lthii* d Jtn rtaen nedelj in prtsnikov. (»CAGO, ILL* PETEK 19. APRILA (APRIL) 1118 Franooski parlament dobi Karlo vo plimo. — Ha Dunaju ai-maja alti konjetine več. VETA glasilo slovenske: narodne podporne jednote lssued d*ily txctpt Sundtys *nd Folidtps STEV.—NUlfBER a cdno dobro delo društva v Somersetu, Colo. itvo Studenček št. 28 S. N. P. J. je prodalo voinlh znamk za $28M in liberty-bondov za $8300. 7Z-- ^ i Priznanje iz Washingtona. Sommeraet, Golo. — Eno prvih __ »v, kar se tiče prodaje voj-- varčevalnih »namk in zadolž-svobode, je gotovo društvo tj Jt. 28, SNPJ. To dru-alravno majhno po števi-storilo v polni meri avojo il Za prodajo bondov ln ao-vareevalnih znamk je bil ličen od zakladniškega de -aenta v Waahingtonu, D. C., tveni predsednik Mike Kru -Uspek prodaje je bil Bledeči: dol. vojno-varčevalnih lk; za $2,100 obveznic svo -ie drugega vojnega poaojila in $6,200 obveznic tretjega voj -posojila. Kajne, to je dru -j, ki šteje komaj petdeaet čla-zelo lepa avota. , Naselbina jedset je zelo majhna po števi-prebivalstva, toda vtem oziru i pa vsekakor velika, kar se tiče ske, oziroma hrvatake kolo-S tem je društvo pridobilo ilovence in Hrvate ter za S. N. lep ugled v tem kraju, it Mike Krulej je dobil od Iniikega urada v Washing-priznal no pismo še za febru-ko prodajo, ki ae glaai: Tmiury^Departiaent Jlovenie National fteneflt p*". DX 186, Somerset, Colo. Sir: kis is to acknowledge reeeipt postal reporting the aale rhrift and War Saving Stauips ing the month of February to ;r» of your Soclety amount->$600.00. is al most double the Mt of last month'a sales, and ery encouraging. Keep ever ®re the minds of your membera i necewity and practicabllity of ing the«e Ktaurps not only to the Government but to estafo-the haliit of thirft as well. Hshing y0U unbounded suc -in thi« work, and hoping to lvised of the reaulta achived, Very truly youra, Frank H. Wilaon, Director of Publlclty. S tem pismom naznanja F. H. Wilson bratu M. Kruleju, da no prejeli njegovo februarsko poročilo o prodaji vojno varčervalnih znamk med člane društva Studeiu ček, SNPJ., za svoto $600. Priporoča mu, naj še nadalje pomaga s prodajanjem znamk, kajti a tem se ne pomaga samo vladi, nego sc navaja ljudi tudi k varčevanju, kar koristi le njim. F. H. Wilson je v svojem pismu bratu Kruleju izrazil upanje, da se bodo slišala od društva Studenček še ugodnejša poročila v prodaji vojno-varče-valnih znamk in liberty-bondov. Kot vidite iz gornjega poročila o uspehu naše prodaje, lahko sklepate, da smo še ugodnejša poročila tudi uresničili. Priporočam članom naše jednote, da kupujejo vojno-hranilne. znamke in l»berty-bonde le od društvenih in jednotinih zastopnikov, kajti s tem pomagate naši organizaciji in narodu do boljšega ugleda. e Zaštopniki, ki prodajajo liber-ty-boude in vojno - varčevalne znamke, večkrat nalete na ljudi, ki jih sumijo, da so za to delo dobro plačani. Ti ljudje naj bodo le pptolaleni, kajti zaatopniki mi-Kgrta f i^ifertgrtifngtttim nih organizacij ne prejemajo za svoje delo pri prodajanju niti centa plače, pač pa imajo mnogo truda in stroške, ki jih morajo pokriti iz lastnega žepa. Priznanje pa dobi vsaka organizacija ,oziroma društvo, ka.tj Jim nikakor ni v škodo. ŽENE miljarda je ie podpisan*.' Chicagu je 276,MO oaeb podpisalo posojilo. IZREDNO ŽIVAHNE V< KAMPANJI. .. Waahington, 12. apr. — Po našnjih poročilih -Hniktškl departmentu je __ obveznice avobode nametana $1,- 059,568.000. Waahington, D. 0. — Poročila » aluži le za meglo, a kr'i*jo svoje a vat rljakant- danih za $931,156,950 zadolžile tretjega posojila svobode. Poročila so bila v aredo aelo u-godna. V Chicagu je 275,090 oaeb podpisalo posojilo, v Iowl 14)6,t)00, v ludiani 95,000, v lllinohm zn -naj Chicsgs 60,000, v 72,000, v VVlsconslnu 26,000. V zadnji državi se je kampanja sa tretje posojilo svobode šele pri-čela dobro razvpiti. Cleveland je sporočil v sredo, da je bilo podposanega za $22,-000,000 posojila, v Oioelnnetiju pa za $15,000,000. V At la nt i so pričeli s ksmpspjo pondeljek. Do srede je bilo pod-pisanega posojila za $2,500,000. Po zvesnih diatriktih je do srede podpisanega poaojila: Distrlkt 1 Vsota Odet, St. Louis......$ 78,568,950 60 Chicago...... 160,862,000 H7 Dalas ........ 29,399,050 36 Kansas City.. 43,263,850 33 297,449,300 33 M0,333,950 32 85,025,000 59,579,800 64,360,350 New York .... Boston ...... Cleveland .... San Francisco Philadelphia .. . Mtrmeapotte :. 2fi,ooo,uoo Richmond .... 22,469,100 17 Atlanta ....... 6,611,900 7 Žene so izredno živahne v kampanji za tretje posojilo svobode.-Posebno dobro sgltirsjo v drža • vah Oregon in lowa. Kasnejše poročilo iz Bostons prsvi, ds je v bostonskem distrik-tu podpissnegs posojils sa $91,-000,000. Po državsh je posojilo v tem distriktu podpisane takole r Massachusetta $56,724,000'. COn-nectlcut $13,361,000; Rhod* M-and $8,894,000; Melne $6,015,000; New Hampshlre $3,665,000; Ver-mont $2,401,000. Po zadnjem poročilu iz new -yorškega distrikta je prodanih zadolžuic svobode za $289,700,000. Ko je bilo izdano poročilo o pre-dsnih zsdolžnlcsh po diatriktih, so doils nova poročlls, tsko da jc prsvilns vaots mnogo viijs, kot jo izkazuje gornje lestvica. OGRSKI KABINBT PADEL Curlh, Švica, 18. apr. — Dunaj-aki listi poročajo o resnih izgredih ka Dunaju zadnjo nedeljo. 10.000 b se je zbralo pred občinskim mesnim skladiščem in zahtevalo mesa, katerega je pa bilo le tisoč kilogramov ua razpolago. Ljud atvo je nato aahtevalo konjsko ! Priila je policija in zapodila ir. grednike iz poslopja. Mnogo oaeb je bilo zaprtih. Amsterdam, 18. apr. — lz Bu-depešte poročajo, da je ograkft mi-Miohiganu|«niatrstvo včeraj podalo oatavko. Nesporazum vsled volttne reforme je povzročil padoo kabineta. Rim, apr. — "Oaservatore no," uradni vatikanski list, mirovne note, ki jih je pl-svstrijski cesar Kari papežu, niao ns rsspolago nobeni vojaku-joči se državi. List priznava, ds je Kirl pisal mirovne note papežu tn ga prouil, da posreduje zs mir pri zaveznikih. Paria, 18. apr. — Ministrski predsednik Clemenceau ln zutta-Ifiji minister Plchon bosts Izročlls pismo avatrijskega cesarja in vse druge informacije, ki so v zvezi Ramsno |M*e, da aal a vat tem pismom, zborničnemu odseku za zunanje zadeve ln odsekoma aa armado in mornarico. V teh bdaeklh je 143 poslancev aH tri če-e vae zbornice. Predaedtiik care je prejel originalni,tekst tef.^......1 Jnpm^Uii^M^^^^^ urbenskega, Mje n s redil kopijo ^ avstro nemško vlado V Ukra v katerih opozarjajo, da ae je tre ba organizirati, da pomagajo Ru-alji. Taki oklici so navsdno sle-pilo, ki ima dvojen namen: 1. Pod plaščem boiŠevlzma širi ti avatrijakanUtvo. 2. Nabrati denar "za Rusijo", ki ne gre nikdar v Rusijo. Rusijs obira armado in uvedla je eelo aplpšno voješko vezanje da udari ob ugodni priliki po nemških in habeburških avtokra -tih, hrvaški avatrijakantje pod plaščem bolševizroa pa pridigajo mir za vaako eeno. To dejstvo govori dovolj jesno, v čigsvem inte-resu delsjo hrveški "bolševiki". Policije je aretirale aedem teh avatrijekentov in ^ odvedle v zepor Po imenih je soditi, ds so Hrvstje. Pri veekem ao nsšll pas a torbo aa golem telesu, kl Je MU g denarjem v' -bod, ns ksterem «o ^»'••cm prodajati svojr r«rittke modvatfl Prišlo iti-rilo delaveev, a ^ poslušsjo a vat rljakan-k ** jim pokašajo, kje ao v"dijo iz dvorane na uli- r1 l* IrvedsU tUdI pollci-M^sl. je na liee Hi-ajev, ki ao prišli ob J obvarovala avstrtja-^ v^ia hadimll 16 rasdelili 500 MOŽ ZA OKLBPVS VOZOVI. Chicago, 111.—Oklepni vos igra v današnji vojni ravne take vaino vlogo kot v stsrorimljaaski erma di bojni voz. Tekrst je imel voz nik vsnj vprežen psr iskrik konj, zs orožje ata mu alužila meč in su Raa. V arednjem veku ao gledali iz bojnih vos meči in koss, ki ao jih spustili s hrlbs ns sovralaika, ds so gs pomsndrsll in pokosili. Dsnsšnji oklepni voz ae popolao _ loči od svojih prednikov. Ooal gs motoms sils, olioreien je pe e strojnimi pušksmi in topovi. Ze te oklepne vozove liie lajt ■ aaat O. « OarUnd 500 preeto voljeev v steroatl od 21. do 4<) leta kl pa morajo biti rokodelci: atrojnlkl, kovači, elektrtčerji, te Isfooiati, šoferji itd. (lisvili Ktsn lsjtnsnts (isrlsnd^ je ns 2» Houth Htete Htreet Chicagu (»atane denet dni. SAMOMOR V KOPICI MRVI Wabaek, Iad. — 48-letni Keppel si ja prerezal vrat v seneni kopici Keppelu ee je omračil duh. C*kicago In okoliea J V pci-k neatalno in Medno. Močai »ver ni in anrerdnosepednl ▼^J; Povprečna ters^ereturs v zednjta urek: 45. akT^A ANGLEŽI ODBILI ŠEST NAPADOV PRI VPRESU. Haig drži novo črto v Belgiji in položaj je nespremenjen. Francozi ▼ bitki na Flandrtkem. Sovražnik je vrgel 79 divizij proti Angležem. Nemški napad zdrobljen ob reki Aisne. Kajzer namerava pretvoriti Ukrajino v avojo kolonijo. Loadoa, 18. apr. rljajo, I Šeat eljo ognja ns nemške |>ostojsiike v dotlčnem okolišu, Dne U, aprila amo zbili na tla 16 nemiklh era-planov," HlnoČnje nemško poročilo, ki je hilo poslano la Berlina čea Amater-dam. ae glasi: "Na bojišču lanske fliudiake bitke smo dane* okupirali Poelca* pelle lu Laugeiuarck. Armada generala Si k sta Aru Ima je vaela Pasactiertdaele lu raztegnila avoje Črte bllao Itecelacra ln Ukelti-veta. Severno od Lyaa ao čete ge-ne ral« Sigrrja naskočile vss Wy-Paria, II. apr. — Današnja u tschaeta ln zapodila aovrašulka r. radno porodilo ae glaai, da ao višin sevemovshodno ln aapadtiu Nemol prej ia jo noč napadli fran od te vasi kljub močnim protlna-ooake postojanke blizo 0orbeny padom. kl no bili odbiti. Sovražna fronti ob reld Alane Praaoo- nik, ki ae je umikal južnoaaintotu. Drugo pismo je končalo vse možnosti pogajanja. Amsterdsm, 18, spr. — Ofici-jelno poročilo lz Dunaja se glasi, da je baron Slefan Hurijan, bivši zunenjl in sedenji finančni minister, nasledil grofe Černlna. Bu tijan je bil minister zunanji-h zadev od 16, septembre 1914 do 23. decembra 1916, dokler gs nI nasledil Cernln, kl se mu je zdaj u-m*ML Bazel, dvica, 18, apr. — Vse nc loške časopisje v Nemčiji in Avstriji ss joka nad demiaijo grofa Oemine, ki je tako "skrbno varoval interese Nemčije". Ravno to časopisje napada dr. Kuelilmenna, nemškega zunanjega minUlra, šei de je slalm varoval intereae Nemčije pri akle panju mirovne pogodite g Rusijo. Amaterdam, 18. apr. — Avatrlj-aki dlplomstičnl krogi ns Ho-landskem se Informirani, ds je Clta, šeaa avstrijskegs ceserja, največ pripomogls k demisijl grofa Cernlns. <1ts je bsje atrastns psclfltatks ln ims Ksrls precej pod avojo komando. Ko af je Cemin vrnil iz Brest Litovska, kjer je aklepel mir v Imenu Av afro-Ogrske s ruskimi bolševlki, mu je Cite v obrez rekle, da brest litovsks pogodim tie bo nikdar prfnrsls spkišnegs miru 'M te-dej ni bil nič več priljubljen na '**erskeni dvoru PRVI NBMiKI O JETNIKI V Al J« zdrobil ao - Dršav % povočlo, apr od Wtilvergbema, Je Čea potok Douva. Okupirali amo tudi poatojanke Ballleul, Cappol-lynde ln Metereu, Močne angleške čete, katerim pomagajo Franenai, so se zaman trudil* da hi reoku-peakvije v Mate. in na mudi at jiai, ki bo polom avstro nemUro kolonija. Nemol ao ia pretrgali sveao med Ukrajino in Rnaljo; n krajinske uradnike odalavljajo iu naalavljajo Nemca in Ukrajino! ao priaUjeni rabiti avitrijaki ia nemški denar. Nadalje ao Nemci ukaaall aretirati vaa aaatopnika aa vozniških dršav v Ukrajini runu Njihovi napadi ao lihimi Izgubami." raualt Martina, bili odbiti a ve- Velika bilka pri Tpreaa, ■London, 18. apr. ~ V Belgiji ae [mavlja čet Ha bitka aa Vpra«. | \cmct, ki so pri včeranjšajlh allo-I vitih napadiji vaeli večji del paa* jMdmitdaelaklb hribov, Izvršujejo obkoljujoče napada ua iietiiajsl na liOrtdnn, 18, apr! — Vojni atau milj dolgem jmlukrogu od Poelca-je sporočil danes, da^taveznlikc pella do Wylwehocta bolj hitro gradili ledje, kot je do-ko bodo iavrieoe vsa pri- čete drže avojo novo črto v kolo-aslni bitki na Plsudttkeui, Položaj je nespremenjen, C radno poročilo se glaai s , ~'L "Položaj lta snglsikl fronti je od sinoči neapremenjeu. Nemška artilerlja je bila zelo aktivna ua južnem koncu bojišču ob reki Lyz od (Jivsnchy do ltol>e<'qs. Južno-vzhodno od hrib« Keinmel je itent ika pehot s nspadls v treh kolonah ln iipoguila našo črto us eni točki, toda naše Čete so kmalu vr* gle aovrsžnlks nszaj. Dalja je ao-vralnlk strshovito bombsrdlral naie pozicije med lsM*onom ln Ro-beaqom, sovrainl ogenj se ia nadaljuje. Ukslnl napadi v okolišu Merriaa m» bili odbiti v sredo zve I Važna j$ vest, kl Ja bila sinoči uradno objavljena, da so prliie Angležem na pomoč frsneosko dl vizije. Dalja Javljajo danea z ho-jiiča, ds so vsi novejii nemški ua-padi odbiti. IVlČakovati je torej, de pride vse k trenotek teiko pri* čskovana augleško-franeoaka pro-t lofenal va. .;;;T?'; 14 'r 1. Kakor je razvidno la angleškega In nemškega uradnega poroči, la, ao Nemci raztegnili ofenzivo do belgijskih hribov naokrog Pas. scheadaefa, k I se nahajajo ee verno, severno vahodno in aapedno od Ypresa. R svojimi novimi napsdii a katerimi j« seveda pomnožil avoje krvave žrtve, Je sovrstnik vče* raj zasedel angleške postojanke čer. Podrobns poročlls o včersjš jim treh strsueh Vpreaa To je na|* njih bojib v gozdu Niepj>e In ns vsčjs belgl>ako mesto, kl še nI bilo wytschsetakl fronti govore o sil- v rekah Nemcav, čeprsv so Nsm-niti Izgubsh iMtvrsžiiika, V okolišu tiaJlleuels Nemci 3 napadli, ell vsaki krat so MU odbili l»o zsd njem pomšikl s bojlščs je sugle Ška fronta iicdolaknjens črll" ^ Sinoči je vojni 4tsn poročal sle< el v teku vojne zsprsvlli nehroj življenj, ds M ga vzeli. VHHle ao jf§ al« več kot tri bitke za Ypres in sdaj se vHtf četrte t mesto je ns val| večjkial v razvalinah, kajti bilo je nepreoehoms pod ognjem nemiklh topov, dokler niso Angleži lani vrgli aovreiulks s omenjenih "Denea zjutraj je sovreiniklitr^lrfMH brilniv. . prfMSVdvnkn boml^dlrs !. O-nersl ^VV^e^T^' njen. n. veem bojišča ob raki Lya. videl nevernost, k l preti neke te-in infsnlerij»ki nspsdi sledilialraleglčnlir točksm ns sngle-Od gords Ntfppe do Wytechae» > aa kateri se j« vesli vojni tejnik Ujetniki se tvorili moštvo po-ki jo je pogrez neki ameriški mmm .Sij. Vran^kečote^el«. Anglež ,la vrgilv K! zna ss i n. fl.iulr.kl fm*\ «N ............—H^kV^^MTU .......... —1 ""Dsnea n. bil« infsnt.rl*kih JiŽttL bojev n. nsšl fronti »^vražnlk je Jj|e «0 m all«vii« bombardiral prv. črte •s-|Maa Tpma ^ ^IjmaheHev šil. posMj in v^ vssi v mSS Mnntdldiera t naše »mtertje so U- * L^^JSZmN pešn« protltHHnlierdirsle eovrai še vedno kamMMI pfMao m ao artllerijo ia Uvedle konoeairs-1 (Dalje M I. etr. 1. kaL) f PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE fth*1a dntnu rura D«d«I| ta prmsnikar. LASTNINA 8 LO VENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTB Cene otcifuv pa dogovoru. Rokopiri m ne vsečajo. W' ~N.ro*niaa: Zedlnjtne države (ter« Chicago) la Canada|S »a leto, •1.60 za pit lato in 7«e sa trt id*mc«; Ckicsge iS laosetoitve M-M pol loto, $1*11 sa tri mm* t*. astov sa «Mt w to sua "PROSVETA" S«. L*waJele Am CfcJ THE ENLIGHTENMENT" Ot,«. #1 to* SlrtiUMlJ—1 S—St S U.ued daily e«cept Bund»y »ml HolidajT IKAčnosose tudi moralni Jrtitsvci zatekli pod to var-I nostno znamko. Pred čikaškim muzejem za umetnost (Art Institute) na lepi Michigan Ave. so te dni postavili ob-činstvu na ogled soho nagega moža v naravni velikosti. Soha ima ime "Sejalec" in predstavlja spomladansko setev. Kdor ima količkaj pojma a umetnosti, ne more videti I v tej sohi druzega kakor lep kiparski izdelek ameriškega umetnika, ki prestavlja setev. Ampak v Chicagu imamo varuha vseh moralnih čednosti v osebi policijskega cenzorja Funkhouserja, ki ima črne misli o vsakem koščku nage umetnosti. Mož se je že | večkrat proslavil s svojo nezaslišano zabifcoetjo, kadar je kakšna slika aH pretesna kikljfca v kopaflšfcu "ugrožala" RepubliCansko Združenj: Bodel v Ohicagt DL IZVRŠEVALNI ODBOR: Frank Boslich, Filip Godina, Frank Kerie, Martin V Kond Etbin Kristan, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik. NADZORNI ODBOR: Ludvik Benedik, Matt Petrovič, Frank VeraniČ. CENTRALNI ODBOR: OwmU br tk« SUvmU N«tl—1 B—fk Advertisiag ratos en Addraasi "PROSVET Telefoi LmvmdmU 4W. - DmUm r <*!•»• j» «. pr. (P.fcnlerj« SS-tS) Hki nl.|» aealeva fm*^ ^ J» • U« 4mmwm pmUUm Mrelatoa. P John Ermene, Joseph Fritz, Joseph Ivanetič, J. Judnič, Ivan Kaker, Aaton Mota, JFrank Mravlja, Jacob Muha, Zvonko Novak javno moralo. stvu muzeja za umetnost, da mol* odstraniti "Sejalca" ' *aDric 1 jzpred oči občinstva, kajti po njegovem mnenju soha vpliva "zelo pohujševalno" na dekleta, iz česar lahko pridejo "slabe posledice" -v tem časti, ko je vae polno vojakov v mestu — skratka, patrijotizem zahteva (!), da takšni kipi ne bodejo ljudi v oči. Vodstvo muzeja pa ima svoje pomisleke in do danes še ni odstranilo "nevarne" sohe. Kaj si more misliti pariteten Človek? "Zdravi ljudje se ne zgražajo nad nagoto umetniških del; 'pohujšanje" vidijo le hinavci in med hinavci so tmjfmonalne propalice, £ | sužnji seksuelne pohotnosti. Umazanim ljudem je vse umazano in Hvinjsko. ' "' . i Zabric L Zakrajšek, Anton Zlogar. (Opomba. Zastopniki organizacij ia listov, ki se dozdaj ie d priglasili, postanejo člani centralnega odbora, Hm se pravilno i a vi jo ip l>javijo, da m strinjajo s temeljnimi načeli 8. r. z. Naslov a pisma In denarne poiiljstve js sledeči: Anton J Terbu« O. Box 1, Cicero, UL) 1 Topovi bodo odgovorili. Kronana opica na Dunaju je bombastično sporočila! rawtni MBtoplkik v svojemu "najvišjemu" v Berlinu: "Na obdolžitve fran- New Vorku Algernon Lee je dejal coske vlade bodo odgovorili moji topovi na zapadni v mestni zbornici: "Glasovati Tretje posojilo svoboda fronti." opozioiji zoper avstrijsko vlado. Vai spofenavajo rasdelitev Avstrije aa neizogiben pogoj ljudsko proti posojilu svobode bi pomeni- ^osvoboditve.. Poraz oficielne Av- Pred enim letom, ko so govorili zavezniški topovil glasnejše kot kajzerjevi in ko je v Avstriji začelo vreti bivaistvo Nemčije in Avstro-Ogr-vsled prevelike mizerije, je Korliček pisaril na vse strani, ske/' da mora Avstrija imeti mir za vsako ceno ob koncu leta da 1917. Takrat ni bilo več upanja, da bi topovi izposlo-L ^J^ Amerikl vali mir. skovanje in zmaga nad nemiko in Zdaj je položaj momentalno in navidezno ugoden za avstrijsko avtokracijo. Nemčijo. Kajzer je vrgel svoje zadnje sile na bojišče in ^P-J* dosegel nekaj uspeha, dasiravno je svoj uspeh drago plš-Ujja in Avstro-Ogrska, ali pa ss-čal; moderni Atila pa prikriva ogromne stroške, temveč veliki in — za nas v prvi vrsti kaže le na krvave pridobitve. In v tem momentu, ko so - Amerika t ... pmski imperialisti navili militaristično mašino do AmjneL^^^^^ gg^ točke in jo pognali proti Angležem, Francozom in Ame- kijučiti brez zmagovalca in pre-ričanom na zapadu, ima "miroljubni" Kari toliko imper- maganega, so s« raablinile v nič. tinence, da se baha s svojimi kanoni. Tepec! topovi, ar- Razpršila jih je Nemčija, kl ni rs-mada, monarhij* in krona je toliko čaw. Koiiičkova, ko- likor časa mu nemški kajzer pusti veselje, da lahko Misli, Uko no zmaga na bofrsm polju, da je vse to njegovo. Kajzer je celo dovolil Poljakom in hoče zmagati na konferenci Ukrajincem, da si lahko mislijo, da so "svobodni v svoji Lp®kVfr t dvkMlllft j\t0 v državi" - pa ne bi kakšnemu Korlu, da ai domišljuje o J* ^p^I?^.^ "svojem" cesarstvu in "svojih" kanonik nanja napram Ruaiji. Izdajalsko Topovi bodo res odgovorili — antafe ne Karlovi niti P^panje Nemčije «ie nadalju-. . .r . • je. Nemške čete se danes bojuje- kajzerjevl. ; ' J jo na Finskem, dasi nima, Nem* Na zapadni fronti je zdaj pogovor o miru in topovi vojne ne g Piniko ^ M , Bll. govore. Z brutalnimi militaristi je vsak drugačen pogovorUijo. Bojujejo se zato, da "ureds" nemogoč; z zverino ne moreš govoriti drugače, kakor & f1?*0 P« kajsetfevih uzorih. B<* vzame* v roko debelo gorjačo, in če si je človek v sveti J da miru ne more biti v soseski, dokler ni konec nevarne dMi imm Nemčija mir tudi zverine, bo gotovo naredil mir Z gorjačo. Ukrajino in Rusijo. Tudi tuka, Vesti z bojišča niso ravno optimistične. Nemci se i prodirajo zato, da poteptajo revo. hvalijo, da so v enem dnevu ali dveh vzeli postojanke, v UkPtJiai katere so se zavezniki borili mesece v svoji lanski in pred- Brezprimemo tolovajatvo, ki ga lanski ofenzivi; medtem pa še niso povedali svetu, da so izvršuje zločinski kajzerisem na izgubili pred Verdunom v šestih urah pozicije, zaradi ka- evropskem vzhodu, je absoluten terih ao Izgubili pol miljona mo* v iertlh meaecih naaka- kovanja. tO ceno, da se jim podvržejo vsi Kdor se zaveda pravičnosti, ki je na strani zaveznikov ns rodi in sprejmejo njene milita in Amerike, ne bo obupoval vsled valovanja bojne sreče ril,l?nc N j, na vpadnem bojišču. Nemci lahko vzamejo še v*>poeto- L^SJS^S ^ jatik in vtope v lastni krvi še več divizij, toda koncem kracije, evoluetja iz meftčansks konca mora zmagati pravičnost in zmagala bo. Jeklena demokracije v socialistično je mo-volja in neomajan odlok obioroženih miljonov pod zasta-|«°** ,0 tedaj, se skru« kajae-vami demokracije, da kajzerstvo ne bo gospodovalo vsemu | T.peria svetu, bosta zdrobila tudi največje Kruppove topove; nepremagljiv duh svobode mora slaviti svoj dan. Da — topovi bodo odgovorili! Govorili bodo in govorili in odgovorili tako, da bo kajzer z vso svojo militaristično bando in kronanimi priveski trd in lesen. lis ms. Interesi ljudatvs vsega sveta sahtevajo, da se svet reftl kajm rizma — to je smisel govora Al gernon lieeja. Tiali interesi nemikegs In sv atro-ogrskegs ljudstvs zahtevajo to. ' NeinAki msnjiinski socialisti so glasovali proti miru, ki ga je kajzerjeva banda valllla Rusiji, ko ga je bila najprej aklenila z ladsj-niAko ukrajlnako burivazijo. Oni | ne morejo odobravati podlega ksjzsrakegs rokovnjaitvs. NentAkl manjKnaki sociaHatl so oblalovati, da so bolAevikl skle • strije jo zmaga avstrijskih naro -dov. (glasovati proti posojilu svebo de bi pomenilo ravnati tudi proti interesom ljodstvs v Nemčiji iu Avstriji — pravi Algernon Lee kln to je resnično. Zakaj so bojuje Amerika, aam povedo govori predsednika Wil soha. Vojni in mirovni eilji Ame rike so merodajni za nas. Ns raz-valiash avtokracije in imperializma naj se zgradi družba svobod nih. narodov — to je program kateremu ne more ugovarjati resnična demokracija. Izvršitev toga programa odpre socializmu pot do najvifljih ciljev. Nič ps ni danes tem ciljem tsko napoti, ka kor avtokracija v Berlinu In na Dunstfu. U' ca ' Ts avtokracija se opira na au ženjsko dreairane armade. Vanje polaga vss avoje upe. Le a pors som tak armad je mogoče zadeti svtokeseijo samo. In Amerika je poklicana, da igra odločilno vlo-1 Za boj potrebujejo Zediujene države sredstev. Tretje posojilo svobode je namenjeno omogočit nabavo teh sredstev. Kupiti bond svtftode pomeni pomagati Zedi iljenia dUsvam do zmage asa avtokratično-imporialističnim tal lovsjstvom; pomeni okrsjšsti voj no; pomeni relSvaU življenje a nemftkih vojakov, naših bratov in ataov; pomeni pospešiti demokracijo in »itj ki ae bo od danea do Jutri, ampak ki more potrajati ta* ko dolgo, da odpravi napredujoč socislisem ssdnje vzroke vojn in utrdi trajen svetoven mir Kje je aaegoče kupiti bond svo-bodsf Ako ne.poenate drugega mesta ga lahko doMte v vsaki dobri ban ki tteer so pa v vsskem mestu HmU posebne posUje, ki sprejo majo naročila. Koliko velja LiberU Bond t Kajoentfft bond svobode velja gb dslai>i«v. Lahko ss ps dobi tu. 41 SS 100, m, 300, im dolarjev i t. 4. v KoHko snstajo obresti tretjega posojlls avolKi4sf — fttiri in eno Setrtlnko odstotkov Kdo garantirs ss vsrnost posojila svobode t Zediujene driave s vaem svo -pm imetjem in s vsemi dohodki. AH se morejo kupiti bondi svo-bode na obroki t Da. Tsm, kjer jih prodajajo, dajejo tudi vsa pojasnila. Hinavstvo se tudi odeva s patri jotizmom. Patri jotizem! — kaj se vse ne godi v tvojem imenu! Kdo Ke vse ne skriva pod plašnem patrijotizma! Kaj se vse ne uganja pod krinko patri jotizma! — Veliki profitarji odirajo ljudstvo v imenu patrijotlz-ma; velepodjetniki zahtevajo pruske zakone proti delavcem v Imenu patri jotizma; pijana, oAnopsana drhal obeša ljudi, proti katerim ni dokazov za pregrešek, pod bande-rom patri jotizma; zločinci, strahopetci in različna propadla uvojat si natakne masko patrijotizma in poljubno !«ociaiisti persekutira vsakogar, v komur vidi osebnega, političnega!^]^0, ali verskega nasprotnika; razni religijozni fanatiki brez!vojakl ^^ nemikegs milNa.|Uwgtesajew» nje* KopkaaRil. razlike na sekto organizujojo posebne mašine za pumpa- ritmi — ne da bi bili isdajalei, I toa je odplal v nedeljo zjutraj na nje dolarjev Iz neumnih ljudi v svoje namene pod plaščem »"»P** ds je to pogoj oak, vsssvM ss je v Hermitu patrijotizma; skratka, vsa družabna golazen, ki se pase ^voboditev nemškega ljud! pripeljal kon^kiao na koži ljudstva, se zavija v zastavo in nosi drog z napi- " ^Ullit, T AvBtTlJ! m ^ JSSSLm se Wli som: Patri joti aem. -pemške nsrodnosti ao v nsjoatrej prem. ^iti is lshko plovbi nili mir in Bernsteln je dejsl, ds ovirs U mir nemiko revolucijo, KŠS4U BA 1BIKU 00 PR0-ker morajo frsneoskl in anglsikil Sit LEDU nadsljevsti vojno s I Asklaad, Hfc.-. Zaliv Chequa-dokler ne ho omsja*s Stogon, vitOfkl Apostotokf otre -vojilka moč . Oni »sle je pvsst Mu Is Isdjeldaj »a- Glbaii|e za S. R. Z. v Pena. Canonsburg, Pa. — Ni mi potreba posebej omenjati, da so Sloven-ci v Canonsburgu vneti za ideje Slov. Repub. Združenja. Treba je le videti itevilno obiskane shode in splošno navdušenje za stvar. Za našo borbo smo zainteresirali tudi lokalno čaaopisje in naše zastopnike v Washingtonu. Pred nekaj dnevi prejel je tajnik lokalne organizacije 8. R. Z. v Canonsburgu sledeče pismo: Hotne of Reprsaentatives Washington, March 30, 191 s. The Secretary of the Slovenian Republican Alliance, Canonsburg, Pa. DearSir: * I am in receipt of your letter of recont date containing a resolu tien adopted at a recent masa meeting held at Canonsburg re-presenting the Slovenian Republican Alliance. I have been rratehing with great interest the situation in Au stria-Hungary and the evidence tkat the Jugo-Slav people in that oountry have not abandoned the long strugle far liberty vvhich they have maintained with sueh špirit in the past. I am convinced that the Slovenes roaideivt.in the United States are almost without eseeption loyal to this country and ought not to be considered alien enemies. It pleased me very much to kavo this declaration from the Slovenians of Washing-ton and Alligheny Counties, and I am sure that they will show by their acts that the confidence which the Government of the U-nited States haa placed in them is entirelj justified. Yours very truly, H. W. Temple. < Slovenei so se dozdaj še povsoc izkazali, da so vredni zaupanja, ki ga stavi vanje vlada Združenih držav, ker zanje ni uveljavila postav, kstere veljajo za sovražne inoesmee. (Razume se, da se to ti-«s ls tistih, ki nimsjo še držsv-Ijanskih papirjev.) Prepričan sem, da ostanejo taki tudi v bodoče in da bodo stali na strani vlad t Združenih držav v tej gigantski borbi za demokracijo. Le ako smaga v tej vojni Amerika in zavezniki, moremo pričakovati, da se vstanovi Jugoslovanska federativna republika, v kateri bo v resnici vlsdsl narod sam in ne kak monarh po 'boiji milosti". Zmaga Amerike bo tndi nota zmaga. Do te zmage pa lahko pomagate val, če posodite vaš denar vladi v obliki obveznic svobode in eojnovsrčevslnih znamk. Pri tem boste ps ie imeli zsvest, da ste svoj denar naložili in bolj varno kot na katerisibodi banki — Priporočljive je tndi. da vedno in povsod poučite svoje sastopmike v kongresu o ciljih S. R Z. Na ts način bodo dobro poučeni tudi v Wsshingtonu, da ko Slovenci nasprotni vsem Hraliem Wi cesarjem, ds ljubijo rrpubli« čsnske državno formo, v kakor-Jni živijo v tej deželi in da so sa-ntnsaievno s vsem smem na strani Združenih držav, ki se borijo za svobodo vseh narodov. Poročevalec. POLKOVNIK IZVRŠIL SAMO-KOR Oa Polkovnika Wil-poveljnika 817. infsnterijskegs polka, so našli a postelji. Pognal d js V glavo Vzroki ss aamo- MBSTO MOGOČE 9AL0ŽI D| VEK NA VSAKO MOŠKO OSEBO. Ohioago, m. - Mestne fin« niso v najboljšem stanju, p4 ao pa ie prohibicioniške šiki omejile žtevilo aalunov in i t seveda znižale tudi mestne dok ke. V tej stiski iičejo mestni oči nove davčne vire in neka prek sana glava je prišla do zaklj« da je najboljše, če se vsaka oseba v Ohicagu v starosti do 50. leta obdavči s $4.50 na Seveda ne mislijo tega ložiti direktno v denarju, ker i sto nima pravice, da naloži davek. Ampak stvsr je tale. stni svet bo sklenil, da prebivalec v Chicagu v star 21. do 50. leta delati tri dni licah, cestah in stranskih Kdor noče delati, se lshko pl z $1.50 na dan, kar zi dni $4.50. Vprašali so pravnega svetovalca Sar Ktehsona, če mesto lahko tak aklep. Mr. Etelson Je To vprašanje dokazuje, da jo res naložiti tak davek. Pred občinskimi volHvi previdno molčali o namera* davku, ker bi volilci imeli vprašati kandidate, kako takem davku. Zdaj so volitve] čane in izvoljenim mestnim tom se ni trdba bati, da jih vpraševal o novih davkih, izvoljeni so. Če bo sprejet U davek, bo i učinkoval na razvoj mesta, nja mesta kot n. pr. Cicero do branila z vsemi sredstvi, i no vključijo v mesto, v morajo meščani tri dni v lati na ulicah, ali se pa z jem odkupiti od takega < Mnogi meščani se bodo ' mesta v bliinjo okolico, < bo treba delati tlake za me pa so Odkupiti od nje. ■■ V tsm davčnem predi« prav malo modrosti. Se vee moremo pričakovati tam, ni. PBBDLOOA O 8PLOŠNI SKI DOLŽNOSTI. V HIPI. Washington, D. 0. Zbo' odsek za vojaške zadeve dložil sbornici senaUo jo, ki določa, da aj-jsi vsi fsntje, ki so po 5. junijaj stari 21 lot. Predloga nadalje dolo* vsi fantje in vsako leto ■ rajo, ko dosežejo 21. leto. predlogi bo vsako leto P-nih vojaški dolžnosti od do 1,000,000 mladeniče^ Odsek je odklonil pmli grešnika Skalleriberrrja, predlagal, da « možje od 31. do 40 lets. V DRŽAVI N»W Y(»* NBJO VBLIKA •MOBIA New Tork, 9 T - * bilki med "mokrtmi mi" «e prohlbirion^i tko V vseh večjih v mestu Birminf»««w * ^ izid volilnegs boja Naslednji »si** zmsge prohibicionis m***" okrasa Mokra mesto: HT^T Amsterdam. Jervia, Ix>ckport. Little Fslls, NJJ^ coo. Vewbora hum, Johnsto^jjjH terloirn, C**hjA ^ J Mkldletnwn. XQy ^^ it. ■ -J > ML mmou. •a xjlw«uli a m, chioaoo, ZLUMB ^ f 41 - lat M, U gatto, BL r R HMki, «7« ilN7 AVo^ - ttgil j Attlo«. HrMt, lM 14«, Oeeeaebd*, Pa. Joi4 Madltak, te "1 talftlll ^ »eiolf PM, 414 Bridfrim r%. Jatah MlklavlU, L. bo« i, oruloa^po m. Petreviak, lUl« Bele Ava, 0»ma»h|. DR. JOS. V. GRAHEJC edini elovenakl adravnlk ia renooelnik v Pennjlvanijl. Zdravi vaa otročja, ianaka in molka bolezni. Uradne^ ufcra io t SO or« zjutraj do 2 ure popoldan. Bell Telopkone Cedar 2888. Potrebujemo 20 moi sa dolo v rosnih oddelkih In no dvoriiču 38c do 37o no uro, STALNO DELO,. Cm In pol bo nadurno ▼ojak! t Vsaaalte "Promto" mboj v vojaUd tabor. PoUjlls non ntalov i Itartm vred čim pri- NORTB SIBE STATE BANK OOCJC jmuam. ava • ma SAnraia >s aaaaava »I4MIM4 Ta drulba ima 11 proaugoravov r premogorovovaom »kraja K«w Blver. VrAinoma aa nahajajo ti rovi poleg toleaiil««, kar daj« ugod ' aoat aa vaaeva la vaekdaaja dala. Dobra lol«, aarkra, aaieville, Itd. Prodajamo kil« dal«v««ia pa alaklk ta a«odnlk aeaak ta otrok«. ▼ dobrih taetk aaalali dober pnmogar ed 1100.00 ia IIII40 sa dva tedna. Petr«tMij*wo le aataj dobrih radarjev. Mamo taki aaj aa prlgla aljo, kt radi dola jo ttalao. Ako m aanloiot« aa d«le tukaj, tedaj pridite oaobno ali pa Jlllte v va!«m materi»ah«m jeilku aa aaalovi C. P. ANOSRBON, MeOeaeld, W. Va. RfMNMMIlllllllllNMMIMfllMfMIM^^ Mr. Met« Zvetii/il Mi «kvoatMt oj.gov« «tar« prijatelj« U w mogarj«, da a« eedaj aakaja pri OABBON PUKL. dr«M»l, v Oarbo«, W. Va. Mr. Kvetlilll va« gotovo ao vata aahtovo a o«Jv«4J»m ve«el>»m pojoaol tutajtoj« rormer*, a «o poaobao po ool«, kl ao lo kdaj dolali pri ajeai. l'Uiu m« v* ool, kl «a peaaat« la ion aaupal«. Oarbo« Coal drolba potreb«jo ve* J* Itovll« ol««jenih la tod! «am«blh pum***'*". p®kladal««v trelol«, m»t«roik«v la aiotoraldklk pomag« lov, aa oohtadaaje prvmogo aa alrojom ia d«lo a pikom, ,yM«it, AMK BfKANOKV, aa delo * doaotlh UMUBKIB UUPJftHin. Ma/am«, od ttf«e, premog j« od Miri d« oaem lovljov vtadk/ltat, «trop Ja d«bor. V t«k deoetlk rodsIMk ol |dlo«, rudarji delajo prt "kevMdaik avatlthah". Pwvotjao delavna «4aaJo ia p»Uff ooljata ptel«, dem« lo "»OKUS" aa ooklor« vrete aailadeoj«. oteop preaugSV)! Mkta rdd« hohoOI la Iristaf eeva atooovaoj«, pttoa voda. M«, oarkvo lo dro«a aatavatiUa v MIMat rod«ih»v, bi ea U 44 milj oddaljeoi od glovooga *«oto CtarUotoa, W. Va. M«. Svetli kot ool totaad, oam vodo« porota vaa aorodaorfl, da aa lakoj lokk« Opravijo r aadovoljatvo preoH>gerj«v Ve), hi |Mo dobro lo otalM d«lo v hateriholi aallk deoetik radoihik aaj pilej« M po Jaaefle V »vojem mafrrloehem JeaAo, ali po oaj a« oeebiM. agloelp, prt Mr. Mat« Ovotlliilo, P. O. Cartao, W. Va. Kopit« leleaoilbl voaol llrteh oa prnsojl de l»*ota ail po do Sootk nartaoo, ffaM Urgiola, vfa rabi a rreot ieaefloo, oa Cbeooproh« i Okt« By, Orolio «lma potovalaik egootoe, i« |odi a« pleis vata Jik lastaov. I •» v - c * ™ * - PROSVETA VELIKA VAS ROMAN M EDCAR U0NTE1L PmlmrnU F. K. . EiiiiimMiiiiMiimmi "Ne delajte te okolnosti. Pripravite .ae takoj za potovanje, da ae jutri ie lakkb odpeljete/ "Jutri žet" "Čim preje, tem bolje, da ae ljuba otroka lahke kmalu poročita in poetaneta »rečna. V s-ncue meaecn bi bila lahko poroka." "Vi mialite torej že ree jutri. .! "Seveda 1 Sedaj vendar ni teko nevarno t Potovali ne bode te v Afriko! Odpeljete ae jutri od tu, ate oaem dni v Venurazn, prihodnji teden ate pa lahko zopet nazaj." "Če torej mialite. . ." Ko jo žel domu, ai je mialil t Teninovi me bodo dobro pogostili, bo dovolj jedi in pijače — grem. — , Doma je povedal avoji ženi, da miali potu- vati v Verno ux. "Tl gotovo nisi pameten", odvrne ona. "Ti se boš tam zavezal, kar potem ne bomo mogli izpolniti, saj veš, Lucija je trmoglava, in no bo hotela odJonjatl od Alberta. / "Jez aem gospod, če zepovem, mora uboga- Kaj pa al zvedel v Grenublu!" vpraša Crillon. "Kaj ae govori Um!" "Zvezali so se s Oambetto, on pravi, da pričakuje s gotovostjo ugoden izid volitev. V (Jreno blu Je razpoloženje jsko dobro, norčujejo se iz msršsls čsatniki ne najmanj." 'Mae Mshen bo ns krst ko odatavljen in dobimo Thlcrsa." "Tako je, ali med tem se moramo pripraviti na razno, ns smemo pa izgubiti poguma. Naročil aem "Reven du Dauphine', dobival! ga bomo vaak dan tristo izvodov. Razen tega aem kupil deset tisoč letakov manifeotn levice. Časopisi se bodo 'poKl tii i na naše krijevne skupine, te jih bodo pa delile posameznim kmetom. Govoril sem tndi z urednikom 'Revela', je priprevljen spre-1 jemati naša poročita, to bo napravilo stvar zanimivejšo za naše ljudi." "Storil si jako mnogo," pravi Crillon. "Ali I imamo tudi novice za te: novi predstojnik zgla--4eviti„»Ktt urada, grof Courouils je prišel." "Gotovo kak zagrizen reakcijonarec." •'Bil je semkaj poalan, da nam naprav* konec, ali on jo čeden dečko, bil je celo pri naa." "Pri naat" ■"Da, pri nas, republiksneih, pri župniku in županu ps ni bil. Polltiks mu je popolnoma tuja, maršal gs zanima aamo zs to, ker ima lepe konje, on je namreč vea vnet za konje, vea dan hodi v škornjlh, z oatrogami in bičem v roki. " ''Ali je res dober človek!" "AH je ros dober človek T" "Ds, saj se boš sam prepričal." "Tem bolje, zadnji čas so nam pošiljali aame Zgodovinski gcl Izneveriti Albertu, kar se pa mene tiče "Da, da, vem, tl bi mu jo dala, tvojo hčer sinu moža, ki nas. . ." "Poalušaj Monestrel!" "No!" "Ali nam ni Galtier škodoval, kjer je le mo-gelt" "To veš Uko dobro, kakor jaz." "Ali ni vodil pravde zoper naa in pri tem zasAižM densr!" "Gotovo." "Povoj mi torej, ali bi na bilo l*po maščevanje, vsoti njegov denar, njegovo premoženje. .T' "Molči, molči", odvrne Monestrel, omsjan v avojih sklepih, "molči, tl ne veš, kaj govoriš, ali pa ai vragi" Bil jo močno razburjen, pozno v noč Je hodil po sobi gor in dol; ko je pa prišlo jutro, vzel je svojo potno torbo ln jo založi! z malenkostmi ; tuiael, ds bo adrŠevan in pogoščen eel teden za- Dagmar. Trebizakj. Spisal ..i unBH _______________ Z Lucijo nI nič pričeti; v etanu je re«l pri#I jpgfcg, _ slttsl sem čudne stvsri." poroki prod vsem svetom: ne. Ne bodeŠ je mo- ««Tu ae lsfofco pripeti kaka veueU," praviCril- M 1 ion in potegne Alberta na stran. "Novi predstojnik obiskuje, kar je reokcijonarcev, samo davkar-j»vo. Radoveden aem, kaj se bo zgodilo, če pride enkrat s ksplsnom vkup." . "Tsko je torej otvsr ... To bo seveda lahko veselo. Ali je grof mladf" *Wj|lad in čeden." "Tudi jaz tl imam nekaj povedati Albert, ju prekine Lucija, "veš kdo je odpotoval!" "Tvoj anubač Tenint" "Da, in s njim moj oče, da ae prepriča o bo gaatvu rodbine z kfctnimi očmi." "To nsju ne bo sadržavalo, kaj He Lucif" "Ali je potreba vprašanja!" "Poslušsj Albert," prsvi Crillon, "jutri pa se zberemo pri tebi, da se domenimo o propagan di, posebno sedaj med sejmom." "Le pridite, dal vam bom časopise in letake." Na semnji dan je vzbudila zsstsva, katero jc razobesil GaHler, aplošno zanimanje. Tudi orožniki oo jo videli, in njih vodit bil malo jezen. Hotel je iti v hišo, ali te je biie zaldenjene in Galtier jo noeil ključ v žepu. Odpreti vrata po ključavničarju, toga ee ni upal. Poakuail je odstrsniti izzivajoči predmet od zunaj. Zapovedal je svojima pokornima orožnikoma, prineeti lestvo in spleza ti na streli. .. . ' Je, ki so dogodek videU in allšali Jezno zapovedovanje postsjovodje, so sc zbrali pred hi šo, da vidijo izid. PrineŠena lestva je bila prekratka, tudi druga ni ssgsls do etrehe. Orožniki so morsli končno pustiti svoje ponesrečeno poizkuse, zastavo sneti, kar jim je prineslo mnogo sabavljic in zanič-IJivega ameba od strani kmetov. Hodili so po glavni ulioi, kjer je bil semenj in ogovarjali kmete. "Da boš dal svoj glas maršalu," so rekli, "razumeš!" Maršal ssm zapoveduje to in Uko visokemu gospodu oo ne sme biti neposlušen. Tl si star vojak, kaj ne! Torej veš, ksj je vojstkova dolžnost. Če boš glssovsl zs msršsls, potem hočem iztisniti ono oko, kadar boš lovil Utinako divjačino. 8i me razumel!" Republikanci oo hodili med vrstami prodajalcev, delili čseopioo, letake ln govorili s njimi. Semenj je bil dobro obisksn, posebno mnogo js Ulo goveje živine in prsšičev, sli prodsja je blU slaba. Ljudje oo kupovali, kar jim je bilo najbolj fcHJtrebno, drugega nič, najlepše blago pa jo ostalo neprodsno. ' To je dslo republikancem povod, da ao rekli: "Vidite, ss to lshko zshvsljujete vlsdo, če gre po tem potu dslje, imate v najkrajšem času tlsko in desetin*** "Da," so rekli kmetje, "dovolj imsmo tg-kega gospodarstva, odkar obiskujejo ti črnuhi naše Seno, ni več miru doma." Goepod Župan, s njegovim spremstvom, aeve-da nI manjkal. Delil je aam časophe. katere ao kmetje vzeli ln jih stisčill v Žep, ne ds bl se zs-hvalili zsnje. aamo z zsnlčljivim posmehom, če so ss spogledali a kakim prijaUljem. Naenkrat pa se raašlri vest, da deli šupan denar. "AU je že.pričela vlada s kupovsnjem glasov," vpraša Allard. "Da Chanat ne jemlje dene rjs is Isstnegs žepa ..." "Ne tega nI zmožen, Jemlje raje ls Žepov drugih ljudi." "Bomo že svedell, od kje jemlje denaf," prsvi Galtier. r Sredi te žive delavnosti republikancev je prišle pretvesujočs vest. Thiera je umrl t Trenutek je vladala splošne poparjenoat med tistimi, ki so bodrili vssk dsn kmete: "Ne bojte ae, vse Js priprsvljeno, Thiera Je tu . . ." Ali Gsltler je kmslu pomiril rssburjene duhove. • "Ali nlmemo Gsmbettet!" Je aavpil. Ts missl ae je kmalu vkoreninila. Ds. Gsm-betts je bil prsvi mož, nI gs bilo, kl bl aavsemal v zgodovini političnega življenja Francije tako ai-jajno meato, ki nikogar, keger bl ljudatvo tsko spoštovalo hi ljubilo. Nič nI pomagalo, da so vpiti reskrijonsrri, ds so sgnhMl republik sne i sssUva. Gsmhetta js tsko neree, jskobinee. Gsm betts ss Je veselil v eell Dsupblsejl «ploftne priljubljeno« t i (Daljo sMLt stonj, je------ " Gospa Monestrel Je blU močno zgčudena, ko gs je videle Uko priprsvljenegs ns pot "Ti hočeš torej res. . .t" "Baj morem, pričakujejo me, ao gotovo ve* llko pripravili. . . bilo bl raižaljenje. "Uazuuiem, ti upaš, da boš dobro jedel in . pil, pripelje U lahko Uko daleč, če oo tl pomo U polno skledo." "Koičl in no jest me!" savplje Monestrel. "Imam pravico atoritl kar se ml zljubl, U U nič ne brigal" Ko je svedela Lueija o očetovem namenu, je rekla: "Potovanje nima pomena, ooj veš, da nfe bom vaela Tenlna." "Vzela boš, kogar bom Jas hoUl." "Vzela bom AiberU in nobenega drugega, ker nJega ljubim." "BUnova hči, molči, poslušati nočem ne tebe in tvojo maUre, zapadli ate obedve peklu." Tenln jo prišel pe Moneatrela ln abdva ata se odpeljala a pošto do železniške posUje ln od tu v Velenee. Chanat js ssblčil avojemu mlademu aorodnlku, naj popolno salags Moneatrela, Ur mu dal pismo na njegovega očeU. Ravno Istega dne je prišel Galtier Iz Greno- [. bla domu. Bil Je jako aačuden, ker je zagleda! na glavni ceatl pred klubovo kavarno v»U>0 množico ljudi. Ko ao je približal, da bl zvedel kaj naj to pomeni, aagleda postajevodjo ln dva pod | ložna orožnika, kl ao anemall tablo s napisom, katero Je Galtier že tollkorrat obnovil. "Kaj pa delate, poatajevodja!" vpraša Al-bert. "I spol nju jem povelje svojega predsti j tika, ln ta napis je sovražno Izzivajoč proti vladi." "Nimate pravice, dotsknitl se table." "Imam povelje." "Jss sem pa mnenjs, ds se polaščate tujega blaga." "Vendar ne bodete imenovali tega kose .ls-(»etike vrednoaten predmet!" "Mate poklicani, da cenite vrednost tujega blag.n ln nimate pravice doUknltl se ga. "Jaa pa trdim, da iapolnjejem aamo avojo dolžnost, vl pa ne zopratavljate oblastem." "Ikibro, dobro, kar naznanite." "Poročal bom svojim pretbtojnlkom o tem ln jim predložil to v doksa", pravi postajovodja ln ne odstrani a naplano tablo. "Vem, aakaj ne moreU trpeti napisapravi Albert "Kadi aopteaborakih nejinov, pred obema prejtnjliua sejmoma ste jo tudi odstranili AH počsksjte, veaellll »e bodete!" Kupil je več metrov belegs platna ln čn* barvo, potem je šel h Crlllovlm ln prosi Ano ln I.urijo, naj mu pomagate seliti seaUvo. Ko > Id-lo to storjeno, ra^iroetrl je Albert aasUvo po rs liki jedilni miai iu napUat z veliksnsklml črke-isl Klubovs kavarna ln klub bodel a na vetllni dan, dan pora r a reakeljonar. cv. OtVOrJena t "Take", pravi Albert, ko j« bil gotov, "ti I »odo gledali Te bo v lepo aačodenje aejmarjev, onim bo pa šal, da niao puatill raje roalo table " TRETJI DtL. DOMOVIN!. (Nadaljevanje.) Toda akupaj sta sedela 'dolgo, zelo dolge, in gospa Adleta se je s hčerjo in sinom priprsvljsls k po vrstku v domovino. Ljudevitovs in Živenina radost se je polagoma izpremenila v sol ze . . . In kaj iele Jitruška! Odpusti, visoka gosps, ds go vorim Uko odkritosrčno. Tsko smo se U privadili, kakor da smo od vekomaj živeli skupaj ... In zdaj ostanemo tu sami . . . Svojo osirotelost občutimo zdaj najtežje ... Iz dna duše ti želimo vae-ga najboljšega: toda ločitev nam je zelo — zelo težka! — In kaj bo teboj, dušica moja!' In Ziveni ao tekle po licih aol-ze v potokih. "Ali se bodeva še kdaj videli Draguška!" Jitruška je stiskala Adletino hčer v objemu, in njene ustnice ae nikakor niso mogle ločiti od Dra guščinih lic . . . "Odideš . . . pozabiš . . . "Ne pozabim — nikdar, Jitruška . ." 44Ah, edini Bogi — Ko prideš na dvor svojega očeU, ko ti bodo dvorili, ko se ti bodo klanjali, ali se spomniš tedaj bodreke deve, kateri si bila na svatbi družico! ... Ne, ne smeš pozabiti — za tvojega in mojega Boga, ne po-:M — veš, kaj ti je prerokoval naš stari vojvoda ... Ko pridejo iz teh pokrajin po U poslanci — jtti ne zavrni, spomni se nas, pridi — pridi ..." "In bodi naša knjegkijn!" je pristavil Ljudevit k Jitruščinim prošnjam. . . "Saj naša in vaša domovina nista Uko oddaljeni, neprestano bova vedeli druga za drugo, boš videla, Jitruška "Jaz sam bom gledal, da boaU vedeli druga za drugo, da druga ne drugo nc pozabita . . "Ti, oče Dobrogoat!" "Jaz . . . saj ostanem tu £ri vas .... Že davno imaš uiojo be sedo, Ljudevit!" "Zanesljivih spremljevalcev jo dovolj, evitla goepa . . . Spremi vaa v domovino Gospod Bog in njegov angelj Rafael, in aveti Vaclav bodi z vami ..." Oče Dobrogoat je zopet nekako teko govoril; glas mu je običajno odpovedal in ae mu tresel, kar se pri njem ni dogodilo akoro nikdar . . . "Prosim te, oče Dobrogoat, bodi jim tukaj tolažnik ..." Draguška je pritisnila odgojite-Ijeve roke Jc svojim ustnicam in jih poljubjlala, kar najbolj vroče je mogla ... * "Teko ae ločimo, toda tvoj namen je večji —to dobro vem — neizmerno vzvišenejii, kakor da bl ae vrnil s nami. Tl postaneš temu kraju rea Metod ... Pri nas hi te blagoslavljalo le nekoliko jezikov in tukaj tisoči in tieočl . . / Oče Dobrogost je poljubil Dra-guško na belo čelo ... In še vedno nI mogel opraviti iz zebe niti l>CNediee . . . "Da, vsaj ti osUneš tuksj!" "Če Bog ds, ležem v vsši deželi tudi k večnemu počitku!" Oče Dobrogost je stisnil stsrosti Ljudevitu desnico, neprenehoms zsplrsje oči, da bl zaUjil notrsnjo gkijenoat, ksteri se je mogel le že s težo usUvljsti. In drugi božični prsznik je za-puščsls Mslhov precej močna četa jezdecev, v katerih aredi ae je počasi pomikal na pol pokrit voz .... Vendar vsled nakopičenih množic ljudstva skoro niso niti mogli nsprej. Vssk trenotek so morsli obststi. Gosps AdleU in Drsgušks sts še enkrst pogledsll iz vozs, nagnili se proti ljudstvu ln mu zaklicali: "Vse dobro, ksr ste nam sto-rill, naj vam poplača oni, kstere-ga radodarno« je neizmerna ... Bodite arečni, zadovoljni..." "In ti, ljubčsk naših dirf, se b* so vrni k nsm In nsm bodi knegi-nje . . ." In vetrovi, kl so pihali od polnočne strani morebiti notri na Češko, so ponsvljsli neštevilnokrst: "hodi nsm kneginjs!" Le Hobhrd Černhiovee Je bil neprenehoms tsko zamišljen, in zdelo se 4e, kskor ds mu je vseeno, ds «e vrsčs v domovino, ds ho kmalu videl atsregs očete, kl gs že nHI ne more dočskstl ... Za n zdaj ve le za njega edinega... Taka je bila na Češkem ljubezen do priljubljenih vojvod iz rodu Pfemislovega .... ln če bi se tudi ta ne imel vrniti, bi to spravilo sivega očeU v grob . . . Toda Černinove glave bo še treba! — Le ta opomba Krasikovskega je pripravila mladega moža do te ga, da ae je današnje jutro pridružil četi . . . Jezdil je akoro med zadnjimi . . . Draguška se je nanj komaj ozria... Kako pa tu-di! — Brezdvomno ima V mislih kraljevsko krono, z zlatom obtežen plašč, prestol iz slonove kosti, in tega bi ji on nikdar ne mogel priboriti ... In on je šel vendar pred vaem iskat rtjo U. to deklico, katero je videl ne kolikokrat v otroških letih in katere podoba je otUla V njegovem arcu kakor mramoru . * . (Daljo prihodnji!.) Tri vpraSuia. pa. u dela, vojvode je poslal vae iri "Zadnjič te prosim ,modri mož odgovori mi ns mojs vprsšsnjs. "Ampak aaj si fta dobil odgovor." js deel putfavnik. dočim je, čepeč ns svojih suhih nogah od spodsj nsvsger gledsl k kralju. ki jO stal pred njim "Kako ssm dobil odgovor!" vprašal krslj^ "Torej poslušaj!" je deal ščavnik. "Če bi včeraj ne b7| sočutja z onim slsbiiu uioi če bi ne bil nametso meue kopsvsl teh gred, ampak bi| bil sam vrnil, tedaj bi te bil „ mož, tebi sovražna uiož n«^ in ti bi moral bridko obžaloval ds nisi' ostal pri juenL Torej bil za te ravno pravi čas, Ua prekopaval grede iu jaz w*u bi za te najvažnejši Človek, iu u,j vaaneši posel za te je bil ta, i si meni storil dobro in pyznci ko je oni priletel, je bil ravj* pravi Čas, da ai niu stregel, kaj če bi ne bil obvezal njegove ne tedaj bi bil umrl, ne dal se bil s tabo sprijaznil. Torej bil navažnejži človek in kar mu storil, je bilo najvažucjae ffavllo. Zapomni si torej da c en J#am važen čas, ki mora paziti nauj: sedanjost, iu je najvažnejši zategadelj ker trenotno razpolagamo s saiui seboj; najvažnejši človek pa tiati, ki nas z njim ravno ti čas privede usoda skupaj, k nikflar ne morauo vedeti, ali )* mo imeli kdaj ie s kakim d gim človekom opraviti: in n važnejše opravilo je — dol storiti temu človeku, ker je vek samo za ta namen poslan življenje." •rov j zdravila v/rii/ti|t jo /di.ivje v druini.iti. KAKOR TONKA, ALI KREPOLO. Kakor zdravniki zatrjujejo, morala vsebovati vsaka Umika Uko stvari, ki bi vu nai Utrni asatav utrjevala in bi bolniku t občo pomagal«. Valsd tega priporočamo vaem bolnim in slabotnim osebam, da naj rabijo S evera's Babam o! Lil« (Severov Živjjsnski balzam js osobito p zdravljenju navadneH ikf (zabaaanosti) nap x>rodljiv pri in pogoits ______ ■ ..(prebave ia _______na jetrih. Poskusita to toniko kadar imata sprammUhs mrzlico; posebno naj bi jemal« to toniko star« in slabotno oseb«. Natančna navodila so asnsčsos na vsekam zavitka Cena 86c. Dobi ss v vsah lekarnah. \ t SEV* RA CO. Ol D Alt RAPID&, IOW A "Prosveta 'piše sa blagortu ljudstva. Ako ao strinjaš s nja mi idejami, podpiraj trgove«, oglašajo v Prosvstl V ul Ima« sss SO vsakdsaje potntfl no po smerni eenL A1T0V BORIS, ■ H loeooeee EELO KOMSTKI STVA1L Razpošiljam ratne suh« roU U ; druge pripomočke kl so»opi«Mi r knjigi "Doma« sdravalk."--; Imam tudi mnogovrstne dUave U ! so ppiaano v kuhinjskih knjigah • in se potrebujejo ss priprt" ; okusnih jedil, razna smena, t» I.kor seme za solato, poUriilj, fl-kol, korenj«, itd. Pilit« po cenik«. MATH. FBEDH. ; P. O. Bos 1011. vtm T«*, * T. #♦••♦••000000000000000001 Očete Mollingerja čislajo. Ul M ti«®** Nsrs liudl Mirsr m j« •erii*'* tH. alevltaf* *** j. r^U is a*rih M M Mt, daj* 7JSZSk. . (Veta Mollingsrler« ^ (spoznali t-lnlkl hO-ra i s jo sar p* ' xl|„ik«» tem, da j« oadravU **>«• A T* admvilo vsrb.O' vila« saevi MATI»f »ih artIMih, r^tl.Mk. k^" ( Za clodee, prtairo, Slaba S m najbolj** ^ % * 1 •ti vaa straseae H'**™ < bran n j* ba „ Trrr— rVM» * • ra dolar V Moarv Ordar. ■ Pat l ji t« 10 ejstov ^rj čit« aa p*tae f**«* ^ ^ MOLLinCES 14 % )