v DOMOVINA Mesečna priloga „Slovenski Tehnik". Uredništvo je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja zav Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniua. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej. -r- Za insegate se plačuje 1 kron« temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrstepo 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Nemška šo!a v Gaberjih pri Celju. In zopet so vsekali »novo rano v naš narodni život! Po nemškem časopisju odmeva bojni klic na silni, veliki napad na slovensko okolico celjsko. — Zbirajo in množijo se vrste naših sovražnikov, ki v svoji besnosti že nestrpno čakajo dneva, da nam iztrgajo našo tisočletno posest in ponemčijo našo slovensko zemljo. — Dolgo let smo vztrajali v težkem boju,, odbijali smo navale nemštva in nemčurstva — danes pa stojimo pred močnejšim nasprotnikom, proti nam nastopa nova sovražna sila, ki gre premišljeno na svoje barbarsko delo-— Sovražniku še ni dovolj, da nam je v nemških celjskih mestnih šolah po-tujčil in izneveril na tisoče in tisoče otrok — sovražnik je šel dalje, prikradel se je v naše svetišče, na naši slovenski zemlji koplje grob, v katerega hoče Zagrebs ti žive PTa grob Slovenstva v celjski okolici bodi nova nemška šola v Gaberjih. — Žrtve, ki jih pripravlja nemštvo in nemčurstvo za ta naskok na našo zemljo, niso majhne. Stotisoč kron daruje nemški ..Schulverein1' za zgradbo nove šole, ki naj iztrga iz srca naše mladine vse one svetinje, ki so bile drage in svete našim očetom, svetinje, ki so svete nam Slovencem, ki bivamo na tej zemlji, ki jo imenujemo našo že blizu dva tisoč let! § Naši nasprotniki nam kopljejo grob z denarjem, ki smo jim ga na-nosili mi v svoji prijaznosti in zaslep- ljenosti. Na lastnih prsih smo redili gada. ki nas hoče sedaj zastrupiti, ko se čuti močnega dovolj. Mi pa živimo in živi ne gremo v grob! Ko je krvoločni Turčin pustošil našo zemljo, skrunil naša svetišča, požigal naše domove — tedaj so se dvignili naši očetje, po gričkih in holmili širom slovenske domovine so zažigali kresove, ki so oznanjali, da se bliža nevarnost. V taborih so se zbirali slovenski kmetje in s silno in močno roko zapodili sovražnika' iz dežele. In časi, v katerih živimo danes, • 7 niso nič drugačni. Ne pustošijo nam sicer več Turki našega cvetočega polja, ne skrunijo nam Turki naših svetišč. K nam se je pritepel, k nam hodi plenit 'drug sovražnik. V naša svetišča, v našo zemljo se je priklatil drug sovražuik — Nemec! Zasejal je v nas prepir, s svojo prilizljivostjo in hinav-ščino je preslepil že toliko naših ljudi, pritegnil jih je v svoj tabor in jih na-hujskal proti lastnim bratom. Pravimo jim nemiurji — to so izdajalci naroda, katere preklinja ves pošteni svet. Že se hliža dan njihovega prekletstva, katerega sami hočejo. Naša svetišča nam skrunijo, naša naša mladina je naše svetišče! Na odpor, v bran proti tem prikritim sovražnikom, ki nas hočejo žive pokopati! Ne odlagajmo več, ne prikrivajmo si nevarnosti, ki nam preti. Pojdimo med ljudstvo, kot njega verni sinovi, snujmo izobraževalna društva po naši okolici, po naših vaseh. Zberimo v teh društvih zveste sine in hčere naroda v bran proti našemu sovražniku! Pošteno mislimo in pošteno delajmo. delajmo z vsemi silami — in grob, ki ga sedaj koplje nemštvo nam, ne bo naš grob in mrtvaška pesem, ki nam jo poje nemška šola. bo utihnila na naši zemlji. — Bratje Slovenci, na delo, na resnejše, intenzivnejše delo, ker le delo nas more rešiti tujega navala. Zanemarjali smo okolico, ničesar uismo storili za povzdigo ljudske izobrazbe in ljudskega napredka! Pride dan računa, pride dan, ko bo morda vse delo že prepozno in bomo zaman zdihovali in jadikovali za izgubljenim, zamujenim časom. S 'S__ lavna imovina in last !••' občine. Celjski in mariborski občinski odbor sta s svojimi sklepi o zazname-Tiilih obrtovališč in prodajalnic posegla v pravice, ki grejo obrtnikom in trgovcem v narodnem obziru, pa tudi v pravice občinstva do javnih cest in ozračja. Da bi vsi obrtniški napisi v Ma-»öborii .in Celju morali biti nenaški. nasprotuje državnim osnovnim zakonom, trgovinskemu zadružnemu in obrtnemu zakonu in namestništvo bi bilo moralo prepovedati iz lastnega nagiba izvršitev takih sklepov. Toda občinska odbora v Celju in Mariboru sta nemška in nasproti tema se dela drugače, kakor s kmečkimi občinami slovenskimi. Trgovinski in zadružni zakon zapovedujeta imeti naslov (firmo) in obrtni zakon ukazuje vnanje ozname-njevauje (napis) obrti. Seveda se sme vsled enakopravnosti vseh deželnih jezikov oznamenjevati vsaka trgovina in vsak obrt v vsakem deželnem jeziku. Ne samo to! Naravna prirojena pravica vsakega človeka, je naznanjevati svoje opravke v poljubnem mu jeziku. To je na celem prosvetljenem svetu priznano, samo pri celjskih in mariborskih slovenožrskih zakotnih Abde-ritih ne! Komu bi v velikih mestih prišlo v glavo, prepovedovati konzulom in poslanikom drugih držav znake svojih uradov v jeziku dotične države? Dunajskemu občinskemu sve-tovalstvu, ki gotovo sedaj ni Judom prijazno, še ni prišlo nikoli na misel, zabranjevati ali odstranjevati hebrejske napise na judovskih ritualnih proda-jalnicah in gostilnah. Kdo, ki ima zdrav um, je prepovedoval napise: ici on parle frangais, english spoken here in podobna naznanila v mažarskem, ruskem, italijanskem jeziku po glavnih nemških mestih? Sovraštvo mariborskih in celjskih Nemcev proti Slovencem jih je spra-< vilo tudi v čudna nasprotja s postavami o lastništvu sploh, o občinski lasti in o javni imovini. Naenkrat hočejo biti lastniki mestnih cest in celo zraku nad njimi, Mestne ceste pa niso last občine, ampak splošna javna imovina, vsem ljudem v rabo prepuščena. Zato se ceste in poti tudi ne vpisujejo v zemljiške knjige kot kogar last. Zapisujejo se v posebne zaznamke kot „javno blago", Vsled tega je n. pr. celjska občina lastnica mestne svetovalnice (rotovža), gledališča, deželno-brainbne vojašnice, nemškega „Studen-tenheima", mestnega pokopališča itd., in tukaj ima kakor vsak lastnik pravico do zraka nad zemljišči in stavbami. Mestne ceste pa niso last mesta, ampak stojijo, pa ne vse, samo v oskrbi mestne občine in so kot javna imovina pristopne vsakteremu človeku in nikomur ne sme prepovedovati mestna občina rabiti zrak nad cestami, ako ne moti s tem prometa, t. j. pra LISJEK. Diogen. Hrvatski spisal Avgust Šenoa. prevedel — nj—, (Dalje.) Razprtija kipi med plemstvom, mržnje, najboljše moči se izčrpavajo na nič, zemlja vzdihuje, zemlja joka, ker je Bog odtegnil od nje svojo bla-goslavijajočo roko) in nič prav nič ne more uspevati. A tujec to zna, to vidi. Plenaželjan priplazi se natihoma, pazi in išče, pogleda vsakemu v dušo, nastavlja povsod mreže. In koliko plena je že pograbil, joj koliko! Kjer opazi omahljivca, sebičneža, oklene se njegove duše, podkupi ga ter ga napravi sužnjem tuje lakomnosti. Zakaj veljamo tako malo. ker si kopljemo za tujo plačo grob sami. Zakaj nam ne uspeva zemlja, ker udarjeni s slepoto podiramo lastimročno starodavno hrastje rodnega kraja. In jaz to vidim, jaz to zrem, jaz učenec tvojega strica, sta- rega Hrvata, ki mi je vsadil v srce kal poštenja, kal ljubezni za obče dobro, za našo domovino. Opazujem od strani, daleč od vsakdanjih prepirov. Srce mi poka, kri mi uskipeva. Ti me začudeno glediš, da ti tako obširno govorim in ne najdeš cilja mojemu govoru. Oh, moj Belizar! Ali znaš, zakaj ti tako govorim ? Nočem, da postaneš tudi ti tak kakor so drugi, nočem, da postaneš ničvrednež. Nimam nikogar na svetu. Stojim tu kakor posekan hrast. Samo za te še živim, da te čuvam in rešim sveto dedščino tvojega strica. Ideal mojega življenja je, da izide v tej razorani dobi izpod mbje roke popoln človek s starim hrvatskim srcem in novim prosvitljenim duhom, katerega duh se bo boril proti zlu, kteri zemljo, kjer ga je rodila mati, ljubi in dviga, ki ne gleda ne na desno ne na levo ampak hodi junaško pravo pot, kteremu je ljubezen do človeštva sveta dolžnost, a ta človek si • ti. Belizar, ali hočeš postati to ?" vpraša ginjenim glasom gospod Jankovič ter prime za obe roki mladeniča. ki je poslušal s tihim navdušenjem svojega varuha. „Hočem, pri Bogu," odvrne stotnik in položi roko na srce. Dobro vem, kaj sem dolžan svetu iu domovini, kaj pokojnemu stricu in kaj vam. velespo-štovani gospod! V moji duši živi vedno ideal popolne, dovršene možatosti in poginil bi od sramu, če bi mi kdo mogel samo enkrat upravičeno očitati, da sem odveč na svetu." „Tako je dobro! Prav govoriš," spregovori veselo Jankovič,. no, govorimo jasnejše. Želim vsekakor, da postaneš samostalen mož in oče obitelji. Da, da, brez obitelji ni pravega življenja. Glej. jaz nisem dočakal te sreče. Pa pustimo to staro povest. Ti si sedaj vojak in sicer dober vojak. Tvoj pokojni stric je želel, da slediš tradiciji svojega rodu. ki se je vedno odlikoval v obrambi domovine, pa pripomniti moram, da mi je hudo storilo, ko so odvedli našo graničarsko vojsko v daljne kraje. Odlikoval si se kot junak, postal si po povelju kraljice stotnik, čaka te morda generalstvo, čakajo re-dovi, čaka baronstvo ali grofovstvo in odpad uištvo od svojega roda in plemena." „Ne govoriva dalje o tem, milost-ljivi moj prijatelj," pravi resno mladi častnik, dam vam svojo moško besedo, da mi bo prva skrb, da postanem mož, kakor si ga želite vi. Dobro vem. v čem da obstoji pravo plemstvo, prava slava. Pustite me, da ostanem še nekaj časa častnik. Vojak ne ostanem, položim to čast, ker sem predobro videl, kako se vse obrača po tujem kopitu in tega sem se naveličal." „Objemi me," vsklikne ponosno Jankovič, „vidim, da si poštenjak, da si dobra duša. Pojdi v vojaški opravi še dalje po svetu. Opazuj s treznim i očesom, kakšni so ljudje, poglej jim na dno duše, potem pa se vrni s pošteno družico na moje srce. Toda pazi na tem potu, čuvaj se žensk." vice vseh drugih ljudi, ne samo Celjanov do cest in zraka nad njimi. Zato tudi občine nimajo cest in zraka nad njimi v zapiskih (inventarili) občinskega premoženja in blaga. Sicer pa vprašamo, kje je meja med hišami in cestami? Naj nam gospodje pravoznanci v celjskem in mariborskem občinskem odboru povejo, kako daleč v cesto ali ulice sega last hišnih posestnikov ? Je-li meja med hišo in ulicami črta, katero dela hišni zid ob cesti, ali črta. katero dela vnanji rob strehe, ali vnanja črta balkonov ! Ravno dejanski obstanek balkonov in drugih pomolov od hiš v ulični zrak kaže, da je lastnik hiše tudi lastnik balkona, naj moli ta še tako daleč v nadulični zrak in da občina nima nobene pravice do balkona, ker ravno balkon ni v obsegu občinske lasti in oblasti. Ker to velja glede balkonov, moralo bo veljati tudi glede iztak-njenih obrtniških in trgovskih znakov. Hočejo v Celju in Mariboru morebiti prepovedovati izobešanje cesarskih zastav na. poslopjih, kjer so državni uradi in papeževega praporja na cerkvenih stolpih ? In tudi te "pravice si lastijo, ker pristojna oblast še zdaj ni rešila pritožbe zoper snetje in zaplembo slovenske zastave s celjskega „Narodnega doma". V Celju imamo sicer javne ulice in ceste v mestni, državni, okrajni in železnični oskrbi. Pred kolodvorom in precejšnji kos v kolodvorskih in v krožnih ulicah je tamošnji javni prostor in cesta državna in oskrbuje jo južna železnica. Od Ljubljanske mavte do mostu črez Ložnico, in od mostu črez Koprivnico na graški cesti do severne meje mesta stoji cesta v upravi države, od državne ceste med vojaško bolnišnico in parkom g. dr. Serneca in po Gizelini cest do mestne meje proti Gornjemu Lanhofu oskrbuje cesto okraj. V področju države in okraja ima oblast celjskega rotoVža svoj konec. Naj bi tudi okrajni zastop bil v nemških rokah, vendar mestni občinski odbor kot takšen ne more ukazovati na cesti, katero oskrbuje okraj, in ne na cesti v državni upravi Ako bodo Slovenci vsa pravna sredstva zoper njim sovražne nakane in dejanja v Mariboru in Celju, uporabili razveljavili jih bodo. Ne sme pa se to prepustiti samo časniškim in parlamentarnim pritožbam, ampak pritožbe se morajo tirati po zakonitih potih do zadnjih stopinj, če treba do državnega in upravnega sodišča. Mi Slovenci smo v tem vedno na starem, pravne države nevrednem stališču, da imamo in dobimo samo to, kar — izsilimo! SvetOYno-politièni pregled. Domače dežele. V državnem zboru je v seji dne 5. t. m. predvsem predsednik zbornice izrazil sožalje zaradi smrti nadvojvode Otona, potem je finančni minister podal postavni načrt o osnovanju centralne zadružne blagajne, trgovinski minister pa o preosnovanju rednega paroplov-nega prometa z Dalmacijo in o usta-novljenju nove paroplovne družbe. Na predlog poslanca Piantana so bile pre-čitane vse interpelacije in vloge. Med temi tudi ena posi. dr. Korošca in Ro-biča na ministra notranjih stvari o dvojezičnih tablah v Mariboru. Nato se je začela debata o Gessmannovem nujnem predlogu Prvi je govoril predlagatelj sam in je na kratko priporočil svoj predlog, za njim je dobil besedo dr. Šusteršič. Komaj je začel ta govoriti, začele so leteti psovke najgrje vrste nanj in sicer od Vsenemcev, pa tudi od drugih obstrukcijonistov. Tu-patam se je dr. Šusteršiču posrečilo spregovoriti po par besed. Poudarjal je, da je namen volilne reforme dober, čeprav je postavni načrt pomanjkljiv in posebno za nas Jugoslovane v mnogih obzirih krivičen, da s tem načrtom ne bode uzakonjena narodna ravno-pravnost; če pa primerjamo njene slabe z njenimi dobrimi stranmi, moramo jej vendar dati prednost pred sedaj veljavno volilno postavo, že zato, ker nam daje nova postava socijalno enakost. (To je laž, vi ste mesta prodali! zakliče poslanec Plantan.) Končno pi avi dr. Šusteršič, da bodo on in somišljeniki znali zagotoviti večino novi postavi tudi v sedanji zbornici in da bodo glasovali tudi za nujnost. Za Šusteršičem je govorilo še več govornikov, katerih pa ni več nikdo motil in je obstrukcija koj potihnila. Drugega dne se je vršila razprava že čisto mirno. Govoril je dr. Korošec za volilno reformo ter po-.udarjal, da' bode imela na vse javno življenje dobre posledice. Vsi bodo spoznali potrebo drobnega, prosvetnega narodnega dela, zato bodo morali zapustiti svoj dosedanji način političnega delovanja in bodo morali med narod, da ga z živo besedo, vzgledom in delom pouče, povzdignejo in prosvetijo. So-cijalne demokracije se katoličani nimajo kaj bati, ker so ti politična stranka kakor vsaka druga. Katoličani naj delajo kakor socijalni demokratje naj gredo med delavce, naj je poučujejo, organizirajo ter täko usposobijo za politično in gospodarsko emancipacijo, do katere imajo vendar vsi delavci pravico. Delavstvo pozdravlja radostno volilno reformo, za katero se že dolgo poteguje. Pa tudi kmetskemu stanu bode prinesla koristi, ker ga postavi politično na isto stališče kakor meščana, tržana, trgovca in industrijalca. Zato tudi on kot zastopnik kmetskega stanu pozdravlja volilno reformo. Koncem svojega govora za trja, ua se bodo slovenski poslanci z vsemi silami potegnili za to, da se iz načrta odstranijo one koroškim in štajerskim Slovencem krivične določbe in upa, da jih bodo v tem prizadevanju tudi druge stranke podpirale. Glavni govornik proti Gessmannovem predlogu je dr. Tavčar, ki pa ni še prišel do besede. V odseku za volilno reformo ,je predložil justični minister postavo o varstvu volilne prostosti. Ta postavni načrt so skoro vsi člani odseka radostno pozdravili, ker odgovarja nujni potrebi vsega prebivalstva, posebno pa vseh v katerem si bodi smislu odvisnih volileev. Dr. Ferjančič meni, da so v postavi predlagane kazni še premile. Justični minister pa pravi, da se ne gre za visokost kazni, ampak v prvi vrsti za njene posledice; Težišče je v tem, da kdor se je proti volilni postavi pregrešil, zgubi tndi volilno pravico. Postava hoče uplivati vzgoje-valno na ljudstvo. Najboljša obramba političnih pravic je samostojnost, odločnost in inteligentnost državljanov in glavni učinek kazenske postave te vrste mora biti v tej smeri. Pogajanja z Ogrsko postajajo čimdalje mirnejša. Ogri se ne kažejo več tako neizprosne. Avstriji pač ni na tem ležeče, da mora z Ogrsko za vsako ceno skleniti carinsko zvezo, da če Ogri nameravajo se 1917. popolnoma ločiti od Avstrije, potem je samo v našem interesu, da se za to kratko dobo ne sklepa več zveza, ampak le. pogodba. To so dali naši zastopniki ogrskim razumeti in to je tako vplivalo na nje, da so naenkrat volnejši. Tudi rekrute bodo dovolili. Gre se samo za to, kake narodne koncesije jim bodo na Dunaju zato dovolili. Brez teh koncesij bi ne bilo nič. Hrvatski sabor je sklican na 12. novembra. Vnanje države. — Rusija. Vlada je zažugala, da zapre peterbnrško vseučilišče, ako se bodo dijaških shodov vdeleževali tudi nedijaki. V Varšavi so ustrelili baje tri vseučiliške profesorje, v Kronštatu pa tri deklice, kot nevarne revolucjo-narke. Vlada namerava najeti v Italiji novo posojilo. „Avanti" piše, da so pogajanja z italjanskimi kapitalisti že skoraj končana. Socjalni demokratje bodo začeli po vsej Italiji agitacijo proti tej finančni operaciji. —: Srbija. Pogajanja med Avstro-Ogrsko in Srbijo stoje. Novi vnanji minister baron Aerenthal hoče vso stvar prej proučiti predno da odgovor na zadnjo noto srbske vlade. Kakor se čuje stoji sedaj avstro-ogrska vlada na čisto drugem stališču glede topov in je pripravljena sprejeti razsodbo strokovnjakov kot obvezno. Avstro-Ogrska se ne bode več potegovala za Škodove topove, ako se strokovnjaki izrečejo za druge in bode tudi glede posojila upoštevala razmere in pogoje pod katerimi različne grupe ponujajo Srbiji posojila. To je seveda vse kaj druzega, Srbska vlada bi morala sedaj storiti vse, da se strokovnjaška komisija izreče o svojih preiskavah in poskušnjah z raznimi topovi in da na temelju tega izreka reši to vprašanje. Potem pojde vse ložje in hitreje od rok — posojilo in pogajanja z Avstro-Ogrsko. —- Bolgarija. Ministrski predsednik Petrov je odstopil. Na njegovo mesto je stopil minister notranjih reči Petkov, ministrstvo javnih stavb je prevzel Stančov. dosedanji poslanik v Petrogradu. S tem je ministrska kriza prav naglo rešena. — Črna gora. Položaj še vedno nejasen. Vlada nima v skupštini večine in bi morala, če ima knez Nikola količkaj smisla za ustavnost odstopiti. Zgodilo se bode pač morda drugače, da bode vlada ostala in da skupština pojde. —* Pravda proti onim 12 Omla-dincem, ki so sami prišli iz Belega grada, da se za svoje „odprto pismo o razmerah na Črni gori" zagovarjajo pred črnogorskim sodiščem, bodo, če prav nima sodišče ne postave ne povoda za to, obsojeni. Knez tako hoče, in kar on hoče, mora vsak sodnik na Črni gori storiti. Omladinci bodo obsojeni — pozneje je bode gospodar Nikola „pomilostil", da s tem činom svojemu vernemu narodu zopet dokaže, kako ga ljubi in kako mu je milostiv. Obtožencem so izrazili svoje simpatije dijaki belgrajske, budapeščanske in peterburške universe. Gotovo se bode akademična mladina tudi drugod po slovanskih vseučiliščih izrekla za nje. •— Nemčija. Pruska vlada divja proti Poljakom, ker se poljski otroci nočejo udeležiti nemškega pouka v verstvu. Zaradi tega teče samo pri deželni sodniji v Poznanju nič manj nego 40 pravd. — Minister Podbielski, o katerem je bilo nedavno toliko govora, ker je njegova žena deležnica tvrdke Tippelskirch, ki je dodavala uniforme za nemško vojsko v Južni Afriki, je odstopil. V preiskavi se ministru ni dokazalo nič nečastnega. Mogoče je, da je vsled te cele afere tudi položaj kancelarja Bülowa omajan. ( — Francija. Francoski socjalisti so zborovali v mestu Limoges. Zborovanja se je udeležil tudi Jaurès in minister Vaillant. Herveyje šibal zle posledice, katere ima takozvani patriotizem na prebivalstvo. Vaillant je pobijal te nazore in naglašal, da je potreba odbiti vsak sovražen napad na domovino, ne da bi se še le popraše-valo, kedo je napadnik. Socjalisti ne smejo iskati konfliktov, kateri bi za-mogli pomotiti in poslabšati dobre odnošaje z inozemskimi socjalisti. S povstanjem ne bomo premagali milita- rizma, prizadevati si moramo, da si osvojimo politično moč. potem napravimo tudi militarizmu konec. V tem smislu je govoril tudi Jaurès in je bil sprejet temu primeren predlog. Slovenske novice. jr Štajersko. — Odlomek interpelacije dr. Korošca in dr. na ministra notranjih stvari o občinskih volitvah v trgu Šoštanju. Interpelacija najprej opisuje pod kakimi pretvezami so bile že mnogokrat izvršene volitve na pritožbo nemških volileev vsakokrat uničene in vnovič in vnovič zopet razpisane. Interpelacija potem pravi: „Nepristranski presojevalec opisanih volilnih afer mora brezpogojno priti do zaključka, da je imelo državno oblastvo namen vspevajočo občino Šoštanj izigrati takozvani nemški stranki v roko. drugače se sicer ne da razlagati tako različno postopanje v posamičnih slučajih. Ker so se podobni slučaji ponavljali pri občinskih volitvah v Teharjih, kjer so bile občinske volitve tudi vničene, ko so Slovenci dobili večino, v Dobrovi pri Ptuju, da, celo v čisto slovenskih Šmarjih, kjer so bile volitve vničene vsled ugovorov z nemške strani, je v Spodnje štajerskih Slovencih nastalo mnenje, da ima državno oblastvo namen umetno vstvariti nemško nadvlado, mnenje, katero so štajerski slovenski deželni poslanci izrazili v obliki interpelacije v deželnem zboru v Gradcu. Jasno je, da se 908 (slovenskih) prebivalcev, med katerimi je mnogo ž velikih davkoplačevalcev in večina razumništva, ne da s pravnimi sredstvi majorizirati od 179 (nemških) prebivalcev in da bi, ako bi bile volilne liste pravilno sestavljene 17 °/0 prebivalcev nikakor ne moglo zadobiti kar 67% občinskih svetnikov. Gotovo je, da se da pri vsaki ^ občinski volitvi dobiti tak pogrešelr. ki bi vtegnil opravičiti uničenje; to pa mora bosti v oči, da se dobivajo taki pogreški vedno le na škodo Slovencev in da sé tem izdajejo rešitve in odločbe, ki stoje v diametralnem nasprotju s postavnimi določili. Zato vprašamo: 1. Pozna li ekscelenca opisane dogodke ? , 2. Kaj misli ekscelenca ukreniti, da zapreči umetno majoriziranje Slovencev v Šoštanju? 3. Kaj misli ekscelenca ukreniti, da bodo v Šoštanju izvedene volitve tako, kakor je primerno dejanjskim razmeram in istiniti odmeri davkov? 4. Kake naredbe bodo izdane, da se ohrani vsaj dozdeva občinske samouprave ? — Podporno društvo organistov v Celju. Podpisani se tem potom slav. društvu najtopleje zahvaljujem, ker mi je v moji dolgotrajni hudi bolezni poslalo prav lepo podporo. Bog povrni! Ker ima to društvo dne 22. t. m. svoj občni zbor v Celju, želeti je, da vsi gg. organisti, ki še niso udje svojega društva, brez pomišljanja pristopijo k društvu, katero ima tako blag namen. Tedaj, tovariši, naj nikdo ne manjka na dan naše zaščitnice sv. Cecilije v Celju pri občnem zboru. Josip Remic, organist v Šoštanju. — Društvo dušnih pastirjev in katehetov lavantinske škofije je imelo danes v dvorani celjske posojilnice svoj shod. Shod je bil strogo zaupen in se ga ni smel nikdo udeležiti, kdor ni član omenjenega društva. Namen shoda in predmet posvetovanj so še stroga tajnost. « — Mesto sekundarija je razpi- ■ sano Da celjski bolnici. Prošnje treba ■ pošiljati do 15. t. m. deželnemu odboru. — Iz poštne službe. Trgovinsko ■ ministrstvo je imenovalo poštne kon- ■ «piste Mat. Vrbnjak-a, Kari Appelt-a, ■ dr. Jul. Riedl-a in Vojt. Markus-a za ■poštne komisarje, pošt. konc. prakt. I U. Gregoriga in dr. Leop. Kueneblta fta koncipista vse v Gradcu. Višji ■poštni oficijal Ant, Urschinitz je stopil ■ v začasni pokoj. I — Učiteljske službe. Na štiri- ■ razrednici v Bizelju in na dvorazred- ■ niči v Sv. Mariji v Puščavi je raz- ■ pisana po ena definitivna ali provi-I zorična učiteljska služba. Obe šoli sta ■ r drugem plačnem razredu. Prošnje ■ treba poslati- za prvo službo do 30. t. ■ m., za drugo do 20. decembra dotič- ■ nerau' krajnemu šolskemu svetu. — Ženska podružnica sv. Cirila ■in Metoda pri Št. Jurju ob juž. žel. ■ skazuje čistega dohodka od svoje ne- ■ deljske veselice 150 K 36 v. Ta svota ■ se je poslala glavni družbi v Ljub- — V Goto vi j ah bode dne 18. no- ■ vembra 1906 popoldne veselica z dvema I gledališkima predstavama in petjem v I korist Gotoveljske prostovoijne po-I žarue brambe. Natančni spored sledi. L Bratska društva in cenjene goste na toveselico že danes prijazno opozar- — Pevsko in tamburaško dru-»štvo „Zvon" v Trbovljah je na obč- ■ nem zboru dne 4. listopada 1906 iz-I volilo nov odbor, ki se je tako-le kon- ■ stituiral: predsednik Feštajn Fran. ■ paznik; njegov namestnik Medvešek BLeopold. paznik; tajnik Putrih Niko, paznik; namestnik Kačnik Ivan, kovač; Magajnik Ule Ivan, trgovski pomočnik; namestnik Podbregar Jernej, rudar; glasbovodja Paulič Fran, paznik; namestnik Medvešek Leopold, paznik; arhivar Horjak Miloš, rudar; namestnik Ule Dragotin, strojni vodja; računska pregledovalca Zelenšek Ivan, rudar, IBioneli Ivan rudar; odborniki Ameršek Olgec, kovač, Sladič Vinko, rudar, Mervar Rudolf, klepar, Bajda Rudolf, tidar. — Brežiški okolici! Vsak letni s čas zahteva od nas žrtve. Ker se bliža |iima bomo potrebovali toplih oblek, železne peči, okna morajo imeti cele 'šipe itd. Kje dobimo vse to, kdo mi bo napravil vse kar rabim? — Tako se marsikateri Slovenec brežiške ' okolice sam sebe praša in pride pri tem v zadrego in včasih tudi v gmotno škodo. Radi tega hočem prebivalcem brežiške okolice priskočiti na pomoč. Tvrdka Uršič & Lipej v ,.Narodnem domu" razpolaga z veliko zalogo zimskega Maga za ženske,- moške in otroke. Ima i veliko zalogo sladkorja, Majdičeve moke in vseh jestvin, cenene in prak-_ tične peči, usnje, porcelan in stekleno blago. Trgovec Jože Boečio, ima veliko zimskega, pripravnega blaga, železne peči, železo, porcelan, steklo, zalogo • premoga in žita. Anton Umek razpo-i laga v svoji prodajalni z vsemi šolskimi in pisarniškimi potrebščinami, ima Lkrasne okvirje, veliko zalogo šip, okrasno blago, okrasno blago za božične praznike, tam je tudi tiskarna iu knjigoveznica. Mi imamo torej v Brežicah vse ugodnosti in po nizki ceni. Vsi ti trgovci delujejo v prid slovenskega ljudstva. Janko Broz, ki ima v Brežicah zalogo izvrstne moke, podpira vsestransko slovanske zavode. Omenjeni trgovci pa žrtvujejo veliko za šolsko mladino, za družbo sv. Cirila in Metoda, za Sokola itd. Dena£ iz ljudske roke roma v °/o zopet za ljudsko dobro. Na zdar! — Odbor kozjanskega učiteljskega društva naznanja, da bo v svrho prireditve petindvajsetletnice tega društva skupna vaja za moški in za mešani zbor dne 11. novembra 1906 ob 2. uri popoldne v šolskem poslopju v Kozjem. P. n. pevke in pevce nujno prosimo, da se udeleže vaje polnošte-vilno in da prineso note seboj. Odbor. — Voj. veteranskemu društvu pri Sv. Andražu v Slov. goricah je daroval g. dr. Jožef Kronfogel c. kr. dež. sod. svet. 30 K in je postal pokrovitelj društva, na čemer mu izreka iskreno zahvalo odbor. — Gasilno društvo v Pristavi priredi tombolo dne 11. novembra t. 1. ob 6. uri zvečer v gostilni g. Fr. Ser-šena v Ljutomeru. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — V Leskovcu se bode 14. t. m. ob 1. uri popoldne mošt v cerkvenih goricah dražbeno oddaval. Kupci so vabljeni. — Poroka. Dne 10. t. m. se poročita gdč. Milka Kišiček in g. Josip Wresnik, c. kr. davčni pristav v nad-župnijski cerkvi sv. Jerneja v Rogatcu. — Slov. čitalnica in bralno in pevsko društvo Maribor napravita v nedeljo 11. t. m. v veliki dvorani „Narodnega doma" veliko gledališko predstavo. Igralo se bode: Brat Martin, ljudska igra s petjem v štirih dejanjih. Vstopnina: sedeži v parterju 1. do 5. vrsta 1 K 60 v, 5. do 10. vrsta 1 K 20 v, 10. do 15. vrsta 1 K, sedeži na galeriji 80 v, stojišče v parterju 60 v, dijaške in vojaške vstopnice 40 v, stojišče na galeriji 40 v. Vstopnice se dobivajo tudi v nedeljo 11. t. m. od 2. do 3. ure popoldne v Čitalnici. Začetek ob 8. uri zvečer; blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. — Zaradi poneverjenja je bil obsojen v Mariboru organist J. Feusch iz Trbonjega na 3 mesece zapora. Feusch je dobil od posestnika Kogel-nika 30 K 40 v. da plača s tem zneskom zaostale davke. Feusch je vzel denar in Kogelnik je mislil, da ga je tudi res poslal davkariji. Šele ko so Kogelniku rubili in ko so mu pozneje hoteli zarubljeno kravo tudi prodati se je pokazalo, da je organist denar poneveril. Kogelnik je moral davke plačati, organista so pa obsodili. — Nemška zadružna mlekarna. Mariborski in nekateri slovenskošta-jerski nemčurji so si osnovali veliko zadružno mlekarno, ki bo začela poslovati že z novim letom in bo imela veliko prodaj alnico v Mariboru. To bo že druga nemška zadružDa mlekarna na mariborskem trgu. Imajo pa že tudi zadrugo za uporabljanje sadja. In mi? Gledamo, gledamo in čakamo, da bi se nas kdo usmilil in nam pomagal! Manjka nam pred vsem temeljitega znanja v zadružništvu^ Le na zadružni podlagi moremo računiti mariborski Slovenci v bodoče na kake uspehe v narodnem boju. Naši mladini, zlasti mladim juristom priporočamo, da se začno baviti s to vedo. — Nemški narodni svet za Spod. Štajersko. V nedeljo popoldne je zboroval nemški svet za Spodnje Štajersko v kazinu v Mariboru, predsedoval je dr. Delpin. Shoda so se vdeležili župani in zaupniki nemških in nemšku-tarskih občin. Posvetovali so se in določili v glavnih potezah načrt delovanja nemškega sveta. Sklenili so vstvariti poslovni red, ki bode za vse okrožne zastopnike obvezen. Prizadevali si bodo združiti vse Nemce in nem-škutarje brez obzira na njih politično prepričanje na skupno delovanje, da se tako vstvari trdno poslopje. Poslanec Wastian je obljubil, da bode prevzel nadzorstvo, da tako olajša predsedniku delo. Nemški narodni svet priznava velik pomen „Štajerc"-a in je sklenil na tem zborovanju ta list po svojih najboljših močeh podpirati in pospeševati. — Dela se z vsemi sredstvi, da bi se nas čimprej ponemčilo, da bi se nam ugrabilo našo posest in zatrlo naš rod in naš jezik na Spodnjem Štajerskem. In mi — ali bomo še vedno spali? — Občinske volitve v Mariboru se bodo vršile še ta mesec. V tretjem razredu, kateri voli 21. t. m. bode hud boj med meščansko in socjalno demokratsko stranko. Nezadovoljnost malih trgovcev in obrtnikov z dosedanjim gospodarstvom je tako velika, da bodo glasovali s socjalnimi demokrati, kateri so si po tolikem času, po hudih bojih vender priborili vsaj v tretjem razredu volilno pravico. Meščanske stranke so se upirale in si prizadevale z zvijačo in z raznimi zavijanji ociganiti delavce za njih politične pravice, no ti se niso dali in letos bodo volili, po dolgih bojih, v m§stni zbor. To je prva pozicija, katero so si do sedaj politično brezpravni delavci priborili, s tem se ne bodo zadovolili — in boj ne sme prenehati, dokler ne padejo vsi privilegiji in ne zmaga tudi za občinske zastope splošna enaka volilna pravica. — V Leitersbergu pri Mariboru se je naselil lesotržec g. Ivan Lam-preht, vrl Slovenec, ki se ne sramuje javno kazati svoje narodnosti. Slovenski napis nam pove dovolj! Mariborski Slovenci, podpirajte ga! — Nov gorilec. V Gradcu delajo te dni poskuse z novim Wouwermano-vim gorilcem, kateri je baje tako po-polén, da daje boljšo luč nego Auerjev in porabi manj plina. — Prosta organizacija okrajnih in občinskih zdravnikov štajerskih je imela 4. t. m. svoj zbor v Gradcu. Na tem zboru so se pretresala stanovska vprašanja in povdarjala potreba, da državni zbor čim prej reši načrt sanitetne postave. Dr. Jesenko je konstatiral, da na vseučiliščih pada število . medicincev in da bo kmalu nastalo pomanjkanje zdravnikov po deželi, kar je le posledica njih slabega gmotnegk stanja. Povdarjala se je potreba državne zveze vseh zdravniških društev, ki bode tem uspešnejše branila stanovske potrebe. — Zdravniki so se tudi uprli nakani splošne delavske bolniške blagajne, katera je hotela sklepati z njimi samo pavšalne pogodbe. Društvo je lansko leto imelo i mal deficit, ki pa nima posebnega pomena. Prihodnje leto se bodo v Gradcu v dveh oddelkih začeli nadaljevalni tečaji za zdravnike, kateri so za ves zdravniški stan velikega pomena in na katere društvo vse kolege že sedaj opozarja. — Kurze za viničarje. Deželni odbor je sklenil, da se ima odpreti tudi prihodnje leto po en stalen vini-čarski-tečaj in sicer: na deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru, na deželnih viničarskih šolah v Silber-bergu pri Ljubnem, v Ljutomeru in Gornji Radgoni, nadalje na deželni centralni trsničarski šoli v Spodnjem Bresu pri Ptuju. Te tečaje, na katerih bodo poučevali strokovnjaki otvarja deželni odbor za to, da daje priliko ljudem, da se temeljito nauče, kako ravnati in kako gojiti amerikan-sko trto, kako zasajati in kako gojiti sadne vrte. Tečaji začno 15. febru-varija 1907 in Končajo 1. decembra 1907. V Mariboru bodo sprejeli prihodnje leto 14, v Gornji Radgoni 16, v Ljubnem (Leibnitz) 24, v Spodnjem Bregu prj Ptuju 20 in v Ljutomeru 12 posestniških in viničarskih sinov, kateri bodo dobivali prosto stanovanje in hrano, kakor tudi po 8 K plače na mesec. Po končanem tečaju dobi vsak udeleženec spričevalo o njegovi uporabljivosti. Prošnje treba pošiljati na deželni odbor vsaj do 1. jan. 1907. — Nemška podivjanost. Našim . čitateljem je še gotovo v živem spominu naše poročilo, kako so svoj čas sevniški Nemci svoje otroke vračajoč se od neke šolske slavnosti. nahuj-skali, da izzivljejo in napadejo slovenske otroke. Pri tem je prišlo tudi med starejšimi do pretepa, ker se Slovenci niso pustili mirno izzivati in na cesti pobijati. Stvar je prišla pred sodišče in čeravno je bil sodnik nemškega mišljenja, je moral vse Slovence oprostiti, Nemce pa obsoditi. Zaradi tega graški „Tagblatt" grozno zdihuje, češ, da to ni pravica. Mi pa samo to pravimo: za slovensko kri, ki je po dotični šolski slavnosti vsled nemške podivjanosti tekla, so izrečene kazni veliko premale, ker so pravi storilci ušli. Obsojeni so samo izzivači. — Na montanistični visoki šoli v Ljubnem na Gornjem Štajerskem se je vpisalo letos toliko slušateljev, da so postali vsi šolski prostori pretesni. Slušatelji so se zbrali in sprejeli enoglasno resolucijo, naj se da poljedelskemu ministrstvu na znanje, da ne bodo tako dolgo hodili na predavanja, dokler ne dobijo od ministrstva obvez-ljive obljube, da začne spomladi 1907 zidati novo visokošolsko poslopje, nadalje zahtevajo naj se inozemcev ne sprejema več, vsled pomanjkanja prostora in n'aj se inozemcem povišajo kolegnine. — Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu ima svoj II. redni občni zbor dne 10. listopada t. 1. zvečer ob pol 8. uri v društvenih prostorih. — Pogreb nadvojvode Otona. Včeraj ob 4. uri popoldne je bil pogreb pokojnega nadvojvode, ki se je zvršil z običajno dvorsko sijajnostjo. Udeležili so se ga nadvojvode, zastopniki drugih vladarskih hiš, dvornih in državnih uradov, vojaštva, parlamentarci, diplomati itd. Kranjsko. — Iz vojašnice v Ljubljani je odšel 4. t. m. rekrut c. kr. 27. domobranskega polka Anton Pelessot in se še ni povrnil. Pelessot ni vzel seboj bodala. — Narodna napredna stranka sklicuje svoj zaupni shod na 15. t. m. v Ljubljano. — „Zadružna" zveza je dobila 20.000 K državne podpore. — Umrl je g. Viktor Gallé. Pokojnik je bil velik lovec iu v svoji stroki morda največji veščak ne samo na Kranjskem, ampak daleč na okrog. Pridobil si je mnogo zaslùg za ureditev lova na Kranjskem in je bil vedno odločen ' pristaš narodno napredne stranke. — Skala se je zvalila 4. t. m. med postajama Sava in Zagorje na železniški tir in je imel vsled tega večerni brzovlak poldrugo uro zamude. Koroško. — Slovenske županske in župnijske urade poživlja „Mir" . naj se odločno postavijo na narodno stališče in naj uvedejo v svoje urade slovenščino kot uradni jezik. Proč z nemščino in z nemškimi pečati iz našega javnega življenja. Če hočemo doseči kedaj ravnopravnost, moramo pred vsem pokazati trdno voljo, da hočemo biti v svoji hiši sami gospodarji in rabiti v njej izključljivo tudi svoj jezik. — Za „Narodno šolo" v Št. Jakobu v Božu je skazanih v zadnjem „Miru" 394 K 25 v. Naj bi se rodoljubi širom slovenske domovine spo-minali te prepotrebne „Narodne šole" in pripomogli, da se čimprej osigura. — V Šmarjeti pri Velikovcu je bil pri g. Pirkerju učni tečaj za kuharice, ki je trajal od 17. septembra do 27. oktobra. Dekleta so se v tem tečaju učila kuhati in gospodinjiti ter so dobivale tudi strokovnjaški pouk v mlekarstvu. Učiteljico kuharstva je plačal deželni odbor. Dobro bi bilo, da bi se vse slovenske občine pobrigale, da se odpro povsod podobni tečaji. Za naše blagostanje je to ogromnéga pomena, ako so naše žene tudi dobre gospodinje. Pregovor pravi: Gospodinja vzdržuje tri vogale hiše, mož pa le enega. Slovenske občine, vlagajte pridno prošnje na deželni odbor, da vam da podpore za gospodinjske tečaje! Primorsko. — „Ljudski oder" v Trstu je priredil minoli teden vrsto predavanj, katerih se je vkljub neugodnim delavskim razmeram vdeležilo veliko število delavcev in le malo meščanske inteligence. Predaval je Etbin Kristan o teh-le predmetih: „Socijalni problemi'1, „žensko vprašanje in socijalizem", „pro-letarijat in moderna književnost", „država in delavstvo". Ljudski oder je že pridobil lepo število predavateljev, ki bodo v letošnji zimski dobi predavali našim delavcem o raznih vprašanjih človeške vede. Delavci kažejo veliko veselje in volje do izobrazbe. Tudi naše delavstvo je že prešinila ideja, da v znanju je moč, naloga onih, ki so bili tako srečni, da so si mogli osvojiti mnogo znanja, je, da ukaželjnim • delavcem podajo del svojega zaklada ter tako tesneje sklenejo vez, ki bi nas morala vezati vse, naj že delamo z glavo ali z rokami. — Italijansko dijaštvo je na svojem shodu na Dunaju, dne 3. t. m. izrazilo zadovoljstvo z izjavo naučnega ministrstva, da bodo v Avstriji priznane študije in skušnje, dovršene na vseučiliščih v Italiji. S tem je storjen prvi korak za rešitev italijanskega vseuči-liškega vprašanja v Avstriji; italijansko dijaštvo pa ostaja na svoji zahtevi, da se da Italijanom popolna italijanska univerza v Trstu ter zahteva, naj na-učno ministrstvo izda obljubljeno naredbo vsaj do decembra, da se bodo mogli avstrijski laški dijaki še pravočasno vpisati na univerzah v Italiji. Laški dijaki zahtevajo, da se priznajo brezpogojno vse študije in vsi izpiti v Italiji in da se le juristom naloži dopolnilen izpit v Avstriji. Zavarujejo se pa proti temu, da bi se je sililo polagati kakeršen si bodi izpit v nemškem jeziku. Druge slovanske dežele. — Češke vesti. Slavnost novega trgovskega gremija v Pragi. Dne 28. oktobra je bilo otvor-jeno novo uradno poslopje novega trgovskega gremija praškega. Poslopje je krasno in odgovarja vsem potrebam društva. Trgovska zbornica mesta Bristol je poslala praški občini oficijelno resolucijo, sklenjeno na rednem mesečnem zborovanju imenovane komore, v kateri se izreka praški občini ter praški trgovski zbornici zahvala za gostoljubnost napram angleški delegaciji trgovskih komor. Cesar v Pragi. Širijo se govorice, da pride vladar v kratkem v Prago. Deželnozborskevolitvena Moravskem. Ljudska stranka (češka) izjavlja v svojem oklicu za bližajoče se volitve, da se Čehi ne morejo držati na takozvani češko-nemški kompromis na Moravskem. Čehi si morajo priboriti ne le jezikovno in politično ravnopravnost, ampak tudi svojemu številu primerni vpliv na deželno upravo. Čehov je na Moravskem 2/3, Nemcev pa samo 1/3. — Tudi ostali dve češki stranki ste izdali vsaka za se poseben oklic. Ker ne zavzemajo vse stranke enakega stališča proti kompromisu, ne bodo skupno nastopale pri bližajočih se volitvah. Skoro gotovo je tudi. da niti v deželni zbornici sami ne bodo hodile češke stranke skupne poti. češka deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Češkem se je priglasila k „centralni konferenci" na Dunaju. Ta se je prej informirala pri drugih zvezah, kako sodijo o tem prijavljenem pristopu. Deželna zveza tujskega prometa na Štajerskem se je na predlog referenta red. J. Stradnerja izrekla odločno proti vsprejemu te češke zveze. To je naravnost demonstracija štajerske deželne zveze proti češki zvezi. Nestrpni štajerski Nemci so s tem pokazali, da ne marajo složnega delovanja tudi na tem čisto mednarodnem polju. — Slov. a k a d e m. društvo „Ilirija" v Pragi je zapelo na vseh vernih duš dan žalostinko na grobu pokojnega Jana Lego, da tako počasti tega vzornega zagovornika kulturne vzajemnosti češko-slovenske. — Češko učiteljstvo si je 1.1, m. osnovalo centralno učiteljsko društvo: Jednoto Komenskega. „Namen tega društva je gojiti znanstveno proučevanje pedagogike, sistematično zasledovati organizacijo šolstva vseh stopinj in vrst, pripravljati reformne predloge, širiti njih poznavanje in skrbeti za to, da se izvedejo, buditi v najširših vrstah ljubezen do šole in skrbeti za to, da so vstvari prosta, narodna, posvetna češka šola, ki naj bode na nižji stopinji obvezna in brezplačna," tako določa § 2 društva Komenskega. Se li to posreči, je odvisno od dela, seveda, ne samo od dela onih pojedin-cev, ki so sprožili misel vstanoviti to društvo in ki v njem delujejo, ampak od cele javnosti, katere naloga je, to društvo moralno in materijalno podpirati. (Čas). — Rokopis „Prodane neveste" je kupilo društvo „Narodnega divadla" (gledališča) v Pragi od neke dunajske tvrdke ter tako rešilo to svetinjo češkemu narodu. Svetovne vesti. — Velik požar je uničil v Arns-dorfu na Šlezkem cerkev, župnišče in mnogo kmetskih hiš. Pogorel je tudi cerkveni arhiv, v katerem je bilo mnogo važnih zgodovinskih listin. Zdi se, da je nekdo zažgal. — Kongres spiritistov in okul-tistov se je ' sešel 3. t. m. v Moskvi. Udeležba je precej velika. — Za kopniškega „stotnika" ponujal je nekdo policiji 150 tisoč mark. ako mu ga posodi za dobo treh mesecev. Dotičnik se obvezuje skrbeti za to, da mu „stotnik" ne uide in da ga po treh mesecih zopet izroči policiji v roke. Mož bi „stotnika" rad kazal po svetu *-in bi si s tem zaslužil gotovo mQOffO več, nego ponuja policiji. Tudi „stotniku" bi plačal lep honorar za to » „gostovanje" — no policija pravi, da ne. — Razdelitev odlikovanj med udeležence svetovne razstave v Milanu se je izvršila v soboto v navzočnosti grofa Turinskega, ki je zastopal kralja. — Alkohol in volitve. Avstrijsko društvo proti pijančevanju in društvo abstinentov predložila sta volilnemu odseku poslanske zbornice vlogo, v kateri prosita, naj bi se na dan volitev v državni zbor v volilnih krajih v najbližji okolici volišča prepovedala prodaja alkoholnih pijač in naj bi se nepokorščina proti temu predpisu smatrala in kaznovala kakor prestopek proti volilni postavi. V tej vlogi se društvi sklicujeti po vsej pravici na to, da vživanje alkoholnih pijač škodljivo vpliva na volitve, kajti v takem slu- čaju ne volijo več ljudje z zdravimi smisli in trdno razsodnostjo, ampak ljudje s po'mamljenimi smisli in so nesposobni prosto odločiti po svoji volji — taki ljudje se dajo pač lahko pregovoriti, da oddajo syoj glas za kandidata, kateri ima spretnejše agitatorje in zdatnejša denarna sredstva. V prošnji se navaja za vzgled Norveško in nekoliko držav Severo-amerikanske unije, v katerih je ta naredba že izvedena in se je prav dobro obnesla. Književnost in umetnost. — Tilho in drugi. Zbirka humoresk in satir. Zalomil L. Schwentner v Ljubljani. Spisal Ferdo Plemič' Cena broš. 2 K, elegantno vezana 3 K. — Knjiga se čita lahko in prijetno, ne manjka ji tupatam pristnega neprisiljenega humorja. Pisatelj šiba z rahlo satiro naše slovenske razmere. — Leposlovna knjižnica I. zvezek. Razporoka. Roman, francoski spisal Pavel Bourget, preložil A. Kalan. Založila „Katoliška bukvama" v Ljubljani. Cena broš. 2 K. vezani 5 K, po pošti 8 vin. več. Leposlovna knjižnica izhaja četrtletno. Prinašala bo v prvi vrsti prevode iz tujih literatur, a ne izključuje izvirnih del. Prvi zvezek je prav čedno opremljen. — Domovinska dežela Štajerska. Učencem spodještajerskih ljudskih šol v ponavljanje učne snovi iz domoznan-stva sestavil Josip Mešiček, nadučitelj v Sevnici. (Z zemljevidnim obriskom.) 1906. Založil izdajatelj. Tiskala „Učiteljska tiskarna", Ljubljana. Cena trdo vezanemu izvodu 40 vin., str. 44. — Tovariš Josip Mešiček je napisal delce; ki mu gre vse priznanje. Še malo smo imeli v roki tako jasno, poljudno in stvarno pisanih knjižic kakor je ta Mešičkova. Snov je razdeljena v tri dele: I. Zemljepisni del. II. Statistični podatki. III. Zgodovinski del (pravljice jn pripovedke iz zgodovine.) Pogrešamo še en del: Naši slavni možje. Tu bi moral gospod pisatelj objaviti prav kratke obrise življenja in delovanja odličnih sinov lepe slovenske Štajerske: Slomšeka, Miklošiča,(Sjaiča, Trstenjaka, Vošnjaka, Aškerca itd. Potem bi bila knjižica popolna. Pa tudi sedaj zasluži, da jo ima vsak slovenski učenec • in vsaka slovenska učeuka. toda ne samo v svoji knjižnici, ampak tudi v — glavi. Učiteljstvo pa naj Mešičkovo delo širi tudi med odraslim svetom, da spozna v lepo začrtanem okviru svojo lepo ožjo domovino. Tudi glede jezika se moramo pohvalno izraziti; pisali bi pa namesto Donava Dunav. „Učiteljska tiskarna" je knjižico lepo opremila, da dela tudi nazunaj najpovoljnejši vtis. Štajerski slovenski denarni zavodi naj pokupijo vso zalogo in jo brezplačno razdele med mladino in narod. Tako doseže delo najprej svoj namen. Enakih knjig si želimo tudi V ostalih slovenskih kronovinah: o Kranjski, o Koroški, o Primorski in o Istri. Apelujerao na slovensko učiteljstvo, da se poprime tega koristnega dela. (Pripomnja. Knjižica se dobi tudi v „Zvezni trgovini" v Celju). Listnica uredništva. ♦ Gosp. S. W. v M. prosim oglasite se v kratkem zopet iu blagovolite mi dati svojo adreso. Hvalo. znamka ..Pro- galošne uvodnik" iz Rige, priporoča po originalnih cenah, P. Kostič, Celje. £