Erse 2 Erscheint leden Samstag ¿^¿«¡lors's 10 Hp! STAJERSKIGOSPODA Verlag und Schriftleitung: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 - Fernrai 25-S7 - Bezugspreise: In der flstmark: Vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr; Im Mtrelch: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zeitungszustellgebfihr Peslscheckkanlo Wien Hr. 55039 II. Jahrgang Marburg a. d. Drau. Samstag 11. Ipril 1942 Hr. 15 Uspešni napadi na vzhodni fronti Na srednjem odseku so nemške čete vrgle sovražnika iz 69 vasi - Uspešno bombardiranje Moskve in drugih važnih vojaških ciljev - Potek operacij na vzhodni fronti v preteklem tednu - Popuščanje sovjetskih napadov na vsej fronti Tudi v preteklem tednu so se na vzhodni fronti odigravale mestoma žilave in trde obrambne borbe, toda nemški napadi so vedno močnejši in uspešnejši, kar dokazuje, da so nemške čete zopet prevzele inicijativo, prizadevajoč sovražniku velike in krvave izgube. Sovjetski sunki so dovedli povsod do krvavega zloma. Nikjer se nI posrečilo boljševikom doseči kakega večjega oziroma pomembnejšega uspeha. Vsa sovjetska prizadevanja, prebiti nemško in zavezniško fronto, so se- izjalovila v ognju nemške artilerije in oklopnega ter malega orožja. Tako je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo pretekli četrtek, da je imel sovražnik pri svojih napadih na mnogih odsekih fronte zelo krvave izgube. Tudi nemški napadi so imeli za posledico težke in krvave izgube sovjetov. Težka artilerija nemške vojske Je z uspehom obstreljevala pretekli četrtek strategično važne cilje v leningradskih predmestjih. Sovjetsko letalstvo je izgubilo v bojih in na tleh dne 1. aprila 45 letal. Dne 3. aprila je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo pomembno vest, da je kljub silnim lokalnim sunkom sovražnika opazovati popuščanje napadalne delavnosti sovjetov na vsej fronti. V okviru lastnih nemških napadov je bila zavzeta cela vrsta vasi. Ob kavka-Ški obali so bojna letala zanetila požar na neki sovražni petrolejski ladji. V vodovju okrog Kerča je bila neka večja sovražna trgovska ladja poškodovana z letalskimi bombami. Po poročilu, izdanem dne 7. aprila, So imele nemške napadalne operacije na vzhodni fronti nadaljnjih uspehov. Nemške čete so na več odsekih fronte odbile lokalne napade sovražnih sil. Težka artilerija je nadaljevala pred Leningradom obstreljevanje važnih ciljev. Dan poprej je bito na vzhodni fronti Uničenih 29 sovražnih tankov. Istega dne je bilo v zraku zbitih aU na tleh Uničenih 60 sovjetskih letal. Na srednjem odseka fronte so vrgle nemške čete sovražnika iz 69 vasi. Sovražnik je imel pri tem izredno velike krvave izgube, mnogo sovjetskih ar-mistov pa je bilo ujetih. Nemški plen je znašal pri teh operacijah 47 topov, 27 metalcev min, 132 strojnic in mnogo pušk. Nočni letalski napadi so veljali sovjetski oboroževalni industriji v Ri-binsku ter vojaškim ciljem Moskve. V noči na 7. t. m. so nemški letalski odredi bombardirali z bombami najtežje- ga kalibra letalsko industrijo v Voro-nešu. Kljub hudemu odporu sovjetske protiletalske artilerije so zadele nemške bombe glavne montažne dvorane, ki so bile že svoj čas težko prizadete od nemških letalskih bomb. Po poročila z dne 8. t. m. so nemške čete na vzhodni fronti uspešno nadaljevale svoje napadalne operacije. Sovražnik je ponovil na nekaterih mestih svo-je brezuspešne napade. Potapljanje anglosaksonskih ladij V Atlantiku je bilo zadnje vedno hujše dni potopljenih 16 ladij s 104.000 tonami - Sovražnik je izgubil doslej 2,755.900 ton petrolejskih ladij - Nemška mornarica je potopila v dveh mesecih 41 sovražnih vojnih ladij - V marcu potopljenih 646.900 ton Pretekli četrtek je izdalo nemško vrhovno poveljstvo zanimivo poročilo, iz katerega je razvidno, da je Nemčija zabeležila v mesecu marcu velike uspehe v borbi proti oskrbovalni plovbi Velike Britanije in Zedinjenih držav. Vojna mornarica in letalstvo sta skupno potopila 105 sovražnih trgovskih ladij s skupno 646.000 tonami. Samo nemške podmornice so potopile 91 ladij s skupno 584.900 tonami. 39 nadaljnjih sovražnih ladij je bilo težko poškodovanih. V Severni Afriki so nemška letala bombardirala pretekR četrte* vzletišča in taborišča v Marmariki,, obenem pa tudi železnico, ki vodi v Marsa Matruk. Silni in neprestani napadi nemškega letalstva so pretekli četrtek veljali vojaškim napravam na otoku Malta. Bombe so v polno zadele hangarje, ubikacije in na tleh stoječa letala. Uničene so bile razne angleške protiletalske baterije, obenem pa so bile zadete v luki La Valetta angleške podmornice in nek rušilec. Tri letala so bila sestre- ljena. Italijanska letala pa so z uspehom napadla Gibraltar. V noči na 2. april so angleški bombniki napadli zapadno področje Reicha. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj Izgub. Gospodarska škoda je bila malenkostna. Enajst napadalcev so sestrelili V noči na 3. april so nemški letalski odredi napadli vojaško važne cilje in pristaniške naprave v Doverju in Port-landu. Opazovali so velike eksplozije in požare. V februarja in marca je nemška mornarica z uspehom operirala tndi proS pomorskim silam Velike Britanije In Zedinjenih držav. Potopila je v imenovanih mesecih sledeče enote: 1 križarko, razreda Leander, 8 rušil cev, 3 korvete, 4 torpedovke, 12 motornih topni čark, 5 stražnih ladij in 3 podmorniške lovce. Nemško letalstvo je razen tega potopilo: i 4 PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Geller (Wb.) Schneeschuhtruppen säubern ein genommenes Dorf. Hinter jeder Hauswand kann noch der Feind lauern, deshalb heißt es Vorsicht. 2 motorni topničarki. V skupnih operacijah nemških pomorskih sil in letalstva je bilo poškodovanih 37 sovražnih vojnih ladij, mer* njimi 10 križark, 11 rušilcev in 5 podmornic. Nemška bojna letala so po poročilu z dne 6. t. m. bombardirala na angleški južni obali neko industrijo, ki je za angleško oskrbovalno politiko velikega pomena. Angleški bombniki so v noči na 6. t. m. napadli razna mesta Zapadne Nemčije, pred vsem mesto Bonn. Civilno prebivalstvo je imelo človeške izgube. Vojaške škode niso zabeležili. Pač pa je bilo poškodovanih mnogo javnih poslopij z veliko kulturno vrea-nostjo. Pet napadalcev je bilo pri tem zbitih na tla. Nemška mornarica in letalstvo sta od početka vojne do 31. marca 1942 potopila 2,755.900 ton sovražnih petro-lejskih ladij. Sovražnik je s tem izgubil transportna sredstva za prevoz 4,4 milijonov ton tekočega goriva. V Severni Afriki so beležili po poročilu z dne 7. aprila živahno delovanje Izvidniških čet na obeh straneh. Nemški letalski odredi so nadaljevali bombardiranje vzletišč in zbiranje čet jugovzhodno od"" Mechilija. V letalskih bojih so zbili nemški lovci šest angleških letal. Močni odredi bojnih letal so medtem nadaljevali bombardiranje Malte. Po bombardiranju je zgorel nek angleški rušilec, ki se je nahajal v doku. V noči na 7. t. m. so angleški bombniki zopet napadli področje Zapadne Nemčije. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj žrtev. Nočni letalci so skupno s protiletalsko artilerijo sestrelili tri bombnike. Lovsko brodovje Molders je dne 6. aprila izvojevalo svojo 3000. zračno zmago. Aleksandrijo, ki je važna pomorska baza Velike Britanije, so nemški letalski odredi v noči na 7. t. m. uspešno bombardirali. V doku je nastala vsled bombardiranja občutna škoda. Tudi Malta je bila ponovno težko bombardirana Lahke nemške pomorske sile so zaustavile več norveških ladij, ki jih je najela Anglija in ki so skušale pod vodstvom angleških kapitanov prodreti iz švedskih luk v Anglijo. Nemške vedetne ladje so potopile pet teh ladij s skupno 26.674 tonami, dočim so letala potopila neko ostalo ladjo s 6000 tonami. Dve norveški ladji sta se rešili na ta način, da sta odhiteli jadrno v švedske nevtralne vode. V noči na 8. april so odredi nemškega bojnega letalstva napadli važne oskrbovalne cilje, pristaniške naprave in doke ob izlivu reke Humber v Angliji. Opazili so celo vrsto požarov. Pri napadalnih operacijah v Atlantiku se je posebno odlikovala podmornica, ki ji poveljuje korvetni kapitan Mertens. Wir sind die Erben bäuerlicher Ahnen, die durch ein Jahrtausend bauernent-fremdeter Geisteshaltung trotzig ihr Bauerntum in die heutige Zeit hinüber-zuretten wußten. Diese Tatsache gibt uns kraftvolle Zuversicht, an die vor uns liegenden Aufgaben voll Tatkraft heranzugehen. R. Waither Darr*. Deutschland tieqt! Das nationalsozialistische Regime steht im Gegensatz zu anderen Re-gierungssystemen aus seiner weltanschaulichen Grundhaltung heraus auf dem Standpunkt, daß jeder Volksgenosse von den politischen Vorgängen und dem politischen Wollen der Führung unterrichtet sein muß. Das deutsche Volk ist daher auch, was sich gerade in diesem Kriege hundertmal bewiesen hat, das 'bestinformierte der Welt. Wie schlecht, icar beispielsweise der Untersteirer über die Schlagkraft der deutschen Wehrmacht unterrichtet, wenn er sich auf die ehemalige jugoslawische Presse verlassen hat und die Meldungen und Nachrichten aus England und Frankreich, die nichts als Wünscht räume waren, zur Grundlage seiner politischen Aufklärung machte. Lüge ist das Mittel und Verhetzung das Ziel jener feindlichen Berichterstattung gewesen und ist es noch heute. Die Grundlage der nationalsozialistischen Nachrichtenpolitik sowie der gesamten politischen Unterrich-tung des Volkes ist die Wahrheit, also die Darstellung der Vorgänge, uie sie wirklich sind. Der Steirisclie Heimatbund, uls die politische Organisation der Un-tersteiermark, hat daher auch vom ersten Tage seiner Tätigkeit an sich die Aufgabe gestellt, der unterstein-sehen Bevölkerung offen und klar zu sagen, wie es mit der politischen Entwicklung in der Untersteiermark bestellt ist und in ivelchem Zusammenhang diese mit dem große.i Geschehen steht, das heute die ganze Welt in Atem hält. Alle Möglichkeilen, auch an den letzten Volksgenossen auf einsamen Berghof oder im fernsten Talwinkel heranzukommen, wurden dabei eingesetzt. Es kann also heute niemand kommen und sagen, er habe nicht Bescheid gewußt, um was es geht. Die im März dieses Jahres durchgeführte Aufklärungsarbeit des Stei-rischen Heimatbundes, bei der in 400 Versammlungen zu mehr als 110.000 Volksgenossen gesprochen wurde, war die dritte Versammlungswelle seit den Apriltagen des Vohrjahres, wobei jedesmal unsere Redner bis in das kleinste Dorf hinauswanderten. Druck nnl Verlas: Marburger Verlans- and Dnickerei-Qes. m. b. H. — Verlagsleitung: Egon Baumgartner: Hauptsehriftlelter Friedrich Ooiob: »iie In Marbursr a. d. Drau Badgasse 6. Zur Zelt für Anzeigen die Preisliste Nr. 1 vom 1. Juni 1941 gültig. Aasfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch aul Rückzahlung des Bczuis-geldes. y DER CHEF DER ZIVILVERWALTUNG Abteilung für Volksaufklärung und Propaganda b Jloziva se pce¨stvo Spodnje Šiaiecske, da xA pcoslati Meituce xtsoolojenia due 11. in 12. apäia 1942 svoje Mse joktau Jtei zazolesi zastave. Zastave je caaolesUi ax solato, due 11, apciU, *d 12. uce iec xLa nedelje, dne 12. apuia zuecec. gez. TREML Ging es bei der ersten Versammlungsaktion im Mai 1941 darum, in großen Zügen die Ziele des Steiri-tchen Heimatbundes aufzuzeigen, aus 'dem Zerfall des jugoslawischen Staates die notwendigen Schlüsse zu ziehen und die Bevölkerung zur Mitarbeit aufzurufen, so wurde die zweite Versammlungswelle im Herbst 1941 In Fortsetzung dieser Gedankengänge durchgeführt, um politisch vollkommen klare Fronten zu schaffen. Das herausarbeiten der Tatsache, daß der Untersteirer kein Slowene, sondern ein heimattreuer Steirer und damit ein Teil der großen deutschen Volksgemeinschaft ist, und daß er dadurch die Möglichkeit hat, ein vollwertiger Deutscher zu werden, bildete den wesentlichsten Inhalt der Aufklärungsarbeit im Herbst. Daß im Zusammenhang damit die Frage »Warum Krieg?« eindeutig mit der Kriegsschuld Englands und der mit diesem Verbündeten Mächte beantwortet Viurde, ist nach den eingangs erwähnten Grundsätzen selbstverständlich. Die Forderung, 'daß die deutsche Sprache erlernt werden müsse, wur-Sie als wesentliche Voraussetzung de» Hineinwachsens in die deutsche Volksgemeinschaft klar und eindeutig '«rhoben. Daß all dies von der Bevölkerung nicht nur verstanden, sondern von ihr auch zur Richtlinie der persönlichen Haltung genommen wurde, bettätigt jeder Redner, der in diesen 5Märztagen irgendwo im Lande ein-gesetzt war. Es war auch bereits möglich, in den hunderten Versammlungen die aktuellen politischen Probleme nur in deutscher Sprache zu Wörtern. So Konnte von der Tatsache ausgehend, daß die Untersteiermark mit Ihrer Bevölkerung ein Teil der großen deutsehen Volksgemeinschaft ist, all das besprochen werden, was sich für jeden einzelnen als selbstverständliche Pflichterfüllung dieser Gemeinschaft gegenüber ergibt. Der Oedanke, daß jeder, gleichgültig auf Obletnica osvoboditve Spodnje Obletnico osvoboditve Spodnje štajerske bo cela Spodnja štajerska slavnostno proslavila. Višek proslave bo tvorilo velezborovanje, ki se vrši v nedeljo, dne 12. aprila v Marburg-« na Adolf-Hitler-Platz-u, pri katerem bo Spod-nještajercem govoril Gauleiter In Reichstatthalter dr. Siegfried Uiberreither. Prireditev v Marburg-u bo otvorila godba brambnega moštva v soboto, dne 11. aprila ob 19. uri, s polurnim sviranjem na strešni terasi hotela »Adler«. Zvečer bo v zborovalni dvorani organizacije Steirischer Heimatbund slavnosten koncert, ki ga bo vodil profesor Hermann Frisch. Sodelovala bosta zbor in orkester gledališča v Marburg-u, nadalje mešan zbor pevskega društva Marburger Männergesangverein in godalni oddelek godbe brambnega moštva Marburg-Stadt. Kot solist bo nastopil koncertni mojster Arthur Michl iz Graz-a. Na sporedu je Richard Wagner-jeva predigra k operi »Rienzi«, 5 stavkov 5. simfonije Ludwig van Beethoven-a, violinski koncert Max-a Bruch (solist koncertni mojster Arthur Michl) in kot zaključna točka »Wach auf« iz opere Richard Wagner-ja »Die Meistersänger von Nürnberg«, ki jo poda zbor z orkestrom. r Predprodaja vstopnic se vrši v uradu Volkbildung. Obiskovalci so naprošajo, da zasedejo svoje prostore najkasneje do 19.50 ure, ker se pozneje vrata zapro. Koncert se začne točno ob 20. url. V nedeljo bo budnica prebivalstva, ki jo bodo izvršile štiri godbe brambnega moštva in pevske skupine oddelkov Deutsche Jugend organizacije Steirischer Heimatbund in to med 7. in 8. jutranjo uro. Ob 9. uri bo Gauleiter In Reichstatthalter Dr. Uiberreither na mestnem pokopališču v Drauweiler-ju položil vence na grob vojakov, ki so pri zasedbi in vkorakanju nemških čet na Spodnjo štajersko izgubili svoje življenje. Veliko zborovanje na Adolf-Hitler-Platzu bo ob 11. uri ter bo tvorilo višek osvobodilne proslave. Govoril bo Gauleiter. Cel Marburg bo tam navzoč. Opozarja se, da to zborovanje ne bo na Sophienplatz-u, kakor stoji na plakatih, temveč iz tehniških razlogov na Adolf-Hitler-Platz-u. V nedeljo zvečer bodo v vseh krajevnih skupinah organizacije Steirischer Heimatbund sestanki, pri katerih se bo izbranim začasnim članom slavnostno Izročalo rdeče članske izkaznice. welchem Posten er steht, in der 'Arbeit und Leistung an seinem Arbeitsplatz eine selbstverständliche Pflicht zu sehen hat, ist dabei jedem klar geworden, obwohl in den Jahren der serbischen Fremdherrschaft von derartigen Dingen und Forderungen nie die Rede war. Auch daß die Untersteiermark In April 1941 in ein Reich heimgekehrt ist, das mitten im Kriege stand und daß das Reich heute noch in diesem Kriege steht, ist dem Untersteirer mit den daraus sich ergebenden Fol- gerungen bewußt. Er versteht, daß dadurch viele Aufbaumaßnahmen entweder gar nicht oder nur teilweise in Angriff genommen werden konnten. Aber der Untersteirer wird einmal stolz darauf sein, daß er nicht nur als Nehmender zum Reiche kam, son< dem daß er vom ersten Tage der Wiedervereinigung sein Teil mit dazu beitragen konnte, diesen Krieg siegreich zu beenden. Die Erkenntnis, daß Deutschland siegt, lebt heute im Herzen eines je- Indijcem so izročili nove predloge Stanje pogajanj med Anglijo in Indijo je še vedno kritično - Lord Halifax o indijskem vprašanju Stanje pogajanj; ki se vrše v New Delhiju med Stafford Crippsom na eni in med indijskimi voditelji na drugi strani, je še vedno kritično. Tudi raz- govori, ki jih je imel general Wavell z zastopnikom kongresa Azadom in Neh-rujem, niso na tem spremenili prav ni-•esar. Kakor poročajo listi, je nato zopet minister Stafford Cripps vzel vajeti v svoje roke. Poklical je k sebi oba imenovana voditelja ter jima je v razgovoru, ki ni trajal več kakor 8 minut, ieročil najnovejše protipredloge oziroma »koncesije« angleške vlade. Vsebine teh predlogov še niso objavili. Londonski »Daily Telegraph« namiguje, da se bavi angleški odgovor z indijsko željo po kontroli obrambe Indije. Iz prejšnjih poročil je bilo razvidno, da so zahtevali zastopniki Indije obrambno ministrstvo za sebe, in sicer kot pogoj za obravnavo londonskih predlogov glede stanja po vojni. Angleška vlada prvotno ni hotela ničesar slišati 0 tem, da bi morala prepustiti obrambo Indije Indijcem. Vsekakor je zahtevala Anglija, da mora Indija v tej vojni popolnoma sodelovati na strani Anglije. Nastala jt trenutna zadrega, iz katere so si Angleži pomagati tako, da so predlagali generala Wavella za indijskega podkralja, dočim bi neki Indijec postal obrambni minister. Tudi ta predlog so odklonili Indijci, ker si niso prav nič obetali od sodelovanja z Wa-vellom. V ostalem stoje Indijci na stališču, da bi to pomenilo uvedbo vojaške diktature. Ker je sedaj nastal v pogajanjih nekak odmor, ga izrablja angleški tisk s den Untersteirers. Er weiß aber auch, daß dieser Sieg uns nicht geschenkt wird, sondern daß Front und Heimat in nimmermüdem opferbereiten Einsatz und letzter Arbeitsleistung ihn erringen müssen. Wir wissen, daß die Parole »Sieg um jeden Preis!« auch in der Untersteiermark das Gesetz des täglichen Lebens bestimmt, genau so wie sonst irnendwo im Großdeutschen Reich. Wenn in naher Zukunft auch wieder Vntersteirer in der deutschen Wehrmacht ihren Ehrendienst leisten 1 verden. dann ist auch dies ein Schritt weiter zu dem Ziele: ein vollwertiger Deutscher werden. Der Glaube an unseren Führer und das Wissen um die politischen Zu-samenknnge haben nun auch die un-tersteirische Bevölkerung restlos mit dem Gedanken erfüllt, der voll stolzer Zuversicht in die Zukunft weist: Deutschland siegt! Sieqtftied Jceml prigovarjanjem Indijcem, češ, da naj opuste svojo opozicijo napram angleškim predlogom. To tembolj, ker so se napram indijskemu prebivalstvu v teh pogajanjih itak izkazali kot »junaki«. Izgleda, da bi Angleži najraje pridobili pleme Siks, čeprav gre le za štiri in pol milijonov prebivalcev. V angleško-indijski armadi namreč služi največ teh ljudi. Vsa znamenja kažejo, da angleški tisk že nekako obupuje nad umetnostjo prigovarjanja angleških delegatov, ker že izraža mnenje, da se bo v najslabšem slučaju posrečilo Roose-veltu to, kar bi se morebiti izjalovilo Crippsu. So pa tudi razni drugi glasovi, ki groze Indijcem odnosno njihovim voditeljem. Tako na. pr. citira londonski radio ameriško publicistinjo Dorothy Thompson, ki je znana po svojih tesnih zvezah z Belo hišo v Washingtonu. Thompsonova je namreč izjavila, da ne samo Anglija in Amerika, tudi Sovjetska Unija ne bi nikakor trpela slabega izida indijske konference. Roosevelt — taka je podoba — si silno prizadeva v indijskem vprašanju. Najprej je imenoval nekega Gradyja za voditelja tehniške komisije za proučevanje indijskega vprašanja. Nato je svojemu zaupniku polkovniku Johnsonu — s katerim je v dnevnem telegrafskem kontaktu — izročil neko pismo za indijskega podkralja. O vsebini tega pisma se ni moglo doslej ničesar izvedeti. Znano je le toliko, da je polkovni': Johnson po vsakem razgovoru, ki ga je imel z zastopniki indijskega ljudstva, takoj odposlal šifrirane telegrame, namenjene prezidentu Rooseveltu. Po nekem angleškem poročilu, povzetem od nemškega tiska, je imel lord Halifax v New Yorku govor o indijskem vprašanju. Dejal je med drugim, da se je kot nekdanji podkralj Indije »naučil ljubiti indijski narod«. Zatrjeval je nadalje, da je Anglija že v drugi polovici 18. stoletja vedno poskušala dati Indijcem edinstvo, varnost in višji socialni standard, da bi se na ta način razvilo politično življenje Indije. Po njegovem mnenju ni izključeno, da bo vstopil zastopnik Indije tudi v angleško vojno vlado in celo v pacifični vojni svet. Najostreje pa je lord Halifax bičal v svojem govoru tiste zastopnike Indije, ki so se drznili govoriti v imenu vse Indije. So še druge skupine — je dejal lord Halifax, ki se je spomnil knezov —, ki so bolj upravičene, da se jih vrednoti kot zastopnike Indije. Es gibt keinen Aufstieg, der nicht beginnt bei der Wurzel des nationalen, völkischen und wirtschaftlichen Lebens, beim Bauern. Adolf Hitler. (Rede vom I. V. 1933 in Berlin.) Japonci so se izkrcali v Zapadni Burmi Japonci nadaljujejo svoj pohod v Burmi. Angleži so morali pod pritiskom japonskih čet in spričo izkrcanja Japoncev v Zapadni Burmi, opustiti svoje postojanke pri mestu Prome, v dolini reke Irrawadi ter se nahajajo v polnem umiku proti severu. Japonci so se izkrcali v mestu Akyab, ki šteje okrog 40 tisoč prebivalcev. To izkrcanje Japoncev so morali Angleži koncem koncev priznati. Izkrcanje so krile s svojimi topovi številne japonske križarke in odredi rušilcev. Sunki, ki so jih izvedli Japonci s tem izkrcanjem, veljajo celi angleški fronti pri Promeju, ki jo ogrožajo Japonci tako z boka kakor tudi v hrbtu. Japonci ogrožajo sedaj petro-lejske vire blizu Trinidada. Japonci so si z izkrcanjem v Akyabu zagotovili važno oporišče v bengalskem zalivu. To oporišče bodo rabili za prodiranje proti Kalkuti, ki jo lahko ogrožajo japonska letala v enournem poletu. Istočasno so Japonci težko bombardirali britansko vojaško oporišče Co-lombo na otoku Ceylon. Japonci so metali bombe na vojne in trgovske ladje, vojaške naprave itd. Stalin je izgub I zimsko bit «o Dne 4. marca je objavilo vrhovno poveljstvo nemške vojske zelo zanimivo sestavo izgub, ki jih je beležila Sovjetija v prvih treh mesecih tekočega leta. Poročilo se glasi takole: V prvih treh mesecih tega leta so imeli sovjeti o priliki njihovih brezuspešnih poskusov, omajati nemško fronto, ter spričo nemških napadalnih operacij, najtežje izgube ljudstva in materijala. Poleg ogromnega števila padlih je izgubil sovražnik v časa od 1. januarja do 31. marca 1942: 104.128 ujetnikov, 2.167 tankov, 2.519 topov. Sovjetsko letalstvo je izgubilo v istem času: 1.765 letal v zračnih bojih, 250 letal, zbitih od protiletalske ar-tilerije, 595 letal, uničenih na tleh in 110 letal, ki so jih sestrelile enote suhozemne vojske. Moskovske laži so razkrinkane Iz Berlina poročajo: S cinizmom, ki mu ga ni primere in ki je tipičen za angleške laži, se je pričel angleški tisk distancirati ali oddaljevati od moskovskih laži o sovjetskih zmagah na vzhodni fronti. Te laži so boljševiki trosili po radiu, kakor znano, celo zimo. 2e »Times« je morala priznati, da so »od- _ lični sovjetski uspehi« na vzhodu skop-neli spričo dejstva, da imajo Nemci v svojih rokah vse važne postojanke. Te metode neprestanega laganja je sedaj očrnil tudi znani angleški tednik »Sphere«. »Sphere« se bavi najprej zelo na- Prispevajte za 7. cestno zbirko dne 11. »12 aprila 1942 tančno z načinom poročanja, kakršnega se poslužujejo angleški poročevalci v Moskvi. List pravi, da so se angleški poročevalci v Moskvi skozi vso zimo trudili opisovati zimsko sovjetsko ofenzivo v kar najbolj rožnatih barvah. Dan za dnevom so ti angleški dopisniki pošiljali domov cele načrte zmag. Tako so med drugim poročali o »odločilnih prodorih« ter o »koncu« te ali one nemške armade. Da so bila spisana ta poročila v kričavo reklamni obliki, si lahko vsakdo predstavlja. Toda angleška javnost je cele tedne čakala na uradno potrdilo teh »zmag«. Bilo pa je še hujše. Izkazalo se je namreč, da so bile te ali one »zmage« le pobožne želje dotičnih dopisnikov. Toda nikdo se ni opravičeval radi napačnega poročanja. Staro raco so pač vrgli pod mizo, zato so pa angleški javnosti servirali takoj novo. Imenovani list je sedaj Angležem nalil čistega vina. Izkazalo se je torej, da je bilo vse poročanje iz Moskve le laž, prevara in cvet divje fantazije angleških pisunov. »Slavna zimska ofenziva« sovjetov se je sedaj razblinila v žarkih spomladanskega sonca. London mora sedaj jokaje priznavati vso prakso laži angleško-sovjetskih politikov, ki jim je tudi naj-neumnejše sredstvo dovolj dobro za poneumnevanje angleške javnosti. O divjanju boljševizma v Besarabiji Posebni poročevalec romunskega lista »C u r e n t u k je ugotovil v zelo izčrpnem poročilu, da so boljševiki tik pred izbruhom vojne na vzhodu, in sicer v juniju 1. 1941, aretirali nad 15.000 Todbin ter jih zavlekli v notranjost Rusije oziroma v Sibirijo. Ti ubogi ljudje so bili zadnje žrtve cele vrste terorističnih akcij, ki jih je boljševizem izvajal vse od nasilne okupacije te romunske pokrajine do izbruha vojne na vzhodu. Boljševiki so v enem letu svoje strahovlade v Romuniji razbili prejšnji upravni red ter ga nadomestili z bolj-ševiškim sistemom. Imenovani poročevalec »Curentula« je na svojem potovanju po Besarabiji ugotovil, da so bili nosilci romunske ideje povsod izpostavljeni preganjanju, ubijanju in de-portaciji. Bivše romunske župane so odstavili ter jih nadomestili z boljševiš-kirai komisarji iz notranjosti Sovjetije. Ti komisarji so v svojem »poslovanju« smatrali »likvidacijo« njim nepočudnih elementov kot svojo glavno nalogo. Najhujši pa je bil teror komunistične tajne policije GPU, ki Je povzročal med romunskim prebivalstvom pravcati obup. Tišina pred viharjem Stojimo ob prehodu zime v pomlad. Iz vzhodnega bojišča, ki je bilo cele zimske mesece agilno, ravnokar piha veter, po katerem bi se dalo sklepati, da se bližamo času, ki bi se ga lahko imenovalo »mir pred viharjem«. Nekako slično je tudi vojno ozračje v Vzhodni Aziji. Kakor vzhodna fronta, ki je brezdvomno glavno bojišče današnjega vojnega dogajanja, tako se tudi Vzhodna Azija, posebno pred vrati Britanske Indije nahaja pred vojnimi akcijami, ki bodo kakor doslej, tudi letos prinesle nove važne, odločitve v prid osovinskih sil. Po Fiihrer-ju napovedana nemška ofenziva proti Sovjetom ter upadi Japoncev v svrho zasedbe nadaljnih, pod angleškim klobukom stoječih pokrajin se bodo brezdvomno zopet izvedli kakor blisk in grom. Morebitni upi sovjetov, da bi njihovi židovsko-plutokratski zavezniki, to je Velika Britanija in Ze-dinjene države Severne Amerike, z otvoritvijo kakšne nove fronte proti Nemčiji na evropskem kontinentu pred silo nemških udarcev, ki jih že dobro poznajo, nekoliko razbremenili, bodo ostali verjetno samo le upi. Obe anglosaški državi še dolgo nista pripravljeni — če bodeta sploh kdaj zmožni — za napade večjega obsega na evropski celini. Churchill in Roosevelt sta edino v stanju Stalina tolažiti in podpirati s kakšnimi pošiljkami vojnega materi-jala, kolikor se istim na morski poti posreči izogniti se nevarnim nemškim podmornicam in še s kakšnim vojaško nepomembnim bombardiranjem neutrjenih nemških mest. To je pa tudi vse. če bi pa Churchillovim in Roosevel-tovim generalom in admiralom, ki jim je v dosedanjih bojih kaksr malim otrokom steklene igrače, padlo iz rok, se strlo in spremenilo v nič vse, česar so se v vojaškem pogledu lotili, res prišlo na um, da bi svojo vojaško srečo poskusili v napadu na evropski kontinent, se Velika Nemčija kot voditeljica in braniteljica Evrope radi tega ne bo vznemirjala. Krvave butice m polomije, kakor so jih angleški vojaki doživeli pri takih pustolovščinah na Norveškem in nedavno v Franciji, bi bilo vse, kar bi Churchill in Roosevelt nudila Stalinu. Kakor vemo, je morebitna nova nemška fronta proti Angliji tako utrjena in zasedena, da si v Nemčiji kljub apetitu in željam nasprotnikov po eventualnem poskusu ustvarjanja takega bojišča, nikdo ne dela skrbi. Ta samozavest sloni na poznavanju udarne in bojevniške sile nemške oborožene sile, ki je v bojih na Norveškem, v Franciji pri Diinkirchen-u ter v Grčiji in na Kreti pokazala, da Angleže v vsakem pogledu zelo visoko nadkriljuje. Japonski uspehi napram Angležem in Amerikancem ter Nizozemcem v Pacifiku ter sedanji najnovejši v Burmi, ki vedno bolj ogrožajo britansko Indijo — v nevarnosti je seveda tudi Avstralija — govorijo Angležem in Amerikancem Zedinjenih držav Severne Amerike dovolj jasno v brk, da si bodo Japonci v teh dveh deželah vzeli vse, kar smatrajo, da jim je potrebno. Sijajno vodstvo hrabre japonske oborožene sile se popolnoma zaveda, da Churchill in Roosevelt ne razpolagata s silami, ki bi to preprečile in da tudi 400milijon-ski indijski narodi, v kolikor bi se zaslepljeni po Angležih skušali protiviti, japonskega prodiranja v Indijo s komunističnim angleškim lordom Crippsom vred ne bodo mogli ustaviti. Prihajajoči vojni meseci bodo torej na vzhodni fronti in v Vzhodni Aziji ter na vseh ostalih manj pomembnih ali novih bojiščih — čas važnih vojnih dogajanj. Izgledi Nemčije, Italije in Japonske v predstoječih akcijah so veliko obetajoči ter ni dvoma, da stojimo pred dogodki, ki bodo pomenili velik korak bliže h končni zmagi Nemčije in njenih zaveznikov. Diplomatske odnošaje sta vzpostavili vladi v Čungkingu in v Bagdadu. Med kitajsko vlado maršala čangkajška in vlado Iraka je bila sklenjena vzpostavitev diplomatskih odnošajev. Med obema državama je bita nedavno sklenjena tudi prijateljska in gospodarska pogodba. Pranor maršala na francoskih vojnih ladjah. Na francoskih vojnih ladjah so razobesili nove zastave, in sicer zastave maršala. Praporji so štirioglate oblike v treh barvah, ki so nespremenjene. Na belem polju se nahaja galijska dvojna sekira, preko sedem zlatih zvezd je mar-šalski znak kot simbol maršalskega dostojanstva. Bauer ist, wer in erblicher Verwurzelung seines Geschlechtes mit Grund und Boden sein Land bestellt und seine Tätigkeit als eine Aufgabe an seinem Geschlecht und seinem Volk betrachtet Landwirt ist, wer ohne erbliche Verwurzelung seines Geschlechts mit Grund und Boden sein Land bestellt und in dieser Tätigkeit nur eine Aufgabe des Geldverdienens erblickt R. Walther Darrt. PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Müller (Wb.) Der Nachschub klappt im Osten. Bei der vorgeschobenen Ausgabestelle eines Arineeverpflegungslagers wird Verpflegung für die Truppe ausgeladen. Gebirgspioniere in allen Feldzügen PK. »Wenn die Berg net fehin täten, nachher könnt ma halbwegs z'friedn sein!« sagt einer der drei Obergefreiten, die mitten in der Stube sitzen, einen wackligen Tisch zwischen sich gestellt, die langen Beine mit den schweren Goiserern weit in die Stube gestreckt. Ein paar Ski lehnen an den Wänden und auf einer Stange über dem Ofen trocknen rote Wollfäustlinge — fast könnte man meinen, in einer Skihütte irgendwo in den heimatlichen Bergen zu sein. Und Steirer, Tiroler und Salzburger lind es auch, die in dieser Gebirgskom- fanie in einem Dorf des mittleren rontabschnittes gerade einige Tage wohlverdienter Ruhe genießen. Ruhe kann man eigentlich nicht sägen. »Aus-Bchnaufen!« wie es einer vor einer Weile nannte, ist besser. Denn, zu tun gibt es auch hier, drei Kilometer hinter der Hauptkampflinie, noch genug. Und In ein paar Tagen sind sie wieder draußen, wo jetzt andere Kameraden in vorderster Linie liegen. »Hätt i ma a net träumen lassen«, spinnt der kleinste der drei Obergefreiten den Faden des zähen Gesprächs fort, das sie nun schon eine halbe Stunde lang pflegen. Der zweite geht gar nicht auf den begonnenen Gedankengang ein, söndern holt gedankenvoll seine kurze Stummelpfeife mit dem abgenagten Mundstück aus der Tasche und beginnt sie zu stopfen. Gemächlich zündet er sie dann an. Der Dritte hat ihm dabei zugesehen, also vollzöge sich eine geheiligte Handlung vor seinen Augen, eine Handlung, deren Zeuge man nur selten wird. Der Pfeifenraucher ist fertig, der erste blaue Dunst schwebt im Raum. Aber erst muß er noch die schneidige Gebirgsjägermütze in den Nacken schieben, ehe er sich mit einem Ruck dem Sprecher zuwendet und fragt: »Was hast gsagt?« »Träumen hätt i mirs net lassen ...« wiederholt jener willig. »Was?« fragen jetzt die beiden anderen wie aus einem Mund. »Daß mir amal durch halb Eu- PK.-Aufn.: Kriegsberichter Linden (Wb.) Truppenbetreuung auf weniger »angenehme« Art. Aber unser Zahndoktor hat Verständnis und geht mit äußerster »Vorsicht« zu Werke. ropa kummen!« »Ah geh! Aber was war denn schon dabei? Langsam harn mirs doch gwohnt, die Fahrerei!« »Schon, schon«, bejaht der Träger des Gesprächs. »Aber daß mir so viel um-einanderkommen, hätt i mir do net denkt! Polen, Frankreich, Rumänien, Bulgarien, Griechenland, Serbien und dann no die Sowjetunion! Fehlt uns grad no Norwegen, dann hätt ma alle Feldzüge mitgemacht.« »Vielleicht kommen mir dort a no; hin!« — »Glaub i netl« »1s a gleich, mir ham ja schon gnuag gsehen!« Damit war die Unterhaltung wieder füt eine Weile auf einem toten Punkt airgelangt. Keinem der drei Obergefreiteft aber mochte es in dieser Unterhaltung zum Bewußtsein kommen sein, daß sie in den wenigen Sätzen, die sie gesprochen, das Problem gestreift hatten, dem heute unzählige deutsche Soldaten gegenüberstehen: daß sie aus einer klei-i nen Welt kamen, einer Welt, in der sie um eine Urlaubsreise von wenigen Kilometern gekämpft und gespart, oder in der sie vielleicht nicht daran gedacht hätten, ihren Hof in einem weiteren Umkreis zu verlassen, als bis zur nächsten Stadt. Nun hat sie das Soldatenleben, die Feldzüge im Westen, Südosten und Osten in Länder verschlagen, von denen sie sich gar keine Vorstellung machen konnten. Was wußte man in einem kleinen Hof in den steirischen Bergen schon von Paris, von Athen, vort Smolensk, von Kiew? Dars war eine fremde Welt, die große Welt, in die nur Menschen reisten, die ein besonderes Interesse da hinaus trieb. Für den Bewohner des kleinen Hofes im Berg war das Wohlbefinden des Viehs wichtiger als das Wissen um eine ferne, große Stadt, um ein fremdes Land, von dem er auf der Landkarte nur sah, daß es mit einer anderen Farbe bemalt war als das schöne deutsche Land, in dem er lebte. Unzählige neue Eindrücke waren in dieser Zeit an die -einfachen Männer herangetragen worden. Aber hörte man sie sprechen, hörte man in ihre Gespräche hinein, in denen sie von der Heimat erzählten, von den Dingen, die am Rande der großen Welt liegen, an jener Grenze, an der das große Rätsel der menschlichen Seele sich auftut, der Seele, die bei jedem Menschen so verschieden ist, daß sich nur selten zwei Seelen finden, die zueinander klingen, von gleichem Wollen und gleichem Gedankengut, so fühlte man aus jedem Wort und jedem Satz, daß sie die Fremde nicht anders gemacht hatte, daß jener der Bauer aus den Salzburger Bergen geblieben war, der andere der Arbeiter aus Innsbruck und der dritte der Förster aus der grünen Steiermark, der früher einmal bedenklich einem Wildschützen glich. Sie erzählen noch viel, die drei Obet-gefreiten, wie es bei den Soldaten immer ist, wenn sie einmal ins Erzählen gekommen sind. Namen von Städten Scherl-Bilderdienst-M. Malta in pausenlosem Bonibenhagel unserer Luftwaffe Tag für Tag steht die felsige Inselfestung Malta im Bombenhagel unserer Kampfflugzeuge, denn das feindliche Widerstandsnest im Mittelmeer darf nicht zur Ruho kommen — Unsere Bilder zeigen Ruinen in La Valetta auf Malta, aufgenommen nach einem deutschen Luftangriff. und Ländern fallen, Namen von Kämpfen und von Kameraden, die in diesen Kämpfen geblieben. Dann wächst aus den groben, ungemeißelten Worten das Bild der Heimat auf. Sie werden nicht traurig, die drei Obergefreiten, die nun schon jahrelang Soldaten sind. Das Bild der Heimat ist so schön und so nah, daß es gar nicht traurig machen kann. Als die kleine Petroleumlampe zu blaken beginnt, stehen die drei Obergefreiten auf. Heute hat keiner Wache. »Wird Zeit, daß ma schlafn gehn!« »Hast recht, gehn ma!« »Es gab no viel erzähln!« »Sicher sicher. Aber ans is ganz sicher.« »Sas?« »Mir bleibn die Altn, bis mir wieder hoamkummen!« »Da hast ganz gwiß recht!« Wer weiß, wohin der Krieg die drei Obergefreiten noch führen wird. Sechzehn Monate ist bei manchem her, daß er zum letzten Mal auf Urlaub war, aber unterkriegen, nein unterkriegen lassen sie sich nicht! Sie sind eben, ob-schon sie es gar nicht wissen, Soldaten aus echtem Schrot und Korn. Kriegsberichter Walter Brandecker. Začetna doba današnje Nemčije Cas, ko so pod vnuki Karla Velikega s pogodbami v Verdunu leta 843. in Mersenu leta 870. delili državo Frankov, je smatrati kot rojstvo in začetek nemškega Reich-a. Herzog Heinrich von Sachsen (919—936) je iz nemških plemen iz Rhein-a, Donau-ja in Elbe ustvaril nemško enotno državo, ki se je v prvih stoletjih svojega obstoja dvignila do najvišjega sijaja in moči. Nastopila in prevzela je nasledstvo Karla Velikega in rimskega imperija. Nemški Reich je bil takrat monarhija. Državnega poglavarja so praktično volili takozvani Veliki knezi (Kurfürsten), teoretično pa celotno prebivalstvo. Državnemu poglavarju pa niso bile dane neomejene pravice. Bil je vezan na zakone izročil ter na odgovore in poročila, ki jih je ob takozvanih dvorskih dneh moral dajati zb-anim knezom. Državno-pravni ustroj ji slonel na življenskem bistvu in načinu, ki sta izšla iz germanskega ljudstva In Iraiikovske oblasti. Ljudstvo se j s belilo na stanove. Imeli so kneze, viteze, meščane in kmete. Bila je takrat tako-rvana cvetoča doba za mesta. Kljub dobrih Časov in urejenih razmer so se že takrat kazali znaki poznejšega razkroja države. -Na eni strani so poskušali svetni velikaši izboljšati svoje pozicije na račun enotne države ter svoje deželno-knežje oblasti in neodvisnosti Čim najbolje in najugodnije izoblikovati, na drugi strani je pa nastopilo papeštvo kot proUigralec nemškemu kralju nasproti, ki je ravnotako kakor kralj, hrepenelo po univerzalni oblasti. V tem boju je konično podlegla neniška ktaljevina. Sledil je čas brez cesarja, ki so ga imenovali »interreg-n,:m» Uvedel je razdobje razkraja enotnega Reich-a ter odstranitev njegove državne oblasti. Po vladanju Rudolfa von Habsburg a ji sicer še enkrat uspeio zbrati- državno oblast, je pa kljub temu vedno bolj lezla iz rok njegovih naslednikov. Pr, tem so seveda oblasti in pravice deželnih knezov rastle .n se jačile, kar je kra-j i prisililo, istim odst >pari vvojo oblast, posebno pa svoje dohodke komad za komadom. Takšen položaj so povzročile razmere. Državo so oslabili hudi boji s papeštvom in nasilnimi vojvodi. Med-vladje ter izpošojevanje dednih izkori-ščevalnlh pravic je državo vedno bolj slabilo. Sedem velikih knezov, ki je volilo kralja, si je pred vsamiki volitvami že v naprej od bodočega kralja zagotovilo nove pravice in privilegije, tako da jim je kralj, še predtio je bil izvoljen in na oblasti, od svoje bodoče oblasti in moči moral deliti in odstopati. Prvotni dvorni dnevi so pozneje poslali nekakšne seje Reichstag-a ali državnega zbora, katerih sklepe je moral kralj odobriti. Takšen državni zbor so tvorili veliki knezi, državni knezi z eno cerkveno in eno posvetno banko ter mesta z dvema bankama. Vsi poskusi kakšnih reform, posebno pod Maximilian-om I., so pri tem nezdravem državnem položaju ostali brezuspešni. Med razkrojevanjem in razpadanjem državne oblasti ali oblasti Reich-a se je oblast in moč deželnih vladarjev razvila in utrjevala naravnost v popoino najvišjo deželno oblast. Deželni vladar je v svoji oblasti bil sicer še omejen po deželnem zboru, ki so ga tvorili vitezi, zasebniki in inesta, omejitev pa ni šla tako daleč kakor pri kralju, ki mu je državni zbor odvzemal vse pravice, temveč se je nanašala bolj na davčne zadeve. Deželni knezi so imeli tudi več drugih dohodkov kakor kralji. Bili so torej tudi financijelno v stanju, svojo oblast razvijati. Popolno razkro-jevanje Reich-a je preskrbela tridesetletna vojna, ki se je začela kot verska in je pozneje kot politična vojna Evrope proti Reich-u leta 1648 v takozvanem Westfalskem miru zapečatila padec Reich-a. Nemčija je pozneje tudi še na zunaj obstojala. V notranjosti je pa imela 300 teritorij pod svojimi deželnimi knezi suverenih, s pravico sklepanja pogodb, držanja poslaništev itd., kratko, predstavljale so nekakšne samostojne države. Razen tega je bilo okrog 1.400 neposredno Reich-u podrejenih vladnih področij, čijih poglavarji so bili večinoma neodvisni in so lahko počenjali, kar so hoteli. V takšnem položaju je bil Reich samo na zunaj vidna državna tvorba, cesar kot vladar pa stvarno samo nekakšen predsednik knežjih republik. Ko se je leta 1806. 16 nemških knezov izjavilo za izstop iz Reich-a in pod protektoratom Napoleona ustanovilo Rheinbund ali zvezo rheinskih provinc, se, je približal konec prvemu nemškemu Reich-u. Cesar Franz II., ki je dve leti poprej prevzel dostojanstvo avstrijskega cesarja, je odložil nemško cesarsko krono, tako da je odpadla tudi zadnja zunanja zveza. S tem je bila zaključena zgodovina prvega Reich-a. Pozdrav vseh zavednih Spodn*ešta'ercev ¡e M Men!" Združili so se zvesti spodnještajerski tovariši Na dan obletnice izbruha sovražnosti med Nemčijo in bivšo Jugoslavijo je liandarta Marburg-Stadt brambnega moštva (Wehrmannschaft) organizacije Steirischer Heimatbund imela svoj prvi veliki nastop. Na vojaškem vežba-lišču na Thesen-u so razen pehotnih Sturmov nastopili tudi motorizirani Sturmi pred svojim Standartenfuhrer-jem. Po koračnici, ki jo je igrala godba Fiihrer-ja štandarte, je spregovoril SA-Oberführer Blasch ter orisal dogodke, ki so Spodnji Štajerski prinesli svobodo. V svojih nadaljnjih izvajanjih- je govornik naštel naloge, ki jih ima Srambno moštvo organizacije Steirischer Heimatbund. Telesna in vojaška vzgoja ter uporaba v važnih zadevah !n pri važnih dogodkih predstavljajo glavne dolžnosti. Obnašanje obrambne- ga moštva mora biti vedno brez vsakega povoda za ukore, zvestoba in odkritost v vseh službah, tovarištvo ter vedna pripravljenost mora vladati v vseh oddelkih. Po vzgledu našega velikega Fiihrer-ja morajo ti vojaki organizacije Steirischer Heimatbund opravljati svojo službo in živeti ter neumorno izvrševati svoje dolžnosti. Govornik se je spomnil tudi žrtev sedanje vojne in žrtev nacionalsocialistič-nega pokreta. Med razvitjem praporjev je godba zaigrala pesem o dobrem tovarišu. Sledil je odhod formacij ob sviranju godbe, nakar se je v mestu v ulici Te-getthoffstraBe vršil mimohod celotne štandarte vključno motoriziranih odredov pred Fiihner-jiem brambnega moštva. Spodnještajerski vojaki so bili vedno junaki Pisali smo 1915, ko so v Marburg-u in v Cilli-ju po dolgih mesecih trdega vežbanja, šolanja in pripravljanja za fronto — kar se je vršilo v brezobzirni železni disciplini — a takratnega iz spodnještajerskih prostovoljcev sestavljenega polka Freiwilliges Schfit-zen-Regiment Nr. IV sestavljali tako-zvano marškompanijo, ki je imela čast, da bo kot prva odšla na bojišče. Za še živeče takratne prostovoljce, njihove sovrstnike in sorodnike mora biti naravnost ganljivo, za sodobno mladino pa navdušujoče in vzorno, če se «sveži nekaj lepih značajnih potez, ki so jito takrat pokazali spodnještajerski prostovoljci. Da je moštvo celega polka, katerega deli so bili razen v Marburg-u, Cilli-ju in Pettau-u štacijonirani tudi v nekaterih manjših mestih Spodnje štajerske, brez vsake izjeme želelo »n hotelo čim preje na fronto, je razumljivo. Saj so se ti fantje ravno zato popolnoma resno prijavili v prostovoljce in ne mogoče iz kake pustolovske ali drugače mladostno nepremišljene radovednosti po doživljajih, kakor bi kdo mislil. Vse obljube višjih poveljnikov, da bo gotovo odšla stotnija za stotnijo tja, kamor jih srce vleče, teh fantov niso zadovoljile. Kljub prepovedi so se dnevno javljali na raport ter prosili za dodelitev v odhedni oddelek. Stotnij-«ke poveljnike so te neprestane prošnje jezile, da so grozili z disciplinskimi kaznimi. Ko sta v Marburg-u in Cilli-ju že stali polstotniji za odhod, so dotični, ki niso prišli na vrsto, skoraj izgubili razsodnost. Po stotine mož je prosilo, da bi se jih pustilo zraven. Pritoževali so se, rekoč: »Prišel sem prostovoljno, da bi šel na fronto in sedaj ne smem zraven«. Navdušenje za frontno službo in želja po bojevniškem udejstvovanju, ki so jo kazali ti domoljubni mladi fantje, je prišla v tako raznovrstnih in originalnih načinih do izraza, da se najstarejši oficirji visokih položajev niso spominjali, da bi se celi vojaški oddelki tako silno želeli in potegovali za odhod na bojišče kakor spodnještajerski prostovoljci.' Izbiro vojakov za fronto se je končno moralo prepustiti zdravniku. Bil je menda dr. Filafero v Marburg-u, ki so ga prostovpyci pri preiskavah glede sposobnosti za fronto spravljali v zadrego. Medtem, ko je zdravnik imel navodilo, da jih mora pri pregledu proglašati za nesposobne, so mu ti iz dneva v dan prihajali na ponovne preglede ter ga prosili in zagotavljali o sposobnosti za frontno službo. Nekateri so se pri tem posluževali tudi tri- kov, ki so bili naravnost kaznivi. Za-« vedajoč se, da zdravnik ne more po« znati osebno vseh ljudi, so nekateri, še bolj slabo razviti fantje pošiljali svoje močnejše tovariše pod napačnimi imeni na zdravniški pregled, samo da so na ta način bili uvrščeni v odhodne oddelke. Mestni fantje, ki so imeli poznanstva in zveze z aktivnimi in rezervnimi častniki drugih polkov, s0 vpregli tiste, da so privatnim potom posredovali za njihovo dodelitev v frontne formacije. Z eno besedo: želja, priti na fronto, je bila pri spodnještajerskih prostovoljcih nepopisno velika, za ne-poznavaloe razmer pa naravnost neverjetna. 2elja, biti na fionti in se bojevati za domovino, se je pozneje spodnještajer-skim prostovoljcem regimenta IV, is katerega je nastal Freiwilliges Schöt-zenfeldbataillon Marburg IV na cell črti izpolnila. In če je pred praktičnim preizkusom teh Spodnještajercev kdo dvomil v originalnost ter v pravo hrabrost in junaštvo teh mladih fantov, so ga dejstva pozneje prepričala o nasprotnem. Bataljon Marburg IV se je pozneje neštetokrat v hudih bojih močno "odlikoval. Leta in leta so ti mladi vojaki stali nezlomljivega duha, navdušeni m vneti v bojih za ogroženo domovino. Taki so ostali vse do konca svetovne vojne. čas, ko so po silah razmer isti bojevniki morali služiti v srbskih enotah, je za nami. Uvedba vojaške obveze na Spodnjem štajerskem bo v današnji spodnještajerski mladini našla sinove tistih bojevnikov iz svetovne vojne, ki so v svetovni vojni kot 15, 16 in 171etni prostovoljci postavili svojega moža. Spodnještajerski vojak je bil, je in ostane junak, kar so v zadnji veliki vojni potrdili tudi vsi ostali spodnještajerski polki. Zaščitno cepljenje proti davici Da preprečimo obolenja na davici, se bo v kratkem vršilo zaščitno cepljenje s cepivom, ki so ga z najboljšim uspehom že vporabljali na štajerskem in v drugih pokrajinah. To cepivo je neškodljivo in uspešno sredstvo, ki ga vbrizgamo tekom 4 tednov dvakrat pod kožo. V naslednjih mesecih po cepljenju se tvori in razvije v telesu najčešče po več let trajajoča zaščitna sila in moč proti davki. Skoraj devet desetin cep-Ijencev moremo na ta način -obvarovati pred obolenjem za davico. Le pri neznatnem odstotka cepljenih otrok izostane torej zaidastni zaščitni vpliv. Ako pa ta majhen odstotek otrok kljub cepljenju zboli na davici, poteka bolezen navadno milejše. Cepljenje se vrši z vbrizganjem pod kožo na nadlehrtja ali pa na hrbtu med lopaticama. Zato umite otrokom pred cepljenjem zlasti nadlehtje in hrbet posebno dobro in jih oblecite v Cisto perilo I Cepljenje je skoraj popolnoma ne- boleče in ni združeno z nikako nevarnostjo. Tri dni po cepljenju ne izpostavljajte otrok telesnim ~ naporom I Drugo podkožno vbrizganje se vrši praviloma 4 tedne po prvim In je za dosego zadostnfe zaščite brezpogojno potrebno. Ker ogroža davica otroke posebno v zgodnji mladosti, naj se zaščitno cepijo vsi ta čžis zdravi otroci v starosti 2 do 8 let, ki še niso bili v predhodnjih letih z dvakratnim;vbrizganjem proti david zaščitno cepljeni. Zaščitno cepljenje se naj izvrši tudi pri otrocih, ki so že preboleli davico. Javno zaščitno cepljenje se bo vršilo brezplačno počenši z aprilom. Kraj in dan brezplačnega cepljenja bo posebej razglašen, razen tega bodo prizadeti starši ozir. reditelji vsak posamezno obveščeni. Nadaljna pojasnila dajejo zdravstveni uradi in njihove posvetovalnice kakor tudi pomožne postaje za matere in otroke. GOSPODARSTVO Vse obdelati — več pridelati Piše Landesbauernfiihrer Hainzl. Leto 1942. zahteva ¡od spodnještajer-•tega kmetijstva najvišje napore, da postane Spodnja štajerska čim preje prehranjevalka samega sebe. ¥sak, tudi najmanjši komadič zemlje, se mora v redu obdelati. Povečana uporaba človeških in živalskih delovnih sil ter Ifcrfeno Izrabljanje in uporabljanje pravilnega gnojila in semena, morajo Ustvariti predpogoj, da -bo letošnja žetev mnogo boljša in večja kakor je bita lanska. Po njivah, sadonosnikäi in vi-»ogradih se pričakuje že letos 25 do 50 •dst. večji pridelek. Krompirjeve njive lahko dajo celo 75 do 150 odst. večji donos, če se zemljo pravilno obdela in gnoji z dobrimi gnojili ter uporablja ÄobeT semenski krompir. Posebno brigo fi polagati na samooskrbo s krušnim itom, krompirjem, sočivjem in mastjo. Kako je izgledalo obdelovanje zemlje ter sajenje in saditev v jeseni 1941 ter »pomladi 1942, se bo ugotovilo pri ■cadnih pregledih maja tekočega leta. Pri spomladanskem «obdelovanju iemlje je v posameznem paziti: 1. Radi ranega nastopa zime neobdelane in radi mraza poškodovane njive Cezimine je letos vporabiti za gojitev ompirja, koruze, ovsa in ječmena, v fotovih legah pa tudi za letno pšenico. 2. Njive krompirja in sočivja Je raz-Briti na račun hmelja in letnega krmil-Bega žita. Tudi na preoranih travnikih •e pridela lepe količine krompirja. V •kupnem je računati na več kakor 10% »©večanje krompirjevih nasadov, so-ovja se bo pa gojilo na skoraj 900 hektarjih -zemlje več kakor doslej. 3. Z izjemo 15 občin v okraju CHTi fa 4 občin Mahrenberg, Hoherrmautheii, feldeahofea in Wuchern v okraju Marburg je iztrebiti ves hmelj ter na istih Hfivah gojita druge kulture. 4. S pravilno razdelitvijo ¡gospodarnega in umetnega gnojila je ustvariti predpogoje za boljše letine. Pri tem M je ozirati na prehranjevanje m je v frvi vrsti misliti na krompir., žilo, so-ivje in krmila, ki so potrebna za tvor-bo masti. Navodila za uporabo umet-Bega gnojila se bo razdelilo in razotoe-lilo po vseh občinah. Količine, ki bodo ir trstih navedene, je po možnosti upo-Itevati. 5. Semena so v večjih količinah pripravljena. Vrnitev ži.ta za kruh in krom- E'rja je zato pričakovati. Semenski ompir, ki pride iz Altreich-a, se bo Vse starše brez izjeme pozivamo, da i tem neškodljivim in uspešnim načinom cepljenja pripomorejo svojim otrokom, da pridobijo kar najboljšo i® naj-dalekosežnejšo zaščito proti tej strahotni bolezni. S tem boste sodelovali v preprečevanju m pobijanju davice v Ostmarki. iz sredstev Šefa civilne uprave za 2 RM pri dvojnem centu v ceni znižal in ga bodo razdelflci ceneje prodajali. Prejšnji načrt za pocenitev se je spremenilo ter pocenitev razširilo na ves semenski krompir. Ker se vse prostornine ne more posaditi z novim semenskim krompirjem, je pri vporabi lastnega gospodarskega semenskega krompirja izbrati najboljšo vrsto. <5. ©sigurana so tudi sredstva za brizganje sadnega drevja, vinskih trt in hmelja. Delen prehod -na bakreno apno in druga sredstva je vpoštevati. 7. Mnogoštevilni naročeni stroji m orodje že za spomladansko obdelavo niso vjdovoljnih količinah na razpolagal, ker prihajajo bolj po malem. Večja in temeljitejša izraba vprežne živine in ročnega dela mora še manjkajočo teh-niziranje kmetijstva izravnati. Največji dvig delovnih storitev v zvezi s počasnim uporabljanjem najboljših kme-tijsko-obratnih sredstev pri obdelovanju zemlje, gnojila in semena bodo prinesla zaželjene večje pridelke ter izboljšanje stanja kmetij. 8. Pri deželnem uradu v Graz-a je uvedena akcija, potom katere se pod gotovimi pogoji po enostavnem in 'hitrem postopanju dobi brezobrestne kredite. S temi se lahko plača mezde in kupuje obratna sredstva. Denarna sredstva za mezde -se izplačujejo fonejiteljem obratov, dočhn se vsote za nakup semena, umetnega gnoja, Škropiva, strojev, plemenske živine, vprežne živine, opeke, lesa Itd. izplačuje dobaviteljem. Predujme se spreminja pozneje v posojila z 2%®ini obrestovanjem. Pri raz-dolžiitvenih obratih se zaračuna obrestovan je in amortizacija po nižjem stavku. Natančnejše informacije « tem dajejo OrtsbaueTrtfiilrrerji. Prihodnji tedni so odločilni za uspeh prvega leta spodnještajerske pridelovalne bitke. Vsi kmetje :m drugi pridelovalci živil se pozivajo nujno, da pod-vzainejo vse, • da se bodo dosegli produkcijski cilji pod sedanjimi okoliščinami. Vsak kmetovalec naj sledi pozivu Reitihsm&reehaila G&rirtga nemškim kmetom. Treba ije trdne volje in marljivosti, da bomo z najlepšo Setvijo prispevali k skorajšnji zmagi nad boljševizmom. n ec *utstí. p.0ÍO4H jttKŠitjeMfa pridelovanja letnih jdjacic i Povečana gojitev sočivja v okraju Cilll Vojne razmere so povzročile potrebo po znižanju hmeljskih nasadov. Redukcija se je izvedla v obrobnih področjih stoodstotno, na slavnih hmeljskih posestvih v dolini reke Sami pa deloma 60 do 70% S tem se boče doseči, da bo hmeljski pridelek Spodnje Štajerske kvalitativno na višini, da obdrži -svoj sloves in da si pozneje pridobi zopet svoje odjemalce. Razbremenitev celotnega nemškega hmelj-Skega tnga bo omogočila, oddajo štajerskega brneli! in »e .v bedi «če računati z ugodnejšimi »cen«!?!'. Površina .hmstjskib nasadov v dolini retee Sami se je od 1800 hektarjev iz teta 1939 zmanjšala na kakih 664 hektarjev. Prehranjevalni urad v Cilli-ju bo na ta način pridobitno zemljo na vsak način izkoristil za druge kulture. Radi dobre Kemije se bo v prvi vrsti gojilo sočivje. Urad za f>os*setovanja © vrtnarstvu, to j« Gartenberalungsstelie v Cilli-ju, Goethe« -Straße 3, je interesentom vedno rade voli« z navodili in nasveti na razpolago. -Pri« pamriifi je tatiba, >da ima spodnještajerskl kmet vedno več zaupanja v Ortsbaitern-führer-je oziroma Ortsamtsleiter-je ter potom istih izkazuje zaupanje tudi posvetovalnici za vrtnarstvo. Površina, ki se ne bo izrabila za so-čivje. se bo, v kolikor še ni, izkoristila za druge svrhe. V prvi vrsti pride tukaj krompir v poštev. Vedno večja potrošnja krompirja zahteva 'povečanje pridelka. Že hirräko jesen se je izdalo precej semenskega krompirja rane vrste, ki se sedaj pravilno cimi, da bomo dobili kolikor mogoče preje novi krompir za prehrano. čim prreje pride zgodnji krompir na trg, tem boljša cena se bo za istega ■dosegla. Dobava semena je radi obremenitve prometnih sredstev precej težavna. Zima je bila dolga in je računati, da bo dostava bolj pozna. To ,pa -ni važno, ker pozno sajen krompir požene navadno istočasno a prej nasajenim. Prezgodaj sajen krompir je razen tega izpostavljen tudi gnilobi. Dokazano pa je, 1 PrisiojiMua /.a šifro je 35 Rpf, pri iskanju služb 25 Rpf Za dostavljanje pisem pod šifro se zaračuna 50 Rpf poštnim- Zaključek sprejemanja oglasov je v četrtek ob 16. uri. Male oglase se pi-evzame samo proti predplačilu, iz podeželja tudi v veljavnih poštnih znamkah, Najnižja cena malemu oglasu je 1 Reichmarka Jabolčne divjake, večjo količino, prodajam. Preloschnik, St. Barbara bei Marburg. 508 gove vojaške polomije, ki so mu jo skuhali sposobnejši japonski generali. Neslavni maršal je težko in trdo nosil skoraj popolnoma pravilno oceno, ki mu jo je dal politik visokega rodu, ker se je po svojem begu iz Malajev s svojo ženo vred vrnil v London. Ker so pa v takih zadevah ženske veliko bolj občutljive in še veliko bolj iznajdljive, je Lady Brooke-Propham storila vse, da bi zabrisala vtis, ki ga je napravila izjava o bebcu ter popravila in očuvala ugled svojemu možu. S pomočjo svojih vplivnih sorodnikov je preskrbela, da je angleški kralj kljub vsemu sprejel njenega moža v avdienco. Sprejem na dvoru je zavezal gobce vsem škodoželjnim nergačem, kar je naravno, saj kralj in cesar gotovo ne sprejema bebcev, razen če bi tudi njega šteli med iste. To je pa nemogoče, ker je vendar kralj Anglije in cesar Indije. Naroči .Štajerskega Gospodarja'! DEUTSCHES ROTES KREUZ CILLI Auskünfte in Angelegenheiten des Deutschen Roten Kreuzes werden jeden Montag in der Sprechstunde von 14—16 Uhr in der Kanzlei der Kreisstelle des Deutschen Roten Kreuzes in C111 i, üoethestraße 4, 11. Stock, erteilt. Pojasnila v zadevah Nemškega rdečega križa se dobijo vsak ponedeljek med uradnimi urami od 14. do 16. ure v pisarni okrajnega vodstva Nemškega rdečega križa v Cilli-ju, Goethestraße 4, v drugem nadstropju. ___474 Alfe Schuldner der Firma Dolžniki tvrdke JosefUMk Jesefltaurtk Kau/mann in Heilenstein werden hiemit aufgefordert, ihre Warenschulden in längstens 14 Tagen d. i. bis zum 20. IV. 1942 tu bezahlen, da widrigenfalls gerichtliche Eintreibung durch Rechtsanwälte erfolgen wird. trgovina v H e i Ie n stein- u se tem potom pozivajo, da svoje dolgove za blago najpozneje v 14 dneh, to je do 20. IV. 1942 poravnajo, ker se bo iste dru-gaie po odvetnikih sodnim potom izterjalo. Der kommissarische Wirtschafter der Firma JOSEF ROINIK in HEILENSTEIN HEINRICH PRINTSCHITZ fciarburq, burqpiatz 1 Laura Solari, Johannes Riemann, Lizzi Waldmüller, Leo Siezak' in dem humorvollen Lustspiel „Mes flu (flatia" Für Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen! 511 Prijazen fant srednje starosti, v državni službi, želi znanja v svrho ženitve s samostojno gospodično, šiviljo, trgovko, posestnico ali slično. Le resne ponudbe na upravo lista pod »Zvestoba do groba«. 509 Iščem starejšo kmečko gospodinjo v svrho ženitve. Ponudbe na upravo lista pod »Zakon«. 515 Dobro vzgojena deklica, šole prosta in vajena malih hišnih del, dobi popolno oskrbo pri nemški rodbini v trgu Hohenmauthen. Pod »Ugodna prilika« na upravo lista. 516 Mesarski vajenec, z nekaj znanjem ali pomočnik se takoj sprejme. Anton Stampfl, Pragerhof. 446 Snažno in pridno 514 dekle se sprejme v malo gospodinjstvo. Naslov v upravi lista. Konjski hlapec neoženjen, se sprejme. Franz Wagner, Ziereg 3, Post Ober-Kunigund. _ 512 samski ali oženjen, se sprej-fticiVar me Gutsverwaltung Straßenhofen, Post Ober-Kunigund. 513 Vinogtadno kolje, borovo, več tisoč komadov, na prodaj. Martin Leschnik, Unt. Welitschen 80, P. Strahleck (Ruprecht W. B.) 510 Mltlßfifßl Bučne koščice in druga nillCltbC • oljnata semena zamenjate z uradnim dovoljenjem v oljarni v Marburg-u pri mostu. Ölmühle in Marburg, Bergstraße 7. 447 Prodam browa 165. 7 zajcev. Skrabl, Marburg an der Drau, Thesen, Do-444 Cepljeno trsje z garancijo oddaja TsChrçschner, Rebschule, Malahorn, P. Hagau, 454 7. OeotKftc REICHSLOTTERIE 18 RefcHste «Ivvwwtf 300«M 2(H)«M ioom ond besonders viele HttteNraflar Kannen lach Sie gewlMM 348 W E S I A C K Marburg/D, Hnrirniiie 25 Lospreise: Beichsmarft le Ktasso 1/2 3.— 1/4 6.— t/i 24.— Ziehung 17. md 18. April C U n 11* krojaške odrezke, staro ** M " J® žeiezje in kovine, papir, ovčjo volno, svinjsko hi govejo dlako (arovco) kupuje vsako količino Alois Arbeiter, Marburg, Drangasse 5. 507 PrAriam amerikansko podlago Goethe rroaam in PortaMs> Cizeri Franz, Villovlak, Post Moschganzen. 488 Kunim 1 Par angorskih kuncev. " Johann Podkoritnik, St. Ger-traud 16, P. Tiiffer. 490 Vinogradniki! Prvovrstne cepljenke razpošilja Rebschule Vinzenz Koren, Fg'di, P. Wöllan. 505 PnTaU:i se je dne 19. marca 1942 na rvM.auIi kolodvoru v Cillit-ju ob 2Q.45 uri majhen, rjav kovčeg, v katerem je bilo 1 karirano krilo, 1 bolero jopica, 1 nočna srajca in računska knjiga. Najditelja naprošam, da vrne te predmete na Knaben-Volksschule Trifail H. Izfillhila se ie denarnica in Per-i^guuna sonalausvveis. Najditelja naprošam, da isto vrne na naslov: Franz Lampret, Unter-Poltscllach 1, P. Polt-ochach. 500 Želim spoznati gospodična v starosti 21 do 29 let v svrlio ženitve. Ponudbe s sliko na upravo lista pod »Ljubezen nevidnih«. 504 -p samostojno, starejše dekle; z se znanjem kuhanja kot pomoč v gospodinjstvu Predstaviti se je med II. in 13. uro v Marburg-u (Drau), Bubak-gasse 9, III. nadstr., vrata 7. 503 lnn#i* Rrailih trgovska pomočnica, NIISCiaDI«|IIU doma nekje blizu Pöltschach-a, bivša prodajalka v Gurk-feld-u, se vljudno naproša, da bi se oglasila na naslov: Johann Metelko, Lager Müncheberg, Gau Brandenburg. 506 IXXm se reda- in snagoljubna zakonca kot hišnika za hišo v Melling-u. Vprašati pri: Villa »Elsa«, Märburg/Drau, Badlgasse. 497 I^Am za hčerko, katera ima leto isvvlll strokovne ženske šole, mesto učenke pri šivilji, z vso oskrbo v hiši. Naslov v upravi lista. 489 Krojaški vajenec se sprejme. Friedrich Dworschak, Mar-burg/Drau, Kärntnerstraße 34 493 Mizarskega vajenca sprejmem. Josef Gradischnik, P. Wachsenberg. 498 Tüchtiger Jäger und Fasanenzüchter der womöglich auch sonst in der Wirtschaft mithilft, wird zum sofortigen Eintritt gesucht. Anträge in deutscher Sprache an die Ralph Lippitt'sche Gutsverwal-tung Turnisch bei Pettau. 487 Iščem službo viničarja ali vinogradnega delavca. Michael Saitz, Brunndorf 88, P. Ratecftacft. _494 Maier ali viničar z 2—5 delovnimi močmi se sprejme takoj. Vpraša se pri: Bäckerei Hartinger, Mar-burg/Drau, Tegetthoffstraße. 499 1 vagon prvovrstnih simentalskih krav s teleti se bo prodajalo od sobote, dne 18. aprila dalje pri Gasthof VLACHOVVITSCH Marburg; PRACH, Nutzviehhandlung, Wildon. 495 Vsa sredstva za zaščito dreves, sočivja in tri pred škodljivci in boleznijo od zaase tvr&e „SCHACHT" iz Braunschweij- - a, kakor tudi umetna ptjia (kalijeva sol) se dobijo pri firmi VIKTOR WOGG V svojih željah boste strokovno posvetovani! CliiTlrinia 36 sprejme. Glaser, Mar-aiUZKinja burg (Qrau)) jnestef. Straße 5ä. 50» Vnnbaipnpr star 52 tet, želi k družini ■liuftvjeuci., w cel0 QSkrb0t pomagji bi tudi pri gospodarskih delih. Našlo» v upravi lista. 5®| Fmilllillifia iür den Wachdienst ia I i Cllf llisyc den besetzten Gebieten, auch Pensionisten, Rentner, jedoch unbescholten und einsatzfähig, im Alter voa 24—60 Jahren, zu sofortigen Eintritt ge» sucht. Auskunft bei allen Arbeitsämter« und bei der Werbeleitung für die Ostmark: Thiel Rudolf, Wachm., Graz, Alt« Poststraße 107-1. 424 Iščem za večjo posestvo na Bachern-u - 2 dekli od katerih bi se ena razumela na kuho la gospodinjstvo. Dalje dva hlapca in enega pastirja Andrä Marinz, Zmollnig, P. Räst. 433 Vrbovo šibje gjf? ¿Ä žini, kupujem. Peter Kotschisch, Korb« macher, Marburg-Drau, Copettigasse k __._415 Jabolčne divjake nudi Obstbaumschule Tschech, Pettan. --m V naiam dam 5—10 oralov travni» « lajoni kov in njiv na polovice pridelka. Zelzer, Gradischberg 34, Unter-Kunigund, P. Ranzenberg. 501 IfrauA brejo, simentalske pastir^ l\raVOr prodam. Simon Pen, Jabla» nach, P. Barbara bei Marburg. 494 Krave s teleti in visoko breje se prodajajo od 11. aprila naprej, pri: Gasthaus Vlachowitsch, Mar« bürg, Nutzviehhandlung Friedrich, Kais» dorf. 491 Organizacija Steirischer Heimatbund Vam olajšuje uk nemščine!