petrovič. Rdeča nit druženja je bila knjiga Barbare Fužir Reci življenju Ja, ki govori o delu Andreje Novak.
Avtorica v knjigi opisuje znanja in dogajanja iz življenja strokovnjakinje s področja energetskega delovanja, ezoterike, dizajna, feng shuija ter barvnega svetovanja. Novakova je svoja bogata in raznovrstna znanja pridobivala od svoje babice. Številna konvencional-na in alternativna znanja si je skozi skoraj četrt stoletja dela pridobila z različnimi delavnicami.
Andreja Novak (levo) je v pogovoru z Lidijo Petrovič spregovorila, kako je nastajala knjiga Reci življenju Ja. (Foto: Marija Šukalo)
Znanja in vedenja o energijah in zdravljenju je terapevtka predstavila tudi obiskovalcem srečanja. Pri tem je poudarila, da se je Fužir-jeva zapisovanja njunih pogovorov lotila zelo zavzeto in strokovno. Sama je pri tem razmišljala o tem, kako bi ljudem lahko predstavili, da so življenje tako plusi kot minusi. »Ni bistvo v tem, da se nekam usedemo in jočemo nad svojo usodo, no, tudi jaz sem to kdaj počela, temveč, da se vprašamo, kaj sedaj in kako naprej, oziroma kaj se lahko iz tega naučimo,« je izpostavila Novakova, prepričana, da bralci sicer berejo o njej, a skozi zgodbo doživljajo in lažje definirajo sebe.
Marija Šukalo
16 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016
Kultura, Oglasi

RAZSTAVA SIMPOZIJ ZAPLANA V GALERIJI MOZIRJE
Svojstven simpozij - zlitje ustvarjalcev iz dveh svetov
V	Galeriji Mozirje je še do 14. marca na ogled gostujoča likovna razstava Simpozij Zaplana, katere otvoritev je Osrednja knjižnica Mozirje organizirala sredi februarja v okviru praznovanja meseca kulture v Zgornji Savinjski dolini. Otvoritve razstave sta se udeležila Štefan Skledar, ki je skupaj z ženo Polono pobudnik simpozija na Zaplani, in akademski slikar Janez Kovačič, umetniški vodja simpozija. Udeležence simpozija in razstavljena likovna dela je zbranim predstavila likovna kritičarka in strokovna spremljevalka simpozija, Anamarija Sti-bilj Šajn.
V	začetku svojega nagovora je Stibilj Šajnova poudarila, da
Otvoritve razstave so se udeležili Štefan Skledar (levo), akademski slikar Janez Kovačič in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.
(Foto: Tatiana Golob) je Simpozij Zaplana že v svoji za- izbrano skupino priznanih likov-
snovi svojstven. Povezuje namreč
Gostujoča razstava v Mozirju vsebuje dela dveh umetnikov iz centra Aveleijn, Daniela Charlesa Oostdama in Maartena Morselta. Poleg njunih del so na ogled še dela slovenskih akademskih slikarjev, mag. Igorja Banfija, Franca Goloba, Janeza Kovačiča in priznanih umetnikov Vojka Gašperuta - Gašperja, Roka Malovrha, Blaža Tomšiča, Eda Zupana in Nejca Balantiča.
nih ustvarjalcev z ustvarjalci, ki se likovno izražajo izključno iz sebe, brez poznavanja likovnih pravil. Simpozij Zaplana je namreč v svojem prvem letu pokazal drugačnost tako, da so organizatorji k ustvarjanju povabili varovance Centra Dolfke Boštjančič iz Drage pri Igu.
V drugem letu druženja, katerega dela so sedaj razstavljena v Galeriji Mozirje, je simpozij nadaljeval s to posebnostjo. Kot je povedala Stibilj Šajnova, je Vrhničan Edo Zupan, ki živi in ustvarja na Nizozemskem, na simpozij pripeljal svoje umetnike iz centra Aveleijn. Zupan je že leta 1989 na Nizozemskem ustanovil Art Brut center, ki danes spada v sklop Aveleijn. Ta povezuje ustvarjalce, ki se izražajo spontano, brez zadržkov, brez misli na pravila, a sledeč svojim občutenjem.
Kot je povedala Vladka Planov-šek, ki je prireditev povezovala, si gostiteljica razstave, Osrednja knjižnica Mozirje, želi s pričujočo razstavo še dodatno popestriti bogat mozaik dogodkov ob mesecu kulture.
Otvoritev razstave je z igranjem na harmoniko obogatila Tanja Pod-križnik z Ljubnega ob Savinji, učenka Primoža Zvira.
Tatiana Golob
-^gostišče GRAD VRBOVgC
Telefon; 03/5:8-32 8 00
I
Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016 17
Kultura
KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Možu, ki si ne upa, se spremeni pogled
na srečo v dvoje
Gledališka skupina Kulturnega društva Gornji Grad je pripravila novo komedijo, pri kateri so se združili prekaljeni amaterski igralci. Poleg članov domačega društva so nastopili še drugi, ki so postali del uspešne igralske zasedbe. Komedija, s katero so igralci dvakrat napolnili domačo dvorano in začeli gostovati, je zaživela pod režisersko taktirko Anice Stakne.
Mož, ki si ne upa, je Jager, ločeni matičar in oče odraslega sina, katerega je odigral Dejan Ugovšek. Živi umirjeno življenje, enkrat tedensko se dobiva s svojo tajnico, kar je zanj povsem dovolj. Na novo zvezo ni pripravljen, še več, že, ko poroča ljudi, ga zaboli v želodcu, saj so po njegovem vse zveze obsojene na propad.
Tako ni nič čudnega, da nasprotuje poroki svojega sina, a le dotlej, ko v tej zadevi pri njem posreduje teta sinove izbranke, ki mu počasi spremeni pogled na srečo v dvoje. Seveda zapletov med predstavo ne manjka, saj ima tudi teta zvezo s poročenim moškim, v Jagrovo življenje se vmešava-
ta tudi njegova bivša žena in seveda ljubica.
Vlogo tete je odigrala Tatjana Bezovšek, Jag-rov sin je Dejan Ikovic, ki je nov član gornjegraj-ske zasedbe. Povratnica na gledališke odre je Vesna Mlačnik, ki igra sinovo nosečo prijatelji-
co. V vlogi Jagrove tajnice in ljubice je Petra Ma-rovt, Jože Remšak - Zotler je zdravnik in tetin ljubimec, Tomaž Čretnik pa je lastnik gostilne, kjer se marsikaj zaplete in odplete.
ŠMS
Člani gledališke skupine Kulturnega društva Gornji Grad in njihovi gosti so dvakrat napolnili domačo dvorano s komedijo Mož, ki si ne upa. (Foto: ŠMS)
1. POKAŽI KAJ ZNAŠ V BOČNI
Peli, igrali in zabavali solisti, vokalne skupine in
ansambli
Kulturno društvo Bočna je pripravilo glasbeno-zabavno prireditev Pokaži kaj znaš. Na bočkem odru se je v nedeljo, 28. februarja, v igranju, prepevanju in zaba-vanju predstavilo več kot štirideset nastopajočih. Moderator programa Nejc Slapnik je s svojimi šalami in anekdotami nasmejal številno občinstvo ter poldrugo uro razmišljal, kaj sam zna in kaj lahko on pokaže. Da je prišel do zaključka, so mu na pomoč priskočili nasto-
pajoči muzikanti, Slapnik pa se je s Pozdravom iz Logarske preizkusil tudi kot pevec.
Kako znajo igrati, peti in zabavati, so dokazali solisti, ansambli in vokalne skupine. Da nedeljsko popoldne veliko obeta, je bilo moč slutiti že v uvodu. Gornjegraj-ska osnovnošolka, pianistka Ana Mavrič je zaigrala Balado za Ade-lino. Savinjski fantje so prisegali na Slakove melodije. Ansambel Za vsak slučaj je preigraval naro-
Bratranca Klemen (levo) in Jani Lamprečnik sta navdušila s Slakovo pesmijo Čebelar. (Foto: Marija Šukalo)

l\

Fanta iz ansambla Lojtrca sta priskočila na pomoč pri izvedbi pesmi Mateji Krumpačnik in Nataliji Ermenc. (Foto: Marija Šukalo)
dnozabavne viže različnih avtorjev. Bratranca Klemen in Jani Lam-prečnik sta navdušila s Slakovim Čebelarjem. Družinski ansambel Mika nas je postregel z avtorskim komadom, Kratek stik pa je opisal
dogajanje na gasilski veselici.
S svojo mladostjo in razigranostjo so navdušili tudi člani Har-monikarskega orkestra Primoža Zvira, ki letos praznuje deset let. Mateji Krumpačnik in Natali-
ji Ermenc sta na pomoč pri izvedbi njunih pesmi priskočila fanta iz ansambla Lojtrca. Ti so s svojim hudomušnim nastopom dodobra razvneli občinstvo.
Na bočkem odru ni manjkala niti domača družinska zasedba Zavo-lovškovih. Ti so premierno predstavili pesem Najin vrt Albine Rajter, za katero je glasbo in aranžma prispeval Vojko Zavolovšek mlajši.
Marija Šukalo
18 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016
Kultura, Organizacije
POGOVOR O LJUDSKEM PETJU NA REČICI OB SAVINJI
Narodnozabavna glasba se ne more enačiti z
ljudsko glasbo
Kulturno-umetniško društvo Utrip je v Med-gen borzi na Rečici ob Savinji gostilo ljudske pevce iz Luč in Jožico Pustoslemšek in Ivka Retka. Gostje so s prepevanjem obogatili pogovor o pomenu ljudskega petja in ljudske glasbe. Ob moderatorki večera Tatjani Vidmar je o tej temi spregovorila mag. Simona Moličnik, muzikologinja in urednica za ljudsko glasbo na Radiu Slovenija.
Moličnikova, po rodu Lučanka, se z zbiranjem
Mag. Simona Moličnik: »Toliko glasbenega daru, Luče je zvočna enklava, ne srečamo skoraj nikjer v Sloveniji, zato je to vredno zapisa.«
(Foto: Marija Sukalo)
Ljudski pevci iz Luč so zapeli nekaj pesmi iz domačega kraja. (Foto: Marija Sukalo)
in arhiviranjem slovenske glasbene dediščine ukvarja že dve desetletji in pol. Tedensko pripravlja oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, v katerih predstavlja širok pogled na zvočno podobo glasbenega izročila v vseh pojavnih oblikah.
V pogovoru je povedala, da bolj ko spoznava zgodovino ljudskega petja, pogosteje opaža, da je petje v Lučah nekaj posebnega: »Toliko glasbenega daru, Luče je zvočna enklava, ne srečamo skoraj nikjer v Sloveniji, zato je to vredno zapisa.«
Moličnikova je kritična do dejstva, da se tovrstna pesem ne neguje niti v osnovnih šolah, na-
rodnozabavna glasba pa se ne more enačiti z ljudsko glasbo. A ljudska glasba živi že stoletja in bo živela še naprej, le preoblikovala se bo, nikoli pa ne bo postala komercialna. Ljudska pesem namreč temelji na entuziazmu in prepričanju, da jo je potrebno prenašati na naslednje generacije.
Tega mnenja je tudi Simona Zadravec, vodja mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Sklad namreč vsako leto pripravi srečanje ljudskih pevcev in godcev domačih viž in tako daje priložnost za prikaz domačega izročila.
Marija Šukalo
SREDINI VEČERI PLANINSKEGA DRUŠTVA NAZARJE SO SE ZAKLJUČILI
Zadnje potopisno »potovanje« v znamenju
Skandinavije
Planinsko društvo Nazarje je 17. februarja pripravilo zadnji planinski večer v tej sezoni. Član društva, Martin Štiglic, je ljubiteljem planin in potovanj predstavil svoje in part-neričino doživljanje potovanja po Švedski in Norveški.
Martin in Mojca sta potovanje po dveh lepih skandinavskih deželah opravila z najetim avtom in si ogledala predele obeh držav po svojih željah. Prvi del potovanja sta namenila Norveški, deželi fjordov in ledenikov. Na svoji poti sta večinoma spala v kampih, ki so po besedah Martina izredno lepo urejeni. Način življenja Skandinavcev je namreč zelo povezan z naravo, kar se pozna po celotni deželi. Hiše so večinoma lesene, les je materi-
al, ki ga te dežele izredno spoštujejo, prav tako svoje vodne vire. Vse prednosti te dežele pa turisti precej drago plačajo. Norveška je zelo
draga za življenje, zato je potrebnega precej načrtovanja, da potovalni proračun ni prehitro presežen. Švedska je nekoliko bolj prijazna
turistovi denarnici, je povedal Martin. Tudi tu sta si popotnika ogledala lepo naravo, se podala po poti Vikingov. Med drugim sta si ogledala kraljeve gomile ter univerzitetno mesto Uppsala. Ob koncu svoje poti sta si od zelo aktivnih počitnic odpočila v Stockholmu, kjer sta si pred povrat-kom v Slovenijo še dodobra ogledala mestne znamenitosti.
Planinski večeri, ki jih je za društvo organiziral in vodil Marijan Denša, so se tako za letošnje leto zaključili. Glede na lep letošnji obisk in izkazano zanimanje občinstva je Denša obljubil, da bo društvo tudi v letu 2017 nadaljevalo s tradicijo in z odličnim izborom gostujočih predavateljev.
Tatiana Golob
Martin Štiglic v slikovitem mestu Bergen, drugem največjem na Norveškem (Fotodokumentacija ŠM)
Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016 19
Šport
TOČKE TINE ROBNIK NA ZADNJI VELESLALOMSKI TEKMI
Sledijo še tekmovanja v nižjem rangu
Tina Robnik je na zadnji veleslalomski tekmi v slovaški Jasni osvojila 26. mesto in s točkami zaključila sezono v svetovnem pokalu. V Jasno je prišla na test na trening, kako bo s poškodovanim kolenom. Šele tam se je potem odločila, da nastopi na tekmi. »Nekaj bolečin sicer se čutim, ampak načeloma je koleno uspešno funkcioniralo, zato sem lahko nastopila in sem s temi točkami še toliko bolj zadovoljna, saj vem, da nisem bila optimalno pripravljena na tekmo,« je po tekmi povedala Robnikova.
Po uspešnem začetku sezone so bila pričakovanja po dobrih uvrstitvah velika. Pred mariborsko Zlato lisico je dvignila formo, na treningih je smučala dobro, ampak ji je nastop žal preprečila manjša, a ne nedolžna poškodba kolena, zaradi katere ni smučala mesec dni. Po ocenah zdravnikov sicer traja šest tednov, da se ta poškodba popolnoma sanira, vendar so ji vseeno dali dovoljenje, da je lahko smučala prej, v kolikor ne bi bile bolečine prehude.
Tina Robnik je v Areju osvojila 15. mesto, po poškodbi pa 26. na veleslalomu v Jasni.
»Sezone še ne morem ocenjevati z nekim zaključkom, saj je še ni konec. Tekem svetovnega pokala res ne bom več imela, me pa čakajo tekme nižjega ranga. Te bodo zame ravno tako zelo pomembne, da si izboljšam FIS točke in tako tudi številko v svetovnem pokalu za naslednjo sezono.
Lahko rečem, da sem letos naredila kar velik preskok in sem z njim zadovoljna. Mogoče se na rezultatih še ne vidi tako zelo, kot sama pri sebi vem in to vidim na treningih. Sigurno sem si po 15. mestu v Areju želela podobnih rezultatov tudi na naslednjih tekmah, ampak žal se mi nekako ni izšlo po načrtih, za kar vem, kje so vzroki in delam na tem, da se izboljšam. Težave mi je delalo predvsem to, da nisem znala prenesti dobrega smučanja na drugačne snežne razmere,« je dodala Robnikova, ki upa na dobre rezultate na naslednjih tekmah.
ŠMS
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
w
Že druga zmaga v drugem delu prvenstva
Nazarski košarkarji so ponovno prikazali raznovrstno igro v napadu. (Foto: Roman Mežnar)
Nastopi v drugem delu 3. SKL so se za nazar-sko člansko ekipo nadaljevali v soboto. Nazar-čani so gostili ekipo Ajdovščine. Ta se je izkazala za enakovrednega nasprotnika, ki pa je vseeno moral priznati premoč domačinom.
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Tekmovalno bogato zimsko obdobje
Strelsko društvo Gornji Grad je pripravilo društveno ligo v streljanju z zračno puško, ki je potekala od 15. januarja do 13. februarja na strelišču za zračno puško v Bočni. Tekmovanja se je udeležilo enajst članov SD Gornji Grad, vsak je imel možnost streljati deset kol, od tega je za končni rezultat štelo pet najboljših rezultatov. Zmagovalec društvene lige je postal Tomaž Trogar z 869 krogi, drugo mesto je zasedel Peter Bezovšek (866) in tretje Boris Purnat (854).
Druga tekma, ki jo je organiziralo društvo, je bila za prvaka kombinacije. Na štirih tekmah so se pomerili z zračno puško, malokalibrsko puško leže, malokalibrsko puško trostav in malo-kalibrsko pištolo drulov. V kombinaciji je bil najboljši Peter Bezovšek s 185 krogi, sledila sta mu Tomaž Trogar (178) in Boris Purnat (174).
ŠMS
V 1. krogu drugega dela tekmovanja v 3. SKL za razvrstitev za mesta od 13 do 18 so košarkarji članske ekipe Nazarij visoko odpravili Cal-cit Basketball iz Kamnika. V drugem krogu jih je čakalo težje delo, saj je v goste prispela Ajdovščina, ki je v svoji skupini v prvem delu prvenstva osvojila 5. mesto in v drugi del prenesla dve točki. V prvem krogu je namučila Bistrico, vodilno ekipo skupine, in klonila z 69:76. Obetalo se je zanimivo srečanje.
Ajdovci so v uvodni četrtini presenetili z agresivno obrambo in jo dobili s sedmimi točkami naskoka. Domači košarkarji so se v nadaljevanju hitro prebudili in uporabili recept gostov iz prve četrtine in polčas dobili s 35:30.
Drugi del tekme je zaznamovala prepoznavna nazarska obramba, ki je bila razlog za dvomestno prednost domačinov. Na polovici zadnje četrtine je kazalo, da so Ajdovci dokončno zlomljeni, vendar so ti izkoristili nekaj zaporednih napak nazarskih igralcev in jih kaznovali z lahkimi koši, razlika pa se je nevarno znižala.
Domači strateg Miha Čmer je svoje varovance hitro umiril z minuto odmora, ki ji je sledila ru-tinirana končnica, v kateri so Nazarčani izkoristili daljšo klop in zmagali s 75:64.
Že jutri sledi nov preizkus za nazarsko ekipo. V večernih urah bodo gostovali pri Gorenji vasi.
Roman Mežnar
20 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016
Šport
MEDNARODNI ATLETSKI MITING V ČEŠKEM JABLONCU
Mihalinčeva prva z novim osebnim
rekordom
Mozirjanka Maja Mihalinec je na mednarodnem dvoranskem mitingu v atletiki v češkem Jabloncu kar dvakrat izboljšala svoj osebni rekord. Na 60 metrov je v kvalifikacijah tekla 7,25 sekunde, v finalu pa je za stotinko izboljšala ta rezultat. S tem si je članica AK Velenje pritekla zmago.
»Z rezultatoma sem seveda zelo zadovoljna, še posebej, ker sem po mitingu v Beogradu delno že pričela s pripravami na svetovno prvenstvo v Portlandu in opravila nekaj malo težjih treningov. Veseli me, da sem v dobri formi sedaj, ko se bliža vrhunec sezone. Do odhoda v Ameriko ta mesec bom naredila še nekaj težjih treningov, potem pa se kar se da najbolje spočila in pripravila na nastop. Upam, da mi tudi tam uspe teči blizu osebnega rekorda. Kaj bo to pomenilo glede uvrstitve, bo seveda odvisno od dnevne forme vseh tekmovalk,« je dejala Zgornjesavinjčanka, ki bo v Ameriki zastopala slovenske barve.
Marija Šukalo
Maja Mihalinec je na mednarodnem dvoranskem mitingu v atletiki v češkem Jabloncu kar dvakrat izboljšala svoj osebni rekord.
(Fotodokumentacija MM)
ZA NOVI ROD SKAKALCEV
Z nakupom izdelkov pomagate skakalcem
Zanimanje za smučarsko skakalni šport je z velikimi uspehi naših orlov in orlic v porastu. Veča se tudi število mladih skakalcev in skakalk v slovenskih klubih. Izjema ni niti Smučarsko skakalni klub Ljubno ob Savinji BTC, kjer po nekdanjem reprezentantu in olimpijcu Primožu Piklu z navdušenjem vzgajajo nove smučarske ase.
Nekaj deset skakalcev pridno trenira na skakalnicah v smučarskem centru Savina tako poleti kot pozimi. Med njimi je v različnih kategorijah kar nekaj državnih prvakov in zmagovalcev pokalnih tekem. Podporo mladim rodovom zagotavlja tudi družba Mercator, ki ob nakupu določenih izdelkov prispeva sredstva v posebni sklad, namenjen skakalcem, njihovemu podmladku in trem klubom, ki bodo s strani kupcev prejeli največ glasov.
ŠMS
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
Dve gladki zmagi za stik z vrhom lestvice
Ekipa OK KLS Ljubno je v zadnjih dveh krogih dosegla dve zmagi in obdržala stik z vodilnima ekipama 3. DOL center. Najprej so ljubenske od-bojkarice v trinajstem krogu gostovale v Šempetru pri tamkajšnji drugi ekipi in brez težav premagale gostiteljice.
V začetku prvega seta je ekipa KLS Ljubno z odličnimi servisi Zoje Brglez hitro prišla do visokega vodstva in nato rezultat samo še povečevala ter set rešila v svojo korist. V drugem je bila slika zelo podobna, domače igralke so s težavo dosegale točke in jih na koncu osvojile samo de-
vet. V tretjem setu je trener KLS Ljubno glede na zanesljivo igro v prvih dveh setih popolnoma zamenjal ekipo in dal priložnost mlajšim igralkam. Ekipi sta bili skozi celoten set izenačeni, na koncu so gostujoče igralke z dobrimi servisi rešile set in s tem tudi končni rezultat 3:0 (25:12; 25:9; 25:21) v svojo korist.
V 14. krogu so na domačem parketu igralke KLS Ljubno gostile mlado ekipo Volleyball Ljubljana I, ki ni bila dorasel nasprotnik domači ekipi. V prvem setu so Ljubenke hitro povedle za šest točk in nato razliko do konca seta le še po-
Ljubenske odbojkarice so v zadnjih dveh krogih dosegle dve zmagi in obdržale stik z vodilnima ekipama 3. DOL center. (Fotodokumentacija OK KLS Ljubno)
večale. Tudi drugi je bil podoben prvemu, gostujoče igralke so le na momente prikazale dobro igro. Domača ekipa je pokazala dobro igro tako v polju kot v napadu, odlično je servirala Tadeja Pečnik in set je pripadel domači ekipi. V tretjem so ponovno zaigrale igralke, ki običajno niso v prvi postavi in popolnoma upravičile zaupanje trenerja. Skozi celoten set so igrale brez večjih napak, s čimer so bili zadovoljni tudi gledalci, saj so s končnim rezultatom 3:0 (25:17; 25:17; 25:12) zasluženo zabeležile še eno prvenstveno zmago in ohranile stik z vrhom prvenstvene lestvice.
V naslednjem krogu ekipa KLS Ljubno igra v Brestanici proti četrtouvrščeni ekipi Kostak-El-mont. Odbojkarice KLS-a so trenutno z enajstimi zmagami in dvema porazoma na tretjem mestu, le točko zaostanka za drugouvrščeno ekipo ŽOK Šentvid Žlindra in tri točke za trenutno vodilno ekipo Celje.
Ekipa kadetinj, ki nastopa v A ligi, je nastopila na turnirju v Slovenj Gradcu. V prvi tekmi je bila boljša ekipa Mislinje, ki je zmagala z 2:0, v drugi tekmi so bile boljše domačinke, prav tako z rezultatom 2:0.
Ekipa starejših deklic OK KLS Ljubno je nastopila na turnirju v Mozirju in v dveh izenačenih tekmah dvakrat zmagala z rezultatom 2:1 proti ekipama Mozirje in Prebold.
Franjo Atelšek
Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016 21
Prejeli smo, Kronika
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
ZADRECKA DOLINA
že novega medveda
To soboto je občan na obronkih Menine planine, na parih mestih naletel na stopinje, za katere meni, da so medvedje. Da si je lažje predstavljati velikost stopinj, je za fotografijo priložil moško rokavico. Kot kaže, gre za manjšega medveda od tistega, o katerem smo pisali v prejšnji številki Savinjskih novic..
Na Zavodu za gozdove Slovenije svetujejo, da naj bodo sprehajalci na tem območju glasni, saj bodo tako medveda že na daleč opozorili na svojo prisotnost. Če medveda opazite od daleč, se mirno umaknite v smeri prihoda. Če medved prihaja v vašo smer in vas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorite nase in praviloma se bo umaknil. Če medveda srečate v neposredni bližini, ostanite čim bolj mirni in ne delajte hitrih gibov ali glasov, ki bi ga prestrašili; obstanite in se nato počasi zadenjsko umaknite.
Če se medved zapodi proti vam, obstanite ali se ulezite na tla. Skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do vas. Gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika. Nikoli ne tecite, saj s
tem povečate možnost napada. Izjema je, kadar se lahko umaknete na varno v nekaj korakih. Za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito obrambno razpršilo proti medvedom. Podrobnejša navodila si lahko ogledate tudi v brošuri Srečanja z medvedom.
IS
Občan je za lažjo predstavo velikosti sledi medveda zraven priložil rokavico. (Foto: SB)
»Gluhonemi« prevaranti znova beračijo in prosijo za denar
Tudi v naši dolini se je pred leti, v zadnjem času pa v večjem številu, pojavilo beračenje pred trgovskimi centri. Gre za goljufe, ki pod pretvezo dobrodelnosti prežijo na dobrosrčne ljudi in jih prosijo za denar, ki naj bi ga zbirali za gluhe, drušlva ali druge invalidske organizacije.
Gluhota je ena izmed najtežjih invalidnosti, ker pa je očem nevidna, se je prevarantom najlažje izdajati za gluhe oziroma celo gluhoneme.
Kot Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje, ki imamo status drušlva, ki deluje v javnem inte-
resu, in status invalidske organizacije, za osebe z okvaro sluha izvajamo posebne socialne programe. Sredstev nikakor ne pridobivamo preko beračenja, na nezakonit način. Tovrstni dogodki tako mečejo slabo luč na društva gluhih in naglušnih in na osebe z okvaro sluha.
Zato javnost opozarjamo, da gre v teh situacijah za prevaro in, da osebe nikakor niso gluhe in denarja ne zbirajo za drušlvo. V kolikor ste priča takšnemu dogodku, o tem, prosim, obvestite policijo.
Urška Jakop, sekretarka Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje
•	Z UKRADENIM AVTOMOBILOM V POLICIJO
Velenje: Neznani storilec je 29. februarja s parkirnega prostora pred šolskim centrom v Velenju ukradel osebno vozilo VW golf, črne barve, letnik 2008. Občan je dan kasneje obvestil policiste, da je v Velenju, na Jenkovi ulici, opazil ukradeno osebno vozilo. Policisti so voznika ukradenega vozila v omenjeni ulici izsledili. Pri ustavljanju je voznik namerno trčil v dve policijski vozili. Čelno je trčil v intervencijsko, nato vzvratno še v civilno vozilo policije in še v dve parkirani vozili občanov. Dva policista sta se v trčenju lažje poškodovala. Ukradeno vozilo je vozil mladoletnik iz Velenja, z njim je bila v vozilu mladoletnica, doma z območja Nazarij.
•	VOZILI ČELNO TRČILI
Florjan: 3. marca ob 6.51 uri je na regionalni cesti Radmirje-Gornji Grad, v Florjanu pri Gornjem Gradu, prišlo do čelnega trčenja dveh osebnih vozil. Eno od vozil je po trčenju zletelo s cestišča in se prevrnilo na streho. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulatorja na vozilih, eno od vozil postavili na kolesa in ga izvlekli na cestišče, nato so z vpojnimi sredstvi očistili razlite motorne tekočine. Reševalci nujne medicinske pomoči so dve poškodovani osebi prepeljali v bolnišnico v Celje.
•	PO ČELNEM TRČENJU VOZILI ODBILO NA TRAVNIK
Mozirje: 7. marca ob 6.26 uri sta na regionalni cesti v Ljubiji čelno trčili vozili. Nesrečo je povzročil 29-letni voznik tovornega vozila, ki je nepravilno prehiteval in je trčil v osebno vozilo, ki ga je vozil 50-letni voznik. Po trčenju je vozili odbilo s cestišča na travnik. Posredovali so gasilci PGD Nazarje in PGD Mozirje, ki so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulatorja na vozilih in vozili izvlekli na cestišče. Reševalci nujne medicinske pomoči so huje poškodovano osebo prepeljali v nadaljnjo oskrbo v celjsko bolnišnico.
... .
" '. • - '-.v	/ Mg*? .¿z ■■
(Foto: PGD Nazarje)
22 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016
Zahvale, Oglasi
Nikoli več sonce te ne zbudi, nikoli več, konec je vseh skrbi. Kjer koli si, naj angel te čuva! Kjer koli si, nate bomo mislili mi vsi.
(F. Nova)
ZAHVALA
Poslovil se je
Anton MATKO
iz Brezja 16 28. 12. 1936 - 5. 3. 2016
Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Življenje je kot ladja, ki vse bolj se oddaljuje -ko ni je več,
onstran obzorja nekdo jo pričakuje.
Ljuba Žerovc
ZAHVALA
V 88. letu starosti se je poslovila mama, babica in prababica
Štefanija KOLENC
iz Grušovelj
Iskreno se zahvaljujemo za izrečene besede sožalja ter darovano cvetje, maše in sveče. Hvala vsem sodelujočim v pogrebnem obredu - gospodu župniku, govorniku za besede slovesa, članom PGD Gru-šovlje, pevcem ... - in vsem ostalim, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
www.savinjske.com
Bolečino lahko skriješ, tudi solzo zadržiš, a praznine, ki ostane, nikoli ne nadomestiš.
ZAHVALA
ob izgubi drage sestre, mame, babice in prababice
Ivanke TROGAR
iz Brezja 10. 12. 1929 - 27. 2. 2016
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo imeli radi in nam ob njeni bolezni in težkih trenutkih stali ob strani, jo spremljali na zadnji poti, izrekli besede sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala tudi dr. Furstovi, Mar-jetki, g. župniku, govornici Mariji.
Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žaluj'oči vsi nj'eni
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta in starega očeta
Ivana POTOČNIKA
z Rečice ob Savinji 23. 7. 1929 - 27. 2. 2016
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in drugim, ki ste njemu in svojcem pomagali v težkih trenutkih. Za zdravljenje in nasvete se zahvaljujemo g. Leskovšku, dr. med., in njegovi ekipi. Zahvaljujemo se župniku g. Zagorcu za opravljene obrede slovesa. Zahvaljujemo se tudi govorcem, praporščakom in Morani ter vsem moliv-cem, darovalcem svetih maš, cvetja, sveč in jedi ter vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016 23
Za razvedrilo
ŠTIRJE MODRI NA GOLTEH
Ondan, ko je bila poleg počitniških smučarjev na Golteh še množica okrog 200 smučarjev gasilcev s spremljevalci, so se ob dolžnostih nadzora smučišč in ceste v hotelski jedilnici okrepili (z leve): Filip Vrabič, prvi smučar Mozirske koče, Mitja Škrabl, drugi smučar hotela Golte, in policista Simon Gorazd Trbovšek ter Sašo Ocvirk.
Filip je menil, da bi lahko fotograf Cvetk in kopriv dal za rundo, Mitja je bil v tem primeru pripravljen spiti še tri kave, čaje in vodo, policista pa sta se raje odpravila na bele strmine pogledat, če je tam bolj varno pred novimi rundami.
	flfc^ll
	K 2
F '	t- iB
BBm	
	
VSESTRANSKO UPORABNO DARILO
Anita Ugovšek, predsednica Kulturnega društva Bočna: »Dragi, Nejc! V zahvalo za prečudovito vodenje prireditve ti poklanjam tele rože.«
Nejc Slapnik, moderator prireditve Pokaži kaj znaš v Bočni: »Hvala ti taužnkrat. Nekje sem slišal, da je lepo darilo treba dat naprej, zato upam, da so rože trpežne in bodo počakale do ženskih praznikov.«
Anita: »Seveda so, še za butaro jih lahko uporabiš na cvetno nedeljo.«
24 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016
Križanka, Informacije
MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Fernández Paz, Augustín: Ime mi je Skywalker
Nasproti Raquelinega stanovanja so odprli ogromno nakupovalno središče, kamor vsak dan pride veliko ljudi. Nihče pa ne opazi moža, ki stoji pred vrati trgovine. Kot, da je neviden. A Raquel ve, da mu je ime Skywalker in prihaja z drugega planeta. Osamljen mož ne želi prestrašiti male deklice, niti ne želi moralizirati o revščini in odnosu ljudi do revnih, zato se domisli svojo »nevidnost« prikazati z veliko domišljije. Avtor nas v zgodbi na zelo inovativen način spomni, da so med nami tudi starejši osamljeni ljudje, revni, brezdomci ...
Agustin Fernandez Paz je eden vodilnih španskih avtorjev za mladino, ki je za svoje ustvarjanje dobil več prestižnih nagrad, med drugim vse
pomembnejše španske nagrade za mladinsko književnost. Knjiga je oblikovana v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo in se smatra kot didaktični material.
Slovarček:
HARA - rod zelenih alg; NILSSON - švedski skladatelj (Bo); S TO GA - rogovi la;
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
STAVKOKAZ, PRIMADONA, AAK, NARAV, VIKA, OBI, ANA DOL IN AR, TORON, VIZA, PLOSKEV, KVASAC, ROMAR, ISTRAN, EVA, AKCELERATOR, SIRIJA, TATE, IKO, ENAČENJE, USTNIK, KARAKTER. MELASA
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 11. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	LED TELEVIZORJI, TELEMACH IN TOTAL TV PAKETI
-	Prodaja in servis LED TELEVIZORJEV
-	Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov. Gsm 041/688-094.
Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav Miro Prašni-kar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
Petek, 11. marec
Napovednik dogodkov
ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Gregorjevo - ljubezenska in erotična poezija
ob 19.00. Kavarna Pr' pek, Mozirje Jes pa vem za eno zgodbo o ljubezni
ob 19.00. Šmihel nad Mozirjem
Gledališka predstava Bolje tič v roki kot tat na strehi
Sobota, 12. marec
ob 10.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje : Ajdovščina (kadeti U-17)
ob 15.00. CDM Rečica ob Savinji
Gregorjevo - delavnica za otroke s spuščanjem lučk
ob 19.00. Kulturni dom Luče Večer pesmi in glasbe
ob 19.00. TK Dobravc v Poljanah nad Rečico ob Savinji Čitalniški večer, gost Ana Marija Žunter Nagy_
Nedelja, 13. marec
ob 11.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Vrani Vransko (pionirji U-11, turnir)
ob 14.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Zlatorog Laško (pionirji U-11, turnir)
ob 16.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Prireditev Šopek za mamico
ob 18.00. Kulturni dom Mozirje
Gledališka predstava Agencija za ločitve
Ponedeljek, 14. marec
ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Klub svojcev
ob 18.00. Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani Doživljajska pravljica Čriček in mravljica
Torek, 15. marec
ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka
ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Jaz sem najmočnejši
Sreda, 16. marec
ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Oto noče izpustiti mamice
ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
Četrtek, 17. marec
ob 17.00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Oto noče izpustiti mamice
ob 18.00. Galerija Mozirje
Predstavitev pesniške zbirke Andreja Groegla
Osama.Robinzon
ob 19.00. Glasbena šola Nazarje
Koncert strunskega oddelka Glasbene šole Nazarje
ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji
Predavanje Antona Žunterja Od raka na duši do raka
na telesu
ŽIVALI - PRODAM
Prodam več koz, počasi kotijo; gsm 041/697-329. Prodam brejo kravo s.r. in teličko mesni tip, 200 kg; tel. št. 58-35453.
Prodam telico simental, brejo 8 mesecev, je pašna; gsm 031/548898.
Prodam telico, staro 1 teden, pasme rj ter bikca in teličko, pasme rh, staro 1 teden; gsm 041/519-507.
Prodam 8 mesecev breji kravo in telico ter 5 telic različne starosti, vse RJ pasme; gsm 031/501250.
Prodam bikca, križanec, mesni tip, star 10 dni; tel. št. 58-35-239. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev; gsm 031/855-186.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim bikca, 10 dni starega, mesni tip; gsm 041/463-650.
Kupim kravo, dobro molznico; gsm 041/293-017.
Kupimo krave in telice za zakol;
gsm 031/832-520.
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-
tanje in teličke nad 100 kg, mesni
tip; gsm 031/533-745.
Bikca čb, starega 1 teden kupim;
gsm 051/247-698.
DRUGO - PODARIM
Podarim starejšo otroško posteljico, rjave barve (kinderpet); gsm 041/793-063.
DRUGO - KUPIM
Kupim manjšo traktorsko kiper prikolico; gsm 041/940-234.
DRUGO - PRODAM
Prodamo silažne bale ter seno v kockah; gsm 031/832-520. Prodam 30 m3 hlevskega gnoja; gsm 041/570-440. Pakiran konjski gnoj, po 20 kg, ugodno prodam; gsm 041/721-854. Ovijalke za bale, metal fach, stransko pobiranje z rampo prodam; gsm 041/354-597. Prodam motorno žago jonsered, ugodno; tel. št. 58-43-216. Prodam mešalec za gnojevko; gsm 040/754-242. Prodam nerabljen pametni telefon lenovo A 6000. Cena 120 evrov; gsm 031/375-014. Prodam birmansko obleko, fan-
tovsko, ugodno; gsm 040/430080.
Prodam motorni žagi husqvarna 254xp in 359, dobro ohranjeni; gsm 041/649-615.
VOZILA - PRODAM
Prodam skoraj do konca obnovljen avtodom hymer, l. 1977, 1.500 EUR; gsm 040/220-643.
VOZILA - KUPIM
Kupim traktor ursus, univerzal, ze-tor ter ostale traktorje, dobro plačilo; gsm 051/203-387.
DELO
Iščem kakršnokoli delo; gsm 031/259-973.
Iščem nekoga za obrezovanje sadnega drevja, Rečica ob Savinji; gsm 040/551-156.
OSEBNI STIKI
46-letni moški si želi večne ljubezni z urejenim in prijaznim dekletom; gsm 031/860-668.
NEPREMIČNINE
V najem damo travnike in pašnike; gsm 031/643-377. Iščemo hišo za najem. Lokacija Ljubno - Nazarje; gsm 040/560914.
Ugodno prodam manjšo hišo, 1.300 m2 zemlje. Savinjsko-šaleš-ka regija; gsm 031/270-088.
26 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016
Oglasi
www.fotoknjiga.net
Spomin
miiiiiiiiaijjo čeme
Fotoknjiga je čudovito darilo. Slika pove več kot tisoč besed.
Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, digitalnih fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami.
Fotoknjiga je storitev, ki bi jo lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorimo o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta.
KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET?
Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna na-
mestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fo-toknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času.
PREDNOSTI FOTOKNJIGE
Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne?
Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
KOMENTARJI FOTOGRAFIJ
Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisa-
nju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni.
S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS
Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-
Otročje lahko boste dosegli izredno lepe rezultate tudi brez oblikovalskega znanja.
toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA?
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen.
Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016 27
Gradbeništvo - Posredništvo
Izvajamo:
Ribezi Samo s.p.
Pusto Polje 5 Nazarje 3331
(041-631-174)
Smo pooblaščeni izvajalec za vgradnjo in zagon ROTO čistilnih naprav za individualne stanovanjske objekte.
-	gradnjo cest in hišnih priključkov
• zunanje ureditve s čistilno napravo in meteorno kanalizacijo
-	vse vrste izkopov, nasutij. ureditev cest. potokov
-	gradnjo kamnitih škarp
-	prevoze razsutih tovorov in druga zemeljska dela po naročilu
Možnost ogleda delovanja čistilne naprave v Zgornji Savinjski dolini.
Roto d.o.o.
Gotika 150, Černeldvo SI 9000 Murcka Soboto tel St. 02 52 52 195
Pripravimo vam vso dokumentacijo za pridobitev subvencij.
-	Čistilne naprave za individualne stanovanjske objekte do 500 PE
•	Greznice nepretočne
-	Lovilci olj za parkirišča
•	Lovilci maščob
Rezervoarji za zbiranje deževnice Jaški in peskolovi
rc •— «/>
§	C
c	n o "
■S M™ o o O
cl.	a a
i
O
co
to
ra
t/) CD u
ra
LTt
n3
to
2
<£ rvj
m m no
s i
C -S
>
m
a)
c
"O
a> «j
c a>
iS)
>
03 g.
E o
X)
o
C
'c
f cc
K
(O
C 0)
< 1 Q g
TJ
<u >
o
CL "8 <1> C trt CL <1) O
E
S
S <u •g >
TO
> »O O O C
8
O d.
"a o o_
> o
t/>
C £
.cu
ro O
Nižja cena tednika Savinjske novice
Za naročeni in dostavljeni izvod Savinskih novic plačate manj kot pri vaSem prodajalcu časopisov.
Brezplačna dostava Savinjskih novic
na celotnem območju Republike Slovenije.
Dostava na drug naslov
Med dopustom ali med daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov.
Popusti
Naročniki Savinjskih novic imajo iS * popust pri objavah osmrtnic, zahval, malih oglasov in čestitk bralcev.
Nagradna žrebanja
Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjskih novic.