Posamezna Številka Din 1*50. Št. 60. V Ljubljani, v toi*ek 11. marca 1924. Poštnina v gotovini. Leto 1< NARODNI mvrn | Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. i j Mesečna naročnina: f j V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. j Neodvisen političen list □——---------------------- Uredništvo: Wolfova ulica št.1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. £J.t........................................................ - I Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. • f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f l Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. j Pred obračunom! Misel o krožnem toku večnega ponavljanja je aksijom tudi v politični aritmetiki. Pri nas se trenutno vtelesu-ie v takozvanem opozicij onalnem bloku, rodečem se po polletnem flirtu v silnih porodnih težavah. 2e 1. 1919 se ie dalo na 5 prstih izračunati, da pride do takšne koalicije in hvalimo Boga, da se je to vsaj enkrat zgodilo, kajti ta poligamična zveza je najzanesljivejše znamenje, da je konsolidacija države že precej napredovala. Bilo je namreč še vedno tako, da so v ustavno preoblikovanih državah z novim položajem nezadovoljni elementi Poskušali zadnji obupen naskok na spremenjeni red. V Ameriki, Nemčiji, Franciji., Italiji itd., povsod vidimo nekaj let po uvedbi čistega parlamentarizma in državne enote iste pojave. Ker Parlamentarna vladavina brez dominantne premoči skupno - državne zakonodaje v današnjih razmerah še ni izvedljiva, se dogaja s fatalno točnostjo. da se jamejo ne prilagodivšim se kolektivnim, ponavadi pokrajinskim težnjam, polagoma izpodmikati tla izpod n°g, da se čutijo ogrožene v svojem obstoju ter skušajo s poslednjimi silaki zasukati razvoj nazaj k prežitim oblikam. Ta recidiva je pri nas tem bolest-nejša, ker živi polovica prebivalstva Praktično še izven parlamentarizma, ker politične organizacije prebivalstva še ne poznajo jugoslovanskih ciljev, temveč le pokrajinskih, verskih, zgodovinskih. Naravna posledica tega je, da moramo šteti večino naših opozicio-nalnih strank ne sicer k protidržavnim, Pač pa k izvendržavnim strankam, ker niso njihovi cilji niti narodni, niti državni, temveč le negacija državnega ediro-stva, jih pričakuje pač usoda, ki je še zadela povsodi podobno hotenje. Ne morda vsled kakšne ideološke neupravičenosti .ali radi stvarne pogrešenosti same. Ti vidiki v Jugoslaviji ne morejo prodreti enostavno vsled tega, ker ta dTžava brez edinstva in enotnosti, kakor je fiksirana v obstoječi ustavi, kratkomalo ne bi mogla obstati, ker je življenje pokrajinskim organizmom nadrejenega državnega organizma močnejše, in ker so elementarne potrebe državnega edinstva še tako nujne, da ostane vse drugo še za vrsto desetletij le zapečkarska skomina. Pa recimo, da opozicionalna koalicija prevzame zares vlado in da pripade radikalni stranki le vloga »tihega opazovalca«. Tedaj nastane problem: kako iz čisto pokrajinskih egoizmov sestaviti enotno državno voljo, iž zahrbtnih kombinacij enotno politiko, iz centrifugalnih smeri življenja zmožno državno avtoriteto. Nastane dalje vprašanje, kje najti silne milijarde, ako naj se uresniči le del opozicionalnih Programnih zahtev in kje bo ubogi dinar iskal zgubljeno zaupanje za itak šibko podlago. Ali se bo morda Mussolini zbal vsečlovečanske republike, ali bo slovenskemu davkoplačevalcu olajšalo breme vsaj za eno paro, ali se mora nujno desorganizirati še par važnih ministrstev. Vi dobričine, Ferrari, Cat-taneo, Rosa, Mario, če bi mogli videti, kako ponavljajo adrijski prečani isto igrico, ki vam je v upornem prijateljstvu z mazzinijanci donesla pogibelj, danes bi pritrdili, da je politični iluzi-nizem trajen, kakor človeška narava sama. Parlamentarna zgodovina pravi, da so se po državnopravnih prevratih vzdržale le tiste politične partije, ki so se znale, upoštevajoč spremenjeni položaj, prilagoditi novemu pravcu, da so Pa okamenele in razpadle vse one, ki s« niso znale ločiti od tradicij. Razpadle so kljub temu, da so morda ob Prevratu bile udeležene na prvih mestih. Ako je resnica, da velja tudi za politično prizadevanje pravilo, po katerem se naj s čim manjšim troškom ener- ii ,se^e yečii uspeh, in pa pravilo, da je treba pokreniti to prizade-anje v smeri najmanjšega odpora, usoda sedanje opozicije ne bo razveseliva. Dočim pomeni borba s številčno očno organizatorično trdno in zgodo-msico krepko zasidrano radikalno «ranio politiko y gmeri največjega Narodna skupščina. Proračun prosvetnega ministrstva. — Konvencija z Bolgarijo. Beograd, 10. marca. (Z) Na današnji seji narodne skupščine, ki se je začela ob 10. uri dopoldne, je po običajnih formalnostih predsednik skupščine naznaftil, da je minister zunanjih del g. dr. Ninčič predložil skupščini v ratifikacijo konvencije z Bolgarijo. Radi premajhnega število prisotnih poslancev, se je moralo glasovanje odložiti na konec seje. Nato je g. Ljuba Jovanovič priobčil, da so predložili v soboto narodni poslanci gg. Dragotin Pečic, dr. Hrasnica in Kapetanovič skupno z narodnim poslancem g. Josipom Predavcem predsedništvu pooblastila izvoljenih poslancev gg. Nikole Ovani-na, Pavla Radiča in še 18 narodnih poslancev. Ta pooblastila so se odkazala verifikacijskemu odboru, da jih po poslovniku prouči in skupščini poroča. Nato se je prešlo na dnevni red, t. j. nadaljevanje specijalne debate o proračunu ministrstva prosvete. Prvi je govoril g. Svetislav Markovič (rad.), ki hvali dobro stran proračuna in govori obširno o nepismenosti. Po njegovem mnenje je glavna naloga prosvetne politike ustanavljanje osnovnih šol. Po vojni se je osnovalo preveč gimnazij, vsled česar bi bilo treba pustiti le predvojne gimnazije, druge pa nadomestiti s strokovnimi šolami. Med njegovim govorom je prišlo do prerekanja z bosanskimi muslimani, ker jim je govornik očital, da bi želeli, da vlada v Bosni Kemal paša. Končno izjavlja, da bo glasoval za proračun. Nato je govoril g. Agatonovič (dem.) o pomenu prosvete in naglašal, da mora biti prosveta čuvar naše nacijonalnosti' in našega ujedinjenja. Zavzema se za reformo srednjih šol in za avtonomijo vseučilišč. Izjavlja, da bo glasoval proti proračunu. Nato je bila z večino glasov sprejeta nujnost, ki jo je predlagal g. dr. Ninčič v vprašanju verifikacije bolgarskih konvencij. Ravnotako je bila sprejeta nujnost, da se vzame na znanje protokol senžermenske pogodbe z dne 24. februarja 1923, s katero se regulira vprašanje postavitve diplomatskih poslopij bivše avstro - ogrske monarhije v Srbiji in Črnigori. Nato je bila seja zaključena, prihodnja pa napovedana za jutri ob 9. uri dopoldne z istim dnevnim redom. Posalania za trgovinske pogodbo z Itaiilo. Beograd, 10. marca. (ML.) Nocoj se je vršila prvikrat plenarna seja naše in italijanske delegacije za trgovinsko pogodbo. O seji je bil izdan sledeči komunike: Druga (prva ple- narna) seja delegacije za trgovinska pogajanja je bila danes od 4. do 6. Predsednik konference Sava Lukič je pozdravil v imenu delegatov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in v imenu konference Lucciolija, predsednika italijanske delegacije. Po tej izjavi in Po ugotovitvi procedure glede dela, ki je bila sprejeta od Lucciolija, je naša delegacija , izročila Italijanom amand-mane za projekt trgovinske pogodbe. Ker mora italijanska delegacija te amandmane proučiti in ker bo tudi ona s svoje strani predlagala gotove izpre-membe, je sklenjeno, da bo. prihodnja seja pojutrišnjem. Kakor doznavamo, vztraja naša delegacija na tem, da amandmani pridejo v načrt, ker branijo naše stališče. Pogajanja so zastala zaradi držanja zagrebškega in ljubljanskega tiska, ki je bil proti takemu sporazumu z Italijo, da bi Italija vedno več zahtevala. Dosedaj se še ni ustanovila prva točka, t. j. tarifa, po kateri naj bi se nasi proizvodi izvažali v Italijo. Pogajanja o konzularni konvenciji in o drugih vprašanjih napredujejo. Politična sifu&gila. Beograd, 10. marca. (ML) Politična situacija v Beogradu je v stanju pričakovanja in vsestranskih priprav. Pričakuje se z napetostjo sklep verifikacijskega odbora o verifikaciji radi-čevskih mandatov in o držanju radičev-cev sploh. Zemijoradnifci. Beograd, 10. marca. (Z) Danes dopoldne so posetili načelniki opozicije g. Joco Jovanoviča, voditelja zemljo-radnikov, ter mu priobčili glavne po-g teze programa opozicijonalnega bloka ter skušali angažirati zemljoradmike za ta blok. G. Joca Jovanovič se je po tej konferenci razgovarjal s člani svojega kluba o podatkih, ki jih je sprejel o opozLijonalnem bloku, da bi omogočil debato v samem klubu, na podlagi katere bi se klub odločil za bodočo taktiko v parlamentu. Beograd, 10. marca. (ML) Danes je bila seja zemljoradniškega poslanskega kluba, kjer se je razpravljalo o situaciji in o vprašanjih glede oprede-Ijenja kluba. Sedaj tvorijo zemljoradnl-v ,opoz'c^° Proti današnjemu režimu. Kako bo v bodoče, je pa odvisno od položaja. Taksa za prevoz potnikov in prtljage med Sušakom in Reko. Beograd, 10. marca. (ML) Prometno ministrstvo je predpisalo za prevoz potnikov in prtljage med Sušakom in Reko takso in sicer za brzovlak I. razred 4 Din, II. razred 3 Din in III. razred 2 Din; za potniški vlak pa za I. razred 3 Din, II. razred 2 Din III. razred 1 Din. Talesa za prtljago ’je 50 par za 10 kg. odpora, tudi eventuelni upravni uspehi po logiki vseh sedanjih finančnih razmer ne morejo upati na nikakšne simpatije narodnih mas. Stranke pa, in vr-lmtega še pokrajinske, ki še začnejo ubadati v pravcu najjačjega odpora in najmanjše atrakcije, so jo še vedno zaigrale. Novi predsednik grike vlade. Venizelos zapusti domovino. Atene, 10. marca. (Z) Načelnik republikanske stranke Papaauastazije je sprejel mandat za sestavo kabineta ter izjavil pri tej priliki, da bo zahteval od konstituante, da proglasi dinastijo za odstavljeno in da se takoj nato izvede referendum. Pariz, 10. marca. (K) Po vesteh iz Aten je Venizelos sklenil, da z ozirom na preobrat dogodkov zapusti Grško. Venizelos bo odpotoval s svojo soprogo že jutri v Cannes. Sesa ministrskega sveta. Zadeva radičevih pooblas til. — Pašič na dvoru. Beograd, 10. marca. (Z) Danes se je vršila med trajanjem seje narodne skupščine seja ministrskega sveta v ministrski sobi narodne skupščine. Pri tej seji sta deloma sodelovala tudi predsednik narodne skupščine g.‘ Ljuba * Jovanovič in pa bivši minister g. dr. Laza Markovič. Govorilo se je o situaciji in o držanju vlade napram I1RSS. Predsednik g. Ljuba Jovanovič je takoj službeno priobčil predsedniku verifikacijskega odbora g. Marku Gjuričiču, da je treba začeti z reševanjem izročenih pooblastil, pri čemer se ima upoštevati vse, kar se nanaša na postopanje HRSS o priliki volitev. Kedaj bo g. Marko Gjuričič sklical verifikacijski odbor, še ni določeno. Pač pa je za danes popoldne sklical g. Marko Gjuričič sejo radikalnih članov verifikacijskega odbora ter bo z njimi pregledal pooblastila in pritožbe, da bo poročal o tem vladi in klubu o vseh vprašanjih. Šele po tem poročilu bo vlada odločila svoje držanje. Od 20 izročenih pooblastil je samo 9 neoporečnih. Po seji mi- nistrskega sveta, ki je trajala do pol )i. ure, se je odpeljal g. Pašič na dvor, kjer je ostal celo uro. Zanimivo je, da g. Pašič sploh ne pove nikomur svojega mnenja glede izhoda iz predstoječe krize. V razgovoru s člani vlade se opaža, da ti gledajo z gotovostjo na svoj položaj v parlamentu. Nekateri izmed njih mislijo, da ni niti izključen sporazum med radikali in HRSS. Beograd 10. marca. (ML) Danes opoldne je Bila seja vlade, na kateri se je razpravljalo o zakonu o gozdih in pogozdovanju, nato o invalid, zakonu, zakonu o zemljoradniški banki in obrtni banki. Vlada se nadeja, da bo v teku diskusije o proračunu mogoče izglasovati nekatere od teh zakonov in na to po skrajšanem postopanju sprejeti ostale zakone. Vlada ne bo dala ostavke, ampak hoče nadaljevati svoje posle in počakati, če radičevci res pridejo v Beograd. Trdi se tudi, da ima vlada stalno v svoji kombinaciji Pribdčeviča in njegove somišljenike. Posvetovanja v opozi-cijonalnem bloku. Beograd, 10. marca. (ML) Danes so imeli predstavniki opozicije sestanek in sicer delegati demokratov, klerikalcev in muslimanov, posebno radi vprašanja o delu opozicije v skupščini. To ni vodstvo opozicijonalnega bloka, temveč delegati za tehnična vprašanja. Doznava se, da se je po dolgi diskusiji sklenilo, da se skrajša proračunska debata v skupščini. Opozicija bo reducirala svoje govornike, da bi bil proračun čimprej sprejet. To je velikanske važnosti, ker se iz tega jasno vidi, da je opozicija gotova svojega uspeha in pospešuje sprejem proračuna, da bi mogla čimprej izvesti svojo akcijo. V glavnem se to ugodno komentira. Beograd, 10. marca. (ML) Danes sta se vršila dva oficijelna sestanka vodstva opozicijonalnega bloka g. Davidoviča, dr. Korošca in dr. Spaha. Oba slednja sta prišla v demokratski klub. Sklenilo se je, da se bodo predstavniki opozicije v bodoče stalno sestajali po dnevu, da bi bili vedno edini napram vladi in da bi se v' stalnem medsebojnem kontaktu mogli odločiti za čim preciznejšfc stališče opozicije. Gg. dr. Korošec in dr. Spaho se izogibljeta podpisu protokola o sporazumu, češ, da je to nepotrebno, kajti ako ljudje nepošteno mislijo, tudi protokol nič ne pomaga. Demokrati pa zahtevajo podpis, ker so mnenja, da bi vsled nepodpisa moralo priti do razdora v bloku in pa ker je treba podpisani sporazum 'predložiti kralju na upogled, da se dobi mandat za sestavo volilne vlade, kakor tudi, da bi bila javnost obveščena o delovanju bloka. Ne prorokujemo prav nič, niti se ne zgražamo. Ugotavljamo samo, da prihajajo zgodovinske tvorevine, ki ne spadajo po vsej svoji miselnosti v našo državo, končno k obračunu. V čegav saldo ta obračun izpade, o tem so padle kocke že pred petimi leti. rgn. Verififcacifa radi£@vikih mandatov. Beograd, 10. marca. (ML) Danes sta dvakrat, dopo.dne in popoldne konferirala predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič in predsednik verifikacijskega odbora Marko Gjuričič. Na tej konferenci se je diskutiralo o vprašanju verifikacije Radičevih mandatov. H koncu je bilo sklenjeno, da bo jutri popoldne plenarna seja verifikacijskega odbora, na kateri pride na razgovor vprašanje Radičevih mandatov. Doznavamo iz predsedništva skupščine, da je od 20 pooblastil Radičevih poslancev, ki so2 bila dosedaj izročena narodni skupščini na verifikacijo, devet nespornih. Ostalih 11 je spornih, ker so bile proti njim vložene pritožbe, in to pod starim datumom. Potemtakem se more verificirati takoj samo devet mandatov.. Ostalih 11 pa bi se moglo verificirati še-le po daljši de- \ bati. Od vseh Radičevih mandatov jih je samo 22 nespornih. Na ta način bi se moglo, ako bi se izročila tudi vsa pooblastila Radičevih poslancev skupščini na verifikacijo, verificirati takoj brez posebnih formalnosti samo 22 mandatov, dočim bi ostali mandati kot sporni prišli šele pozneje na vrsto. Od 22 radičevcev pa ne preti, ako se radikalna stranka postavi na predozna-čeno stališče, za sedaj nikaka nevarnost. Vlada bi na ta način pridobila čas, da izvrši prvi del svojega programa, nato pa bi se borila za volilno vlado. ZASEDENJE DRUŠTVA NARODOV. Ženeva, 10. marca. (K) Danes dopoldne se je tukaj otvorilo 28. zasedanje sveta Društva narodov pod predsedstvom g. Guamis-a (Uruguay). Kot zastopnik britanske vlade je bil prvič navzoč lord Parmoor. Hymans-a, ki se mudi vsled ministrske krize v Bruslju, zastopa pooblaščeni minister Melot. Seje so se udeležili dalje zastopniki Brazilije, Špani jej Italije, Japonske in Švedske. Seja je imela zaupen značaj. Svet je pretresal dnevni red zasedanja, kakor tudi nekatera na tajništvo se nanašajoča finančna in osebna vprašanja. Predmet posvetovanja na 28. zasedanju bo med drugim poročilo pravnega odseka o pravnih vprašanjih, sproženih o priliki italijansko - grškega spora in zasedbe Krfa, dalje poročilo o finančni sanaciji Avstrije, o finančni sanaciji Madžarske, volitve članov in predsednika vladne komisije za saarsko ozemlje in za sprejem poročila o memelskem ozemlju. Suski papirnati denar se vzame iz prometa. Moskva, 10. marca. (K) Kakor javlja ruska telegrafska agentura, je bil vsled dovoljne preskrbe ruske denarne vrednosti z zdravo valuto izdan dekret, da se dosedanji papirnati denar vzame iz prometa. V to svrho ie bilo izdano 50.000 zlatili rubljev. PRAŠKA ŠPIRITNA AFERA. Praga, 10. marca. (K) Preiskava v bencinski aferi še ni dokončana. Kakor poročajo »Narodni Listy«, se je izvršilo zadnje dni večle število aretacij, o katerih pa se z ozirom na preiskavo nič ne objavlja. »Rude Pravo« javlja, da se je v teku preiskave posrečilo ugotoviti, da so obstojali trije dispozi-cijski fondi rafinerij za špirit. S pomočjo teh fondov bi naj bili udeleženci na aferi s špiritom dobili nad 500 milijonov češkoslovaških kron. List pravi, ds je v to afero zapleten tudi senator Soukup in še neki drugi senator. Borzna potrošila. Beograd, 10. marca. Devize. Dunaj 0.1145—0.1147, Budimpešta 0.11—0.12. Bukarešta 42.50—42.90, Ženeva 1387— 1388.50, London 343.75—34-1, Milan 387— 389, Nev Vork 80.50—80.70, Pariz 288-290. Praga 233-233.25, Sofija 56-58. Zagreb, 10. marca. Devize. Dunaj 0.11345—0.11545. Budimpešta 0.115— 0.145, Bukarešta 42—0. Italija izplačilo 335.50 —338.50, Italija ček 334.50—337.50. London izplačilo 343.20—346.20. London ček 343 —346, New York ček 80.22-81.22, Pariz 284—289, Praga 231.80—234.80, ŠvUa 1387.50—1397.50. — Valute. Dolarji 79-80, avstfijske krone 0.11325—0.11525, češkoslovaške krone 230—0, madžarske kroni' 0.0775—0.1075. C u r i h. 10. marca. Beograd 7.25, New Vork 580.50. London 24.80, Pariz 21.50 Milan 24.30, Praga 16.775, Budimpešta 0.0087 Bukarešta 3.05, Sofija 4.15, Dunaj 0.008175 Berlin, 10. marca. Dunaj 6.38, Milan 17.76, Praga 12.21, Pariz 15.76, London 17.950, New York 419, Curih 72.42, Beograd 5.48. Praga, 10. marca. Dunaj 4.87, Berlin 7.8(45. Rim 148.75, avstriiske krone 4.86, italijanske lire 148.375, Budimpešta 4.50, Pariz 130.25, London 150.55, Ne\v York 35.10, Curih 610.50, Beograd 43.50. Dunaj, 10. marca. Veljavno do jutri do pol dveh Devize, Beograd 877—881, Berlin 15.3(t—15.90, Bukarešta 367—369, London 302.900—303.900, Milan 2954—2966. New York 70.935—71.185, Pariz 2582—2598, Praga 2041—2051. Sofija 488—492, Curih 12.210—12.260. Valute. Dolarji 70.860— 71.260, bolgarski levi 476—484. nemški marke 14.5)0—15.50, angleški funti 301.100— 302.700, francoski franki 2575—2650, italijanske lire 2950—2970, jugoslovanski dinarji 868—874. rumunski leji 361—365, švicarski franki 12.145—12.225, češkoslovaške kron« 2025—2042. madžarske krone 0,87—QJ>7. Problemi brezposlenosti. Konstatacije mariborske ankete. — Število brezposeinih v Mariboru in celi državi. — Pomanjkanje kreditov. — Obrestna mera. — inozemski nameščenci. — Mnenja posameznikov. Gospodarska kriza, ki se pojavlja zadaje dni po vseh delih naše države, se uveljavlja s svojimi posledicami posebno v Sloveniji in osoblto v Mariboru, kt je izrazito industrijsko mesto. Vsled pomanjkanja mobilne gotovine so se morali nekateri obrati opustiti, pri ostalih pa se Je Število uslužbencev izdatno omejilo. To brezposelnost je povečala Se država z redukcijo svojih nameščencev. in tako je število uslužbencev in delavcev brez zaslužka začelo v Mariboru zavzemat: dimenzije, ki morejo ogrožati miren razvoj mesta. Radi tesa je sklical župan g. Grčar za Četrtek zvečer ob 20. uri v mestni posvetovalnici anketo vseh interesentov, delodajalcev in delojemalcev ter drugih. Obisk je bil doka) dober, čeprav se niso odzvali vsi povabljeni. Najbolj nujno je bilo pač, da se Inspekciia rada. ki Je bila tud! povabljena in jo na tem vprašanju gotovo najbolj zainteresirana, anketa ni udeležila. To se Je tudi konstatiraio in odkrito obžalovalo. Anketo je otvoril in vodil sklicatelj župan Grčar, ki je uvodoma naglašal, da je vprašanje brezposelnosti ravno tako važno za delodajalce kakor za delojemalce In bi se motil, kdor bi mislil drugače. Pred vsem, je naglašal, je treba odgovoriti na vprašanje. ali je brezposelnost v naši državi m posebno v Mariboru res tako velika, da postaja splošno pereče vprašanje javnosti. Po podatkih šestero borz dela v državi. Je bilo lani v Jugoslaviji 57.758 brezposelnih; to so pa le številke, znane tem uradom, dočim js bilo faktično stanje mnogo večje. Tudi podatki državne borze dela v Mariboru za naše mesto niso točni, ker se pri borzi dela ne javljajo vsi, ki so brez zaslužka, ampak kvečjemu polovica ali celo le tretjina. Reducirani državni uradniki, privatni uradniki Itd. se sploh ne javljajo borzi. Mestna občina je dobila te dni nad 120 prošeni brezposelnih, večinoma uradniških moči, ki prosijo za namestitev; k tem prošnjam pa niso prištete prošnje za razpisana mesta. f’o privatnih cenitvah bo danes število brezposelnih in članov njihovih družin znašalo v Mariboru 3500 do 5000! To pomeni, da ja brez posla skoro vsak osmi Mariborčani Brezposelnost postaja torej pereča, nujno vprašanje. Ce hočemo poiskati sredstva za pobijanje brezposelnosti, moramo najprej bajti njene vzroke. Prvi vzrok je gospodarska kriza. V čem obstoja? Ce pazno zasledujemo naše gospodarsko denarno stanjt, pridemo do čudnih ugotovitev, da kljub temu, da se v javnosti vedno naglasa pomanjkanje denarja, vloge v hranilnicah sta'-no rastejo. To potrjuje tudi tabela — Uradnega lista št. 12 od letošnjega leta. Ce pa iščemo kredit, ga ne najdemo! Kriva te temu špekulacija z obrestno mero. Hranilnice imajo na vratih sicer naznačeno, da obrestujejo hranilna vloge po 6 do 8 odstotkov, v Tesnicl pa jih obrestujejo že po 12 odstotkov in banke celo po 16 odstotkov in več. Obresti na kredite se računajo že po 30 do 35 in celo 40 odstotkov. To je tisto nezdra-vo, na čemer boleha našo gospodarstvo. Tu je treba napraviti red; dolžna je pa to storiti v prvi vrsti država. Cez noč se to ->e-veda ne da storiti, toda dovoli je. če se začne, da bomo vsaj vedeli, do takrat in takrat se bodo razmere izboljšale. Dalje je dolžnost države, da podpira svoje lastno gospodarstvo, ne pa da ga ovira. Tu ie župan prečital nek Savičev članek, v katerem zahteva prenos skoro vseh večjih industrij iz Slovenije v Srbijo In Bosno, članek so navzoči ostro obsodili. Toda kljub temu, da ta Savičev članek ni zakon v Beogradu du daielo več koncesij za osnavljanje večjih industrijskih podjetij pri nas. Neka družba le od občine že pred letom kupila stavblšče za veliko tovarno za sukno. Tovarna bi morala biti že lani v oktobru gotova in bi zaposlevala najmanj 500 delavcev. Dobila ni še do danes koncesije! Dalje bi moral promet služiti gospodarstvu ln ne direktnemu polnjenju blaga*n. Češko blago moramo kupovati v — Trstu, ker ga od tam radi ugodnejših avstrijskih in čeških voznih tarifov dobimo ceneje kakor direktno lz Češke. Tako Je z ladjami, pošto In brzojavom. Carina bi morala biti zato tu, da bi regulirala produkcijo, ne pa zato, da lovi samo denar za državno blagajno. Sem spada tudi vprašanje davščin, taks itd. Socljalno zakonodajo imamo, a je le na papirju; pravilnikov še ni In ni kreditov. Tudi zakon o zaščiti delavcev še nima pravilnika. Socijalno zavaro- Maribor, 7. marca. vanje pobere ogromne svote, ki gredo, a nikamor ne pridejo. Tudi zakon za naturalno podporo brezposelnih imamo, nimamo pa — kredita. Naj bi se zakoni izvrševali In ne samo Izdajali! Inšpekcija rada bi morala skrbeti, da ne bo nadprodukcije delavcev. V nekaterih podjetjih se dela samo z vajenci, ko pa se izuče, se jih zopet požene. Poleg države so dolžna poseči tu vmes tudi avtonomna zastopstva, mesta, občine itd. Mariborska mestna občina itna že ubožno kuhinjo v katert dobe brezposelni in revni brezplačno hrano ali pa proti skromnemu plačilu dveh dinarjev dnevno. Skrbeti pa bi morala tudi za zaposlitev. Hotela ie že večkrat pričeti zidati itd., ali en! so bili za, drugi proti. Anketa seveda ne more rešiti vprašanja brezposelnosti, lahko pa ventilira vprašanja iu poišče pota, da stopi potem s predlogi pred vlado in pred javnost. Na to je poročal šef mariborske borze dela g. Stabej o stanju brezposelnosti po statistiki svojega urada. Z d-našnjlm dnem ima borza v evidenci 1046 brezposelnih, 714 moških in 332 žensk. Med temi jih je 208 pristojnih v Maribor, 46 v olcclioo; ostali so pristojni drugam. Faktično stanje je iz že po županu navedenih vzrokov najmanj trikrat večje. Prpdpisi, da se odpuščanje nad 5 delavcev, mora prijaviti borzi dela, se ne-izvršujejo, borza pa tudi nima eksekutlvne-ga sredstv? in moči proti temu. Podpora za brezposelne je minimalna (3 Din na dan za osebo in 50 para za družinske člane). Sedaj je bil izdan ukaz da dobo brezposelni po 10 Din dnevno, denarja za to pa ni. Na prošnjo za kredit, borza sploh ni dobila odgovora. Urad životari kakor raoTe in ve; za celo leto te dobil za vse uradne stroške, kurjavo Itd. 6000 Din. Uradniki, ki bi bili potrebni, sc ji ne dajo, pač ca sc reducirajo še stari. Za borzo se pobirajo tudi zavarovalnini gotovi procenti; svota nabrana iz tega naslova znaša Že 1,300.003 Din., toda borza do tega denarja ne more ln ne more priti. Pri borzi se je po predpisih ustanovi! že davno 6 članski posvetovalni odbor iz delodajalc&v in delojemalcev, ta odbor pa ne more poolovati ker še vedno ni — poslovnika. Med brezposelnimi je morda res nekaj delaemržnih, toda odstotek ieh je tako majhen, da ne prihaja v poštev; ogromna večina išče dela, pa ga nc more najti, Brezposelnost narašča dan za dnom. V Prekmurju je n. pr. krog 8000 brezposelnih delavcev, podružnica borze dela v Murski Soboti pa !e bila reducirana. V vserl državi bo danes kros 200.000 brezposeinih. Razmere postajajo obupne In če ne bo nagle rešitve, bomo doživeli še hujše čase. Stavbenik Glaser 'e čital nemško pisano spomenico, ki sc bavi v prvi vrsti s krediti Naiodne banke. Narodna banka letos ne le se izdaja novih kreditov, ampak celo iztlrjuja stare, lanske. Radi porasta dinarja je vstavljen ali vsaj omejen izvoz. Davki so preveliki. Nekatera podjetja morajo plačevat; že po 60 do 70 odstotkov čistega dobička. Vse to so vzroki, da peša gospodarstvo in kjer to propada, mora naraščati brezposelnost Ob koncu pa le g. Glaser zabrenkal na nemške nacijonalne strune. Zahteval le, da morajo priti Nemci v razne korporacije, posebno v odbor Mestne hranilnice ter svetoval, narodnim društvom, naj svojo energijo porabijo raje za skupno gospodarsko delo nego za nacijonalno -— prenapetost. Privatni nameščenec inž. Dergas je v nemščini, ker ne obvlada slovenščine, naglašal, da bi bila dolžnost podjetnikov in države najti dela, ne pa podjetja zapirati in omejevati obrat. V Mariboru imamo veliko bogatih, zelo bogatih ljudi, ki bi lahko gradili In s tem rešili obenem stanovanjsko bedo in brezposelnost. Ti ljudje bi se lahko združtli v družbe, če že nočejo delati sami. Največje zlo za Maribor In sploh naša podjetja pa le. da se povsod protežirajo tujci. Le tujci so dobri in se drago plačujejo, domačini pa se odrivalo In morajo delati za najmanjše plače. Resno dvomi, da bi bili Jugoslovani man' nadarjeni in sposobni nego tujci. Toda nemška podjetja vlačijo v Maribor same Nemce, češka pa Cehe. Nacionalizacija naših industrij je bila le fiktivna. Na zunaj fungirajo razni naši ljudje kot solastniki, v resnici pa je kapital še vedno v rokah tulcev, ki mečejo sedaj na cesto le domačine. Importiranc! oa ostajajo. Takih slučajev bi lahko navedel nebroj. če je pri nas kako mesto prosto, se ne razpiše v naših listih, piše se v Nemčijo privatno po nove moči. Prva naloga je radi tega podpreti našo lastno industrijo in pognati preko meje tujce. Isto je potrdil tudi glede kovinarjev predsednik kovinarske organizacije g. Babič. Gospod Roglič je povdarjai, da se rešitev brezposelnosti ne nahaja veliko v naših rokah; za nas je to vprašanje bolj študijsko in propagandne G. Dergas je govoril resnico. Tujci odjedajo kruh našim ljudem. Razni strokovnjaki se importirajo k nam z nalogo, da vzgoje naraščaj, toda to ni v njihovem interesu, zate pa tudi ne vzgoje. V kolikor res nimam j domačih strokovnih moči, moramo imeti tujce, toda na te je treba z zakonom pritisniti, od ru- Na polju ni bilo čuti nobenega glasu. župnik je šel s povešeno glavo, kelih pa k stiskal na prsa. Opoldansko solnce je Viselo kakor svinec v gubali ornate. Vča-feih se ie obrnil k Karen Peersovi. ki |e ie počasi lezla po griču, in jo priganjal. < Kajti žpgjjpi sp ie jako mudilo. Da — Gospod je bil Silni In Edini. Upogibal je trdovratna srca kakor trstje. Njegova je b.tla zmaga na vekomaj... in vroče In nemirno veselje ie vstajalo v župnikovi duši; kajti leto za letom mu je ta pouosni belolasi trmec grenil življenje — leto za letom — od tistega dne... Dosti molitev je izmolil, dosti gorečih besedi je govoril tistemu belemu obrazu, kadar ga je ob velikih daritvenih dneh videl pri cerkvenem stebru.. 1 molitve In besede — zaman molil ln govoril. In župnik je opazoval njive* ki so spale v opoldanskem miru In je šel počasneje. Tak dan je bil takrat, kakor ta, ko so mrtvega sina Hansa Rasmusa prinesli k župnišču. Župnik je stal na višini v svojem vrtu In videl, ko so njegovi Ženici prihajali s težkim bremenom. In ustrašil se je In jim tekel naproti, in s kratkimi besedami so položili možje breme pred njegove noge: bilo je truplo Rasmusa Hansena. Da je stal vrh voza, so pripovedovali, mahoma pa da se je dvakrat zasukal kakor vrtalka, povzdignil roke in brez glasu padel... prav tako kakor oven pri Andersu Nielsenu, ki je lansko leto na solnčarici poginil. Stali so okoli župnika, mrlič pa je ležal na zemlji... Tu pa se je vrgel župnik na cesto, tipal mrtvecu žilo ln srce ln ga nezmiselno tresel. Tako je delal dolgo, dokler ni eden hlapcev rekel: »Gospod župnik, odnesti ga moramo, kajti zapiramo cesto.« Zdaj se je župnik dvignil in šel molče in s povešeno glavo za mrličem. Oblekel se je v ornat, da bi staršem sporočil smrt. Rasmus Hansen je bil edini pozno rojeni sin in sicer brez otrok zakona, Tisti dan mu je postala pot preko tega griča težka. Stanovalci hiše so spali. Pritisnil je na kljuko in šel v hišo. Muhe so brenčale okoli Hansa Rasmusa, ki ie bil v vročini zaspal z rokami na mizi in z glavo na robu mize. Karen je dremala na nekem sto ju. Pri šumu sta se oba zbudila in se prestrašila, ko sta zagledala župnika v ornatu. Zdaj je začel župnik govoriti o skrbeh, ki prihajajo kakor tatovi ponoči. In o uri Gospodovi, ki je kakor blisk. Starca pa sta samo začudena sedela. Karen se je začela potihem jokati, sama ni vedela zakaj. In župnik je govoril o potih Gospodo-vih, ki so čudežna — in o edinem jagnjetu ... iu o grehu sveta... dokler mu ni pot udaril iz čela — in o sinu vdove in o Bogu, ki vzame, kadar mu Je všeč. Starca pa ga nista razumela, in slednjič je rekel brez nadaljnlh besedi izmučeno: »Bog vama je tako usodil — Rasmus je mrtev.« , Pričakoval je kak vzklik, kak krik... toda nič se ni zgodflo, oba sta molče sedela, Kareni so padle roke razprte v naročje. Tu je stopil župnik k njej Jn prijel njene mrzle roke; in začel ji je nežno in tolažljivo prigovarjati: Govoril je dolgo In, medtem ko jo je tolažil, je pokleknil poleg nje. »Da -7.le,!°' kaj se,« je rekel, »plakaj — solze 'ai»aj0'* ln začel je potihem moliti, roke ihteče Karen pa je držal v svojih. Naenkrat je začutil trdo roko na svojih plečih In zagledal ie obličje Hansa Rasmusa tik poleg svojega. Bilo ie skremženo in bledo. Župnik je stegnil roke. kakor bi se hotel ubraniti udarca. Hans Rasmus ga ni Izpustil, njegov skremženi obraz je ostal tik poleg župnikovega: kakor dva plamena so žarele ocl izpod obrvi. , „ _ »Tl se lažeš,« je rekel, »ti se lažeš. Pojdi!« Župnik se je hote! iztrgati, toda se ni mogel. »Pojdi,« Je rekel še enkrat, »ti se lažeš.« in šele na pragu ga Je izpustil. Župnik se le obrnil in hotel nekaj reči, toda umolknil je pri prvih besedah, odprl sunkoma vrata in odšel, ne da bi se ozrl. Domov, preko dvorišča, kjer je se truplo ležalo, se zaprl v svojo sobo In ni z nikomer govoril več dni. Sedemnajst let — sedemnajst let je »refeklo od takrat ln vse je še vedel prav n^anko, kakor bi bilo včeraj. Spominjal se je večera, ko je Hans Rasmus prišel v župnišče naročit pogreb. Isti ogenj mu je še žarel v očeh. »Opravi naj se brez petja in brez besedi,« je rekel. »Zagrebi ga — in prizanesi nam z vsem drugim.« Župnik ga je skušal prijeti za roko, toda Hans Rasmus mu jo je umaknil. »Hans Rasmus,« je rekel župnik, »ne zakrkni srca. Cuješ — Bog. Vsegamogočni, ti je to naložil.« Tu pa je Hans Rasmus župnika pogledal in rekel hripavo: »Molči, far, Boga nL Tl sl se bal za svojo rž In zato so jo morali tvoji ljudje spravljati v opoldanski uri ...« Župnik je prebledel. »Hans Rasmus — — kaj praviš? Hans Rasmus -----------« Hans Rasmus pa je položil tiste štiri tolarje na mizo [11 odšel. In od tistega dne je zakrknil v svoji trmi. Živel je trd in bogotajen sredi občine, ki je bila pod vnetim oznanjevanjem župnikovim navdušena s Krlstom. Vsi so vedeli in dosti vernikov je bilo v skrbeh. Nekega večera po pobožnosti v šoli, je čutila Maren Andersova duha nad seboj in vprašala je župnika, če naj gre k Hansu Ras-musu. Župnik j! je dovolil. In šel je sam za njo v mrzlem zimskem večeru In jo čakal zunaj na poti. Ko pa le ni prišla, ga je gnala nemirnost, šel je prav do hišo in pogledal skozi razsvetljeno okno. Maren je stala pri mizi — in pred lučjo je sedel Hans Rasmus. Njegov beli obraz je bil bled in trd, glavo ie opiral v roke In se ni genil... Karen ie sedela v kotu in se zibala semtertja. Župnik je pritisnil obraz bližje k šipi in strmel notri. Maren je čitala neprestano, molila in čitala zopet iz biblije — kakor pretrgano mrmranje ie zvenelo nekaj... Čitala je urno, brez sape... Rasmus se ni ganil.,. Tu se je župnik obrnil in začel nemirno hoditi okoli hiše. In ko je zopet stopil k oknu in videl isti prizor v sobi. Je zapustil hišo In šel domov. Maren ni povedala nič o svojem obisku, in on ni vprašal. Kadar je srečal Hansa Rasmusa, ga je pozdravil. Kmet ga je pogledal in šel mimo, ne da bi se odkril, župnik se ga ni upal nagovorili. Kadar ga je zopet srečal, mu je dal isti pozdrav, ne da bi mu bilo odzdrav-ljeno. Trikrat na leto je prišel Hans Rasmus v hišo božjo. Prinesel je svoj dar. Vedn6 je mislil župnik, da ga ne bo, in zmerom, kadar je po molitvi dvignil glavo, je videl beli obraz na navadnem mestu ob stebru. Župnik je obstal in si obrisal pot s čela: »Da — toda Gospod povrača,« je rekel predse. Toda trajalo je dolgo, dolgo. Praznik za praznikom. Nedeljo za nedeljo. Govoril je in molil. Najlepše besede, vse molitve, ki jih je znal je govoril temu edinemu obrazu. Čutil se je kakor Jakob, ki se bori z Bogom — on je izgubil. Boril se je z bogo-tajem, kakor Savel z Bogom, in njegove besede so bile kakor pleve. In ni bilo ne jezika ne poti, ki bi ju ne bil poskusil, ni bilo klica, ki ga ne bi bil poslal k Bogu, da bi to edino dušo priklical. In bili so dnevi, v katerih se mu je zdelo, da so ta trdi obraz njegovi lastni dvomi, ki so prežaje strmeli vanj. In bol) divje in vroče je govoril In Izraelov grom se je razlegal nad trdovratnlki. Kadar le pa pokleknil in so začeli darujoči hoditi okoli oltarja, potem je mrzli- čno poslušal korake, njegove molitve so se zamotale... in spoznal je te korake med vsemi drugimi... in vedno je moral glavo na pol obrniti, da bi v grozni radovednost; opazoval kmetov obraz, kadar je njegov krvav dar. kadar so njegovi judeževi grost padli na altar. i Hans Rasmus pa ga ni videl.. * Ste?, m. ,»narodni dnevntk* 'Stran S, »w Ivan Deržič: Še enkrat prevzem lužne železnice. Pri generalni direkciji južne železnice na Dunaju je sestavljen razdelilnik za pokojnine itd., ki se plačujejo glasom člena 17. Rimskega akorda po ključu od vseh štirih držav. Tabela je sledeča: Mesec Število upokojencev vdov in sirot Dejanski izdatki na leto za vse vrste pokojnin, miloščin itd. % Povprečnina Z2 enega upravičenca Clsaring •/ /0 PO Clearingu odpadajoče vsote Opomba Oktober 1923 Avstrija j 7437 zlati franki a. K. 124.816,000.000 9,070.000 87-5 zlati fr. 1218 33-8 zloti franki 3,504.046 Za obračun je Juli 1923 Madžarska 1965 o.K. 661,083.036 222.457 21 113 16 5 1,710.555 Mi 1923 Italija 1238 stare a. K. 1,006.104 218.958 2-1 117 246 2,550.282 l zlati fr. j 13 760 lalij 1923 Jugoslija 1 2413 Dinar 15,936.608 855.704 8-3 355 25-1 2,602.236, avstr. K Vsota 20,367.119 iioo ! 100 10,367.119 ! Sedaj govore oficielne številke, ki 1® sestavila generalna direkcija. £W>iti pridejo še kakšne korekture, de f116 morem verjeti, da v Avstriji pri-® tako malo število uradnikov v po-JfV. Informirani krogi so vedno govo-m o 9000 avstrijskih upravičencih. T% številke so za nas Jugoslovane po-s Po tem ključu naša država za ti?* 2,602.236 zlatih frankov na Žalr ^ t6ga odpade 855.704 zlatih » V na na^e sir°make - upokojence, . .flrenca 1.746.532 zl. frankov pa na i;£^’ Avstrijce. To znaša letno 32 mi-ov 547.890 Dinarjev. Avstriji je .o, da Prevali na druge države >•954 zlatih frankov. Naj se ne weka, da smo dobili za 850.000 zla-iuin *nk°v.vse Privatno premoženje M\je železnice v naši državi. To imetji,fe ;®*to obstoji iz privatnih zemljišč j^zmce v cenjeni vrednosti 7.5 mili-nircvi.2 i ih ^rankov in hiš obeh pokoj-Do ok Jondov- Te hiše predstavljajo »»računu za leto 1914 sledečo vredna ^st uradniškega fonda, hiša na f®? mostu H4.561.38 K predvoj-^ " ‘ast služiteljskega fonda, hiše v Siiskii ;rU’ Zidanem mostu, Ljubljani', V^5hln Pragerskem 994.137.20 K pred-hj]0 v Skupno premoženje bi torej kpv 2 8.6 milijonov zlatih fran- Žav' .a, *° Premoženje plača naša dr-D enkratno vsoto 850.000 zl. frankov ?a da ^ojnine p,° 21. 17. Pa pustimo 4fgavnes razpravo, zakaj je bila naša Pram d ta^° imeni^no generozna na- \T • ^”****> Kj^aivečje važnosti je pa vprašanje, ienoL ta denar razdeljen na upoko-nc„iii °lvše družbe južne železnice. Vsi ^ulžbe: J^vke ;nci so plačevali po eni skali pri- jhnnpv v star* Predvojni avstrijski Strikir! *° — pa povprečno av-flia, ,."upok°jenci na leto 1218, ma- ?EV«3\ita[ijanski 117 in iuKosio- 'Tkl 355 Zlatih frankov. Torej je či- futska pangermainska dunajska gospoda ščitila Nemce z vso silo in naši državni zastopniki so k temu dali svojo pritrditev. Jasno je iz tabele dunajske generalne direkcije, da naši zastopniki niso imeli niti najmanjšega upogleda v vprašanje kot tako in so se dali od dunajske gospode prevarati. Na Dunaju ni bilo mogoče dobiti od prevrata sem "nobene jasne in točne številke o izdatkih za posamezne države. Imeli so jih gotovo, a niso jih dali ne našima državnima upravnima svetnikoma, ne naši delegaciji v Rimu. Kako so zastopali ti naši svetniki in delegati naše državne interese? Kdo bo izbrisal to sramoto in nečloveško postopanje dunajske čifutarije proti jugoslovanskim upokojencem, da ti dobe za pošteno vplačano pokojnino povprečno na leto le 355, a avstrijskih upokojenci pa 1218 zlatih frankov? Lastne državljane, poštene Hrvate in Slovence, ki so v aktivnem službovanju poleg težke službe morali prenašati še nesramno izkorjščevanje in zapostavljanje s strani Nemcev in Madžarov, ki so se borili dolga desetletja za narodne in jezikovne pravice svojega n*aroda, naši zastopniki kratkomalo puste stradati in umirati od lakote, a za tujce mečejo težke milijone skozi okno! Ali je bilo treb^ naši državi, da je pristala na tak akord? Ali res ni bilo mogoče zahtevati za upokojence iz enega fonda, v katerega plačajo vse države, enako odmerjenih pokojnin? Da b'!o je mogoče in naši zastopniki bi bili tudi gotovo uspeli, ako bi b'!i pravilno obvladali vso materijo pri pogajanjih! Ker pa tega niso znali, je posledica, da bodo naši južnoželezniški upokojenci naprej stradali, Nemci pa inieli visoke penzije za naš jugosloven-ski denar. Kdo bo popravil te krivice, kdo izbrisal to državno sramoto? Proiidraginf$ka manifestacija v. Mariboru. dvorci dopoldan se le vršil v veliki Imii t * odnefta dorna sll0d protI dra_ nih « reRa >e sklical iz zastopnikov raz- stavi?J5ia?izacii ln korporacij ad hoc se- 10. uro rJlSm(te' ^hocl 'e otvori' ma'° Pred sednlk ko£1it?.oln2 dv°rano in Kaleriio pred-O razmerah i« %’ Stefančič, ki ie govoril M? iTSt v državi. Na- Poltično - strankarski Ktr?Siio vse sile za oblast, med tem. ko se n*1'1« l3? za vladno KPve potrebe pozablja. Poli&tv0uin !lie' te, gospodarska neurejenost Hr,a^surdlte* » vzbudfe na eni strani itd- |5<> rad 1SL,™d slroklmi masami, osi-inteligenco, pa apatijo do vseh WdiTtani' To ni zdrav°: treba fe in spregovore, da manifesti- ram,-, ?r°testirajo tako dolgo, da si » g ostjo Pribore veljavo. Današnji shod Maribor. 9. marca. ie dobro obiskan in nikogar ni bilo. ki bi nastopil proti njemu — z edino izjemo pri socijalnih demokratih. Ti. ki bi bili prvi dolžni podpreti vsako protidraeinisko akcijo, so shod v svoiem listu »Volksstlmme« nanadli. Kako resno skrbe tl delavski voditelji za delavstvo, kaže tudi drastičen slučaj, da župan istočasno, ko sklieuie anketo o vprašanju brezposelnosti pri nas, podpisuje proglas za pobiranje prispevkov za brezposelne, ne doma, ampak v Nemčiji! Nas tarejo danes draginja, brezvestnost, korupcija, špekulacija, stanovanjska beda itd. in proti temu moramo nastopiti in pritisniti na merodajna mesta, da se končno zganejo. Drugi govornik, železničarski voditelj Škerjanc ie omenil, lansko dobro letino in porast dinarja, ki je v teku dveh let pora-stel od 3.35 v Curihu na 7.20, torej za celih 126 odstotkov, kljub temu pa ie draginja narastla za okroglo 700 procentov. Toda tudi glede na zlato pariteto, so naše današnje cene povprečno za 50 odstotkov previsoke. Navajal je statistično, kako se je dvigala draginja, med tem ko ie dinar rastel in ko so plače državnih nameščencev in drugih ostale vedno iste. Vsled teh nezdravih razmer trpimo vsi in trpeli bodo vedno bolj tudi trgovci sami, ker jim obubožani uradniki in sploh konsumenti kmalu sploh ne bodo več mogli odiemati blaga. Treba ie torej enkrat prijeti tam. kjer je korenina zla in jo izruvati. Kje so tu merodajni faktorji, ki bi morali skrbeti za zaščito bednega ljudstva, kje ie policija, kje državno pravdništvo, kje mestno županstvo? Dolžnost vsakega posameznika je, da išče vzroke In lih brez usmiljenja iznaša. Pred vsem je treba zasledovati delo proizvajalcev in njihove stroške, podoirati pa tudi zadruge, ki so edine v stanu regulirati cene. Mali trgovci morajo dobivati blago direktno, da se prepreči veriženje veletrgovcev. Omejiti in pobiti se mora spekulacija 2idov, ki posebno v Vojvodini in na Hrvatskem polnijo zaloge in navijajo cene. Železničarjem in uradnikom le treba izplačati, kar ihn gre. Slovenski poslanci, ki so ob volitvah toliko obetali, se brigajo sedaj le za svoje dnevnice, za avtonomijo itd., samo za svoje volilce ne; zato naj prihodnjič dobe batine, ne pa več kroglic. Znižati je treba obrestno mero pri kreditih in nanraviti red v denarstvu. Naloga vseh trpečih v državi, ki tvorijo najmanj 90 odstotkov pa je da dvigneio svoj glas in zahtevajo brezpogojno ozdravitev razmer, da bo naša Jugoslavija postala to. kar bi lahko bila in kar bi morala biti. Svetnik Vidovič ie v imenu nabavljal-tie zadruge državnih nameščencev navajal sredstva, ki bi prišla v poštev ori nobiianiu drapinje. Trgovci so na anketi ki je pri-nravi'a ta sbod. navaiali konkurenco za naiHoljše sredstva, toda to ne drži Po vojni ie konkurenca vsled solidarnosti posrednikov popolnoma pronadla. To dokazuiejo tudi konku-zi, ki s«o bili nek^č njen zunanji Izraz. Pred vomo ie bilo v Mariboru vsako leto krog 12 konkurzov: med vojno nič, no vojni po 1 na leto, pa še ta le prijavljen. ne ca Izveden. Le lani jih ie bilo 7: koliko jih bo letos še ni znano, bodo pa njihovi vzroki drugi, ne konkurenca kot nekoč, Nezdravo ie. da se ie pričelo baviti s trgovino toliko liudl. ki niso imeli svojega denarja in so bili radi tega prisiljeni iskati kredit. Visoke obresti, ki so danes že prekoračile 30 odstotkov, ne plačujejo oni, amnak konsumenti: tudi to je vzrok draginje. Tudi samostojnih obrtnikov !e preveJ. Valutame razlike trgovstvu navadno ne škodujejo. Tudi nasilna sredstva se niso obnesla. Cenilne komisije, občinska sodišča in zakon! o pobijaniu draginje so bili le lepe nade in često pesek v oči. Višje instance so delo nižjih ovirale in razveljavljale. Tudi sedanja redna sodišča, ki jim je poverjena skrb za pobiianje draginje, ne morejo delovati, kakor bi morala. Najti je treba rešitev kroga, v katerem se sučejo vsi izgovori. Trgovec se izgovaria na veletrgovca. ta na producenta, producent na visoke plače delavca, delavec na draginjo. Ta krog je treba raztrgati in naiti jedro krivce. Oglasil se ie k besedi delavec Polše. ki je slikal bedo delivcev in nameščencev. Pismonoše bi morali nazivati stradarje, uslužbence pa arestante Nihče se ne briga za trpeče, posebno ne za delavce; socijal-ni demokrati so propadli in ^spe. se ne ga-neio. Vlada se ne briga; če bo prišla druga, pa se tudi ne bo in bo morda še slabše in bomo za obleko plačali mesto sedanjih 1000 Din 4000 Din. G. Žnuderl se je pridružil prvim trem govornikom in naglasil, da datiraio vzroki draginje in vsega dru- gega zla že iz prvih predstavništev. Zanemarila se ie obnova gospodarstva. Razni zakoni so se Izdali, ne pa tudi izvrševali; drugi nimajo pravilnikov. Ščitijo se bogataši. veletrgovci proti malim trgovcem. Treba ie voditi v prvi vrsti boi za boljšega človeka proti korundii G Roglič le po-vdarial, da ie potrebno od časa do časa m-n festiratl treba na ie tudi storiti v srcu dob e sklene. Nič ne pomaga boriti se proti nolitiki, kajti vsem nam reže politika kruh. Ce pa leži krivda v politiki, moramo sami poseči v politiko in doseči, da nas bodo v parlamentu zastopali možje, ki bodo res čutili z volilci in njihovimi potrebami. Ce bi državni nameščenci bili solidarno na eni strani s svojimi lastnimi zastopniki, bi imeli lahko v celi državi 50 poslancev. Draginja pa ima v Sloveniji še posebne vzroke. Tako n. pr. v zaračunavanju pridobitnega davka v kronah mesto v dinarjih. Dobiček 50.000 Din se n. pr. spremeni v 200.000 K in se potem uvrsti v višjo kategorijo, ki plača več davka, kakor bi po tabeli v dinarjih pripadalo manjši StevMkl 50.000. Tega drugod ni. Razliko mora pla- čati zopet konsument. Usoda se odloča pri volitvah in takrat ie treba premisliti, koga volimo. Končno je prof. Pečovnik prečital resolucijo, ki se odpošlje v'adi, narodni skupščini, poslanskim klubom, mestnemu avtonomnemu zastopstvu Itd. Resolucija, ki je bila soglasno sprejeta,- obsega tri točke. Prva navaja narast cen kljub porastu dinarja in celo preko zlate paritete. Druga našteva vzroke: nestalno in zgrešeno gospodarsko in carinsko politiko, previsok monopol in trošarino; previsoke takse, železniške In poštne tarife, neurelene in nesorazmerne davke in visoko obrestno mero bank. Tretja poziva narodno skupščino, oziroma vlada, da zatre korupcijo in odstrani vzroke draginje in bede, da prepreči špekulacijo in podpre zadruge, da podpre akcije za zgradbo stanovanjskih hiš in da še nadalje zaščiti stanovanjske najemnike. Končno omenja resolucija sklep zborovalcev, da bodo nadaljevali započeto borbo do izbolišanja in ureditve razmer. Zborovanje je zaključil krog poldneva predsednik dr. Stefančič in izjavil, da se nameravani obhod no mestu radi slabega vremena ne vrši. Kljub temu so zboroval- ci zahtevali obhod ln se ie ta v skrčenem obsegu tudi res razvil ter krenil po Kopališki ulici. Graiskem trgu. Slovenski in tio-sposki ulici na Glavni trg pred magistrat, kjer je govoril še prof. Kenda, na kar so se maniiestanti mimo razšli. »I Jutrov“ kabinet. »Slovenski Narod« priobčuje v svoji včerajšnji številki sledečo brzojavko: Beograd, 10. marca. (Izv,- Z ozirom na vest nekaterih beogradskih listov, da je blok že razdelil med opozi-cijonalne skupine posamne ministrske portfelje, smo od predsedstva bloka pooblaščeni dementirati te vesti. S tem je popoldanska izdaja »Ju* tra* iz Knafljeve ulice demamtirala vest »Jutra« (iz Miklošičeve ceste), kljub temu, da slednje nikdar ne pozabi povdarjati svoje »najboljše informiranosti« v državi. Informacije pa take! Macharleva proslava v Ljubljani. V nedeljo 9. t. m. se je vršiia v univerzitetni dvorani lepa proslava Šestdesetletnice rojstva češkega pesn ka in pisatelja Josipa Svatopluka Machaija. sedaj generalnega inšpektorja češkoslovaške vojske. Proslava se ie vršila v okri ju Ceškoslovaško-jugoslovenske lige skupne s češkoslovaškim generalnim konzulatoi.i Iri češkoslovaško obci v Uubljanl. Proslavo je otvoril podpredsednik lige dr. Josip Hacin, ki ie pozdravil navzoče, med njim1 gen konzula dr. B e n e š h rektorja un verze dr. Fr. Kidriča i. dr Na?o i? Ime' di. Fran Krivic lepo predavanje. 1/ katerega priobčujemo sledeče: Macharjev iub'le> tudi pri nas ni ostal neopažen, ker nam ie znan po svojih delih Življenjska data Jubilanta ne vsebujejo ničesar posebnega, pnsuuno ničesar romantičnega. Tudi Machar sam ni bil nikdar romantik, temveč vedno le realist Sin mlinarskega delavca le obiskoval srednjo šolo v Pragi, nato od*el na Dima), kakor se pravi; s trebuhom za kruhom, dobil sli žbo v banki. kjer je prebil 30 let, dokler se ni po prevratu vrnil v domovino. 30 let ie stal kot straža sredi sovažnega tabora, odkoder je kot pisatelj pesnik filozof, kritik In po'itik svaril svoj narod, ga bi?al. da se zave sebe in svojih napak Pripravljal ga je za novo dobo obračuna z Dunajem, katero doživeti je bila Macharjeva srčna želja in ki jo ie v svojem >Rimu« tako razločm1 povedal. Doba. ko je postajal Machar lz dečka mladenič, n' bila ravno vzpodbudna za mladino. Bilo je v osemdesetih letih Machar opisuje to dob*'' tako-le: Žalosten pogled za nas, ki smo v tisto živ1 ienie stopali. Nevera napram vsemu W- nevere je rasel cinizem, dolgočasnost živlieni't in predčasna blazira-nost v zastrupljenem nerodu !n v takratnem malem življemu ni moglo b:tl drugače. Takšne so bile tudi n;ugove prve pesnitve »Gonfiteoi«, »Brez naslova«, Izdane koncem gimnaziiske dobe Karakteristiko samega sebe in svojega dela te dobe je napisal v svoji »Izpovedi literata« tako-le- BI sem cinik in skeptik. Mnogo sem sovražil, ker nisem mogel imeti ničesar rad. Veselega življenja nisem čuti', ker v njem ni bilo radosti. Kakor sem zatajeval vsako gorkejše čuvstvo, tako sem za-n kaval tudi čuvstvo ljubezni in pripadnosti k svojemu narodu, kajti videl sem na konkretnih slučaiih pod vsaKim takim čuvstvom le sebičnost in preračunljivost. Sovraž'l sem vsako navdušenje, ker se mi Je zdelo, da se dotika mei smešne norost’, dolgočasil sem se, ker ml ie nilo prazno življenje pretežko breme. Moji verzi so bili — ventil sovraštva. To je notranje življenje Macharjeve mladosti, ki tudi po zunanji In intelektualni strani ni bila svetla. Živci s? je od štipendij in honorarjev Trpel je veliko pomanjkanje. Gimnazija mu je bila ieia. To Je bil Machar, ki je ahsolviral gimnazijo, ki služi prostovoljsko leto v Pravi na Hradčanih. kjer popiva s častniki... Odhaja na Dunaj, da najde tam skorjico kruha, kar se mu s pomočjo slavnega kirurga Alberta tudi posreči in nostane tako stroj 'n ko'ešček v banki. Okoli njega sami prazni ljudje. Zvečer, ko odhaja domov, se mu zdi nemogoče, da bi drugi dan zopet nastopil službo, ker se boji. da postane idiot v službi, v katero je postavljen. V trenutkih takšne otožnosti in obupa sedi v banki in glej, svinčnik po papirju piše ne številke, temveč verze. Psihološko zanimiva je ta doba v Macharjevem življenju. Sam k) popisuje tako-le' V nekaj minutah ie mala pesmica gotova in meni le nekako bolje; telesno in duševno. Za• malo časa je dru^a pesem na papirju. Nekaj o resnosti življenja . Hrepenenje po Pragi je vrelo iz duše. V pesmih teh dni vihra še tltanizem mladega uničevalca, toda zb iža-nie z Masarykom in realistično gibanje, kateremu je bit Masaryk duševni oče, je obrnilo niegovo pozornost že rn narod In deželo, na interese in bolečine tud' drugih ljudi. Pesmi tiste dobe »Tristium Vindobo-na« <» meinik v pesnikovem razvoju Machar. cinik in skeptik btez čustva ljubezni in pripadnosti k narodu. Je že postal glasnik naroda Za »Tristium« sledi vrsta knjig, v katerih govori Machar mani kot subjektivni lirik in bol' kot k itik češkega življenja ob-ravnavajoč vseobče probleme, lo sta knjigi: »Tu bi morale cvesti rože« in »Magdalena«. kjer obravnava bedo ženskega živ-. ljenja In hinavstvo družbe V »Božjih bojevnikih« bije po češkem političnem življeniu s sarkazmom In Ironijo, ki skeli In peče. Knjiga Je ena najlepš>h feške literature. Kakor Je Machar v »Tristium« zavze stališče na-pram Dunaju, tako je opredelil v »Golgoti« svoje razmerje napram Rimu V prvem delu Je opozoril narod na Dunal kot na sovražnika. s katerim ne more imeti narod In dežela ob Labi ničesar skupnega, v »Goljroft« se obrne proti Rimu. ki ga smatra za zaveznika Dunaja. Teb d^eh točk ne Izpusti Machar nič več iz vidika. Toda proti Rimu s« Machar obrača tudi kot filozof, ki vidi v aktivnem človeku pred krščanstvom vzor človeka. Toda poudari*1 ie tieba. da je Macharjev program nič, človek vse. če sreč* dobrega kristjana, se mu prikloni. V Husu, Žižki, Chelc'ckem. Komensktm najde takšne dobre kristjane. S temi problemi se peča Machar »V zaril helenskega solnca«, »Gol* gata«, »Strup iz JudeJe«, »Rim«, »Apostoli«. Ziv vp iv so Imela predvsem dela, v katerih analizira, kritizira, biča češko življenje in kjer govori Čehom z besedami sedanjosti. Nato ie predavatelj opisal velik Macharjev vpliv na odrasle In na mladino, na katero Je vplivala njegova ironija in skepsa. Vsi mladen či 90 hoteli biti ravnOtako zanikujoči. kakor mladi Machar, dekleta pa so se kar bala. da ne bi bila podobna meščanskim punčkam iz Macharja. ki so se pred njim sramovale. Toda tudi mehkelše glase je s išala mladina, ki Je sledila Macharju. Z razjedajočo kritiko Je pila tudi mehko ljubezen do naroda In do domovine, živela Ideal novega človeka. Če ie fasciniral mladino klic: »Le proč s temi pojemajočimi le-ščerbaml. baklje nai zagorijo!« Jo Je raz-žgala tudi brezmejna ljubezen, ki gori iz pesnika: »Bodi pozdravljena domovina!«... Narod moj naj bo že tako ali tako. v vsaki viharni dobi verujem v tvoje zdrave temelje. Mladina tiste dobe je danes zrela generacija republike bratskega naroda. Machar-Jevo delo Je rod'lo dobre sadove. Machar je vzgojil borce za 28. oktober 1918. Sedaj kot generalni Inšpektor vzgaja mladeniče, da bodo sposobni po telesu in duhu ohraniti ln obraniti sadove 28. oktobra. V tem je pomen Macharja v preteklosti in sedanjosti. Predsednik češkoslovaške obci inžener R u ž 1 č k a je omenil kulturni pomen te proslave ter predlagal, nai se pošlje jubilantu brzojavna častitka, kar je bilo sprejeto z viharnim odobravanjem. „ ^UPnillei ^obnko dihnil. Da _ bilo je L PosSi u Jamle bvd° p,rxines11 nevihto. * h* pel ie do vznožja griča, kjer ie sta ie obstal- da bi počaka Karen le Pritisnila na kljuko. *aren' |ju ,5eci mu, da sem tu,« je rekel župnik SL/e notri In Je prišla zopet ven. »Leži HliUi i no,€ 5e rekla- Župnik je trdnejše kelih in šel za njo. t»t^Zns Rasmus je ležal na postelji, po-Jl^ma bel med blazinami. Pogled mu Je !fe. pS v vse Poteze od smrti zaznamova- * se ®umu le obrnil glavo, videl župnika .ktof smehljal. Glava se je zibala na rjuhi tk tekBD,nik je šel bližje. »Prihajam k tebi,« Ilmi Jezusovem imenu.« fta^^irajočl se Je kar naprej smehljal In J?lavo- župnik Je sedel, postavi! ke-niizo In vzel molitvenik v roke. Go- 0 tem, da bodi sedaj vse pozabljene hvalil Gospoda, ki je milostno Hansu Rasmusu srce. „ Mn? se je vedno smehljal. ^skio-S0 čenčale okoli župnika, ki Je nad umiraiočIm. Gledal mu je 5wlasJino X.°braz in Ea naenkrat vprašal “lk »Hans Rasmus — jaz sem — I »saj me poznaš--------------------- In za •J Ea ^ zopet vprašal: »Hans Ras-, fia,1®llr.me poznaš?« Ip ki.v?smus le uprl pogled v kelih, D1'sčal v solncu, in je medlo stegnil »n • .jv j’* Je rekel župnik, »mudi se.« rt kvl*' se ^ In odprl knjigo, za seboj Itati « se POtihem jokala. Začel 1 bolniu , Poudarjal vsako besedo, do-i ‘nik ni odvrnil oči od keliha. ilivfn°va,*a Jc z*rozil ta tesnobni In ilihii ?og]ed> ie neprestano počival P« ftJn žu?nlk> vprašal: »Ali me po-' la2 imu ie udar>l k Cela, «Han* Ras- umirajoči zopet roko po f 6oub«u*u ' ‘ syete besede mrmra-UsnU župnik hostijo drhte med ust- nici. Bolnik se ni ganil, sveti duh mu je padel Iz ust. Tu nastavi župnik kelih na njegove ustnice in z nenadno močjo je oprijel umirajoči kelih in ga izpraznil. Omahnil je nazaj in oči so se mu zaprle.^ Župnik j« pokleknil poleg postelje in dolgo molil. Skozi šepetane molitve je čul brenčanje muh in Karenino lhtc?e jokanje. Glava mu je postala težka. Čelo ie uprl na rob postelje in moli! vajene molitve z vedno mehkejšim glasen muhe pa so brenčale. . ~~ Naenkrat se je Karen s kri- . ?m Prebudila na stolu in videla je župnika, boril z umirajočim, ki je sedel na ni«."", 0‘'lenivšl krčevito svoje roke okoli nmfS>a,tilnika--- Bojevala sta se. in .p?! Jhirai na 8,as kflčal dočim je v divji župnika zl Zt. Zadnie m°či’ da bi Priiel hCrif u,u?nIk iztrži ln tekel kakor ?n čuteč prste U,ka prek0 n iv' trepitaje M cvnil umirajočega kakor ognjene rane na svojem tilniku... Karen Je drvela za mim v gočem solncu, brez sape, ln groza jo je P dlla. dokler je tresoče noge niso mogle več nesti, in ^ je tik poleg jarka zgrudila Umirajoč je 5e vedno sede] )n mahal z rokami, ustnice pa so se mu pregibale v neslišnih besedah. Solnce je lilo skozi odprta vrata — nekaj kokoši je prišlo v sobo ln pobiralo drobtinice s kamenltih tal... Glava ie počasi omahnila na mrličeva prša. Kar Vi hočete, to je Elzafiuld. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bo.ečine! Poizkusna pošiljka Din io1— Lekarnar Eug. Peller, Stubica Donja, Elzatrs 357, Hrvatska. Prosveta. Ljubljanska drama. »Aszantka« — Velblod skozi šivanklno uho«. (Wlod. Perztfnski — Frantlšek Lan-ger.) V enem tednu smo doživeli dvoje slovanskih iger, ki silita k primerjanju: Prvo je spisal poljski glavni reprezentant dekadentov »Mlade Poljske«, prikazujoč življenje v svoji goloti, drugi je posvedočil v veseloigri zdravo, življenskoverno in v optimistično plat svojega bujnega ter živahnega duha. Odtod tudi izvira močnejši uspeh Langerja na našem odru. Motivično obe Igri ne prinašata bistveno novega. Ašantka je tip dekline Iz velemesta, ki Jo pobere s ceste Lonski — slabič, nezmožen zatreti v njej grobe Instinkte mase, omahujoč med lastno nemočjo In bolehavo usodnostjo svoje slepe ljubezni. Ozadje tvori realistično slikano življenje Iz varšavske premožne buržuazlje, liudl kupči:e in dolgov, svet demlmondk, poldevlc In su-tenerov. Lonski zapravi premožen.e in vodi svojo »ženo« po Italiji, da ga tam vara z lakaji. Ko materljelno propade, ugasne v njem tudi poslednji čut časti, živeč ob svoji ženi - kokotl, ki v njegovi navzočnosti sprejema kavalirje In biserna darila. Ko ni izhoda poseže po samokresu. Igra Je dramatično še na.bolj napeta oderska stvar Perzynskega, katerega poznamo pri nas po »Lahkomlšljenlh sestrah«, Igranih na našem odru leta 1918. osvetljujoč nam lažhno-ralo »boljših ljudi«, tehnično pa Je »Ašantka« neenotno, raznešeno delo brez močnejše umetniške verjetnosti, skicirane silhuete ljudi so to, ki Jim nedostaja žive plastike in le v drugem dejanju po močnem kontrastu z večjo jasnostjo osvetljene. Človek Ima utis, da se nekaj mota lz pocestnega blata, a še predno dobi konture, utone v iz-konstruiranem brezzveziu obrabljenega, sa neverjetnega motiva Lonski je bil pri uprizoritvi po reprizi sodeč dober (g. Peček). Omahujočo neodločnost brezdelnega vanca, ničevo in smeino tinirtko teB* značaja je podal in razumeJ s prirojeno mu nadarjenostjo za podobne kreacije. Razširil je s to igro dozdai nekoliko utesnjen repsr-toir svojih močnejših ustvaritev. In to Je plus. G. Danilo je neprekosl iv v maski in je kot menda edino zdrava figura igre (poleg Lutoborskega) prinesel sočen akcent v mgleno dejanje. Omenili smo že, da je g. Putjata kot zločinski, mednarodni tip natakarja brutalno-realistno dobro podčrtal svojo ulogo in zlasti v drugem dejanju kot režiser postavil okusno scenerijo Florence. O, g. šetlnskl imamo mnenje, da bi bila kot članica ansambla prav dobrodošla in vseskozi uporabna. Je rojena Igralka, prikazuje elastično gibkost in svež. zdrav Igralski instinkt. Potrebna za naš oder ji ie le glasovna uglajenost točen Izgovor ln umetniško - ekonomično potenciranje svojih moči. Hvalno je omeniti Violo (gdč. Juvanovo), tip kokote današnjih dni, vseskozi dobro in solidno umišljenega ravnatelja, stereotipnega starca demimondk (g. Pluta,) Krecki, Romorskl in Lutoborskl so le ilustracija ozadja In miljeja, v katerem se giblje dejanje. Prinesli so, kar so pač prinesti mogli. * »Velblod skozi uho šivanklno« je dosegel močnejši učinek. 2e dejanje samo — če prav ne vseskozi novo po motivih — le polno osvežujočega zdravja in tudi neočit-ne, a toliko bolj učinkovite tendence. V Zuzko, nezakonsko hčerko Izkušene proletarske matere, z vedro In humorno-resnično filozofijo o življenju, se zagleda omejena ničla iz veletrgovsklh krogov. Dekle iz ljudstva prerodi po svoji energiji, zdravi človeški noti ln nezmotljivem ženskem Instinktu družabno zaplankan, telesno ln duševno propadajoč rod veleljudl denarja. Toda brez tragike Le * veselo .kljubovalnostjo In dejanjieljno odpornostjo prideta oba Zuzka in Alltc do sreče. Oče se upira. Mda moralIčno Je poražen: le tradlcfa prednikov In okostenela trmoglavost denarne kaste ga ovirata k privolitvi. No, to le tudi star motiv. Figure pa kot je stari zakonski užitkar PeJta. nemi Alik to žlvljenska fotografija Peštove. ustvarjajo s svojim dovtlpnim, dobrohotnim ozračjem toliko odrešujočega razpoloženja v človeku, da prezre malenkosti. Oče brani Zuzka otvori z materjo veliko mlekarno. In stvar se razvija... Napreduje. Zdravje zmaga... Oče se uda. In vse je belo In čisto kot notraniščina scenerije zadnjega dejanja. Četudi človek ne verjame, pa je vendar prijetno vzradoščen nad veselo vero teh ljudi. Igranje ie nosilo na sebi vse znake tega čistega razpoloženja. Peštova — za spoznanje preglasna — ni mogla biti druga kot ga. Juvanova. Ona je za zdravje. Semintja zazveni kak akcent malce predomače. . toda že nas prlhodnii prepričevalno poprosi za oproščenje. G. Sest Je komik. Ce drugje tega ni povedal, Je storil to s svojim Pešto. Karakteren komik. Nosil Je skoro vse prvo dejan e. Alik Rogozov, nekak komični M.vškln, izborna Zuzka, nekam sesekljani stari Vilim, g. Lipah in Gregorin in elegantna dama — so krepko sodelovali. Ne vem, kje tiči vzrok — gospodična g. Ježekove pa Je tudi za veseloigro s tistim futuristično nemogočim karikiranjem in mučnitp obnašanjem — nesprejemljiva. — Ta Igra je v resnici posrečen prispevek k dobrim pičlim veselo« igram slovanskih komedijografov. Nov umetniški klub v Mariboru. V ma-riborskem umetniškem klubu »Grohar« ie prlš o koncem lanskega leta do spora med mla šiml In stare.šimi. Mlajši so radi tega Iz-stopili ln osnovali sedaj svoj lasten klub, »li *\v°bodnih«. Novi klub namerava ie tekom letošnje pomladi prirediti svojo prvo umetnpstno razstavo, na kateri bo najbrže zastopana lepo tudi skulptura, kar bo ca mariborske razstave novost Porast mariborsko Ljudske knjižnice. Mariborska Ljudska knjižnica se je zopet razširila, uvedia Je nove izposoievalne ure za mladino. Število Izposojevalcev v mladinskem oddelka je te dni narastlo na 500. Knjižnica si je nabavila sadnit dni tudi veliko število novih knjig. Dnevne vesti. KLIC V DOMOVINO! Na vas, bratje v domovini, se obračamo s prošnjo, da nam pomagate! Vsak dan smo v večji stiski, vedno bolj nas pritiska lakota in brez obleke smo. Vse smo potrgali. kar smo si lahko nakupili še pred svetovno vojno: sedaj pa nimamo denarja, da bi si vsal najnujnejše nabavili za oblačila in obutev. K nam prihajajo poročila, da je Jugoslavija bogata država. Pri teh poročilih nam je pa hudo, če pomislimo, da sl moramo med tujci služiti svoj vsakdanji kruh, mesto da bi nas domovina sprejela v svoje naročje ln nam dala dela in kruha. Naša bogata domovina Jugoslavija se prav nič ne zmeni za svoje sinove v westfalskih rudnikih. Brali smo sicer v »Narodnem Dnevniku«, da se je pri vas nabiralo denar za vvestfalske delavce. vendar mi od tega denarja še do danes nismo ničesar prejeli Reči moram, da se druge države veliko bolj brigajo za svoje ljudi v Westfaliji. Prav posebno Holandija in Češkoslovaška bi bile lahko vzor naši domovini, kako je skrbeti za svoje brate v tujini. Na vse brate Slovence in Slovenke se obračam, da priskočijo na pornoč jugoslovanskemu delavstvu v Poruhrju, ki umira od gladu. Vse iugoslovenske kompetentne faktorje pozivamo, da nam omogočijo povratek v domovino in nam zagotove delo in primeren zaslužek. Pomagajte umirajočemu narodu, ki sl želi živeti in ki bo tudi fivel, če mu pomagate! Za westfalske rudarje: Janez Šuntajs, predsednik Jugoslovanskega društva Buer v WestialiiL — Ljubljanskemu »Jutru«. (Iz krogov NSS smo prejeli:) Kakor bi »Jutro« nikdar ne Imelo smo'e s tiskarskimi napakami, tako je s slastjo takoj v nedeljo pograbilo par tiskovnih napak »Nove Pravde« od 8. marca 1.1. v Deržičevem uvodni *u »Pred strankinim zborom«, katere so zares povzročile nesmisel dotičnih stavkov. Privoščimo »Jutru« to veselje. Citatelji »Nove Pravde« pa dobijo tozadevne popravke v prihodnji številki, katero si naj ogleda tudi macafizelj. — Kar se tiče NSSarske »terminologije«, pa naj zadostuje korstatacija, da je celotno vzeta iz nežnih »Jutrovih«, na nas naslovljeni venčkov in šopkov in je tore) »Jutro-va last Da je bil ponatisk teh krasnih citatov v redu, pa dokazuje dejstvo, da nam je .zadnja števi ka »Nove Pravde« popolnoma pošla in da Jo bo treba ponatisniti. No pa drugič kaj več — vsaj »štofa« proti demokratskim generalom ne manjka. — NSSarski antimacafizelj. — Nazaj v kaosi Značilno za hMe generale pri »Jutru« ie, da na naš tozadeven članek sploh ne odgovarjajo, temveč da napadajo — dr. Ravniharja. Mesto, da se bledi generali tako zelo kompromitirajo, ko priznavajo, da so za stvaren boj nesposobni, bi jih prosili za točne odgovore na sledeča vprašanja' Ali je bil Marinkovičev načrt od Radiča sprejet? Ali ga je sprejel g. Korošec? Ali ie program opoziojonalnega boka? Samo v tem primeru o! se namreč dalo govoriti, da ne pomeni opozicijonalnl blok povrnitve v ustaven boj m kaos. Končno pa poživljamo, da za in proti re-vizijonistični bledi generali »Jutra« citirajo resolucijo z zagrebškega kongresa 1. 1922, ki govori o reviziji ustave. Kajti tudi v tem vprašanju ne bodo bledi generali netopirili 1 — Zakaj nismo odgovorili na »Slovenčeve« neumnosti o Tutankhamenu, nas je vprašalo več prijatebev. Odgovor je pravzaprav odveč, ker ie v vprašanju Na neresnosti ne odgovarjamo, zasti pa ne na takšne neslane polemike, ki s • dobre le za kakšno oštartjsko omizje, tam za vodo. — Pomagači za Radiča. Pod tem naslovom je »Samouprava« napisala zanmiv in pozornost vzbujajoč članek. Med drugim pravi o Ljub. Da Vidoviču: »Današnji niego-vl poskusi da s pomočjo Radiča vrže radikale. so dokaz, koliko je g Davidovlč izgubil realne kriterile. ko brez ozira na karkoli g'eda samo da vTŽe vlado g. Pašlča. Mi ne verujemo, da bo on v tem pogledu vobče uspel, ali ako bi uspel, to ne bi bil uspeh, to bi bila politična smrt g. Davldo-vlča. Kdorkoli vstane proti državnemu in narodnemu jedinstvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, proti eni zgodovinski, etnografski in politični činjenici, ta kaže veliko lahkomiselnost Ne prelazimo tako lahko preko s krvjo pridobljene svobode in je- Ljubljana 10. marca. dinstva! — Kar se tiče g. Korošca, je njegova vloga pri stvarjanju bloka neko iko drugačna. Na splošno so o g. Korošcu deljena mnenja. Dočim eni mislijo, da je vrlo vešč, okreten in premeten politik, ki nikdar iskreno ne govori, pa drugi hvalijo njegovo taktičnost, njegovo pozitivno sodelovanje v parlamentu in njegov vpliv na ekstremne elemente v Sloveniji v smeri, da se jih pridobi za državo Gosp. Korošec je vedno zahteval avtonomijo Slovenije, toda ta zahteva ni vedno prišla od njega direktno. Dočim je Jugoslov. klub v Beogradu vodil v g'avnem realno politiko, piše njegov tisk v Sloveniji najogahnejše stvari proti Beogradu in širi plemenski razdor. Težko je spričo temu najti se v tein vozlu kontra-d:kcij. Resnica je, da bi g. Korošec in tovariši radostno pozdravili padec vlade g. Pa-šiča, ker bi to značilo oslabljenje dosedanje državne politike, zasnovane na Izvedbi je-dinstva. kakor ie to Izraženo v ustavi. Ali po drugi strani g. Korošec ne gleda rad ne Rad ča ne Žerjava v Sloveniji. Poslednji glasovi kažejo, da je pri Korošcu nadvladala struja rušenja. Da-li ie to tako. ne vemo, ali ako nastopi ta sučaj. pojavlja se neob-hodna potreba nove in bolje organizirane borbe radikalne stranke v Sloveniji proti klerikalcem, pri čemer velja dobiti pomoči vseh naprednih elementov, ki jih ie dosti I na Kran.i«kera i na Štajerskem,« — Za primorske akademike. Klub slovenskih akademikov v Padovi, »Nanos«, nam poroča sledeče: Za visokošolce, ki pridejo z ljubljanske ali druge tuje univerze brez izpitov, ne veljajo več ugodnosti, ki so se jim nudile doslej. Ce je dijak imel pet semestrov, so mu šteli šest semestrov in ga sprejeli v četrti letnik. Letos ga sprejmejo v tretji letnik in odbijejo semester, ki je odveč. Pazijo zeo na to, kako je v demi-soriiu, kjer stoji zapisano: »ex q. 1 s. solum x semestria computabilia sunt.« Če pride dijak s prvim državnim izpitom, mu priznajo pet enakoveljavnih izpitov, n. pr. priprava 1. Instituc je rimskega prava; 2. zgodovina rimskega prava; 3. rimsko pravo; 4. zgodovina italijanskega prava: 5. cerkveno pravo. V Sieni priznajo trenotno še dva več. in sicer: 6. statistika; 7. pravna filozofija. Toliko v vednost visokošolcem, ki se mislijo vpisati na padovansko univerzo. — Trboveljska premegokopna družba In rudniško delavstvo. Zveza industrijcev nam je poslala ta-le komunike: Na poziv Zveze industrijcev se je dne 10. marca t. 1. vršila v prostorih Zveze konferenca predstavnikov industrije v Sloven'ji in zastopnikov Trboveljske premogokopne družbe. Konferenci je prisostoval rudarski glavar g. inž. V. Strgar. Razpravo je vodil član predsed-ništva Centrale industrijskih korporacij g. dr. Fr. Windischer. Konferenca se je sklicala z namenom, da se končno rešijo vprašanja, ki sr' v zvezi s stavko rudniških de-avcev v letu 1923 povzročila ponovne diskusije v javnosti. Na konferenci so predstavniki industrije poudarjali opasno krizo, ki tačas ogroža vse industrijsko delo, in so se odločno izjavili tako proti povišanju mezd rudarjev, kakor proti podražitvi premoga. Eno kot drugo bi moralo imeti posledice, koie naša industrija ne bi prebolela. Vsled tega so izrekli željo, da se naide druga pot, ki more ustreči položaju. Ekseku-tiva Upravnega sveta Trboveljske premogokopne družbe se ie nato posvetovala ter je po g. dir. Skubecu podala kratko izjavo, ki v bistvu obsega te določbe: Družba bo svojim rudniškim delavcem izplačala v priznanje povečane debvoljnosti enkraten izreden prispevek, ki znaša za delavce I. kategorije 1000 kron (250 Din), v II. kategoriji 800 kron (200 Din), v III. :n IV. kategoriji 600 kron (150 Din). Izplačilo tega pnspevka, ki znaša v celoti nekaj nad 8,000.000 kron, t. J. 2,000.000 Din, se izvTši ob prvem izplačilu mezd v mesecu aprilu 1924. Konferenca ie vzela to izjavo na znanje, nakar je pred-seduioči s kratkim pozdravom sejo zaključil. — Corrlgendum. V nedeljski številki bi se morala glasiti brzojavka, da je Preda-vec izročil v Beogradu 20 poveril podpred,-sednku Narodne skupščine Baklču in ne Pašiču. — Ukinjen kuluk v Bački. Ministrstvo notranjih del je obvestilo oblastnega župana. da je vlada sistirala zakon o kuluku za bačko oblast. Izvedba zakona o kuluku je bila ustavljena na intervencijo vojvodinskih radikalov. — Znižanje cen. Uporabljajte plin! Vsled ugodnega prložnostnega nakupa večje množine plinskih kuhalnikov oddajemo iste dok1 er 2aloga traja globoko pod današnjimi tovarniškimi cenami. S tem je dana priložnost vsakomur, da uporablja plin v kuhinji, kjer je piin danes najcenejše kurilno sredstvo. Kuhalnik z enim gorivcem, uporabljiv za kuhanje manjše množine tekočin kot tudi za kuhanje kleja itd. stane le 25 Din, medtem ko znaša tovarniška cena 55 Din. Kuhalniki z dvemi ognjišči pripravni za kuho hrane manjših družin se oddajajo plinskim odjemalcem po 125 Din, akoravno je današnja tržna cena 320 Din. Da se omogoči tudi najširšim krogom uporaba plina, se oddajajo kuhalniki tudi na 4 mesečne obroke, oziroma proti mesečni najemščini v znesku 6 Din. Dvig našega dinarja je omogočil tudi še nadalje znižati instalacijske stroške. Vse instalacije se izvršujejo po lastnih cenah. Proračuni se sestavljajo brezplačno. Kdor ljubi praktičnost in čistoto v kuhinji, temu .postane plin kmalu neobhodno potreben, posebno ker je pri varčljivi kuhi dokazano tudi najcenejše kurivo. Tudi pri likanju nudi plin gospodinji velike ugodnosti. Plinski likalniki nikakor ne zaostajajo glede priročnosti za električnimi, še celo jih prekašajo, ker so v obratu mnogo cenejši. (Eno uro likanja stane le 25 para.) Kot nov izum prinaša p inska industrija male zelo lične izdelane namizne prenosljive pečice, katere so si osvojile že v teku ene sezije celo Nemčijo, kjer skoro ni pdslopja v mestu brez plina. Vsi aparati so med uradnimi urami na ogled v mestni plinarni. LJul?Slana. — Zahvala. Ob priliki poroke gdč. Zorke Ferfiljove z g. Ivan Vizjakom se je nabralo za gledališki oder Narodne čitalnice v Spodnji Šiški 400 Din, za kar ižreka odbor najiskrenejšo zahvalo. — Odbor. — Umrli so v Ljubljani: Dne 6. marca: Marija Štrukelj, žena tovarn, delavca, 42 let. — Dne 7. marca: Vinko Španinger, kočar, 54 let. — Janez Rajgelj, delavec, 49 let. — Fran Kalčič, delavec, 53 let. — Ivan Žvab. dninar, 63 let. — Dne 8. marca: Josip Bonež, bivši barvarski pomočnik, zasebnik, 82 let. — Rudof Bischof, sin slaščičarskega mojstra, 14 let. — Dne 9. marca: Ivan Robr'' železn. uslužbenec, 45 let. -—Tehn srednja šola v Ljubljani. Na višji stavba, šoli. ki konča svoj štiriletni pouk običajno koncem zimskega semestra, sc je vršil letošnji zrelostni izpit dne 6. in 7. t. m. K temu izpitu je bilo prepuščeno 13 učencev. Izmed teh je napravilo zrelostni izpit 10 učencev, in sicer 7 soglasno in 3 z večino glasov. En kandidat je tned izpitom izstopil, dvema pa je bilo odrečeno zrelostno izpričevalo in sta bila reprobirana za eno leto. Odlike ni bilo nobene. Izpit so napravili: Bizjak Viktor sogasno, Hro-nek Josip z večino glasov. Kalin Marjan soglasno, Lavrenčič Franc soglasno, M a c o r a 111 Ladislav soglasno. M o r a u c Josip soglasno, Repič Zdenka soglasno, Stepančič Hinko z večino glasov, Škof Ludovik soglasno, Trček Ludovik z večino glasov. — Nabava stolov za mestno ubožnico. Mestna občina potrebuje za ubožnico 100 navadnih stolov s trdim sedalom, belople-skanih. Ponudbe je vložiti pismeno pri mestnem gospodarskem uradu med običajnimi uradnimi urami in i:m je, če mogoče, priložiti siko. Na vsak način pa je navesti obvezne cene. Eventualna ustna pojasnila se dajejo isto‘ako v mestnem gospodarskem uradu. Dobavo bi bilo izvršiti v teku 14 dni. ijSliilr Samo ie dna dni! 11. in 12. marca NajelesantneHi, naiprefresijivejšl film te sezije: Živ! mriuec (Bigamiia) Po motivih romana ruskega filozofa grofa leva Tolstoa V glavnih vlogah elita filmskih igralcev. Prekrasne In najnovejše toalete. Izredne stene polne ljubezni in lepote. Predstave: 3., pol 5.. četrt na 8. in 9 REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 8. uri zvečer. Pondeljek 10. marca. Zaprto. Torek 11. marca. Zaprto Sreda 12. marca. »Tri maske«, »Smešne preeljoze«, »Priljudni komisar«. Red C. Četrtek 13. marca »Ašantka«. Red E. Petek 14. marca. »Kamela skozi uho šivanke.« Red A. Sobota 15. marca. »Oibello.« Red D. Nedelja 16 marca Ob 3. url pop. »Mogočni prstan.« Izven. Znižane cene. — Ob 8. uri 2večer; »Kamela skozi uho šivanke.« Izven. Pondeljek 17. marca. »Ašantka.« Red F. Opera. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Pondeljek 10. marca Zaprto. Torek 11. marca. »Pol'ub.< Red B. Sreda 12. marca. Ob 4. url pop. »Prodana nevesta.« Slavnostna draška in ijud-aka predstava po znižanih cenah. Izven. Četrtek 13. .marca. Zaprto. (Generalna vaja.) Petek 14. marca. »Poljub.« Red F. Sobota 15. marca. »Manon Lesco.« Izven. Nedelja 16. marca. »Manon Lesco.« Izven. Pondeljek 17. marca. »Ašantka.« Red F. Abonente reda A opozarjamo, da imajo dramsko predstavo v petek, dne 14. t, m. In ne kakor le bilo v nedeljo javljeno v torek 11. t.'m. Ta dan je drama zaprta. »Prodana nevesta« kot slavnostna* dijaška In ljudska predstava po znižanih cenah. V sredo, dne 12. t. m. ob 4. uri popoldne se vprizor! y operi v proslavo stoletnice rojstva B Smetane opera »Prodana nevesta« v popolnoma isti zasedbi, kakor se Je pela z največjim uspehom v nedeljo, dne 2. t. m. Predstava ie Ijudslfe in dijaška ter so cene znatno znižane. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni. 2 X 2 = 5 V NARODNEM GLEDALIŠČU V MARIBORU. Tako je, da bo moje poročilo tudi 2X2 = 5, ker sem sprejemal samoosebno; dejanje je tudi tako, ki se vrši v preteklem času, saj dandanes so ljudje — čisto drugačni. No, in kdo mi more zato zameriti! — Omenjena satirična igra v štirih dejaniih je bila igrana v LjubPani, Celju in končno pri nas. Zaznamenovati je ne morem s plus kljub njeni »zaokroženosti«, izvzeto tretje dejane, čigar celota je bila najmarkantnej-ša. Tako je bilo tudi osobje razdelleno v dva tabora, ki so pač v igranju odkrito Izrazili svoj 2X2 = 5.' Zato navajam pro-gramno in zaporedno vse osebe: Tomaž Hamann - g. Rasberger. njegova žena Marija - gdč. Kogejeva; Estera Ablova - gdč. Kraljeva; Friderik Hamann - g. Kovič, Matjaž Hamann - g. Tepavac; Pave! Abel - g. Železnik; Gerhard Konik - g. Skrbinšek in megova žena Lina gdč. Jelenčeva; vdova Iruelsenova - gdč. Petkova, Lustigova -gdč. Savinova, Jorgensen - g. Grom, ko-mornica - ga Bukšekova, odvetnik - g. Tovornik, jetnfški duhovnik - g. šuler, Siver-to - g. Kokot, stražnik - g. Cilenšek, jetnik - g. Harastovič. služkinja Dora - gdč. Lube-jeva. — Igra karakterizira osebnosti; prihajajo na oder, da se predstavijo, nato izginejo Ostaja značaj pisatelja Pavla do zadnjega v enačbi 2X2 = 4, toda tudi to ne drži in Izpremeni se le v 2X2 = 5. Protlutežno stoji samo ljubezen Konikov, njih žlvljen-sko delovanje pa je le varijantno. Vsaka oseba ima torej v igri svojo markantno noto in njih izvedba je naloga igralcev, ki so jo v dobri večini tudi ugodno rešili. Režija g. Železnika je bila dobra, samo inscenacija preveč nartešena. Zadnje pa ni krivda režiserja, pač pa onih faktorjev, ki puščajo mariborsko gledališče na Cedilu. Odmevajoči osebi sta bili Abel gospoda Železnika in Friderik g. Koviča, kar bodi podčrtano. Z Abelom pa tvori neko paralelo karikarurlst Konik in njegova žena. Ne morem pa preko da me ie motila dvojica Konikova, posebno karikaturist Konik, ki je v vsem podal Id karikaturo. V ustvarjanju človeškega tipa mora biti le neka resnost igranja, čimbolj preprosta, tenj tež;a in tako tudi zadovoljiva sprejemanju. Tako moram pripomniti tudi gdč. Lubejevi, ki se je v igri služkinje večkrat oddal evala odru in obračala se do publike. Pa bodi igra karkoli — igrati jo je treba. V ostalem so bile uloge dobro rešene. -- Kljub premieri in »razumljivi« igri ni bilo gledališče zasedeno. Ali velja tudi tu pripomniti: več zanimanlal? — —e— Slovenska umetnostna razstava v Hodoninn. (Češko - Slovensko.) Dne 15. aprila t. 1. se otvori v Hodo-ninu razstava slovenske umetnosti. Razstavni odbor vabi vse slov. umetnike, da se udeleže te razstave s svojimi najboljšimi deli, ista naznanijo in odpošljejo v močnih zabojih najkasneje do 18. marca t. I. na adreso: »Razstavni odbor za Hodoninsko razstavo«, kavarna Emona, Ljub>jana. Potrebne tiskovine za priglase dobe umetniki pri tajništvu S. V. J. V. (Ljubljana — Tehn. sred. šola). Priznani starejši slovenski umetniki niso podvrženi juri. Umetniški klubi jurirajo dela svojih članov In gostov sami, dela nevčlanjenih umetnikov presoja pa juri. sestoječ iz gg. Jame, Strnena, Tratnika. V razstavljalo! odbor so bili Izvoljeni g. Jama kot predsednik, ga. Sodnlkova-Zupanec kot tajnica, g. Milinkovič kot blagajnik, kot zastopnik kluba »Mladih« g. Zupan. Mariborska kluba sta bila pozvana, da v razstavljalni odbor imenujeta zastopnike. Naročajte NARODNI DNEVNIK1 Maribor. — Redni občni zbor Mariborske sokolske župe. V nedeljo 9. t. m. dopoldne se ie vršil v Narodnem domu redni letni občni zbor Mariborske sokolske župe, pred katero se_ je vršila še seja 6’rednjaškega zbora. Občni zbor je ob 10. uri otvoril starosta prof. dr. Pivko s kratkim nagovorom, na kar so sledila poročila funkcijonarjev. Poročila so bi a soglasno vzeta na znanje in odobrena. Pri volitvah, ki so sledile poročilom, je bil izvoljen ponovno stari odbor s starosto dr. Pivkom. Med važnejšimi sklepi je ta, da mora Sokolstvo vedno podpirati domače, slovenske in narodne trgovce in obrtnike ter da mora brezpogojno bojkotirati vse tujerodne in internacijonalne prireditve. Udeležba na občnem zboru je bila polnoštevilna. Savezno starešinstvo je zastopal dr. Fux iz Ljubljane. — Protidraglnjski shod. V nabito polni dvorani Narodnega doma je. bil v nedeljo dopoldne od vseh tukajšnjih stanovskih organizacij skTcan protidraginjski shod, na katerem se je razpravljalo o problemu draginje in o sredstvih za njeno omejitev, oziroma za njeno pobijanje. Na shodu je bilo navzočih ve iko število trgovcev. Shod je otvoril dr. Štefančič. Za njim so se prigla-sTi k besedi predsednik Zveze jugoslovcn-skih železničarjev revident Škerjanc, sodni svetnik Vidovič, Kolšek, Šnuderl in RogliČ. Končno je bila sprejeta resolucija, ki so jo odposlali na pristojna mesta. — Visoka služba. Mestni magistrat razpisuje službo ognjevarnostnaga čuvaja na stolpu stolne cerkve. Prednost Imajo oženjeni rokodelci. Prošnje z zahtevo prejemkov je vložiti do 20. t. m. pri mestnem magistratu v Mariboru. — Poneverba. Avstrijske oblasti so izročile našim oblastim Ivana in Marijo Miil-ler, ki sta v Ljubljani poneverila 125.000 Din in jo na to popihala čez mejo. Oddana sta bila v zapore. — Nalezljive bolezni. O stanju nalez ji-vih bolezni v mariborskem mestnem okolišu objavlja mestni fizikat za dobo cd 2. do 8. t. m. nastopno poročilo: škrlatinka, prejšnjih 5, nova 2, ozdravljena 2, ostane 5 slučajev. — Občili zbor Olepševalnega društva. V četrtek 13. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši v restavraciji pri »Zamorcu« letni občni zbor mariborskega olepševalnega društva. — Koncert mariborske Glasbene Mat*ce. Nedeljski koncert mariborske Glasbene Matice v Ptuju je dosegel popolen usoeh. Dvorana Društvenega doma je bila nabito polna in občinstvo, med katerim je bilo tudi veliko število Nemcev, je z burno pohvalo dajalo izraza svojemu navdušenemu zadovoljstvu, ki mu ga je nud i Matičin zbor pod vodstvom kapelnika Topiča. Cel še. — Smrtna kosa. Umrl je v celjski bolnici v nedeljo popoldne g. Ferdo Piaskan, kr. major z redom belega orla in hrabrostno kolajno, v 42. letu starosti.. Pogreb pokojnika se vrši v sredo iz celjske bolnice, odkoder se truplo prepelje v Braslovče, kjer se istega dne ob 3. url popoldne položi k večnemu počitku. — Nenadoma ie preminul v Celju v nedeljo trgovski pomočnik g. P. D Pogreb se vrši danes v torek popoldne na okoliškem pokopališču. Prizadetim naše sožalje. — Tombola Olepševalnega društva se je vršila v nedeljo ob 2. url popoldne v gornjih prostorih Narodnega doma. Vsi prostori so bili nabito polni občinstva. Kliub gnječi se je tombo'a lepo izvršila in bo blagajna našega Olepševalnega društva imela od nje gotovo lep dobiček, kateri se bo porabi za popravo mestnega vrta, 'kolega je povodenj sitno opustošila. — Snežne zamete imamo tudi po naši celjski kotlini. Od petka dalje je snežilo skoro nepretrgoma in je zapadel okrog pol metra visok sneg. Ce bo nastopilo južno ali solnčno vreme, imamo od tajajočega se snega gotovo zopet pričakovati povodnji, — Kolo jftgoslovenskih sester v Celju je ime o v nedeljo popoldne svoj občni zbor v Narodnem domu. Iz poročil društvenih funkcijnnark je bilo razvidno povoljn-o delovanje Kola v pretečenem letu. Po zborovanju ie predavala gdč. Štebijeva iz Ljubljane »o feminis*ični aliansi v državi SHS«. Njenim zanimivim izvajanjem so poslušalke sledile z vidnim zanimanjem. — Mestno gledaTšče. V soboto zvečer se je v našem mestnem gledališču vršil baletni večer. Gdč. Rut Vavpotičeva, snlo-plesalka ljubljanske opere je proizvajala klasične in moderne plese, v popolno zadovoljnost občinstva, katerega se je zbralo polno gledališče. — V nedeljo popoldne so celjski igralci v četrtič vprizorili opereto »Mamze -le Nitouche« kot popoldansko predstavo, katere se je poleg domačega udeležilo tudi mnogo občinstva iz raznih krajev okrog Celja. Igralo in pelo se je tudi to pot izvrstno. Primorske vesti. p Volilni proglas na slovanske volllce. Slovanski volilni odbor je izdal na s ov. n-ske volllce Julijske Krajine proglas, v katerem jili poziva, naj se polnoštevlno udeleže volitev 6. april- Odbor naglaša, da ga ne vodi pri tem p’ glasu nasprotstvo proti državi in tudi ne proti viadi. To so izjavili slovanski zastopn ki samemu načelniku vade. Slovani naj samo izrabijo pravico, ki jim jo daje zakon in izberejo poslance, ki najbolj odgovarjajo njihovim željam. Primorska ie dežela kmetskega in delavskega ljudstva in zato se bodo morali zastopnik! brigati, da se spravi uprava v soglasje z gospodarskimi in socijalnimi interesi našega kmetskega In delavskega ljudstva. Skrbeti bodo tudi morali, da se uvede v občinah, okrajih in deželi za vse krajevne stvari najširša avtonomija. Predvsem pa bodo morali poslanci gledati, da se uredi položaj slovanskega ljudstva kot narodne manjšine. Tu čaka nebroj vprašanj na šolskem polju, dalje glede rabe jezika pred oblastvi, na sodiščih in v javnem življenju, glede zaščite kulturnih interesov. P Mussolini In primorski fašisti. Kakor znano ni Mussolini prevzel v fašistovsko listo na Primorskem nobenega S ovenča, ker je hotel, da nastopijo Slovani kot narodna manjšina. Na to se ie po izjavah Acer- . ba oziralo tudi pri razdelitvi države hi volilna okrožja. Tudi so državni predstavniki v Julijski Krajini in sam Mussolini zagotovili narodnim manjšinam popolno volilno svobodo. To pa ne ovira nekaterih prenape-težev, ki grozijo slovenskim obrtnikom po Vipavski dolini, da jim bodo odvzete koncesije, ako ne bodo volili za večinsko fašistovsko listo. To je najhujše moralno nasi.je, k! je v ostrem nasprotju z vsako volilno svobodo, * Mariborska porota. NASILEN ZIDAR. Pred poroto je stal danes 29 letni ziffar Jožef Melovnik iz Stranskih Makol radi težke telesne poškodbe in prestopka zoper telesno varnost. 3. marca 1920 je obtoženec srečal posestniška sina Baltazarja Ogrizka in Mihaela Bračiča v Stranskih Makolah. Bračič je zavriskal in v istem času je nekdo ustrelil zunaj vasi. Ko sta se nato sre-ča’a z Melovnikorn, ki jima je prišel z mo ti ko nasproti, ju je ta obdolžil, da sta streljala proti njemu. Ogrizek in Bračič sta se pred obtožencem, ki jima je grozil z motiko, umaknila na dvorišče posestnika Va* stuša. Tu pa je Melovnik udari! Ogrizka z motiko po glavi s tako silo, da je padel one* sveščen na tla. Nato je udarii še Bračiča, ki je vsled udarca ležal več dni v nezave* sti. Bračiču je vsled poškodbe počila teme* n'ca, nakar je nastopila poškodba možgan * izgubo govora in mrtvičnnst desnih lic ® desne roke. Obtoženec je tedaj pobegnil na Hrvatsko, a se je sedai povrnil in se sam javil sodišču. Obtoženec priznava dejanje, vendar pa se zagovarja s silobranom in pu** nostjo. Preiskava pa je ugotovila, da so nie* gove navedbe neutemeljene in da je bil "J! pretepač že večkrat kaznovan. Porotniki so potrdili vprašanje glede težke telesne po škodbe, nakar ie bii Melovnik obsojen n* 5 let težke ječe. MLAD TAT IN GOLJUF. Kot drugi se je zagovarjal pred našnjo poroto 17 letni brezposelni Adou Uršič iz Ljubljane radi tatvine in goljurije-Bi' ie kljub svoji mladosti radi tatvine * dvakrat predkaznovan. Obtožnica mu očita« da je izvršil od 19. maja do konca avgust« 1923 številne tatvine in sicer tatvino Sar* derobskega lista v škodo nekega medicine v Ljubljani, kateremu je na ta način o*1*^"®! s kolodvora košaro z obleko in dru£* predmeti, v vrednosti 7500 Din, nadalje J" ukradel Elizabeti Tomažičevi v Maribor? blaga, v vrednosti okoli 250 Din, Ange Fodroczy v Mariboru iz podstrešja starinske dragocenosti, v vrednosti oK£r 50.000 Din, iz Slovanske čitalnice V Marinu* ru večje število knjig in drugih stvari. , »Društvu jugoslov. akademikov« v Mar boru ob nekako istem času razne srednješolskemu odseku istega društva 1 Din in nekatere druge predmete, nauf^ upravi mariborskega Narodnega =r! več komadov garderobne obleke, carim^,, mu upravniku g. Janko Troštu v . nakaznico za 200 Din ter Francetu č komadov garderobne obleke, c ;uorii 1 upravniku g. Janko Troštu v Mar'^tt nakaznico za 200 Din ter Francetu p0": pa iz podstrešja obleko in čevlje. V zmut° . je spravil razne stranke na Rakeku in **.‘me. liani predstavljajoč se jim z napačnim * . ni in v izmišljenih svoistvih ter jim neC lial denar in razne druge stvari. Obmzc priznava le deloma svojo krivdo in se s ša braniti z raznimi lažmi, katere pa 9°.^ iajo Dodatki preiskave, posebno izpovea zaslišanih prič. Porotniki so potrdili VP^L šanie glede tatvine in goljufije, nakar J® *” Uršič obsojen na 4 leta težke ječe. Dopisi. Ježica. V gostilni pri »Ruskem na Ježici so sklicali v nedeljo 9. t. m. mošnji demokrati sestanek, ki je imel n« men, da se pogovore glede predstoječih 0“ činskih volitev. Zborovanje je otvoril P°' sestnik Hvastija in podal besedo ravna* telju Jugu iz Ljubljane. Ta je v svojem govoru napeljaval vodo na demokratski im18, češ. naj sledilo vse občine pri volitvah du notranjskih občin. Neki samostoini k m* du notranjskih občin. Neki samostojni je v debati odločno odklanjal sodelova*"." demokratov v občinskem odboru in si P voščil pri tem par osebnosti od JDS. K. ,g sedi se je še priglasil socija ist Černe, K jg očital samostojni kmetski stranki, ^ej'argo ni pri zadnjih volitvah nastopila s socljalisti, kar je zakrivilo sedanje °rv0. sko gospodarstvo na Ježici. Pri bodočm ^ litvah bode treba poslati v občinski 25 zastopnikov, ker je število prebiva** znatno naraslo. Laško. Danes 11. marca praznili® brez oficijelnosti in v tihi skronmostij' kajšnji narodno-velezaslužni in občesi>u vani rodbini Elsbacher trojno slavlje-in so idna tvrdka, ozir. znano io ' u«|* trgovsko podjetje »Andr. Elsbacher«, *clvse. va daleč naokoli najboljši sloves ter v stransko zaupanje odjemalcev In sk'h krogov, ki stoje ž njo v poslovnih * zah. praznuje namreč 60 letnico, odkar vr stoji v Laškem. Lastnik in vodja iste le Konrad Elsbacher, ki slavi obenem stoji v Laškem. Lastnik in vodja iste ie._*. Konrad Elsbacher, ki slavi obenem 3 nico svojega trgovskega poklica. NieJJgf sivolasi častitljivi stric g. Ivan Els^Cc«* 75 letni zaslužni; požrtvovalni rodoljub jj rega sovenskega kova in idealizma, " ( trgovec in župan v Kozjem, sedaj dragoc ^ in preizkušena strokovna opora tvrdki^ svojemu nečaku, mu kljub visoki s*^ ob še vedno neumorno in aktivno stoječ s( strani, pa slavi istotako 60 letnico, °mfa.jnu je posvetil trgovskemu stanu. K troj* ^ jubilejnemu slavju, ki je gotovo edM” ^ vrste v stanovski zgodovini slovenskež3 ,j|i govstva, koje izkazuje zaenkrat še zel0jJsti* broj starih firm uglednega renomeja. cm\ tamo v imenu čislajoče slavnosti, P°i0vi pa še v imenu tukajšnjih narodnih krvi* Sporf. TEKME V ZAGREBU. Gradjansk) porazi Torino F. C. 5 ; 1 **>’ V soboto in nedeljo ie otvoril ave* ski letošnjo internacionalno sezono ph ld ma tekmama proti Torino F. C. j* ga ie dosegel Gradjansk! v teh -jsib tem večji, ker so gostje eno najm01" In vodečih moštev v Italiji. Obe tekmi sta se vršili na i2r^sflS?? djanskega, ki je bilo vsled deževja i*J j?|l jjj zelo slabo. Posebno velik handlcaP teh* za Ital jane. ki se niso mogli znajt* pR terenu. Sicer pa gostje niso bili n«*.(, k®', vaku povsem enakovreden nasprom, Oradjanski, ki se je pokazal v do*,Lvti58®’ uh je nadkriljeval tehnično in toi&P Vsled slabega vremena je bil P°se stva dokaj slab. KiNO »TIVOl-1 Od 10. do 12. ma*** Krasna drama do roH* 'štev. 60. •>'*►<* -c. • Gospodarstvo. Gospodarstvo povojne Romunije. Gospodarska politika povojne Romunije še vedno ni zadobila enotnega pravca. Dve struji sta predvsem, ki se skušata uveljaviti v romunski gospodarski politiki: struja za industrijsko in struja za agrarno politiko. Prva ima, kakor vse kaže, v sedanji Romuniji Precejšnjo premoč, vsaj sedanji merodajni faktorji jo skušajo uveljaviti kot edino pravilno. Vzrok tej kontroverzi so teritorijal-ne Izpremembe, ki jih je povzročila vojna. Dočim je bila predvojna Romuna izrazita agrarna država, skušajo sedaj njeni odločujoči faktorji uveljaviti sakor omenjeno, industrijsko politiko. ~ vojno je namreč dobila Romunija ^etaiograško, dele Banata in Bukovine, ** nimajo v primeri s staro Romunijo tako velike obdelane površine, pač pa Precej znatno industrijo. Ravno radi ega forsirajo merodajni organi prav Pogosto industrijsko politike, ker me-nuo, da bodo s povečano industrijsko produkcijo in z izvozom industrijskih Produktov izravnali nekoristne posle-ice razdelitve in razkosanja zemlje. Poljedelska produkcija Romunije je namreč po vojni silno nazadovala. Do-se Romuniji še ni posrečilo, spraviti izvoz poljc't’elskih pridelkov vsaj na Polovico predvojnega. To je seveda za agrarno državo hud udarec. Zemlji- f. a reforma se — z ozirom na produk-Vnof.*.— n* obnesla; zemljo so iobili veliki večini Kvši kombatanti, ki v nMrt° ve^em delu n*so strokov-, laki. Ce prištejemo h pomanjkanju ton Postajanje orodja in Napi- li sp^ Potem se ni čuditi, da je po-ot> ? Pro^ukcija nazadovala. Sicer pa amo *a Pojav prav povsod, kjer so k ra2deli]a veleposestva na majhne renf n&dar niso tako produktivni in njjn kakor veliki, moderno in teh-Tu ° yOVrseno obdelovani kompleksi, cijoi,- *evamo s . veda edinole produk-važ ne pa ~ ^rez dvoma silno forme ~~ soc‘^n^ vPlivov agrarn . re- n razlogov torej skušajo izrav- 1 romunski merodajni faktorji izpad vn»12V0Zu Poljedelskih produktov z iz-n v.om industrijskih produktov in na ta m uravnovesiti trgovinsko bilanco. iain Pa Se ~ tudi v Roniunij* Pov^ar- i nekateri gospodarski, predvsem fsrarni strokovnjaki to dejstvo - da 'J? Početje napačno in da ne bo pri-eai° do zaželjenega rezultata. Kajti Dr mu"^a *ma kljub sedanjim ne ravno p eveč ugodnim agrarnim razmeram Pred vsem agrarno prihodnjost. Za pravo industrijsko državo ji manjka predvsem železa in premoga. Prvega je po računih strokovnjakov v državi komaj *a, 17 letno zadostno preskrbo; glede Premoga so pa romunske železnice že sedaj prav občutno navezane na uvoz iz inozemstva. S tem pa seveda ni rečeno, da bi Romunija ne smela podpirati in razširjati industrije. To nikakor ne, zla-s i se zato ne, ker jo že nekaj ima in so zlasti nove, po vojni pridobljene industrije zelo pomembne, Le na ško- 0 agrarne politike ne bt smela Romunija forsirati industrijsko. Glede ridustrije pa ima v Romuniji pred vsem . , °čnost ona, ki je v zvezi s poljedelstvom, to je poljedelska Industrija. 01 pa je treba na vsak način pospeševati, dvigati in izpopolniti. Za Romunijo je torej zaenkrat pred-sem važno, da vzpostavi in izpopolni vojo poljedelsko produkcijo in da tu Č s^ra^ne možnosti svoj izvoz. «to bi bila v Romuniji umestna na prem mestu čista agrarna politika in bi a ?ra|e odpasti vse ovire za izvoz polje-iskih pridelkov, pred vsem žita. Po . trebi in možnosti pa bi veljalo ščititi mačo industrijo, dokler se ne povzpne ta ®°?ne konkurenčne sposobnosti. Na 0rena^in W dosegla Romunija gotovo e3e in mogoče močnejšo gospodarsko 2lcHo, kakor pa z dosedanjo taktiko. Občni zbor Narodne banke. nedeljo, dne 9. marca, se je vršil v vW c u zb°'- Narodne banke kralje-r#*Voi 7 ’ "rvatov i" Slovencev. Ker ie Oajoji, našega narodnega gospodarstva v 0arWm *vezi s tem našim najvažnejšim de-koy I, 2avodom. podajamo tu nekai izvleč-Uročila upravnega odbora Narodne eno najvažnejših činienic povdarja i upravnega odbora dejstvo, da se ^•ski ? i 0 n* zadolžila pri Narodni Se ll u , določenega kredita; še več, da nlh hIl ?.”° Posrečilo, da ie iz svojih red-‘enivp* . H?v Pe, samo krila svoje potrebe, «a dnioo T' 023 in pravi, da Jo Je pred vsem zakrivila neracijonelna poraba kredita in denarja, vloženega za štedenie. Sicer pa bomo navedli Kasneje še nekaj podrobnosti iz tega zanimivega poročila o naši gospodarski situ- *i, °™en!amo še nekai številk. Promet v ziro-račumh je znašal 77.073.225.459.89 di-Ssd!? bančnlh blagajn Je znašal x . d,inarjev (za 14.495,272.408 di-fe W Jo ’ bk,°rJeta 1922>- Po temtakem osemlrL ci ?ku,bankovcev v naši državi Menic r 1 Jlcl klasatoe Narodne banke. 1923 za 7«ffijS ‘S ?1Narodna banlia leta 1 770 139 860 R4 Ir 'i dinarjev, t. j. za 1922 • dl"arje,v več, kakor leta rednih 1 317 fi?7onnV0i-la banka v letu 1923 ifissnsnnn ni« • dinarjev in izrednih lih’ kSdStov ta rednih in izred- letu za 568 220 fino h- zn?anišana v lanskem letu za 00«.^0.600 dinarjev. Posli z inozem- H?n°S1eli v Minulem letu 7.976,540.233 dinarjev, t. j, zu 3 414 391 143 dinarjev več kakor 1922. Posojil proti zastavi je .dala Narodna banka 1923 223,509.278 20 dinarjev. 1923 Poročilo nadalje omtnja med drugim, da je skušala banka ustanoviti v Zagrebu Obračunski zavod, Kar pa ni bilo mogoče ker zavodi niso likvidni v taki meri, da bi mogla ta ustanova funkcljonirati v dovoljni meri. V teku lanskega leta so se pojavili v prometu posrečeni 10-dinarski falzifikati. zato je vzela banka te bankovce iz pro-' meta. Nadalje se je pojavil falzifikat 100-dinarskega bankovca, ki pa ni uspel, in pa uspeli falzifikat 100-dinarskega bankovca državne izdaje, ki bo moral sedaj iz prometa, čim dobi Narodna banka nove, v Parizu naročene bankovce. Naročeni so tudi 5-dinarski bankovci, ki pridejo v promet v drugi polovici letošnjega leta. i Kosmati dobitek baoke i» zoagai 99 72*5.31 dinarjev, t. I. za 24.904.52246 dinarjev več, kakor pa leta 1922; skupaj stroški, in odpisi 28,489.253.97 dinarjev, za 12,001.015.58 več, kakor leta 1922; čisti dobiček za leto 1923 ?.naša 70,633.472.344 dinarjev. Po odbitkih, ki jih predpisuje zakon o Narodni banki, ostane za delničarje čistega 25,558.185.60 dinarjev. Tržeta poroSšEa. ŽITO. Zagreb, 8. marca. Tedenski pre?;!ed. Tendenca se je učvrstila, ker so bili dovozi radi slabih potov minimalni. Producenti in trgovci pomrajo blago za cene, ki konzumu ne konvertirajo. Izvoz skoro popolnoma prestal radi dinarjevega tečaja. Čim postanejo dovozi močnejši, bodo morale cene na vsak način nazadovati, zlasti ker ie bil italijanski uvoz v pasivne kraje Dalmacije in Slovenije precej živahen. Moka trguje slabo in notira »0« 5.45—5.50, srednja kvaliteta 5.35—5.40, za krušno moko so cene zelo neurejene. Istotako je bil promet z pšenico zelo majhen, bačko so prodajali po 335—340, za sremsko so zahtevali 330—335, za srbsko pa 310—315 D. V rži ni bilo prome-ta; po Ječmenu so povpraševale pivovarne, vendar ga ni bilo dobiti, dočim so prodajali lahki ječmen (za krmo) po 275—280. Oves Je notiral 255—260 na naložitveni postaji otrobi 185—200 dinarjev za 100 kg. Dunaj, 7. marca. Domača pšenica 3.300 avstrijskih kron, jugo«lcvenska 3650—3700, domači ječmen 3850, češkoslovaški 4230, romunska in jugosiovenska koruza 3900, oves 2550; domača moka za pecivo 5700, madžarska 5900, otrobi 1650 avstrijskih kron. ŽIVINA. Maribor, 8, marca. — Na svinjski sejem dne 7. marca 1924 se je prignalo 79 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prešiči 5 do 6 tednov stari komad 225—261.50, 7—9 tednov stari komsd 275—350, 3—4 mesece stari komad 625—750, 5—7 mese ev stari komad 1000—1125, 8—10 mesecev stari kornad 1350—1500, 1 leto 1850—2000, 1 kg žive teže 20 -22.5. 1 kg zaklane 25—28.7 dinarjev. Praga, 7. marca. (Mesni trg.) Ovce 13 —16, teleta 9.50—14, koze 8—12, dom če svinje 13—14, danske 12—15, švedske 1' 75 —14, danska teleta 13—14, voli prednji el 10-13, zadnji 12—12.50. biki 12—14, ve prednji del 8—11, zadnji 10—13. ici 11—16. MAST. Zagreb, 8. marca. Svinjska domača mast na debelo (skladišče Zagreb) v sndih po 200 kg 35, po 100 kg 33.25, po 50 kg 35.50 D 2 odstotka embalaže. Debela soljena slanina 36 D. JAJCA. Zagreb, 8. marca. Položaj je nekoliko boljši, ker je kupovala Švica in Anglija, Češkoslovaška zelo malo, več pa Nemčija. Sveže zdravo blago so plačevali naši izvozniki po 1.10 D za komad. X Francoska davčna predloga. Ministrski predsednik Foincare Je naprosil finančni odbor senata, da omogoči hitro rešitev davčne predloge. Vztrajal je na tem, da se poda o predlogah, če le mogoče v če-črte^ poročilo. Predsednik odbora je odgovoril, da se bo odbor potrudil in dal senatu možnost, da se bo ta kakor hitro le mogoče lahko bavil s posvetovanjem o predlogah. X Trgovska zbornica na Sušaku. Dne 7. marca k bila v Beogradu posebna delegacija iz Sušaka, d? omogoči osnovame trgovsko-pomorske zbornice na Sušaku, ki bi bila sestavni del zagrebške trgovske zbornice. Proti tej nameri pa Je bila uvedena protiakcija, da se ustanovi na Sušaku samostojna trgovsko pomorska zbornica kot zasebno telo. Zdi se, da se vlada nagiba k temu drugemu projektu. X Parna žaga inoncpclske uprave. Mo-nopolska uprava namerava zgraditi v Travniku veliko parno žago, ki bo dajala monopolni upravi ves potrebni lesni materijal (zaboje). Uprava računa, da bo dosegla na ta način 2—2.5 milijonov dinarjev prihranka. X Direktni blagovni promet Reka— Italija. Italija je otvorila direktni blagovni promet z Reko in to ne da bi o tem obvestila našo državo, pač je pa obvestila sosednje države Avstrijo, Madžarsko in Češkoslovaško. Promet se vrši v tranzitu preko naših prog preko Podbrda. X Železniški promet s Sušakom. Na Sušaku se Je železniški promet dvignil že v taki meri. da prihaja tiakaj dnevno do 50 natovorjenih vagonov. X Posojilo naši industriji. Listi poročajo, da pripravljajo neke- ameriške londonske ‘in amsterdamske banke pnnudbo za posojilo naši industriji. Posojilo bi znašalo 200,000.000 dolarjev in bi morala garantirati zani vsa industrijska podjetja v državi. X Fond za pogozdovanje. Ministrstvo za šume in rude Je ustanovilo poseben fond za pogozdovanje. DosedaJ je bilo izplačanih za pogozdovanje okoli 3 milijone dinarjev. X Porast obtoka novčanic v Franclji. Zadnji tedenski izkaz francoske banke izkazuje povišanje novčaničnega obtoka na 921,224.595 papirnatih frankov. X Kongres Saveza agrarnih zatednlc. za Bačko, Banat in Srem. ki bi se bil moral vršiti 2. t. m., ie preložen na 23. t. m. X Grem!] trgovcev za politični okraj Logatec naznanja, da se je moral Gremiial-ni občni zbor, ki se Je imel vršiti v nedeljo 9. marca t. 1. radi visokega snega prenesti na nedoločen čas. DOBAVE. X Dobava posteljnine. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 29. marca t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 1000 slamnic. 1000 blazin in 20C0 prevek za blazine. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vro-gled. X Dobava mehkega stavbenega lesa. Pri ravnateljstvu državnih železn'c v Zagrebu se bo vršila dne 29. marca t. 1. ofertalna licitacija glede dobave mehkega stavbnega lesa raznih dimenzij. Predmetni oglas z natančnejšim' podatki Je v p'sami trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava stavbenega lesa. Pri ministrstvu za agrarno reformo v Beogradu se bo vrši a dne 24. marca t. 1. ofertalna licitacija glede dobave stavbnega lesa za 4.000 na-seljeniških hiš. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki le v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. 'o In ©n©. Rafiniran pusS©§0¥ec. Berlinske sodišče ie te dni pretresalo slučaj, ki Je vzbudil precel zanimanja. Po vseh večjih in elegantnejših berlinskih javnih lokalih ie vzbuja! v zadnjem času veliko pozornost elegantno oblečen lep mlad mož. Svojstvo vseh mladih in v sličnih ckolnostih nahajajočih se pustolovcev pa je, da si pridobe svoje žrtve, ki Jim spočetka služijo kot Igračka in razvedrilo Tako ie nastopil tudi Harry Thom. Na neki prireditvi sp Je zagledal v razkošno oblečeno damo, soprogo nekega berlinskega trgovca. Ni ga vleka toliko njena lepota, kakor bogata obleka, ki jo Je nosila dama. Iz te okoliščine ie sklepal, da pripada dama, če že ne aristokratskim krogom, vsaj bogatim. Kot Izkušen salonski lev. je napravil odločen korak in že drugega ine ga najdemo pri čaiu na stanovanju d: rične dame. Ob tej priliki ie spoznal brli' služkinjo, ki je servirala čaj. Takoi ie r :iil. da bo to žensko lahko uporabil pri ; iitvi svojega načrta. Slučaj mu je sam pripomogel do tega. Nekdo je namreč potrk-i na vrata in gostiteljica se je morala 1 trenutek oprostiti od vojega lepega gosta. Ta moment ie The; ’ porabil in se z l *pini besedami pribiiž dekletu. Učinek n> izostal. Lepa Lizi verjela njegovim zapeljivim besedam in sklenila sta globoko prijateljstvo, ki ni; bi dovedlo do zakonskega jarma. Od tedaj naprej Je često uporabil odsotnost gospodinje in zahajal k svoji ljubici. Pri vsem tem pa ie pazljivo motril domače razmete in ugibal, kako bi se dalo najlažje priti v posest denaria in dragocenosti. . Ko je bi! načrt dozorel, ga. je razodel svojim štirim »stanovskim tovarišem«. Nekega lepega popoldneva je sedel s svojo ljubico na divanu, zapleten v ljubavni pogovor. Nenadoma s odpro vrata in vstopile so štiri maskirane moške postave z naperjenimi samokresi. »Roke kvišku!« se ie razlegalo po stanovanju. Lepa Lizi se Je prestrašena stisnila k svojemu ljubimcu. Ta Da !e že držal ro’ kvišku in čakal, kaj bo. Vlomilci so s ribližali, zgrabili Liziko in lo zaprli v orn o. Nato se je četvorici pridružil še Thom ir, 'elo se je začelo. Prebrskali so vse prostor- pobrali denar in dragocenosti ter nato odšli, pustivši nesrečno Liziko zaprto v omari. Stvar je prišla kmalu v javnost In policija je izsledila vseh pet pt'čev V Thomu je prepoznala starega in večkrat kaznovanega vlomilca Rotstocka. Omejitev. »Gospodična Ema je naravnost klasična lepota.« »Tako stara se mi pa vendar le ne zdi.« »Dobro jutro! Prišel sem. da uglasim vaš glasovir.« »Moj glasovir? Jaz vendar nisem naročila nobenega uglaševalca.« »Vi ne. milostiva, pač pa gospod, ki stanuje poleg vas.« * V glasbeni šoli vpraša učitelj učenko: »Kaj razumete vi pod takozvano glasbo prihodnjosti?«. Zarudevši je dekle odgovorilo: »Pesmice ob zibelki.« « »Gospod zagovornik. Pečnik me ie na-zv?l starega norca. To vendar ni res. kaj ne?« — »Seveda ne. Vi imate kvečjemu 40 let.* * »Papa. zak^i imenujeio knjige vedno le boginie zmage in nikdar ne boga zmage?« »Ko dorasteš in se oženiš, boš to tudi tl razumel,« Šef: »Če pride gospod Lev, tedaj mu recite, da me ni til: vendar delati ne smete, ker bi sicer zanazil. da ni res.« »Za pet dinarjev prodajate te ure? Toliko znašajo vendar samo proizvajalni stroški.« »To je že res!« »Pri čem pa potem zaslužite?« »Na popravilih.« * »Tu imate deset par, dragi moj. V ostalem, mola soseda potrebuie nekoga, ki bi ji c°pil drva.« »Hvala lepa, milostiva, hvala lepa za opozorilo.« * »Jeli vaš mož zopet ostal hladen, ko ga Je ponoči presenetil vlomilec?« »Hladen? Povem vam, trepetal Je na celem telesu.« »Pomisli Polonca, včerai se mi je pripetilo nekaj strašnega. Neki gosond me je ustavil na ulici ter me spremil domov.« »No in —?« ' »Zelo eleganten gospod... in pri vsakem tretiem koraku me ie poljubil.« »A, kaj sl ti storila?« »Ovinek* Na ta način sem si podaljšala pot do doma.« Recept. Neka žena pride k zdravniku in ga vpraša: ^ »Povejta mi kal nai storim? Moj mož čestokrat govori v spanju.« »Mu morate pač dovoliti, da pride po dnevi do besede,« se ie glasil odgovor. — Samopomoč. Matevž Pajek se je vračal okreg druge ure ponoči domov. Na ulici sreča mlado dekle, jo vstavi in vpraša: »Kai pa delate tako pozno na ulici?« »»Iščem podporo za brezposelne...«« Zasolil mu ie. Franček in Pepe sta se sorla na ulici. In zabrusil le Franček Pepetu: »Kaj boš ti. ko še očeta nimaS!« »»Kuš. morda lih imam več. kakor ti,«« jo je zasolil razdraženi Pene — Amerikanska reklama. V New Yorku, v eni izmed najoblude-nejših ulic se ie zgodilo tole: Okrog 7. ure zvečer, ko se no ulicah vse tare občinstva, se ie v 17. n ds*r’ '1,u nekf palače z veiiKim truščem odprlo okno. Pojavil se ie moški, ki Je vrgel skozi okno močno vrv oritrjeno zgoraj, a vrv ie segla prav do tal Nato se je z neverletno spretnostjo spustil no vrvi navzdol, držeč v roki otroka, kateremu je moglo biti kaka štiri leta. V par sekundah je bil neznanec na tleh. a strmečemu občinstvu so se v odprtem oknu v 17. nadstropju pokazale električne črke, kj so tvorile sledečo vsebino: — Tako se začenja roman, ki bo začel z Jutrišnjim dnem izhajati v znanem ča-fiojjisu. — Senzacija Moskve. Začetkom tega meseca >e pričel v Moskvi proces proti ravnatelju Industrijske banke Aleksandru Krasnoščokcvu, bivšemu šefu sovjetske vlade na daljnem vzhodu. Obtožnica pravi o njegovi krivdi sledeče: Ko 'e začela Industrijska banka posovati, ie vnateli Krasnoščokov podpiral svojega bra: i Jakoba, s tem, <'a mu je dajal znatnt denarna sredstva na račun banke. Denar mu je p-'sojeval pod pogoji, ki lih ni bil deležen mhče drugi; zapostavljene so bile cel i državne naprave. Proti takemu pusto anju bančnega ravnatelja so cesto protestirali odgovorni sočinitelii, toda zaman Trnovec Jakob je dobival še nadalje ogromr de-narr> ’ zneske. Zgodilo se Je celo, da ; bil neki uradnik, ki ni hcte’ Jakobu izp ačati nakazane vsote odp«?čen. Poleg demrnib prispevkov Je bil Jak^; imenovan za doba-vitella vse opreme J- strljske banke. Vse formelnosti ki so ; :r v takih slučajih potrebne, so bile tedaj prezrte. Tekmeci so bili odstranjeni na vse mogoče načine in Krasnoščokov se ni strašil niti pred potvar-janir'-'i. Brez vsake kontrole so se odda!a!a dela n naročila. Ne redko so bila naročila ce’ abricirana. Dogajalo se je tudi. da so bili isamezni več ali manj odgovorni uradniki nenovani za č7ane komisij, ki so odda. jale 'ela. Intimne odnošaje med obema bratoma so seveda poznali številni ožji prijatelji, ki so skušali to izkoristiti. -Po posredovanju Jakoba ie dobil neki zloglasni špekulant posojilo 45 tisoč zlatih rubljev; drugi zopet glavnico za zgradbo parne žage. Prijatelii so skušali priti z bratoma v ožjo stike 'n so radi tega prireiali razkošne pojedine, ki so se navadno prelevile v najbo'j razuzdane orgii" pri katerih so bile udeležene razvpite moskovske vlačuge. Prijatelii so pač dobro vedeli, da se jim bodo Izdatki stotero pop‘ačali. Preiskava ie dognala, da so se slične orgije dodajale tudi' v Petrogradu, kamor Je Krasnoščokov često odpotoval po svojih »opravkih«. Aleksander Krasnoščokov ie živel zelo ra'1-ošno. Njwove potrebe so znatno pre« ka* 'e celo prejemke najvišjih državnih fur' -ijonarjev. Da bi ilh kril. je KrasnosSo* kov zakrivil ce’o serijo manlših »neredno-stK ki so postale sčasoma sistematične. Go-snodarski oddelek, ki bi pravzaprav moral slutiti za potrebe vseh drugih oddelkov, je bil na razpolago samo osebnim interesom neooštenega ravnatelja. Na račun banke mu ie snžinčad nabavila vse. začenši pri avtomobilu, do najmanjšega komada mila. Ko« nec procesa ga bo gotovo iznenadll. Kine Ma$'ca 11. in 12. marca. Velik pustolavni fiim! .V «L vSo^g EVfl, Brezžična r evolucija. Brezžični telefon, ki se le v Ameriki tekom zadniih pet let popolnoma udomačil, ie pivzročil preokret v celokupnem življenju ameriških državljanov. »Revue Ccntem-pora’ne« priobčuje zanimivo ameriško pismo, Iz katerega posnemamo sledeče: Ko se je nedavno pojavil v Ameriki Fordov 'avtomobil, ki ga ie mogel na mesečne obroke kupiti skoraj vsak Američan, so nevv^orški konfekcijski trgovci obeoda-nili protest, v katerem so ugotavljali, da uničive avtomobil trgovino z oblekami. SvoJ-n ugotovitev so motivirali tako-le: odkar sl vsak človek lahko kupi avtomobil zanemaria svojo obleko. Na sprehod s? vozijo z avtomobili v starih oblekah, v katerih ne bi bil šel preje nihče na izprebod. Odkai pa se je udomačil brezžični telc-fon, 90 posta i za amerišk« konfekcijsko trgovin št bolje žalostni časi Kdo nai si kupuje dostojno obleko ako lahko pritisne doma na gumb, da posluša koncert ati borzna poročila, predavanja ali otroške pravljice? Za tc mu ni treba boljše m lepe obleke, ko vendar lahko posluša vse v domači obleki v udobnem nasknjaču Toda tud> za gledališko ravnatelie koncertne prireditve In ki-noposestnike se blža temna bodočnost, ako svojih pcdjet'i pravočasna n? uredijo kot radio-postai klor ir to se\eda sploh možno. Brezžični telefon bo ignl važno vlogo tudi pri volitvah. Kdo neki bo hodil na volilna zborovanja, če bo pa mogel sMšati vse lepo doma! Zadeva bo pa.- boli sitna za kandidata. ki pri svdem govoru ne bo imel pod seboj množice, tnnvec širrko črno luknjo, v katero bo moral Izlivati svoja čustva. Zna pa se tudi zgediti. da bodo abonent! njegov govo> nenadno zameniall s poslušanjem kake veselice. A< bo še kje kak govornik, ki bi govoril svoj temperamentni govor v dvomu, če ga bo splob kdo po« slušal? Toda tudi turistom bo brezžični telefon naprav*' mnogo skrb* Kako bodo našli n. pr. obrekovalca. * da bi dalje živela...« . Ko jo je zdravnik tolažil, kot je vedel in Z°a’ je zapihal veter v sobo in vrgel na bolničino P0* steljo rumen list, odtrgan z drevesa na dvorišč*1-Francka je odgrnila zaveso in je videla, da 1 drevo popolnoma golo. . »To je zadnji,« je rekla in si dala list pod n1 * zino- mik. »Umrli boste šele jutri,« ji je rekel zdravm« »še ena noč je vaša.« »O, kolika sreča!« je rekla mlada deklica »zimska noč ... dolga bo.« Jakob se je vrnil; prinesel je muf. »Prav lep je;« je rekla Francka, »dala ga na roko, ko bom šla ven.« (Dalje prihodnjič-) Premog lep, črn, s4500 kalorijami, prodaja iz svoiega rudnika „S!ovenska premo-gokopna družba11 z o. z. v Liubliani, WoIfova ul. 1/1 po Din 300'- postaja Ormož, Din 350- postaja Ljubljana in Din 400-v Ljubliani na dom dostavljeno za 1000 kg. Mednarodni spomladanski veiesemenj v PRAGI v dneh od 16. — 23. marca 1924. 2500 razstavlialcev domačih I Posetnikl iz vseh evropskih in tujih. | In prekomorskih držav. Nudi največjo izbiro vseh vrst priznano solidnih in svetovno znanih čsl. izdelkov na: splošnem velesemnju razstavi dobaviteljev hotelske In gostilniške obrti, razstavi po* hištva in godbenih instrumentov, na avtomobilski razstavi *er na razstavi stavbenega materijala In potrebščin. Posetniki imajo poleg ostalih ugodnosti 33 °/0 popust na čsl železnicah. Posetnik0^ niso potrebni vizumi, velesejemska legitimacija upravičuje k prihodu v povratku. Informacije daje: Češkoslovaški ^onzulat, Potnik, d. d. Mioma Companj* Uubliana. Ljubljana. Aleksandrova c Ljubljana* Išče se za tako! ali pozneje stanovanje z dvema ali tremi sobami v Ljubljani Posredovalec dobi nagrado. Ponudbe pod „Stanovanje“ na upravo lista o°o 0*00*0 0*00*0 0*0 0*0 0*0 0*0 0*0 0*0 0*0 0*00*0 0*00*00*0 0*0 oooooooooooooooooo ❖ »o* “o* ®o» c HU Milil IM s v Izšli so sledeči zvezki: St. 1. Tajnost. „ 2. Jenufa. „ 3. Sevilski brivec. „ 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeles. „ 6. Prodana nevesta. „ 7. Nižava. „ 8. Vrag in Katra. „ 9. Carostrelec. „ 10. Janko in Metka. „ 11. Zapečatenci. „ 12. Tosca. „ 13. Aida. „ 14. Gosposvetski sen. „ 15. Notredamski zvonar. ____________ Izdala in založila v Ljubljani, Wolfova ul. 1. Vsak zvezek stane 4 Din. ) V s H ®o* ®o° ®o® ®o° °o° °o® ®o° °o® TOMAŽ GOTZ pivovarna in sladarna v MARIBORU ponuja svoje splošno znano in priljubljeno visoko odstotno marčno pivo in „Boch“ pivo po najnižjih cenah in pod najugodnejšimi pogoji iz pivovarne ali iz zalog v vseh večjih krajih SHS. *0® ®o® ®S® ®o« ®o« ®o® ®o® ®2° ®o® ®o® ®o® ®o° ®o° ®o® ®o® °o° °o® °o° ®o° ®o° ®o® ®o® ®o° ®o° ®o° ®o° °o° ®o° i ZA PEVSKE ZMORE i MALA PESMARICA (Partiture) Din St. I. D. Jenko : Sto (utiš. SrbidB fiiini?. . 2- . 2. I. Zajc: Zrinjsko - Frankopanka . . med- „ 3. B. Hajdrih: Slabo sveta js brlela. časno . 4. , . Pod okrom . . • pošle „ 5. , „ y sladkih sanjali. . 2- „ 6. „ „ Jadransko morja - . 2'- „ 7. . „ Pri oknu sva molta slonela 2- . 8. J. Kocjančič: SioVO. . . . 2- „ 9. H. Sattner: Pogled i nedolžno oko 1- . 10. „ „ Ha olanino . . . . 2 — .11. Hr. Volarič: Zvečer .... . 2- . 12. E. Adamič: Vasovalec . . . . 2- „13. A.Leban: Podoknica. . . . . 150 Razne dru e muzikailje. Zahtevajte cenili! ZVEZNA KNJIGARNA i LJUBLJANA, Marijin trs 8 MALI OGLASI Cena oglasom do 20 besed Din S'—; vsaka nadaljna beseda 25 para z davščino vred. |R1| Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I 62 oralov njiv, trav- . J* nikov in kozdov pri Ptuju z mlinom. VelrasGSlio,;“rr.:s, glav živine pri Mariboru, ^kor lažna druga posestva z vilam ' giajščlnamod5do900oralov. »I 3 orale parka, takoj prosto stanovanje. 11(51 enodru*inska. takoj pra-llvu prszna, K 330 000 — pri Mariboru. mlin, žage, trgovske i* hiše proda realitetpa pisarna Zagorski, Maribor. Barvarska ul 8 v okolici tiga Tabor išče mirna gospodična, ki je celi dan odsotna in ki bi bila pripravliena dati kot protiuslugo šivalni stroj na razpolago. Ceniene ponudbe pod »Mirna« na upravo lista. Ra Eftsežnitt. tovaina slamnikov, Vir pri Dom Žalah. Prodaja slamnike in klobuke najnoveiše dunajske in pariške mode po najnižji ceni. P pravila se točno iziršujejo Zn siji in i Ai izvirne reklamne atrakcije proti zmernemu honorariu Na razpolago reklamnim družbam. Ponudbe pod „Original“ na upravo lista. Lakaji za dioi. Uprava Dvora v Beogradu potrebuje prvovrstne lakaje. Re-flektira se predvsem na osebe, ki so služile po aristokratskih hišah. Pogoji zelo ugodni. Re-flektanti naj pošljejo nemudoma pismene ponudbe na naslov Slavko Plemelj, zastopstvo Uprave Dvora, Ljubljana. zamenjam, ocenjujem in prevzamem v komisijsko prodajo poštne znamke, star kovan denar, starine, in sicer posamezno in zbirke. Osobito iščem znamke na pismih iz trgovske korespondence ter aktov ( 1850-^-74 ) Nuber, Ljubliana, Gosposvetska cesta 5. II. nadstr. je varstvena znamka, priznano najboljših in najtrpežnejših čevljev. Dragotin Roglič, Maribor, Koroška c. 19, lastne delavnice in ročno delo. nizke, triletne cepljenke, štiridesetih, najlepših vrst, 12 — 14 Din komad, nudi sL občinstvu v mestu in na deželi Anton Ferant, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3. Šivalni Moj se produ. Naslov v unravl lista Vonauvljenet p i olinatih osi, a suanskimi sedeži za odstraniti in ročni voziček ( ripca) vse novo, proda po zelo nizki ceni Alojzi) potrebuješ, kolar, Vrhnika. zmožen vseh poplavil, vešč lesne industrije z dobrimi spričevali, srednje staiosti, neože-njen, trezen, išče službe. Ponudbe na upravo Usta pod „ Strojnik*. */4 ure od podslaje Rimske Toplice ali Zldanimost, ki obstoja iz 9 oralov lepe rodovitne zemlje, nekaj gozda in novim vinogradom ter lep sadonostnik, hišo, gosp. poslopje in klet vse v dobrem stanju naprodaj radi preselitve. Redi se lahko 2 govedi. ter pridela toliko, da se mala družina lahko preživlia. Cena 154.000 K. Natančnejša pojasnila pri g. Drago Ulaga, Šmarjeta, Rimske toplice. — Vprašaniein naj se priloži znamka! starega od 14-16 let, po^o starišev, sprejme takoj z oS^j£#. po dogovoru Mihael L*9 ^ pekovski mojster, Dolenj 22 pri Ribnici. želita znanja z mladim* S dičnami od 18—20 let * premoženja. Ponudbe * jgK pod »Slavček I.« in p* II.« — na upravo lista .p, poštno ležeče Dol prlH«^-/ 1VUVVV lajna za lnojaimi j! poštenih starišev, sprejmejo*1 z oskrbo po dogovor11 55, P* Ribizel, krojač, Bernlc Dol pri Hrastniku. KUK isto lili išče zakonski par z dobrimi priporočili. Nasiov v upravi lista. l,v—"J* tu*11 Prvovrstna metoda, ** vo" na dom Učna ura 5 d'n ^j« fl* nudbe pod »Sijajni n*?® upravo »Nar. Dnevni*ra^__^« Mesta rn izučen bretn glasu * ?* ieli službovanjem hišni*.. ^ gl meniti mesto v *>o I tfpr»* obenem