Preis — Cena t- L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št 5. Telefon št. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Leto XXIV., št. 111 Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24 Inserucm oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo: UPI S. A., MILANO_ Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 Po&nina plačana s gotovini Postgebiihr bar bezahlt Ljubljana, nedelja 14. maja 1944 91 USA-Terrorflugzeuge abgeschossen Nachtruppen bel Sewastopol decken den Abtransport der deutsch-ramanlscfren Verbande — HeStige Schlacht an der italienischen SudSront entbrannt Aus den Fiihrerhauptquartier, 13. Mai. DNE;. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Lnsere Nachtruppen bei Sevvastopol standen gestern noch in erbittertem Rin-gen gegen den zahlenmassig weit iiberle-genen Feind und deckten mit beispielbaf-ter Tapferkeit den Abtransport der deutsch-rumanischen Verbande. Auf dem VVestufer der Moldau schlossen rumanische Verbande in harten Kampfen Teile einer feindlichen Schiitzendivision ein und verniehteten sie. Die Sovvjets hat-ten hohe blutige Verluste und verloren mehrere hundert Gefangene. Starke Verbande deutscher Kampfflug-zeuge griffen in der vergangenen Nacht ilen Eisenbahnknotenpunkt Kalinkovvitschi an und erzielten durch Massenabvvurf von Spreng- und Brandhomben ausgedehnte Brande und umfangreiche Zerstorungen. An der iibrigen Ostfront fanden keine Rampfhandlungen von Bedeutung statt. Aus dem Landekopf von Nettuno wer-den bei auflebender beiderseitiger Artille-rietiitigkeit nur ortliehe Kampfe gemeldet. An der Sudfront trat der Feind ostlieh des Golfes von Gaeta bis in den Raum nordvvestlich Cassino mit starken Kraften, von heftigem Artilleriefeuer, zahlrelchen Panzern und Sohlaohtfliegern unterstiitzt, zn einem Ablenkungs- und Fessehingsan-griff grossten Stiles an. Es entvvickelten sieh sch\vere Kampfe, in deren Verlauf einige Hohenstcllungen mehrfach den Be-►•itzer vvechselten. Durch den Einsatz ncuer Krafte auf beiden Seiten nimmt die Schlacht an Heftigkeit dauernd zu. Feindliche Bomberverbande fiihrten gestern Angriffe gegen mehrere Hafen an der italienischen Westkiiste, besonders gegen Genua. Durch Flakartillerie der Luft-\vaffe vvurden dreizehn feindliche Flugzeu-ge abgeschossen. Kampffliegergeschvvader bombardierten in der Nacht zum 13. Mai zwei feindliche Flugpliitze an der Ostkiiste Korsikas. In den Flugplatzanlagen und unter den ab-gestellten Flugzeugen entstanden zahlrei-che Brande und Zerstorungen. Starke nordamerikanische Bomberverbande richteten am gestrigen Tage Angriffe gegen mehrere Orte in Mitteldeutseh-land und gegen Bruex, die Schaden und Verluste unter der Bevolkerung zur Folge hatten. In heftigen Luftkampfen und durch Flakartillerie vvurden 91 nordamerikanische Flugzeuge, darunter 78 viermoto-rige Bomber abgeschossen. In der letzten Nacht griff ein schvvache-rer brit. Bomberverband Ziele im nord-deutschen Kiistengebiet und in Belgien an. Dreizehn viermotorige Flugzeuge vvurden durch Nachtjager abgeschossen. Die anhaltenden starken Angriffe bri-tisch-nordamerikanischer Bomber gegen ■ die besetzten Westgebiete konnen als Vor-bereitungen der Invasion betrachtet wer-den. In der Zeit vom 1. bis 10. Mai verlor der Gegner dabei 182 Flugzeuge, darunter 120 viermotorige Bomber. Rop v južni Italiji Berlin, 13. maja. Potem ko so Angloameričani ob spodnjem in srednjem Gari-glianu po močnem topniškem ognju prečkali z naskakovalnimi oddelki v jakosti ntaljcna. do polka nemške zaščitne postojanke, so razširili svoje napade v petek pritegnitvijo močnih oddelkov oklepnikov in letalstva na celotnem področju od tiranske obale do Cassina k vzhodnim stepam Mainardskega visokogorovja- torej r ; četrtini celotnega bojišča od obale do obale. V borbo so vrgli štiri do pet divizij, čem so poslali v prvo bojno črto na-imike, med njimi indijske oddelke peho-medtern ko so Britanci in Američani v Snem posegli v borbo le kot posadke mikov in letalstva. Nemško vodstvo :>r vočasno ukrenilo potrebne protj-lkrepe. Takoj je odgovorilo močnemu topniškemu ognju, s katerim je sovražnik zvečer 11 maja obsipal postojanke nemških čet, z močnejšim obstreljevanjem in prve napadalne črte oddelkov generala Alexandra so obležale v osredotočenem obrambnem ognju nemškega orožja, ko so komaj zapustile svoja izhodišča. Med prvim napadom je sicer napadalcem uspelo, da so -vojili nekaj oporišč, ki so bila precej daleč pred glavno bojno črto, toda še ponoči so jih nemški naska kovalni oddelki, >i so jih podpirali metala plamenov, v pro-: .napadu vrgli z oporišč in zjutraj v petek se je pričela borba, kjer je bil začetek četrtek zvečer. Sicer je uspelo sovražniku nekaj krajevnih vdorov pred bojiščem, ?a katere so še zelo ogorčeni boji, v celoti ?a so bili napadalci povsod vrženi nazaj aH pa ustavljeni, pri čemer je prišlo do zredno ogorčenih bojev na nož. Po dosedanjem poteku bojev se lahko ugotovi, da Angloameričani niso nikjer dosegli svojih prvih napadalnih ciljev in da jim ni uspel kljub najhujšim krvnim in materijalnim izgubam noben vdor, tem manj pa še kak proboj skozi prave obrambe črte. Kljub prostorni razširitvi bojišča in oja-čenju napadalnih oddelkov pa ni govora o tako često napovedani odločilni anglo-ameriški ofenzivi na italijanskih bojščih, temveč o neke vrste napadu za odvračanje pokornosti, da bi s petimi, polno opremljenimi divizijami, ki stoje za napadalnimi oddelki, mogli pristati nekako med dose- danjimi bojišči ali severno od predmestja Anzio—Nettuno. Rim, 13. maja. Kolona. 10 tovornih avtomobilov, s prav toliko priklopnimi vozovi, ki je vozila jz pokrajine Ascoli Pičeno živila v Rim, je bila nedavno na povratku pri Carnanu napadena s strojničnim ognjem severnoameriških letalcev. Eno vozilo so zažgali. 39 km dalje, pri uvozu v mestu Macerata so uničili priklopno vozilo. Iz dejstva, da je bila. kolona dvakrat po vrsti napadena, lahko sklepamo, piše dnevnik »Tribuna«, da so sovražnikovi letalci zasledovali kolono, čeprav je bila kakor običajno označena z barvami Vatikana. Posadke kolone niso utrpele nobene izgube. ,tOsservatore Romano" o sovražnih napadih na Castel Gandolfa Rim, 12. maja. V četrtek zvečer so an-gloameriškl letalski gangsterji izvršili nov teroristični napad na vatikanski Castel Gandolfo, pri čemer so povzročili med tamkajšnjim civilnim prebivalstvom mnogo žrtev, na stavbah pa pomembno škodo. Ta nova kršitev mednarodnega prava je povzročila, da je papeževo glasilo »Osser-vatore Romano« objavilo trpko obtožbo proti povzročiteljem tega zločinstva. »Na žalost moramo,« pravi vatikanski list, »vedno znova zaznamenovati napade na ekstesritorialni Castel Gandolfo, kjer ni le znamenitih poslopij m spomenikov, temveč živijo tudi številni begunci in evakuiran-ci.« »Osservatore Romano« opozarja nato na številne teroristične napade na papeževo ozemlje v zadnjih mesecih ter poudarja, da so Angloameričani prav v zadnjih dneh te napade še ojačili. Tako so se 5. maja dopoldne pojavila nad papeževim ozemljem štirimotorna letala, ki so vrgla nanj mnogo rušilnih in zažigaJnih bomb. Nastali so obsežni požari, med drugim na Belvederu. Požare je bilo mogoče pogasiti šele po večurnih naporih papeževih gasilcev in vatikanskega vojaštva, že v noči na soboto je sledil nov napad na papeževo ozemlje. V torek dne 9. maja so vrgli napadalci zopet okrog 60 bomb na Castel Gandolfo. Veliko razdejanje je nastalo zlasti v srednjem delu eksteritorialnega ozemlja. Kako postopajo zavezniki z Italijani ženeva, 13. maja. »Manchester Guardian« poroča o možnosti, ki je bila dana sedaj italijanskim vojnim ujetnikom v Angliji, da se prostovoljno javijo v delovno službo za zavezniškim bojiščem. Ti Italijani bodo nosili britansko uniformo, na rokavu pa napis »Italija«. Ostali bodo še nadalje vojni ujetniki, vendar bodo britanske straže iz njihovih taborišč odstranili. Ne bodo pa smeli sklepati nikakih pogodb, obiskovati nikakih gostinskih obratov in kinematografov ter bodo težko kaznovani, ako bi govorili s civilisti. Podobno postopajo z italijanskimi vojnimi ujetniki v Zedinjenih državah. Ameriške oblasti pa doslej niso objavile po-' drobnosti o omejitvah, ki jih morajo prenašati ujetniki. Izmed tisočev italijanskih vojnih ujetnikov v Ameriki se je doslej javilo v to službo le tisoč. »Manchester Guardian« nadaljuje, da ni nerazumljivo, ako je Badoglijeva vlada vsled tega postopanja z italijanskimi vojnimi ujetniki in z izvajanjem pojma »sobojevnika« obupana. Nek italijanski anti-fašist, ki se je vrnil iz Cileja, je te dni v Neaplju izjavil: »Badoglio mi je dejal pri nekem razgovoru, da je zavezniška nadzorovalna komisija odklonila ustanovitev italijanskih vojaških prostovoljskih oddelkov«. »Daily Mail« ugotavlja, da je bila vest o prostovoljnem sodelovanju italijanskih vojnih ujetnikov v vojnem pomožnem zboru sprejeta v britanski javnosti brez vsakega navdušenja. Tudi bodoči britanski in ameriški tovariši teh Italijanov niso navdušeni, ker enostavno ne morejo razumeti, kako naj naenkrat iz Italijana postane »sodelavec«. Največji nemški hidrzplan Berlin, 13. maja. Berlinski tisk prinaša slike največjega nemškega vodnega letala nazvanega »Wiking«. Dvonadstropno vodno letalo je oboroženo s številnimi topovi in strojnicami, ki mu omogočajo obrambo na vse strani. Dolgo je 37, visoko £.6 m ter se obneslo že v številnih akcijah na bojišču. Američani €*mef«jejo trgovsko plovba Madrid. 12 maja. Iz Montevideja javljalo, da je urugvajski poslanik v Washinfftonu sporočil svoji vladi, da bodo morale Zedinjene države glede na potrebe invazije v bližnjih mesecih, nadalje skrčiti ladijski prostor za po-šiljatve v La Plato. Zatemnitev od 21*30 do 4*30 Bruselj znova bombardiran Bruselj, 13. maja. V četrtek zvečer je bil Bruselj znova cilj angloamen iškega terorističnega napada. Letalci so vrgli na mestne stanovanjske predele rušilne in za-žigalne bombe. Izgube britanske mornarice ženeva, 13. maja. Po »Manchester Guar-dianu« je britanska admiraliteta objavila nov seznam izgub, ki vsebuje ijnena 288 častmkov in mornarjev, ki so bili ubiti, ranjeni ali jih pogrešajo. Stavka v Detroftu Stockholm, 13. maja. 3500 delavcev stavka ta čas v šestih velikih industrijskih podjetjih v Detroitu, javlja »United Press«. Zahtevali so, naj delodajalci zbolj-šajo njihove mezde, ______ Nemčija za portugalsko kmetijstvo Lizbona, 13. maja. Nemško poslaništvo v Lizboni je poslalo portugalskemu tisku sledečo noto, ki so jo vsi listi objavili na vidnih mestih: »Neki krogi razširjajo v zadnjem času govorice, da je nastalo pomanjkanje važnih živil na Portugalskem, kakor kruha, riža itd. zaradi izvoza v Nemčijo, čeprav sta za vse, ki poznajo dejanski položaj, neresničnost in propagandistični namen teh govoric vsekakor očitna, ugotavlja nemško poslaništvo predvsem sledeče: 1. V zadnjih letih ni Portugalska izvažala v Nemčijo niti pšenice niti ostalih žitaric niti moke, riža, polenovke, sladkorja ali olja. 2. Nasprotno je Nemčija dejansko podpirala portugalsko poljedelstvo z uvozom semenskega krompirja, semenske zelenjave in drugih semen, z gnojili, poljedelskimi stroji in ostalimi pomožnimi sredstvi v Portugalsko.« Angleške grožnje Bern, 13. maja. Po vesti iz Londona poroča »Daily Erpress«, da je britanski poslanik na Portugalskem izjavil portugalski vladi, da bo Anglija prisiljena v primeru, ako bi Portugalska ne ustavila svojih dobav Nemčiji, revidirat' dobave žita in premoga Portugalski. Portugalski Ust proti britas£si%egs3u hujskanju Lizbona, 12. maja. Portugalski vladni list »Diario da Manha« znova protestira proti oddajam b.itanskega radija v portugalščini, ki so naperjene proti Salazarje- vi vladi in ki so sokrive stavk, ki so se vršile tamkaj v pričetku tega tedna. List zlasti obžaluje, da so se pustili Portugalci tako daleč zapeljati, da so v službi britanskega radija pozabili na svoj patriotizem. Na nekem drugem mestu nadaljuje »Diario da Manha« svojo protiboljševiško kampanjo ter znova poudarja, da je boljševizem največja nevarnost za zapadno civilizacija čungklng zahteva nujno pomoč šanghaj, 12. maja. Na konferenci mednarodnega tiska je zastopnik čungkinške vlade, ki je govoril o čungkinški nemoči — zlasti z vojaškega stališča — kritiziral nezadostno angloameriško pomoč Cung-kingu. Odgovoril je na pismeno vprašanje nekega dopisnika o pozitivnih uspehih ameriške pomoči pri izvežbanju kitajskih čet: »Odločilnejše kakor vprašanje izvež-banosti je vprašanje orožja. Ne glede na to, kako dobro, so izvežbane, kitajske čete ne bodo mogle izvojevati nikake bitke, dokler jim bo primanjkovalo potrebno orožje. Na dpugi strani pa zaradi pomanjkanja orožja vojakov tudi ni mogoče iz-vežbati. Zato je skrajni čas, da naši zavezniki napravijo konec tem našim težavam. Nikdar prej ni čungking tako zelo potreboval zavezniške pomoči, kakor prav sedaj.« m*' • Bern, 13. maja. »Exchange« javlja iz VVashingtona, da je kitajski poslanik Tao-ming izročil predsedniku Rooseveltu nujno prošnjo svoje vlade za pomoč, ki je potrebna zaradi nove japonske ofenzive na Kitajskem. čungkinške čete obkoljene v Hcnanu Tokio, 12. maja. Japonske čete so po vesteh agencije Domej na honanskem bojišču napredovale v obliki pahljače, čenčav jim tvori osišče. Rumena reka in železnica Pe-king-Nankav jo omejujeta na obeh straneh. Na tem področju je bil sovražnik obkoljen. Eisenfcowrsva alžirska pogajanja zastala ženeva, 13. maja. Kakor javlja »Daily Herald«, so nastale pri razgovorih med Eisenhovvrom in francosko emigrantsko vlado razlike v naziranjih civilne uprave v »osvobojenih« francoskih področjih. Prvotno so se sporazumeli, da bosta to vprašanje rešila Eisenhovver in v Londonu bivajoči disidentski francoski general Ko-nig. Sedaj pa dela De Gaullova vlada zaradi diplomatske zapore težave ter zahteva, da dovolijo Angleži alžirskemu komisarju za »osvobojene pokrajine« Le Tro-queru In njegovemu obsežnemu štabu prihod v Anglijo. Ker je Eiserhovver to odklonil, so vsa pogajanja zastala. V Angliji postopajo vedno slabše z ameriškimi črnci Ženeva, 11. maja. Dopisnik »News Chronicla« se bavi s problemom ameriških črnih vojakov v Angliji. V svojem članku ugotavlja, da se Britanci zelo slabo obnašajo s črnci. Črnci se o tem Farni pritožujejo. Značilno ie. da je v zadniih dveh letih, odkar so črni vojaki v An-ijii britanska javnost prevzela nepotr-pežljivost belih Američanov glede tega vprašanja. Vkljub temu pa zahtevajo od črncev da se morajo za demokraciio ne le boriti, temveč tudi umreti. Omalovaževanje in zapostavljanje črncev je popolnoma javno »News Čhronic.le« pravi, da ie tako postopanje popolnoma neprimerno, ker trpi vsled slabega postopanja pri črncih v Angliji njihova bojna marala ^oškodovan ameriški ruSilec Tokio, 11 maja. Dva sovražnkova rušilca sta napadla otok Shortland v Salomonovi skupini južno od Bougainvilla. Takojšnja obramba japonskega topništva je dosegla uspeh 8 polnim zadetkom na eni teh dveh vojnih ladij, ki je pričela goreti. Japonci niso imeli nikakih izgub. 91 ameriških terorističnih bombnikov sestreljenih Pri Sevastopclju krijejo zaščitnice umik nemško-rumun-skih oddelkov — Prioetek hude bitke ca italijanskem bJjišču Fiihrerjev glavni stan, 13. maja DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Naše zaščitnice so bile pri Sevastopolju včeraj v ogorčenih bojih proti številčno premočnemu sovražniku ter so krile z zgledno hrabrostjo umik nemško-rumunskih oddelkov. Na zapadni obali Moldave so obkolili romunski oddelki v hudih bojih dele sovražnikove strelske divizije ter jo uničile. Sovjetske čete so imele velike krvne izgube in so izgubile več sto ujetnikov. Močni oddelki nemških bojnih letal so napadli v pretekli noči železniško središče Kalinkoviči ter povzročili z odnietom velikega števila razstrelilnih in zažigalnih bomb prostrane požare in obsežna razdejanja. Na ostalem vzhodnem bojišču ni bilo nobenih pomembnejših vojnih dogodkov. Na nettunskem predmostju so bili ob oživljeni obojestranski topniški delavnosti le krajevni boji. Na južnem bojišču je pričel sovražnik vzhodno od zaliva Gaeta do področja se-vernozapadno od Cassina z močnimi silami, podprt z močnim topniškim ognjeni, številnimi oklopniki in bojnimi letali, z napadom, ki naj odvrne pozornost, in napadom obkolitve največjega obsega. Razvili so se težki boji, v katerih so razne višinske postojanke večkrat menjale lastnika. S pose- gom novih sil v borbo na obeh straneh narašča ogorčenost bitke. Sovražnikovi oddelki bombnikov so včeraj napadli več pristanišč na italijanski zapadni obali, predvsem Genovo. Protiletalsko topništvo letalstva je sestrelilo 13 sovražnikovih letal. Jate bojnih letal so bombardirale v noči na 13. maj dve sovražnikovi letališči na vzhodni obali Korzike. Med letališčniml napravami in med letali na tleh so nastali številni požari in razdejanja. Močni oddelki severnoameriških bombnikov so včeraj napadli več krajev srednje Nemčije in Most, kjer so povzročili škodo in izgube med prebivalstvom. V ogorčenih letalskih bitkah in s protiletalskim topništvom je bilo sestreljenih 91 severnoameriških letal, meti temi 78 štirimotornih bombnikov. V pretekli noči je napadel šibkejši britanski oddelek bombnikov cilje na severno-nemškem obalnem področju in v Belgiji. Nočni lovci so sestrelili 13 štirimotornih bombnikov. Vztrajne močne napade britanskih in severnoameriških bombnikov na zasedeno zapadno področje lahko smatramo kot priprave za invazi jo. V času od 1. do 10. maja je izgubil sovražnik pri tem 182 letal, med njimi 120 štirimotornih bombnikov'. Boji na vzhodnem bojišču Berlin, 13. maja. Pri Sevastopolju je bil 11. maja glavni pritisk na južnem krilu predmostja, kjer je sovražnik vrgel v borbo močne oddelke pehote, oklopnikov in bojnih letal. Raizklano gorovje je olajšalo nemškim četam obrambo. Kljub močnemu obstreljevanju so uničili z osredotočenim ognjem več izhodiščnih postojank sovražnika in odbili vse boljšeViške napade, ko so uničili 13 sovražnikovih oklopnikov. S tem uspehom so zavarovali nadaljnje prevažanje svojih čet preko morja; sovražnik je sicer skušal motiti prevoze s topniškim ognjem In z napadi iz zraka, vendar pa ni mogel preprečiti prevozov. Ob spodnjem Dnjestru so zasedle nemške čete, kj so prejšnjega dne stopile v borbo, nekako 10 km široko in 13 km globoko sovjetsko predmostie ob ovinku reke med Teje in Grigoriopoijem. V sredo so nemške čete osvojile nekaj nadvladajočih vzpetin ter v noči na četrtek nadaljevale napade, osvojile oba tečaja sovražnikovega odpora, obe močno utrjeni mesti Speja in Serpeni ter dosegle tudi tukaj reko. Nadalje severno pričeti razbremenilni sovražnikovi naskoki so se izjalovili, čenrav je sovražnik vtrgel v borbo več polkov. Zopet so k temu uspehu mnogo pripomogle nemške in rumunske letalske sile. Izgube sovražnika, ki je v močno utrjenem predmostju zbral močne sile za sunek proti zapadu, so bile Jako velike. Med Dnjestrom m Moldavo. kakor tudi v odsekih med Karpati in Finskim zalivom, je bilo v splošnem mirno. Nemške čete so v stalnem stiku s sovražnikom, nadzorujejo bojišče s stalnim motilnim ognjem in naskakovalnimi četami ter dostavljajo vodstvu podatke o važnih dogodkih, ki vodijo skupno s podatki izvidni-ških letal podlago za razvoj nadaljnjih operacij. S sodelovanjem vseh teh edinic dobivajo napadi nemških letalskih oddelkov šele svoj pravi pomen. Dan in noč nadaljujejo bombardiranje važnih proskr-bovalnih središč in razbijajo na kolodvorih tovorne vlake, prometne naprave in skladišča materijala. Večtedenski odmor v borbah, ki je nastal zaradi kopnenia snega in velikega blata v sredniem in severnem odseku bojišča, 90 izkoristile nemške čete za očiščenje zaledja komunističnih tolp. Boji med Prufom ln Moldavo Berlin. 12. maja. Po hudem porazu, k: so ga utrpeli boljševki 2. in 3 maja pri svojem protinapadu med Prutom in Moldavo. so se boji na tem področju vedno bolj jzpremin.iali v delne akcije sovjetske pehote, med katerimi so nemške in rumuni!; vse sovražnikove napade. S »tem sta omogočili bataljonu, da je obdržal višino, ki jo je zasedel, ter zaveznikom v 906ednjem odseku, da so s pioti-sunkom zopet vzpostavili nedavno izgubljeno glavno bojno črto. Sovjetske :zgube ao bile nesorazmerno velike. Mir pred viharjem Berlin, 12. maja. Vojaški dopisnik DNB-ja Martin Hallensleben piše danes, da se položaj na evropskih boijščih trenutno še najbolje lahko označi s pojmom »pričakovanje«. Na bojiščih vlada mir pred viharjem, mir, ki je sicer zelo relativen o katerem se lahko govori le, ako se pomisli na spopade, ki so v zadnjih mesecih divjali predvsem na bojiščih vzhoda in južne Italije. Sicer so še vedno kje v teku krajevni boji, toda v glavnem so se vojni dogodki zopet pomaknili za bojišča, kjer v pričakovanju odločilnih operacijskih povelj na obeh straneh, tako na nemški kakor na sovjetski im predvsem na angloa-meriški strani, korakajo močne sile v prve postojanke oziroma izhodiščne postojanke. Nastal bo gigantski boj, ko se bodo te množice nekega dne s svojo moderno oborožitvijo spopadle druga za drugo. Ako se prouče znaki, ki govore o skorajšnjem pričetku letošnje velike ofenzive, se pride do zaključka, da se operacije skorajda na vseh boj:ščih ne bodo mogle istočasno pričeti, namreč istega dne in ob isti ur:, vendar pa bo šlo verjetno, vsaj v vojaškem smislu, za medsebojno povezane akcije po enotnem načrtu. Ta vtis se vsekakor debi, ako se pregledajo nemški načrti. Naravnost presenetljivo je, kako so obsežni in kako zelo točno računajo tudli z vsemi tež-kečami in v naprej nedoločljivimi okoliščinami, ki so še pri vsakem vojaškem podjetju vplivale ma njegova odločilna razvojna obdobja. Jasno je, da so tudi na drugih straneh mnogo storili. Vojaški položaj bo še bolj prisilil boljševike, predvsem pa Angleže in Američane, da bodo storili vse, kar morejo, da bi od doseženih uspehov prišli do zaželenih odločitev. Zlasti izkr-cevalne operacije velikih oddelkov bodo od Angležev in Američanov zahtevale tako ogromne napore, kakor jih doslej še niso poznali, pa tudi na sovjetski strani bodo morali vreči v boj močnejše sile, kakor so prvotno računali za letošnje leto, kajti to je posledica izkušenj, ki so jih dobili pri svojem prvem poizkusu ob srednjem Sere-tu. Kje se bo pričela velika ofenziva na vzhodu, v katerem odseku in na kateri točki? Ako bi hoteli na to odgovoriti, bi izdali nemške ukrepe, čeprav je jasno, da so na sovjetski strani s svojim izvidniškim delovanjem lahko že odkrili nekatera nemška nakupičenja kot znake teh ukrepov. Kot znake? Brez dvoma je res, da bo južni odsek vzhodnega bojišča zopet postal težišče sovjetskih naporov. Seveda so na to pripravljene tudi nemške dispozicije. V zvezi s tem postaja pomembna tudi ena nemška krajevna aktivnost, ki se trenutno kaže ob spodnjem Dnjestru, torej na področju, kjer so bili boljševiki pred kratkim še izključni gospodarji, Nemško-rumumske divizije so tu z naskokom očistile neko močno boljševiško predmostje. Za jakost sovjetske postojanke je značilno, da je padlo tamkaj napadalcem v roke 163 topov. Nemške čistilne in rmotilne akcije se nadaljujejo. Usmerjene so proti sovjetskim razvojnim pokretom. Združeno letalstvo napada predvsem čete in vojaške prevoze. V posameznih odsekih se tudi osredotočuje na izločitev tolp, ki podpirajo sovražnika. Tako je te dni likvidiralo neko tolpo okrog Polocka. Izgubila je 6.000 padlih in nad 6.500 ujetnikov. Pretiravanja zavezniške propagande Berlin, 12. maja. Angloameriška propaganda, ki hoče prepričati svojo lastno javnost, predvsem pa javno mnenje nevtralnih držav o absolutni premoči zaveznikov na vojaškem nodročju, se včasih tako zaleti, da postane kar smešna. Tako poroča »Exch,no,p Telegraph« o izjavah nekega višjega angleškega častnika, ki je trdil, da so britanski letalski napadi iz-premenili kakih 50 do 80 km širok pas belgijsko-francoskega obalnega področja v polje samih bombnih lijakov. Častnik je celo Izjavil, »da prav ni? ne pretirava, ako trdi. da je le zaradi tega težko letati nad tem odsekom, ker leta tamkaj preveč jat tako tesno skupaj, da obstoja stalna nevarnost trčenja.« Gorica je zaživela novo življenje B1 z žela se Izvija iz komunističnih krempljev in zre spet z zaupanjem v mesto — Priliod SMS v G orico in stiska terencev — ,.Goriški list" Gorica, 9. maja 1944. že večkrat sem v svojih dopisih iz sončne Gorice zabeležil značilne glasove iztreznje-nja, ki so prihajali z dežele v mesto. Zavedni rojaki z dežele, so po lastnih izkušnjah prej spregledali izdajalsko komunistično igro za »narodnim« pročeljem OF kakor mesto. Danes lahko rečemo, da je naša dežela duhovno že ozdravljena, da se spet vrača k svojemu pravemu narodnemu življenju in se s tem izvija iz krempljev izdajalskih komunističnih plačancev, ki so z našim ljudstvom in njegova usodo mešetarili le po svojih internacionalističnih računih. To splošno prebujenje iz otopelosti je sedaj zajelo tudi že naše mesto in danes je Gorica spet, budno ma straži, proti mednarodnemu komunizmu. Da je res tako, nam najbolj zgovorne dokazuje sama komunistična propaganda. Še do nedavnega so komunisti in njihovi zapeljanci v OF zatrjevadi, da je vse ljudstvo ž njimi in da se zato »na Primorskem ne more zgoditi, kar se je zgodilo na Dolenjskem«. Dan za dnem smo poslušali isto pesem »terencev«: »Vse je za partizane!« Spretno so skušali t0 dopovedati po ■» glasovih z dežele«, zdaj iz tega, zdaj iz onega kraja, kakor da imajo prav oni vse javno mnenje v zakupu. Seveda so dan za dnem skušali prikazovati tudi vse »mikavnosti« novega življenja v podeželski »svobodi«. Danes je te pesmi kcnec. Premnogi ljudje so, sami najbolje izvedeli, kako je s to komunistično »svobodo«, ker so jo okusili ali na svoji koži ali na koži svojih sorodnikov, prijateljev in znancev tam zunaj v komunističnem »raju«. Množiti so se začela poročila o naraščajočem odporu podeželskega prebivalstva proti tolovajem. Ta odpor je postal sčasoma tako oster, da ga komunistični agitatorji niso mogli več prikrivati in so morali sami že začeti govoričiti o nekih »belih izdajalcih«, ki da jim je treba napraviti kcnec »kakor na Dolenjskem« ... Komunističnega kratkotrajnega veselja zaradi »strnjenosti vsega primorskega ljudstva« je namreč konec. Naše ljudstvo je sicer res spet strnjeno, toda ne v službi komunizma in njegove izdajalske politike, temveč v službi naroda in njegovih narodnih potreb. Zato se je ljudstvo odvrnilo od tistih, ki so mu govorili o »svobodi«, pa so ga pahnili le v največjo nesrečo, ki ji ni primere. Odvrnilo se je cd njih in se obrnilo k tistim, ki rnU vračajo narodne pravice, saj je narodno zavedno goriško ljudstvo prvo sprevidelo, kdo je njegov pravi prijatelj in klo njegov resnični izdajalec. Tega razvoja se sedaj tudi komunisti in njihovi agitatorji prav dobro zavedajo. Zato so tem bolj krčeviti njihovi napori, da bi črnega zletdeja prikazali v lepi beli obleki. Naravnost smešni so na primer v svojem prizadevanju, da bi zavednim goriškim Slovencem prikazali nujnost »skupne borbe« z italijanskimi komunisti in z badoljevci. Prav dobro se zavedajo, da jih njih položaj naravnost sili k temu izdajalskemu paktiranju, pa bi ljudem zato radi nasuli peska v oči, češ, da so to dobri ljudje, italijanski »tovariši« in prijatelji, ki se bere za iste »svobodoljubne« cilje kakor mi sami... Vse to zavijanje pa jim seveda nič ne pomaga., saj so dobri dve leti varali ljudstvo, da gre le za »narodno« borbo in za, naše »narodne« pravice, dečim so sedaj vse te »narodne pravice« zatajili, narod pustili na cedilu in se pognali v izdajalski objem z badoljevci. Nasprotno pa se za te pravice bore prav tisti, ki so jim komunisti hoteli pritisniti pečat narodnih »izdajalcev«. In v trenutku, ko se trezni narodni ljudje bere za naše pravice na tej zemlji, pozivajo komunisti naše rojake na boj proti njim v — badoljevskem objemu. Po tej izdajalski poti jim narodno zavedno goriško ljudstvo seveda ne more slediti. Pokazalo je to tam zunaj na deželi, pokazalo pa je to tudi tu v Gorici ob sprejemu domačih fantov in mož v odredih Slovenskih narodnih straž, ki so naposled za stalno prišli med nas. Marsikateri zapeljani naš meščan je ta slovesni dan, ko je četa naših domačih fantov korakala z godbo in ob prepevanju slovenskih pesmi skozi mesto, spremenil svoje dosedanje mnenje o »izdajalcih« in si napravil dokončno sodbo o pravih izdajalcih našega naroda, kj se po gozdovih bratijo s sa-vojsko druščino in ž njo preganjajo pošteno ljudstvo. Razočaranje, »ki so ga ta dan doživeli komunistični agitatorji v Gorici, je bilo seveda strašno, saj so še do včeraj dopovedovali vsem lahkovernežem v mestu, da »belih« sploh ne bo, češ da se Gorice boje, ker da je vsa v — njihovih rekah; če pa bodo prišli, da jim »bodo že pokazali« ... Toda namesto tega so doživeli ne le prihod (in to celo tako slovesen prihod!) domobrancev, temveč so morali obenem gledati in poslušati, kako toplo in prisrčno jih je to »njihovo« goriško mesto sprejelo.. Zato razumemo, če so sedaj vsi goriški »terenci« tako preplašeni in se že spravljajo »na varno«, da jih ne bi doletela pravična narodna roka. Premnogi med njimi so si gotovo poiskali varno zavetje pri goriških badoljevcih, da bi tako zabrisali sled za seboj. Prepričani pa smo, da jim vse to ne bo prav nič pomagalo. Vse, kar je v Gorici med nami zdravega in zavednega, se prihoda Slovenske narodne straže iz srca veseli, zlasti še, ker se ta prihod krije z drugim svetlim dogodkom v našem narodnem razvoju v zadnjem času: z izidom prve številke »Goriškega lista«. List, ki bo izhajal dvakrat na teden, je že a svojo prvo številko dekazal vsem goriškem Slovencem, da se bo po svetlih zgledih svojih prednikov zvesto boril za narodne pravice, s čimer si bo izstavil svojo najboljšo legitimacijo in postal zares »naše gore list«. Marsikdo je še z nezaupanjem vzel v roke prvo številko, toda videli smo prene-katere meščane, ki jim je drhtela roka ob čitanju tega domačega lista in so se jim v očeh zalesketale solze. Citateljev — o tem smo prepričani — listu ne bo manjkalo, saj je znano, da goriško ljudstvo rado čita in da je že dolgo pogrešalo list, ki bi mu lepo po domače povedal, kar želi in mora vedeti. Tako se sedaj za deželo prebuja v svoje pravo življenje tudi Gorica, v katero bodo zrl; odslej vsi naši deželani z vedno večjim zaupanjem — kakor nekoč, ko jim je bila središče vsega našega življenja na Goriškem. Janez Briški Utrinki iz borbe na deželi Kakor se je sedaj zvedelo, so domobranci novomeške skupine v bojih pri Žužemberku, kjer so komunisti osredotočili svoje tolovajske »vojske«, razbili in razpršili v začetku tega meseca tudi tolovajsko »XII. brigado«. Komunistični poraz je bil tako občuten, da se v vse vetrove razpršena »brigada« doslej še ni vnovič pojavila. Očividno so njene čete, v kolikor so jih mogli spet zbrati, dodelili drugim tolovajskim skupinam. Domobrancem, ki preganjajo komunistična krdela po Dolenjskem, se povsod prijavljajo številni skrivači, deloma taki, ki so ušli iz tolovajskih edinic in se potem skrivali, deloma pa taki, ki so se sploh znali odtegniti komunistični »mobilizaciji«. Najbolj se je postavila neka kmečka rodbina z novomeškega področja. Iz te družine se je prijavilo k domobrancem kar osem bratov, ki so vsi posegli po orožju, da pomagajo k čim hitrejšemu iztrebljenju komunizma. Dne 1. maja so domobranci potisnili komuniste tudi iz vasi Dobrave pri Dobrniču. V onemogli jezi so komunisti ob svojem begu vas zažgali ter s tem dokazali, da se še vedno drže svojega gesla »Naš bog so rop, umor, požig«. S pomočjo domobrancev se je domačinom posrečilo, da so požar omejili in rešili precej premičnega premoženja. Na Rakeku je domobranska straža prijela komunistično kurirko Rozo Kranjc. Hotela je nesti komunistom v Dolenjf vasi vohunska sporočila. Tudi v Kiri pri št. Jerneju na Dolenjskem je domobranska patrulja zalotila komunističnega kurirja, znanega terenca Kršeta iz Vrhpolia. Skušal je potem pobegniti, a je bil na begu ustreljen, ženske, ki so skušale tihotapiti pošto komunistom, so prijeli tudi na bloku v Novem mestu. O Kalvariji, ki jo preživlja dolenjsko prebivalstvo, v kolikor se še nahaja pod komunistično strahovlado, priča pretresljiv dogodek, o katerem poročajo iz Ko-rinja. Dne 4. t. m. j e prišel v vas oddelek komunistov. S seboj so imeli dva ujeta ubežnika. Na vasi so oba fanta grozno pretepali, da bi povedala, kdo jima je pokazal pot. že na pol nezavesten je eden od njiju pokazal z roko na Kantetovo hišo v bližini. Komunisti so planili v hišo in po- Ali niste pomislili, da drugim ovirate vstop v zaklonišče, če se postavite pred vhod z namenom, da v svojo zabavo nadzirate, kdo vse prihaja v zaklonišče. Kako se boš obvaroval mraza, ki prihaja iz betonskih tal v zaklonišču? Izoliramo ga na ta način, da na tla položimo par plasti časopisnega papirja, preko tega pa stare preproge, linolej, desko ali podobno. grabili gospodinjo, mater 8 otrok, od katerih je najstarejši star 12 let, najmlajši pa šele 6 tednov. Ne da bi preiskovali, ali je ubežnikova izpoved resnična ali ne, so nesrečno mater sredi vasi ustrelili pred očmi njenih od groze otrplih otročičev. Oba ubežnika, katera se zaradi trpinčenja nista mogla sama niti držati na nogah, so potem odvlekli s seboj. Dejali so, da ju bodo ustrelili pred njunim oddelkom v svarilo drugim. Zmaga nad Titovimi barbarskimi metodami Beograd. 12. maja. Znani srbski polit:k in publicist Spalajkovič izraža v »Novem Vremenu« svoje zadovoljstvo zaradi zadnjih porazov Titovih tolp ter piše: Tito je hotel uničiti srbski nacionalnem. Po č:gavem nalogu to dela, ve vsak Srb. Komunistična osveta in boljševiške metode mu služijo kot primerno sredstvo za dosego tega cilja, toda Srbija ve, da predstavlja bo.i_ proti Titu in njegovim tovarišem najusodnejšo dobo v življeniu srbstva. To je boj za življenje in smrt. Tu ne gre le za oboroženo obrambo, temveč za zmago narodnega in človečanskega svetovnega nazora nad Titovimi mednarodn'-mi. brezbožnimi 'n barbarskimi metodami in cilji. Evakuacija otrok iz Bukarešte Bukarešta, 13. maja. Rumunska socialna akcija, ki ji načeljuje ga. Marija An-toneiscu, je izvedla evakuacijo kakib 10.000 otrok od 5 do 14 let starosti iz Bukarešte. Razen v posebnih domovih bivajo prest>l-niški otroci tudi v mnogih privatnih hišah na deželi. Židovski okraj v Budimpešti Budimpešta, 13. maja. Današnji tisk poroča o posebnem okraju, ki je bil določen za Žide v bližine glavnega kolodvora in v katerem ie že nastanjenih "400 Židov. Kliščeni Židje so dobili posebno mesto, židovski zdravniki smejo Izvrševati svoj poklic le v tem predelu mesta. Predeia ne sme nihče zapustiti brez pos2'->nega dovoljenja, pa tudi v mestu bivajoči nežidje smejo tja le s posebnim dovoljenjem. Vse svoje posle opravljajo Žide lahko le s pomočjo posebnega židovskega urada. Obsodba admirala Dorrlena v dosmrtno ječo Amsterdam, 12. maja. Reuter javlja :z Alžira, da je bil bivši mornariški poveljnik v Tuneziji viceadmiral Edmond Lcu''s Derrien v postopku, ki se je danes končal v B;zerti, obsojen v dosmrtno ječo. Knndmachungen Ernahrnngsanstalt Abgabe von Weichkase und Halerflocken I. Verbraucher in der Stadt Laibach bekommen mit 15. Mai angefangen auf den Abschnitt »Ma 19« der vom SVA in Laibach ausgcge-benen Maigrundlebensmittelkarte je 150 g W e i c h k a s e :n folgenden Milchladen: Gruden Jakob, Celovška 101; Schleicher Adolf. Celovška 21; Špan Nežika, Predjamska 53; Balantič Ivanka, Cankarjevo nabrežje 11: Cvel-bar Nežka, Sv. Petra c. 8: Fratnik Katarina, Sv. Petra c. 33: Kovačič Bronislava. Sv. Petra c. 60; Kernc Marija. Bleivveisova 88; Martine Franja, BleiVeisova 17; Štular Nežka. B!e'wei-sova 1; Gmajnar Anton. Stari trg 2: Seničar Fran (Lesjak), Stari trg 30; Horvat Fan . Lin-garjeva 6; Hosta Marija. Tavčarjeva 4; Krže Ivanka, Sv. Flcrijana 28; Dolinšek Anton. Poljanska 77; Perdan Ivan. Resi jeva 11; Kern Ivanka, Ilirska 15; K lop čar Zalka, Jegličeva 10; Kolenc Ana, Tovarniška 11; Kovačič Marija, Židovska steza 6; Kroupa Pavel. Erjavčeva 2; Kugovnik Elka, Zaloška 16; Levka Angela, Miklošičeva 40; Mahovič Breda. Tržaška 18; Skriba Lora, Tržaška 60; Ziberna Marija. Tržaška 5; Pretnar Kaf, Tržaška 88: Rojirk Ivanka, Šmartinska 16; Rejec Frančiška. Kopitarjeva 1; Režck Mmka. Janševa 2; Roš Barbara. Rimska c. 2: Seničar Franc. Kolodvorska 35; Štefancjoza Marija, Gosposvetska c. 10; Tušar Antonija. Medvedova 30; Vidic Stana, Staničeva 2; Vidmar Ljudmila. Cig'arjeva 12; Vckač Roža, Breg 8; Vovk M ika. Kolizejska ul. 25; Žarko Pepca, Gosposka 16. II. Kinder bis zum 3. Lebensjahr und vverdende Miitter n Laibach bekommen mit 15. Mai angefangen j e 400 g Haferflocken (zwei Packchen zu 200 g) gegen Abgabe des Ab-schnittes »a 3« der vom SVA 'n Laibach mit der Giiltigkeit vom 1. April 1944 ausgegebe-nen Zulagekarte »Do. Ma «. bez\v. gegen Ab-nahme des Grundabschnittes der Brotzulage-karte fiir \verdende Miitter mit der Bezeich-nung »N«. Haferflocken fiir verdende Miitter \verden in der Fenkosthandlung Koretič Rafko, Ulica 3. maja. fiir Kinder aber in folgenden Ladcn ausgegebcn \verden: Ambrožič Ivarka. Celovška 105: Jurkovič Katarna. Celovška 42; Anderlič Zofija, Predjamska 8: Bevc Fani. Frančiškanska 6; Brozič Jožefa. Pred škofijo 21; Filipič Pavlina. Sv. Petra- c. 53; Skele Alojzija, Sv. Petra c. 45; Žibert Ivanka. Sv. Petra c. 26; Galjot Ana. Žabjak 6: Gmainar Anton. Blei-\ve;sova 47: Uovar Marija. Bleivveisova °2; Leskovic Ana, BleSvcisova 47; Jug Ana. Bleivveisova 31; Stcrie Francirka. Stari trg 17; Ivane Maria. Sv. Flcrijana ul. 10; Magdalene Ana, Sv. Florijana ul. 9: Jsrežič Josipina. Poljanska' 3; Končnik Angela. Poljanska 77: Jel-nikar Angela, Središka 8; Jenko Ivana, S'om-škova 9; Jerman Antonija, Resi jeva 8: Zakcš-nik Štefka. Ilirska 15; Korelec Mar ja, Kongresni trg 15: Košak Antonija. Leoodvorska 25; Kraje Milka, Ambrožev trg 9: Kramar Marija. Kodrova 9; Kranjc Marija, Novi trg 1; Krese Angela, Vošniakova 4; Kramja Terezija. Bohoričeva 16; Medved Ivanka, Zaloška 45: Lovšin Amalija. Strcssmaverjeva 4; Novak Anica, Tržaška 11; Petek Angela, Tržaška 62: Škor-janc Cecilija, Trža."ka 2; Vcdn'k Alojzija, Tržaška 26; Peček Francka, Pražakova 15; Per-par Marija, Šmartinska 6; Potokar Neža. Pokopališka 1; Pezdir Rado, Vodovodna 67; Raj-ner Jožefa. Borštnikov trg 1; Rozman Josipina, Kolodvorska 15; Rupena Roza, Jernejeva 2; Sopper Marija, Vdovdanska 2; Mulej Pepca (Škrjanc), S\. Jakoba trg 16; Kobe Marija. Vilharjeva 35; Zajec Alojzija', Krakovski nasip 10; Kalan Marija, Rožna dolina. Cesta V, št. 23. Zuckerkranke bekommen j e 400 g Haferflocken in der Fc;nkosthandlung Koretič Rafko auf den entsprechenden Abschnitt der Krankenan\veisung. die ihnen fiir den Mcmat Juni zugehen wird. Abgabe von Sonderzulagen Fiir die Zuteilung von Marmelade und Obstsafte als Sonderzulage fiir Pfingsten beheben Handler und Genossenschaften in Laibach beim »Prevod« Novi trg 4-II An-weisungen in nachstehender Rcihenfolge: am Montag, den 15. d. M. mit Anfangs-buchstaben A—Km, am Dienstag, den 16. d. M. vom Ko—O und am Mittvvoch, den 17. d. M. vom P—ž. Die Marmelade ist beim »Prevod« zu bezahlen.' Verbraucher vverden verstandigt, dass sie vom 22. d. M. an bei ihren standigen Handlern auf den Abschnitt No »Ma 21« der Grundlebensmittelkarte je 500 g Marmelade und auf den Abschnitt »Ma 22« je 10 dkg Obstsafte, bekommen werden. m Delitev mehkega sira m ovsenih kosmičev 1. Potrošniki v mestu Ljubljani bodo prejeli začenši s 15. majem t.l. na odrezek »Ma-19« majske živilske nakaznice izdane od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani po 150 g mehkega sira pri sledečih mlekarnah: Gruden Jakob. Celovška 101; Schleicher Adolf, Celovška 21; špan Nežika. Predjamska 53; Balantič Ivanka, Cankarjevo nabrežje 11; Cvelbar Nežka, Sv. Petra c. št. 8; Fratnik Katarna, Sv. Petra c. 33; Kovačič Bron slava, Sv. Petra c. 60: Kernc Marija, Bleivveisova S8; Martine Franja, Bleiweisova 17; štular Nežka, Bleiwe:sova 41; Gmajnar Anton. Stari trg 2; Seničar Fr. (Lesjak), Stari trg 30; Horvat Fani, Lingarjeva 6; Kosta Marija, Tavčarjeva 4; Krže Ivanka, Florjanska 28; DoVnšek Anton, Poljanska 77; Po.dan Ivan. Resljev^ št. 11; Kerin Ivanka, Ilirska 15; Klopčar Zslka, Jegličeva 10; Kolenc Ana, Tovarniška 11; Kovačič Marija, židovska steza št. 6; Kroupa Pavel. Erjavčeva 2; Kugov-nik Elka, Zaloška 16; Levka Angela, Miklošičeva 40; Mahovič Breda, Tržaška 18; Skriba Lora, Tržaška 60; žiberna Marija, Tržaška 5; Pretnar Kati, Tržaška 88; Rojšek Ivanka, šmartinska c. 16; Rejec Frančiška, Kopitarjeva 1; Režek Mmka, Janševa 2; Roš Barbara, Cesta 29. oktobra 2; Seničar Franc, Kolodvorska 35; štefEncjoza Mariia. Gosposvetska 10; Tušar Antonija, Medvedova 30; Vidic Stana, Staničeva 2; Vidmar Ljudmila, Ciglarjeva St. 12; Volka« Roža, Breg 8; Vovk Milka, Kolizejska 26; Zorko Pepca, Gosposka 16. II. Otroci do 3 let starosti in noseče žene v Ljubljani bodo prejeli začenši s 15. majem t. 1. po 400 g ovsenih kosmičev (2 zavoja po 200 g) proti odvzemu odrezka »a 3« dodatne živilske nakaznice Do.Ma., ki je izdana od Mestnega presta bovalnega urada v Ljubljani z veljavnostjo od 1. V. 1944, oz. proti odvzemu glave dodatne živilske nakaznice za kruh za noseče žene, ki je označena s črko »N«. Ovseni kosmiči za noseče žene se dobijo v delikatesni trgovini Koretič Rafko, Ulica 3. maja, za otroke pa v sledečih mlekarnah: Ambrožič Ivanka, Celovška 105; Jurkovič Katarina, Celovška 42; Anderlič Zofija, Predjamska 8; Bevc Fani, Frančiškanska 6; Brozič Jožefa, Pred škofijo 21; Filipič Pavlina, Sv. Petra cesta 53; Skole Alojzija, Sv. Petra cesta 45; žibert Ivana, Sv. Petra cesta 26; Galjot Ana, žabjak 6; Gmajnar Anton, Bleivveisova 47; Uovar Marija, Bleivveisova 92; Leskovic Ana, Bleivveisova 47; Jug Ana, Bleivveisova 31; Sterle Frančiška, Stari trg št. 17; Ivane Marija, Florjanska 10; Magdalene Ana, Florjanska 9; Janežič Josipina, Poljanska 3; Končnik Angela, Poljanska 77; Jelnikar Angela, Središka 8; Jenko Ivana, Slomškova 9; Jerman Antonija, Resljeva št. 8; Zakošnik Štefka, Ilirska 15; Korelec Marija, Kongresni trg 15; Kcšak Antonija, Lepodvorska 25; Kraje Milka, Ambrožev trg 9; Kramar Marija, Kodrova 9; Kranjc Marija, Novi trg 1; Krese Angela, Vošnjakova 4; Krašnja Terezija, Bohon- •» čeva 16; Medved Ivanka, Zaloška 45; Lovšin Amalija, Strossmajerjeva 4; Novak Anica, Tržaška 11; Petek Angela. Tržaška 62; škorjanc Cecilija, Tržaška 2; Vodnik Alojzija, Tržaška 26; Peček Francka, Pražakova 15; Perpar Marija, šmartinska št. 6; Potokar Neža, Pokopališka št. 1; Pezdir Rado, Vodovodna 67; Rajner Jožefa, Borštnikov trg 1; Rozman Josipina, Kolodvorska 15; Rupena Roza, Jo.nojeva št. 2; Sopper Marija, Vidovdanska 2; Mulej Pepca (škrjanc), Sv. Jakoba 16; Kobe Marija, Vilharjeva št. 35; Zajec Alojzna, Krakovski n. 10; Kalan Marija, Rožna dolina c. V — 23. Diabetični bolniki bodo prejeli po 400 g ovsenih kosmičev v delikatesni trgovini Koretič Rafko na ustrezni odrezek bolniškega nakazila, ki jim bo izdan za mesec junij t. 1. Delitev tjossbnih dodatkov Za delitev marmelade in sadnih sokov, kot poseben dodatek za Binkošti, naj dvignejo trgovci in zadruge v Ljubljani pri Prevodu, Novi trg 4-II, nakazila po naslednjem redu: v ponedeljek, dne 15. t. m. z začetnicami A—Km, v torek, dne 16. t. m^ z začetnicami Ko—O, v sredo, dne 17. t. m. z začetnicami P—2. Marmelada se plača pri Prevodu. Potrošniki se obveščajo, da bodo od 22. t. m. dalje prejeli pri svojih stalnih trgovcih na odrezek osnovne živilske nakaznice št. Ma 21 po 500 g marmelade in na odrezek Ma 22 po 10 dkg sadnih sokov. Obvestila S?»vedskega Spečega ferlža Na razposlana pismena vabila se je odzvalo že večje število trgovskih obratov, ki so dali Slovenskemu Rdečemu križu nerabni p2pir, papirne cdpadke. odpadke lepenke itd. na razpolago. Vabimo tudi vse ostale obrate, ki doslej tega še niso storili, da se odzovejo našemu vabilu. Čim večjo. utežno količino kdo daruje, tem večja je njegova pomeč Rdečemu križu. S tem "pa ni rečeno, naj javijo papir samo oni, ki ga imajo mnogo. Tudi obrati, ki morejo darovati manjše količine papirja, naj jih že sedaj pripavijo. Le prav majhne količine naj se ne prijavijo. Podjetja jih naj prihranijo za podrobno papirno nabirko. k; bo izvedena v »Tednu na-birke za Slovenski Rdeči križ« v času od 22. do 27. maja t. 1. Način izvedbe te na. birke bomo objavili v kratkem. Vse prijav* naj se pošljejo rta nas'pv: Slovenski Rdeči križ — gospodarski referat _ dekliška šola pri Sv. Jakobu, telefon 21—29. Papir bomo začeli pobirati v prihodnjih dneh z vozom od obrata do obrata. Hvaležni pa bomo, če nam bodo hotela podjetja napir sani3 dostavljati na naslov, ki je naveden zgoraj. Imena darovalcev bomo objavljali. • Zahvrle: Slovenskemu Rdečemu križu so podarili: ga. žvan Marija 50 lir, g. Stupica Janko 25 Ur, g. Erjavec France 100 lir, v počastitev spomina pok. ge. Marije Fronner gs. Koren Metka 150 lir; Zveza slovenskih zadrug namesto venca na greb dolgoletnemu članu upravnega odbora g. Ivanu Lavriču 500 lir. Vsem prisrčna hvala! K razgovoru z Ivanom Matici čem Danes teden sem v »Jutru« poročal o svojem obisku pri pisatelju Ivanu Mati-čiču in o svojem razgovoru z njim Okolje v katerem sva se razgovarjala, trusc strojev in večkratno motenje razgovora med poslom je razumljivo povzročilo, da nisem mogel objaviti vsega dobesedno tako, kakor je bilo izgovorjeno. Zato v naslednjem nekaj smiselno pogresenega popravljam Ko sva govorila o njegovi ožji domovini mi je dejal Matičič. da je njegova rodna vas izključno kmetska, kjer prebivajo dobri ljudje, ki pa danes tudi deloma okušajo bič časa. Na sosednr Rakek sta pa moralno slabo vplivala bivša dolgoletna državna meja in pa prometni center, kar je Rakeku dalo mnogo kvarnega. O književnikih, ki so šli v rdeče vrste, je g. Matičič rekel, da si zamišlja pesnika ali pisatelja kot vseskoz idealnega človeka; zategadelj ne more razumeti, kako more idealist prijeti za orožje m ubijati lastni narod, namesto da bi ga branil Bržčas so bili ti ljudje zaslepljeni ali zapeljani. (Samih besed »prodane duše« ni izrekeL V razgovoru o OF mi ni rekel da bi ga bili kdaj vabili predstavniki na razgovor za sodelovanje, temveč je le v neobveznem razgovoru z nekaterimi njihovum pristaši spoznal njihovo ozadje. Ljenko Urbančič Opozorilo Uprava policije opozarja občinstvo ra določilo čl. 5 naredbe vrhovnega komisarja na operacijskem področju »Jadransko primorje«, ki se glasi: Prepovedano ie dajati stanovanje osebam, ki nameravajo bivati nad sedem dni ali se dalje kakor sedem, dni muditi na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje«, pa se ne morejo izkazati z dovo- Mlom za bivanje. Stanodajalec mora v primeru, eko bivanje presega dobo, ki ni vezana na dovolitev, nemudoma vložiti prijavo na krajevno pristojno policijsko oblastvo. Uprava policije. O DELU OSVOBODILNE FRONTE PROTI SLOVENSKEMU NARODU Dejstva, dokumenti, Itevilko 250 strani velike oblike nad 200 fotografij * Cena 40 lir Izide sredi maja Naročila nad 10 izvodov sprejema iz prijaznosti uredništvo »SLOVENSKEGA DOMA« Ljubljana' — Ljudska tiskarna _ življenjsko zavarovanje v Nemčiji. Te dni je bila v Nemčiji objavljena obsežna statistika o ž.vljenjskem zavarovanju, ki kaže naglo naraščanje števila zavarovancev in zavarovane vsote v teku sedanje vojne. Po prvi svetovni vojni se je pričelo življenjsko zavarovanje znova razvijati, čim je bila izvedena stabilizacija nemške valute. Skupna zavarovana vsota je znašala leta 1924. 3.1 milijarde mark, 10 let kasneje je dosegla 21.2 milijarde mark. ob koncu leta 1939 pa 35.1 milijarde mark. V teku sedanje vojne se je ta skupna zavarovana vsota nadalje naglo dvigala in je ob koncu leta 1942 narasla na 45.8 milijarde mark. Gornji znesek odpade na 47 in pol milijona zavarovalnih polic. = Interesi dunajske Limderbanke na jugovzhodu. Iz letnega poročila dunajske Lan-derbanke, ki je tesno povezana z Dresdner-banko, je razvidno, da ima ta dunajski zavod znatne udeležbe pri denarnih zavodih na vzhodu in jugovzhodu Evrope. Lander-banka je udeležena sedaj pri Komerčni banki v Krakovu, pri Nemški trgovinski in kreditni banki v Bratislavi, pri Hrvatski dežeini banki v Zagrebu, pri lani ustanovljeni Jugobanki v Beogradu, pri Banki Merkur v Budimpešti, pri Bančnem zavodu v Bukarešti in pri Nemški banki za Orient. Vsi ti zavodi so lani^zabeležili ugoden razvoj. — Oprostitev bančnih dobroimetij v Italiji. Republikansko-fašistična vlada je bila v oktobru lanskega leta primorana odrediti omejitve pri izplačevanju bančnih dobroimetij, in sicer zaradi razmer, ki so nastopile po 25. juliju in v dobi 45dnevne vlade Badoglijevega režima. Takrat je vlada odredila omejitev izplačevanja na mesečnih 5% celotne vsote dobroimetja. Ker so se od tedaj razmere bistveno kensolidirale in so vloge pri denarnih zavodih zopet občutno narasle, je sedaj vlada odredila ukinje-nje vseh omejitev glede izplačevanja bančnih dobroimetij. — Premoženjska zapora za Žide na Madžarskem. Madžarska vlada je zadnje dni izdala nove ukrepe proti Židom. Med drugim je izdala naredbo, po kateri Židje ne smejo imeti v gotovim več kakor 3000 pen-gov. Presežek gotovine morajo naložiti pri denarnih zavodih na blokirane račune. = Anglija se noče vezati na zlato. Pred 14 dnevi smo poročali, da je prišlo do prvega rezultata dolgotrajnih valutnih podajanj med britskimi in severnoameriškimi finančnimi eksperti, že takrat je bilo objavljeno, da morajo na ta sporazum še prej pristati posamezne vlade. Po vesteh iz Anglije pa je malo verjetno, da bi angleški parlament pristal na tako ureditev. Objava valutnega načrta je vzbudila v parlamentarnih krogih splošni odpor, ker angleški finančniki odklanjajo vsako ponovno vezanje angleške valute na zlati standard. V teku debate v spodnji zbornici je moral za-kladni minister Anderson priznati, da pomeni valutni načrt vsaj posredno vezanje valute na zlati standard. V tem pogledu pa so pokazali poslanci brezpogojni odpor in so napovedali vladi ostro opozicijo, če bi bila prisiljena sprejeti kakršen koli sklep, ki bi vseboval vezanje angleškega funta na zlato. Poslanci so kot svarilni zgled navajali dogodke iz dobe svetovne gospodarske krize, ko je morala Anglija opustiti zlati standard. V nadaljnji debati je bil zakladni minister Andersen prisiljen izjaviti, da si Anglija ne bo z nobenim valutnim sporazumom naložila okovov, ki bi ji pozneje onemogočali svobodno sklepati z drugimi državami trgovinske in finančne sporazume. Zaplemba imovine upornikov Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani z dne 13. maja 1. 1944 objavlja odločbi o zaplembi imovine upornikov dr. Kaca Rudolfa, zdravnika, nazadnje sta-nujočega v Ljubljani, Mestni trg št. 17, Kisla Franca, kleparja, in njegove žene Kisel Kristine, gospodinje, nazadnje starru-jočih v Ljubljani, Rožna ul. št. 17. »JUTRO« št 111 Nedelja, 14. V. 1944 Sem O Ko stopamo v priredi vzdolž tesnih jarkov, mrmljajočih potočkov in umirjenih rek, ko gledamo zamišljeno v potujoče oblačje, se pač redko spomnimo, da se imamo- zahvaliti temu oblačju tem raznim vodicam za naše življenje. Zaman bi sijala sončeca toplo na svoje za življenje dozorele planete, ko ne bi bilo vode; pusti bi ostali, nepoživljeni, vsaj življenja po našem zemeljskem pojmovanju ne bi nikoder bilo — nikjer ne bi vzklilo, mrtve gmote bi se sledeč zakonom klasične mehanike vrtile v medsebojni povezanosti po neskončnem prostoru, se po svoje rodile, razvijale in umirale, od nikogar zapažene, od nikogar občudovane; bile bi le igračka v rokah prasile, ki stoji onstran večnosti in brezkončnosti in ki je naša pamet ne more razumeti, saj je iz — zemlje. Razmišljajoč o vsem tem se šele zavedamo, da je življenje poseben, v splošnem pa redek pojav v vsemirju, zlasti je pa človek najdražji cvet, je mojstrovina stvarstva. Dočirn smo se zatekli glede vsega, kar vidi nsše oko na zemlji in v daljavah vsemi ja, k ceneni, vendar z hiče-mer potrjeni trditvi, da je prireda sama sebi smoter, sama sebi nameri, ne moremo to trditi o človeku, da si je tudi sestavni del prirede, saj — »urri mu je dan« in zaradi tega mu je po vseh pravilih logike smoter umstveno 'in Iz njega izvirajoče duhovno in čustveno izživljanje v najlepšem pomenu teh besed. Po umu se razlikuje od ostalih b:tij, kj žive svoje pasivno, po gonih narekovano življenje, um mu omogoča spoznati čudeže in lepote obdajajoče ga prirode, ki mu je neizčrpen vir vzvišenih radosti. Duša, napojena z lepotami stvarstva, postane ssma lepa, zaradi tega naj bo naše stremljenje k lepoti, saj bo le potem vsem dobro na svetu. Brez notranje lepote ni življenja, kar nam potrjuje stari izrek: »Le na pol živi, komur do lepote ni.« Veliki traven, mesec prekipevajočega življenja. Vedno više se vzpenja zelenje v hribovje in gorovje do najvišjih vršičev 'in čeri, kjer »samotno gleda z višav planika, kraljica alp. njih zala dika«. Bele lise naglo kopnijo, vlaga in nešteti vodni curki pa vzbujajo poslednje zaspance, ki so sarjali 7 dolgih mesecev. Rušje je že v popju in veja z? vejo se z rahlim, šelestom oprosti snega, ki jo pritiska cb tla. že je prenehal rušcvec s svatbo, ki jo je obha-al sg:daj zjutraj in zvečer v zasneženih krnicah, obdanih z rušjem in slečem Po-edini macesni, pohabljeni - po streli in viharjih, se čvrsto oprijemajoč z nogami skalovja lagotno stegujejo, veseli, da so jim plazovi prizanesli. Nešteti šopki mehko zelene iglovine jih krase, vmes se pa -.al ik kapljicam krvi rdeči jo cvetovi, privabi i-i ječ mai; frfotajoči svet; na vršiču 'vrlika pinoža, pisani gorski ščinkavec svojo pesem o življenju. Snežnica si išče pota pod kamenjem v glo- h. osvežuje zemljo in se zbira v plitkih Nepremičninski trg Ljubljana, 12. maja Nepremičninski trg v marcu in aprilu. ni zabeležil posebnih sprememb niti v razpoloženju kupcev niti v razpoloženju prodajalcev. V središču mesta niso bile prodane večje nepremičnine, zato pa so meščani in podeželski petičneži kupovali nanjše parcele v okolici. Nekateri so tako saložili vanje svo-je prihranke, drugi ho--\io ob zopetni prodaji nekaj zaslužiti, etii pa kupujejo, da si zagotovijo pr'i. aerno parcelo za obdelovanje. Skušnje, ki •o jih imeli z najemi, so bile zadnja leta zelo slabe. Najemodajalci so kaj radi prekinili najemno razmerje že po prvem letu n potem oddali zemljo drugemu v najem ali pa jo obdržali zase. Tako je najemo-emalcu propadel ves denar in trud, ki ga je vložil v najeto njivo v obliki gnoja, obdelave in drugega. Zato se mnogi odloČijo, če le razpolagajo s primernimi sredstvi, da si kupijo v neposredni ljubljanski okolici primerno njivico za krompir, fižol in druge pridelke. Sodili bi. da se je v zadnjem času nekoliko zmanjšala ponudba nepremičnin. Z?to kupci in prekupčevalci segajo tudi po nepremičninah, ki so bila že dolgo naprodaj, vendar za zelo visoko ceno. Cene so zelo različne, v splošnem povsod zelo čvrste. Do sporazuma o višini cene pride največkrat bolj po vplivu raznih okolno-sti, ki nimajo z lego m kakovostjo zemlje ali stavbne parcele ničesar skupnega. Za noben okraj v Ljubljani in okolici ni mogoče zagotovo trditi, da so v tem okolišu kotanjah gorskih, z narcisi pozvezdenih pašnikih. V tesnih dragah :n grapah teko vodice z veselim zvenenjem niže in niže, tu žuboreč, tam skakljajoč in se peneč v doline, kjer se polagoma umirijo, nadaljujoč pot v skalnatih koritih. Tu prežijo za skalami in v tolmunih rdečepikčaste postrvi :n lipanl. vmes se pa sučejo blistavci, p-epunce, kleni in belotrebuša-sti z lepim rjavim plaščem ogrnjeni pisanci. Bistri so ti potočki in prozorni kakor duša otroka, veselo se vijejo med ozelenel:m grmovjem in drevjem, pozdravljani od neštetih ka-lužnic. modrookih potočnic in belorožnatih penuš neznanim daljavam nasproti. Poleg neštetih mušic, ki se porajajo iz voda, kakor so na primer mladoletnice, enodnevn:ce ;n spretni jadrale! kačji pastirji, oživljajo obal in nad-gladSnski pas "krasni vodomci v modrozeleno nadarjenih plaščih in belo in rdečcpisan'h predpasnikih. Razen detla in liščka je vodomec nač najlepši naš ptiček, izvršuje pa dvojno obrt: kot potapljač so potaplja za rib;cami, kot spreten miner si pa izkoplje po svatb: daljši, cev-kast rov v ilovnato strmo in težko pristopno obal, kjer gnezdi. Polagoma z,gube potoki svoj zalet in ukročeni se vijejo po ravnicah; le poedine, sive. na pel votle vrbe. bele breze in črne jelše so j'm kažipot v tuje predele. Medtem ko je bila pot gornjega toka kamntna in razen vodnega mahu in redkih alg brez rastlinja, je zdaj dno '-n obal porasla z raznim zelenjem. Neštete črta-lastolistne rastline, rmanec, dnstavci in pajčo-Ianaste alge valove z vodo. poleg njih pa pokrivajo dno nalik ber'vkj bobovniki, v kotanjah, zajezenih n'zvcdno po plitvinah, se zib-Ijejo jajčastolistni, kodrasti, suličasti in drugi dristavci, blizu obale pa molj svoje steble 'z vode ličje in ločje poleg trstike in rogoza. V teh vodah nI več postrv"', tudi lipani so bolj redki, pač pa so krapovci, kamor spada večina naših rib, obilno zastopani. Okoli školjk se sučejo pezdirki. ki so jim mlečniki zdaj v svatbeni, barvam vodomca nalikujoči oblek'", sloke zelenke in ovalne pisanke leve in pobirajo pod gladino, podusti. globočki, pohre, mrene in polzače pa iščejo marljivo, tipajoč z brčica-mi po dnu. V prav minvh kotanjah ne manjka okroglega ploščatega koreslja in linja, sicer so pa tudi krapovci gornjega toka obilno zastopani. Kjer so krapovci, so tudi roparji, zaradi tega zagledamo tu in tam kakega ostriža in pa ščuko. Tudi lepi menek z daljšo tpalko sredi dolnje čeljusti preži na svoj plen, ikro-jedca glavača ali kapeljna pa srečujemo povsod. In naprej, brez miru teko vede, se širijo, združujejo' v reke, ki se slednjič zedinijo z morjem, kjer so bile tudi spočete. Povsod vlada harmonija, kjer gospodar priroda, ki usmerja življenjski tok 'vsemu, mrtvi gmoti, rastlinstvu in živalstvu, razen človeku, ki je sicer tudi njen otrok in v mnogem odvisen od nje, ki se pa umno izživlja. O. S. parcele po toliko in toliko. V splošinem so seveda najdražje parcele v središču mesta, a tudi v okolici so nekatere dosegle že lepo prodajno ceno. živahno je bilo minula dva meseca tudi na posojilnem trgu. Potrebe po posojilih so celo večje kakor po nepremičninah. Ljudje se zadolžujejo z najrazličnejšimi zneski, kolikor pač potrebujejo denarja za potrošnjo ali za investicijo. Najvišje posojilo je bilo odobreno nekemu veleposestniku, ki se je zadolžil za 1,400.000 lir. Nek industrijec in njegova žena sta si sposodila 200.000 lir, nek posestnik in trgovec 180.000 lir, nek čevljarski mojster je prejel 500.000 lir zasebnega brezobrestnega posojila, neka večja družba pa 400.000 lir. V splošnem zelo prevladujejo manjši krediti do 20.000 ali 30.000 lir. V marcu in aprilu so 4}ile v zemljiški knjigi vpisane naslednje spremembe lastnine na nepremičninah: Ivan F i š t e r in njegova žena Albina, posestnika na Brezovici, sta prodala Antonu U r š i č u, posestniku v isti vasi, travniško parcelo v kat. obč. Brezovici v izmeri 998 kv. m. za 8982 lir Franc M i k u š, posestnik na Paku, je prodal Ivanu Kavčniku, posestniku v Podpeči, travniško parcelo v kat. obč. Brezovici v izmeri 7406 m2 za 25.000 lir. Janez R o t a r, posestnik iz Cernetove ulice, je prodal Olgi Zajškovi, posest-nici v Frankopanski ulici, travniško parcelo v kat. obč. Spodnji šiški v izmeri 654 kv. m. za 70.000 lr. Franc Ogrinc, livarski mojster, in njegova žena Amalija, oba iz železnikar-jeve ulice, sta kupila njivsko parcelo v kat. občini Zgornji šiški v izmeri 474 kv."m, za 65.000 lir. Antonija K o m o t a r, posestnica v štepanji vasi, in njen sin Vid sta prodala Petru T a v č a r ju, krojaču v Ilirski ulici, in njegovi ženi Olgi gozdno parcelo v kat. obč Rudniku v izmeri 1975 kv. m. za 12.600 lir. Alojzija Petričeva, vdova Klopči-čeva, posestnica na Opekarski cesti, je prodala svojemu sinu Antonu K1 o p Č1-č u, agrarnemu uradniku, v kat. obč. Trnovskem predmestju travniško parcelo v izmeri 819 kv. m. in v kat. obč. Malem Vidmu stavbišče — podrtijo z vrtom za 25.000 lir. Janez Ramovš, posestnik na Vodnikovi cesti, je prodal Francu C a r m a n u, posestniku ob isti cesti, travniško parcelo v kat. obč. Dravljah v izmeri 1863 kv. m. za 3800 lir. Ivan Božič, posestnik na Vodnikovi cesti, je prodal Ivanu Komanu, posestniku na isti cesti, vozno pot v kat. obč. Dravljah v izmeri 392 m2 za 1500 lir. Prane škofljanc, posestnik v Devici Mariji v Polju, je prodal Antonu K o v a č i č u , sedarskemu pomočniku v Sneberjah, pašniško parcelo v kat. obč. Zadobrovi v izmeri 411 kv. m. in njivsko parcelo v isti kat. obč. v izmeri 274 kv. m. skupno za 20.550 lir. Marija Dedekova, žena inženjerja iz Lepodvorske ulice, je prodala Matevžu Okršlarju, torbarju na Tržaški cesti, njivsko parcelo v kat. obč. Spodnji Šiški, v izmeri 400 kv. m. za 156.000 lir. Kvadratni meter je stal 390 lir. Ivan Kane, posestnik v Pleteršnikovi ulici, je prodal Antonu Plevčaku, trgovcu, in njegovi ženi Mariji, oba na Gru-barjevem nabrežju, hišo št. 7 v Dravski ulici z vsemi piritiklinami in zemljiščem v skupni izmeri 754 kv. m. za 370.000 lir. Nepremičnina leži v kat. obč. Sp. šiški. Ljubljana, maja Iz letošnjega lebrega poročila mestnega zdravstvenega urada smo povzeli že številne zanimive podatke o sanitarnih, higienskih in prehrambenih razmerah v Ljubljani. Danes sc bomo kratko dotaknili delovanja nekaterih ustanov, ki obratujejo v tem okviru pod okriljem mestne občine v splošni blagor vseh Ljubljančanov. Med prvimi moramo omamiti reševalno postajo, katere velevažno nalogo pozna in prizna vsak meščan. Mestna občina je že od prvih začetkov zaradi pomanjkanja druge slične ustanove organizirala svojo reševalno postajo. Tehnično in upravno jo je združila z mestmm gasilskim uradom. Ta odločitev je potem vzdržala tudi razne reorganizacije mestnega gasilskega zbora, tako da je še danes reševalna postaja del mestne gasilske skupine. Stroške za reševalno službo še nadalje nosi mestna občina, kot reševalci pa še vedno delujejo posebej izvežbani gasilci. Reševalna postaja ima za prevoz bolnikov na razpolago 5 mestnih reševalnih avtomobilov, med katerimi je eden namefnjen za prevoz nalezljivo bolnih. Dva ali celo trije avtomobili so bili lani zaradi obrabe in poškodb, ki jih ni bilo mogoče naglo popraviti, dalj časa izven obrata. Lani so reševalci prepeljali s 6161 vožnjami 6312 oseb. Leta 1942 jih je bilo prepeljanih 564!, leta 1941 pa 4409. število prevozov je naraslo, ker so bile ukinjene vožnje z avto-izvoščki in z drugimi vozili, število voženj bi bilo še mnogo višje, če ne bi vodstvo reševaltr.e postaje iz tehničnh razlogov omejilo vožnje na najnujnejše primera in samo na ozemlje mestne občine ljubljanske. Bolnike iz drug h krajev je reševalna postaja prevažala samo v redkih in izrednih primerih, ki jih je zahtevala višla sila. Reševalci so svojo težavno in odgovorno službo vršili zelo požrtvovalno in točno. Najlepše pria.:anje jim daje letno poročilo, ko ugotavlja, da vodstvo ni dobilo proti njihovemu poslovanju nobenih upravičenih pritožb. O šolah in njihovih neprilikah smo že poročali. Mnoge šole so bile lani začasno ali stalno uporabljane v izvenšolske namene. Danes povzemamo iz poročila le splošno statistiko o ljubljanskih šolah. V Ljubljani je lani delovalo 21 ljudsk'b, 9 srednjih in 8 strokovnih šol. Obstaja tu- Julljana Klopčarjeva, posestnica v Vrtni ulici, je prodala svojemu sinu Ivanu Klopčarju, gradbenemu tehniku, vrtno zemljišče v kat. obč. Viču, v izmeri 645 kv. m. za 110.000 lir. Ivana Nastranova, posestnica v Zalogu pri Komendi, je prodala svoji hčerki Ani Nastranovi, zasebnici iz Dolnic, polovico svojih nepremičnin v kat. obč. Glincah za 8000 lir. Nepremičnine obsegajo vit v izmeri 473 kv. m. in hiš.co št. 29. Marija ln Franc P o t o k a r, posestnika v Mostah, Pot na Fužine, sta sklenila menjalno pogodbo z Julko in Alojzijem A n ž i č e m, posestnikoma z iste poti, tako da odstopi Potokar Anžiču travnik v kat. obč. Mostah v izmen 82 kv. m., Anžič pa Potokarju, travnik v isti kat. obč. v izmeri 407 kv. metrov. Alojzij in Ivan Kane, posestnika v Pleteršnikovj ulici, sta kupila v kat. obč. Zgornji šiški dve njivski parceli v skupni izmeri 27.710 kv. m. za 325.650 lir. Ludvik K r u 1 c, kipar iz Okiškega ulice, sedaj na Rudniku, in njegova žena Marija sta prodala Ani Stojčevi, po-sestnici z Iga, stavbno pa^celo-gozd v kat. obč. Rudniku v izmeri 318 kv. m. za 30 tisoč lir. Stanko D o 1 i n a r, posestnik v Bcvkah, je prodal Antonu Cankarju, posestniku v isti.vasi, njivsko parcelo v kat. obč. Blatni Brezovici v izmeri 12.254 kv. m. za 3000 lir. Barbara L a s c h a n von Moorland, baronica von Rechbach, vdova dvornega svetnika in graščakinja na Cušperku, je prodala Alojziju P o d r ž a j u, posestniku in trgovcu v Cušperku, tri gozdne parcele v kat. obč. Račni v skupni izmeri 18.861 kv. m. za 16.000 lir. Anton R o j i n a, mizarski mojster in posestnik v Kolodvorski ulici, je prodal Lojzetu A v š i č u, posestniku v Kosezah-Dragi, njivsko parcelo v kat. obč. Zgornji šiški v izmeri 670 kv. m. za 15.000 lir. di popolna univerza s tehniko in nepopolno medicinsko fakulteto z 8 semestri. Pokopališč je v Ljubljani 6 Glavno pokopališče je pri Sv. Križu, okoliška pa so na Viču, v Dravljah in štepanji vasi. Razen tega prištevamo sem še evangelijsko pokopališče, za katerega je že izdana prepoved za (nadaljnje pokopavanje, in pokopališče zaslužnih mož (Navje). Površina vseh pokopališč meri 216.746 ms. Pckopal šče pri Sv. Križu meri samo 180 tisoč 942 m2. Pogrebi se opravljajo načeloma le iz javne mrliške veže na Žalah. Njena higienska ureditev je brezhibna. Zemljišče za zagrebanje mrhovine Lani je mestna občina kupila v občini Devici Mariji v Polju, tik ljubljanske meje, večji zemljiški kompleks, ki ga je začela urejevati za zagrebanje mrhovine. Dosedanji prostor za mrhovino v močvirind zemlji Mestnega loga se je izkazal za neprimernega, ker je višina talne vode ovirala hitro razkrajanje mrhovine m tako ni bilo izključeno okuženje bližnjih travnikov. Pred začetkom sedanje vojne so obstajali načrti, po katerih je hotela mestna občina ustanoviti posebno organizacijo za izrabo mrhovine v industrijske namene. Izredne razmere so načrt zaenkrat preprečile. Klavnica Ljubljana ima moderno, higienskim zahtevam odgovarjajočo klavnico z vsemi po-trebn mi prostori in ledenicami. Manjkajo samo še hlevi za kontumacirano oziroma sumljivo živino. Delovanje mestne klavnice je bilo lani zelo omejeno. Njena kapaciteta pa znaša dnevno 200 goved, 400 glav drobnice ali telet in 400 prašičev. V klavnici izdelujejo v velikem obsegu umetni led za hlajenje. Opremljena je tudi z različnimi hladilnimi napravami. Moderne hladilne naprave ima v Ljubljani le irekaj večjih obratovalnic z ž vili. Večinoma imajo obratovalnice z živili hladilne omare raznih tipov in dob'vajo zanje led od pivovarne Union. V zadnjih letih vztraja mestni zdravstveni urad na zahtevi, da se uporablja v glavnem umetni, popolnoma čisti led, ki ga prideluje mestna klarv-n'ca Ker je tudi čisti in neoporečni led mestne klavnice pri prevozu izpostavljen onesnaženju, bi bilo nujno potrebno, da se poskrbi za hiter, higienski in organizirani dovoz umetnega ledu iz klavnice na domove potrošnikov. Organi mestnega zdrav- stvenega urada in tržnega nadzorstva so lani kontrolirali higiensko m tehnično stanje hladilnih naprav v 363 obratih. Razen tega so udi nadzirali bajerje, iz katerih dobiva pivovarna Union led, nadzirali sekanje in Prevr da pii prevozu ni bil izpostavljen onesnaženju. Kaj nudi črna borza svojim odjemalcem? Cesar nam »Prevod« ne da, čujemo obrabljeni odgovor. Ce zares drži, je pa drugo vprašanje. Dejansko bi se moral odgovor glasiti: Črna borza nudi za uma;£an, te" žak denar slabo, nebigijensko, da celo za zdravje nevarno blago. Merilo za cene na črni borzi je umazan, to se pravi: pritihotapi jen, prigoljufan, ali na kakšen diugi neposcaven na&n pridobljen denar. Kje namreč naj vzame poeten meščan 400 lir za za en sam kilogram masti, prav dvomljive kakovosti in neznanega porekla? Kaj čuda tedoj, če prevarijo goljufi lastnega kompar.jona in mu dajo slabo blago, že kmet se skuša znebiti nečednih, komaj užitnih kosov mesa od poginjenih ali takorek0č v sili zaklanih živali in to za drag denar. Sam je pretkan in oprezen dovolj, da ne nudi svojim ustom in svojemu želodcu tega blaga, meščan pa kupi iz tretje ali četrte roke mačka v vreči. Odlične kuharice skrbijo s svojo umetnostjo, da prevarijo nos in želodec svojega uglednega gospodarja, da misli: spet so se vrnili stari zlati časi. Njegova prebavila pa niso istih misli, temveč protestirajo odločno in glasno proti tej pretkani kamuflaži. S pomočjo črne borze ne prideta le naglo pozvani zdravnik in njem-u sledeči lekarnar do dobrega zaslužka, pripetilo se je že večkrat, da sta dobila tudi krstar in cerkovnik svoj obolce. In kdo je bil krivec? Črna borza? Bog ne zadeni! »Prevod« je kriv vsega tega, to ve že dojenček, ki mera biti prav »Prevodu« hvaležen, da je še živ. Odjemalci črne borze menda ne vedo, da skrbi cela vrsta ustanov za to, da bi ljudsko zdravje ne trpelo šk0de pri trgovini z živili. Klanje živine se vrši pod nadzorstvom živinozdravnika, odneeno mesogleda. Zakotna črna borza pa se boji takšnega nadzorstva, zato si mora pot srn škodo na zdravju pripisati odjemaiec sam. Ce je že tako, bi ne bilo mar pri teh razmerah bcilje, da sie sploh ne vmešavamo v ta posel. Vr®g naj vzame v^o to nema m o bratovščin0! Noben pošten človek ne. bo niti ene solze poteči 1, če gredo vsi ti po gobe. Kakor vsako poefjetje, vzdržuje tudi črna borza svojo propaganlo. Njej nasedajo tudi nekateri dobri, pošteni ljudje, ki s0 danes že kar prepričani, da ne morejo živeti brez vsakodnevnega mesa. Celo znanost zlorabljajo, da bi izsilili s kalorijskim bobnečim ognjem prodor svoji črni brzi. Zapomnite si, tudi v tem načinu bojevanja nismo novinci: tudi tega vašega vraga bomo, če bo potreba s samim Belcebubeim izgnali! Že od davnih časov sem sta si dva živ-ljenska načela hudo v laseh: mesojedci proti vegetarijancem. Nešteti primeri so tudi v našem mestu dokazadi, da so mnogi someščani z izgubljenimi trebuščki odpravili tudi svoje nerodne nadušne bolezni. Njihovo telo je bilo z mesno žlindro že tako okuženo, da se je morala ogljikove h;drate razkrajajoča črevesna floia pred temi umakniti in so ostale le skromne slc-di te flore na mrtvi straži. Z odtegnitvijo mesa se je izgubila tudi žlindra, preteklo pa je še nekaj časa, preden se je črevesna flora spet opomogla. Že doživljamo čuda, da so se prejšnji mesojedci spet opomogli od svoje shuj- šanosti. Spet postajajo okrog in hodijo med nami kot zdravi in veseli dokazi pioti zmotni, sivi kalorijski teoriji. Boj proti črni borzi z mesom, je bolj za, Ljudsko zdravje! Vegetarijanski kmet. ki si le ob nedeljah privošči košček mesa, naj bo vaš zgled. Živila niso v vojni zato na razpolago, da bi z njihovimi odnaJki hranili ribe. Vsak gram beljakovine, vsak centi-gram maščobe naj človeško telo do kraja izrabi. Prehrana ie pri nas še vedno tako znosna, da o lakoti še daleč ni govora. »Strah pred lakoto je hujši cd latkote same!« Tega po izkustvu potrjenega izreka pesnika Knuta Hamsuna se poslužuje pio-pagadni oddelek črne borze kot vabe. s katero lovi lahkoverne odjemalce. Toda ni-karte ne bodite takQ neumni kakor ribe, ki ne slutijo v tolstem kapeljnu trneka. V boj tedaj proti zdravju škodljivi črni borzi, za boljše ljudsko zdravje! Ce bi pa utegnil ta naš dobronamerni poziv naleteti na gluha ušesa, vain bomo tako zg:'v°rno predočili vso nesnago vašega črnoborzijan-skega jedilnega lista od kužne mrhovine pa do pasje pečenke, da vas bo za vodno minil vaš črnoborzijanskl apetit. Tudi tega dela za naroiov blagor se ne bomo ustrašili! v marcu in aprilu Nekaj podatkov o delu mestnih ustanov Reševalna pistaja je lani prepeljala 6312 bolnikov — Pokopališč je v Ljubljani 6 — Na klavnici so imeli malo dela Aiiion Fodbevšek o »Slovenski liriki« G. Anton Podbevšek je poslal v zvezi s člankom g. Vaclava Držaja v »Jutru« z dne 4. t. m. našemu uredništvu pismo, v katerem pravi: Ker ste dali v »Jutru« besedo nekemu Vaclavu Držaju, Vas prosim, da bi bili tako ljubeznivi in dali besedo še meni. Pričakujem, da boste tem rajši storili, ker si gotovo prizadevate biti kolikor mogoče neosebni. Mimo tega ni izključeno, da boste nekoliko upoštevali dejstvo, da sem bil nekoč urednik Vašega lista. Za motto svoje 43 strani obsegaj oče razprave o slovenski liriki sem vzel Goethejev citat »kakšnega bralca si želim? Najbolj nepristranskega, ki pozabi name, nase in ne H*et in živi le v knjigi.« G. Držaj spada med tiste bralce, ki ni pozabil name, nase in na svet in ni živel le v knjigi. Dokaz: njegov članek, o katerem ne bi v normalnih časih zgubljal besed. O vsem, o čemer govori s. Držaj, dobi pazljiv bralec pojasnila v omenjeni moji razpravi Zto hočem odgovoriti samo na trditve, ki se tičejo pokojnega p-Mm-v.o Drži, absolutno drži. da se je Petruška preživljal kot zlatarski pomočnik, duhovnik in I.iudskošolski učitelj. Odkod imam te podatke? n.femve lastnoročno napisane b^)grafije nalašč zame. S spoštovanjem Anton Podbevšek. Skladatelj Aleksa Borodin Slavna skupina skladateljev R''mski-Korsa-kov, Balakirev, Muscrgskij. L;adov. Glazunov in Bor od in so stopili v ospredje minulo sto-in predstavljajo značilno nasodno šolo v I nasprotju z zapadnjaškimi skladatelji, kakor je bil na pr. Čajkovski j. Borodin, eden naj odličnejših te skupine, je bil sin princa Gedanova, potomca plemiške rodbine iz Georgije. Borodin je bil po poklicu znanstvenik na polju medicine in kemije. L. 1862 je srečal Balak'reva, k' je razvil Bo-rodinov glasbeni genij. Igral je flauto, čelo in klavir ter tudi že komponiral, teda v tem se ni povzpel daleč, dokler se ni priključil družbi skladateljev narodne šole. Ti So medsebojno predvajali svoje skladbe, jih kritizirali :n drug drugemu popravljali. Sličnega tovarištva med skladatelji zgodovina glasbe sploh ne pozna. Borodinova hiša je bila dan in noč vsakomur odprta, siamovar je gorel vse leto in vsakdo si je rezal kolače in nalil vodke, kadar si je le poželel. V takem tovarištvu so nastajala dela. ki so skorajda plod vse sedmorice: eden je skladal, drugi instrumentiral. tretji igra! na klavirju, vsi pa so se z vnemo udeleževali debat o nastajajočem delu. Medtem je Borodin prakticiral zdravilstvo, predaval na univerzah in pisal upoštevane razprave o kemiji. Kot skladatelj je zaradi tega pisal dokaj počasi — med prvo in drugo simfonijo je na pr. preteklo deset let. Borodin, ki je drugim dokončava! skladbe, je sam zapustil dela, ki sta jih pozneje izpopolnila Rimski-Korsakov in Glazunov. Njegova edina opera in obenem najboljše delo je »Knez Igor«, iz katere bomo slišali na IX. simfen čnem koncertu finale 2. dejanja, divje »Poloveške plese«. Med vsemi narodnimi baleti sploh so »Poloveški plesi« najslavnejši. Za razliko od mnogih opernih baletov ne služijo »Poloveški plesi« le raz-vedr'lu ali samo za med'oro v dejanju opere, marveč so njeno pravo srce in višek. Nahajamo se v tatarskem taborišču. Bojev- Iniki so prignali trope ujetnkov iz daljnih krajev. Ujetnice pojo uvodoma tožno pesem o toplem dnevu, žarkem soncu, rožah in grozdju svoje domovine 0b obalah južnega morja. Od csleč se bližajo vojne trume, ki spremljajo kana Kcnčaka s slavospevj in bojn:mi kriki. Zagodejo bobni, tamburini, dude \ in plščali, zabliskajo se noži in meči. možje se zaženo v divji ples. drugi pa ga podžigajo s nrtleskom. Zbori zabučijo hvalnico: »Pojte pesem slave kanu! Poooj!« Borodin. sam orien talec po očetu, nam z velikim simfoničnim orkestrom ustvari blešoeče pester prizor, kakor se je v Džingiskanevlh časih odigraval sredE azijske stepe. Poleg te očarljive skladbe bomo slišali v ponedeljek, dne 15. t. m. v Un'"onu dela s^ada-teljev Beethovna, Berlioza. Suka in prvo vedbo Škerjančeve V. simfonije. Na vsestransko zanimivi koncert opozarjamo. Matilda Serao — nova pisateljica »Dobre knjige« Kot nova knjiga v zb'rkj romanov »Dobre knjige« izide v kratkem roman italijanske pisateljice Matilde Serao »Črna republika« (v izvirniku: »Vita e avventure di Riccardo Jo-anna.« Leta 1856 v Patrasu rojena Si leta 1927 umrla pisateljica je pripadala neapeljskemu kulturnemu krogu; bila je ena najznačilnejših pripovednic iz življenja Neaplja, tega nekoč tako živahnega m svojevrstnega južnjaškega mesta z njegovimi tesnimi ulicami, slikovitimi razgledi in temperamentnim prebivalstvom. — Matilda Serao je spisala od leta 1878 ko je izdala prvo knjigo, pa do leta 1926, ko je izšlo njeno poslednje delo, 36 knjig večidel pripovedne, delno pa tudi potopisne vsebine; med romani in zb:rkamj nove! zavzemajo več:no napolitanski motivi. Pripadala je veristični šoli, ki je italijanska oblika prvotno francoskega naturalizma. Kakor je Zola opisoval razvoj in propadanje rodbin, je tudi Seraova rada pesegala v rodbinsko okelje, slikala boje človeških strasti izprijenost, korupc.jo in druga zla zasebnega in družabnega življenja Kakor je Zola opisoval z naslado pariške tržnice (v »Le ventre de Par;s«), je Seraova opisala s te strani Neapelj (»II ventre di Napoli«). Roman, kj je dobil v slovenščini naslov »Črna republika«, je posebno zanimiv zaradi tega. ker obravnava tisk. delo in življenje novinarjev, hrup tiskam, ozadje sveta v katerem se ustvarja »javno mnenje«. Slovenci smo dobili prve povesti iz časnikarskega življenja šele nedavno (Josip Fr. Knaflič, Lov na skrv-nosti), roman Seraove. ki je bila sama poklicna žurnalistka. urednica neapeljskega lista »II giorno«, pa je posvetil v realne razmere italijanskega tiska po zedinjenju (izvirnik je prvič izšel leta 1887 in se odtlej vedno znova ponatiskuje). Vzlic temu ao nekatere značilnosti splošne in do neke mere še danes veljavne. Tako se bo bralec ob tem romanu bliže seznanil z delom v redakcijah velikih listov 'n z ozadjem dogodkov, kakor so v prejšnjih časih povzročali velike afere in dvigali mnogo prahu. V slovenščino je prevedel »črno republiko« dr. Branko Vrčon. Zapiski Doktorska disertacija o rehabilitaciji v kazenskem pravu. Prejeli Smo v posebnem ponatisku odlomek iz doktorske disertacije »RehabiTtacija v kazenskem pravu s posebnim oziroma na naše pravo«, ki jo je dne Z decembra" 1943 branil na našem vseučilišču goriški rojak Sergij S c h a u p. Knjižica, ki obsega Je II. in III. del disertacije (Rehabilitaciia po našem pravu. Rehabilitacija de lege ferenda) obsega 60 stran'. Pisec je v ponatisku izpustil samo prvi del. ki se nanaša na rehabilitacijo po tujem pravu, kar razpravi očitno ni v škodo, saj tvori zaokroženo celoto. To zaokrože- nost je piscu disertacije omogočila metoda, k: se je je poslužil. da je namreč vprašanje rehabilitacije obdelal najprej v splošnem ket celoto in nato še rehab litacijo po našem pravu kot celoto zase. namesto da bi obra\naval vsako posameznost najprej po tujem in takoj nato po našem pravu v povezanosti. Ker pa je pomanjkljivost prve metode v tem. da se v disertaciji marsikdaj ni mogel izogniti ponavljanjem iz prvega dela. je prvi del v ponatisku izpustil. Rehabilitacija po našem pravu, ki jo naš kazenski zakonik označuje kot »povračilo pravic in izbris obsodbe«, je p sec disertacije zelo vestno obdelal tako glede na materialno kakor formalno pravo in s\ ojo analizo bogato podprl z literaturo (katere pregled navaja tudi v posebnem kazalu), obenem pa je v zaključnem poglavju dodal še nekaj svojih pobud za izpopolnitev pozitivnih določb. Kugyjev spis »Aus dem Leben eines Bergsteigers« v češčini. V tukajšnji knjigarni Kleinmayr & Bamberg smo opazili edini trenutno v Ljubljani razpoložljivi izvod češkega prevoda znamenite knjige nedavno umrlega poznavalca in pesnika Julijskih Alp dr. Julija Kugvia »Aus dem Leben enes Bergsteigers«. Češki prevod z naslovom »Ze života horolezce« je izdala znana praška založba »Orbis« v krasno ilustrirani knjigi. Med ilustracijami so izvirni posnetki češkega turista K. Zobka iz Brna, ki je napravil na Gorenjskem vrsto izredno lepih fotografij in zdaj izpopolnjujejo že brez tega bogato ilustrativno stran Kugyjeve knjige. V vsem prinaša knjiga 48 strani posebnih prilog, na katerih je 92 posnetkov. Besedilo je prevedel dr. Kroutil. ki najbrž tudi dobro pozna Julijske Alpe Značilno je, da je prevod dosegel med Cehi zel0 lep uspeh. Lani v oktobru je izšla prva izda.ia in bila kmalu razprodana, tako da ie bila v decembru potrebna že druga izdaja. s JUTRO« št. 111 Nedelja, 14. V. 101 i Kvoniha Opozorilo delodajalcem in ^ebjemalcčm še vedno se dogajajo primeri, da nekatera podjetja sprejemajo v službo delavce brez predpisanih poslovnih knjižic in brez posredovanja Borze dela. Opozarjamo ponovno, da se smejo zaposliti le tiste osebe, ki so v posesti predpisane poslovne knjižice (veljavna je italijansko-slovenska izdaja iz 1. 1943, kakor tudi jugoslovanska izdaja iz 1. 1938) in, ki so bile posredovane po Bcrzi dela. Delodajalci in delojemalci, ki ne bi upoštevali zgoraj navedenih predpisov bodo kaznovani po zakonitih določilih uredbe o ureditvi povpraševanja in ponudbe dela z ' dme 8. aprila 1942 in uredbe o poenotenju poslovnih knj'žic z dne 4. aprila 1943. Borza dela v Ljubljani. * * * * Prehrana Nemčije je zagotovljena. Zastopnik nemškega nvnistrstva za prehrano je izjavil, da je prehrana Nemčije v sedanji vojni popolnoma zagotovljena. To je važno posebno glede na to, da so bila obširna ozemlja na vzhodu opuščena. Nem- 1 čija, je dejal govornik, se je marsikaj naučila iz izkustev prve svetovne vojne. Danes je ne more nobena blokada izstradati. Kmetje stalno zvišujejo svojo produkcijo, pri čemer so jim v pomoč milijoni delavcev iz drugih dežel. Danes redi Nemčija več prašičev kakor lansko leto, povečala se je tudi proizvodnja masla, v kateri zavzema Nemčija zdaj drugo mesto na svetu, in sicer takoj za Zeainjenimi državami. Najvažnejša živila prideluje Nemčija doma. poieg tega pa razpolaga še z znatnimi re-zervami na ozemlju ob Warti, na območju Gdanska in Zapa^ne Prusije, v generalnem guvernementu in v protektoratu. Tudi Nizozemska, Francija in Belgija ji pri tem pomagajo po svojih močeh, tako da je preskrba nemškega prebivalstva vseskozi zagotovljena. * Poldrugi milijon mož pri strelsKjh vežbah. Nemški listi poročajo, da se je v teku meseca aprila udeležilo strelskih tekem na področju velike Nemčije 1,400.000 mož. Strelske tekme so organizirali SA oddelki. * Gbthejevo pismo prodano za 31-000 frankov. V Parizu sta bili na javni dražbi nedavno prodani dve pismi iz zbirke Ne-veux. V zbirki je b;lo več p:sem Gotheja in Pasteurja. Za 10 strani dolg rokopis bakteriologa Pasteurja so iztržili 52.000 frankov, dočim je bilo proJano samo eno | rt,ran do.]so pisemce Gotheja. naslovljeno i r.a Charlotto Kestnerjevo, ja 31.000 fran- i kov. 21 lastnoročnih napisanih taktov Bi- 1 zetove opere »Carmen« je bilo na isti dražbi prodano za 15.800 frankov. * Razprava proti častnikom italijanske mornarice. Pred ljudskim sodiščem v Parmi se bo pričel v kratkem proces proti častnikom italijanske mornarice, ki so se pridružili maršalu Badcgliu ter so zaradi tega obtožem veleizdaje. * Letala iz stekla. Američani delajo ž<-rekaj časa poskuse, da bi napravili aero- ' plane iz stekla. Steklo, ki ga uporabljajo i za letala, je baje odpornejše in vzdržljivei-še nego kovine. * Tatvine v gneči. Dunajsko sodišče je obsodilo po več dtii trajajoči razpravi 3S-letno Julijano Markovičevo, 38 letnega Blagoja Andjelkoviea in 40 letnega Jane- za Totha zaradi žepnih tatvin v gneči na 6 let ječe. Vsi trije so bih spretni uzmovi-či, ki so izkoriščali gnečo občinstva ter so si na ta način prilastili za 10.000 mark tuje imovine. * V vsaki družini je najbolj čitana knjiga »Brzonožec in Puščica«. Kjer je nimate, sezite po njej! Iz LpMjane Potrošnikom kuriva Po odločbi Pokrajinskega gospodai-skega sveta z dne 10. t. m. št. 4927 dobijo potrošniki premog na odrezke za maj za doma-činstva v enaki izmeri, kakor je veljala za mesec april in.sicer za mala domačinstva nakaznice A 60 kg; za domačinstva nakaznice B . . 100 kg-za domačinstva nakaznice C . . 150 kg Pri teh odmerjenih količinah bodo trgovci mogli vršiti dostavo premega stranki na dom le v cikviru danih možnosti. Potrošnikom se priporoča, da se v lastnem interesu glede odjema premoga za maj pravočasno zglasijo z nakaznico pri svojem dobavitelju, ki je označen na nakaznici. Če in kdaj bol o trgovci dobili tudi drva, bodo potrošniki obveščeni v časopisju. Sindikat trgovcev s kurivom. Žrebanje knjižtse tombole Minulo soboto od nosno nedeljo smo objav:! i prve tri številke knjižne tombole: 30. 23 41, s katerimi so izčrpane vse dvojke. Danes objavljamo naslednje številke za trrjke: 48 36 63 20 49 Trojko ho- zadel, kdor bn imel tri izmed vseh osmih do seda i izžrebanih in objavljenih številk v isti vodoravni vrsti. Dobil bo naslednje knjige: 1. Jurč:č: Cvet in sad. 2. GregGTc:č: Oljki. 3. Dular: Krka umira. aJi Bevk: Po živalskem svetu. 4. S!ap:ak: En starček je živel... 5. Velikonja: 888/3 Anekdot. 6. Moško: M'r božji, odnosno Podlimharski: Gospcdin Franjo,- Knjige bodo gotove predv;doraa 22. maja ter bndo dobitnikom na razpolago v oddelku za tombolo v Gradišču št. 2. Številke >;a četverke bomo objavili v četrtek 18. t. m. odnosno na večer pred tem prazn"-kom, za peterice pa v nedeljo 21. t. m. in za tombolo cd torka 23. t. m. dalje do binkoštne nedelie 29. t. m. eo______rzi— Gospod r}VQzidsnt — pokrovitelj Sternenove razstave Da izkaže zasluženo čast velikemu slovenskemu mojstru, akad. slikarju prof. Mateju S t e r n e n u. ter obenem umetniku izrazi svoje priznanje za globoki socialni čut, ker je dohodek svoje razstave portretov namenil Socialni pomoči, je gospod prezident div. general Leon Rupn:k prevzel pokroviteljstvo njegove razstave, ki bG slovesno odprta o bin-koštih v Jakopičevem paviljonu. Lastniki slik, ki prihajajo v poštev za to razstavo, torej samo portreti, k: jih je naslikal akad. slikar Matej Sternen. naj bodo prepričani. da je s pokroviteljstvom gospod prezident poudaril vd;ki pomen Sternenove razstave, zato bodo pa gotovo svoje slike dali na razpolago za razstavo ter jih takoj naznanili Narodni galeriji. Pri tem naj ne odlašajo, saj je treba slike takoj fotografirati, da bo mogoče napraviti klireje za reprodukcije za katalog razstave. Obenem naj se lastniki Sterneno-v:h portretov zavedajo človekoljubnega namena razstave, saj je dohodek namenjen Socialni pomoči. Hkrati naj pa prav nič ne skrbe za svoje umetnine, ki jih bodo posodili za razstavo, saj bo razstava zavarovana in noč in dan zastražena. Kdor se torej zaveda velikega pomena razstave, ki naj pokaže zelo zanimive stran mojstrovega: življenjskega dela od mladosti do današnjih dn:, ta bo takoj storil svojo dolžnost ter brez zavlačevanja dal Sternenove portrete na raznolago s tem, da jih nemudoma naznani Narodni galeriji. Že čez nekaj dni se bodo pri lastnikih začeli oglašati podpiranci in uslužbenci Socialne pomoč: s pismenimi pooblastili za sprejem slik. Tako bodo i lastniki slik storili že takoj pri oddaji umetnin dobro delo saj bodo dak podpore potrebnem i priliko & zaslužek m ficen^aoiir aiiL * u— Nov grob. Dotrpel je železniški uslužbenec v pokoju in posestn'k g. Ivan Škafar. Za njim žalujejo rodbine škafar-jeva, Kokoljeva, Banova in Snojeva. K večnemu počitku bodo pokojnika spremili v ponedeljek ob pol 15. iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru pečiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sežalje. u— Jutrišnji simfonični koncert Radijske postaje se bo pričel točno ob 19., drugi del koncerta pa po odmoru ob 20.10. Prosimo občinstvo, da v interesu nemotenega izvajanja do tedaj zavzema svoja mesta. u— Za otroke iz mestnega središča bo javno brezplačno obvezno cepljenje zoper koze v ponedeljek 15. maja ob 17. uri v Mestnem domu, prav tako pa isti dan ob 17. uri tudi v ljudski šoli na Zoisovi cesti. K pregledu naj pa starši prineso v Mestnem doma cepljene otroke spet v Mestni dom 22. maja ob 17. uri, prav tako pa 22. maja ob 17. uri tudi v ljudsko šolo na Zoisovi cesti. K cepljenju morajo starši prinesti vse lansko leto in v letošnjem januarju in februarju rojene otroke, prav tako pa morajo prinesti tudi vse one otroke, ki doslej sploh še niso bili cepljeni in one, pri katerih cepljenje doslej ni bilo uspešno. u— Za otroke iz vzhodnega dela mesta in z Viča ter Gline bo javno brezplačno obvezno cepljenje zoper koze v torek 16. maja ob 16. uri v mestnem zavetišču v Jap-ljevi ulici in isti dan ob 16. uri v ljudski šoli na Viču. K pregledu naj starši otroke prineso v mestno zavetišče v Japljevi ulici 23. maja ob 16. uri in isti dan ob 16. uri v ljudsko šolo na Vič. K cepljenju morajo starši prinesti vse otroke, rojene leta 1943. in tudi vse letos januarja in februarja rojene otroke, prav tako pa tudi vse one otroke, pri katerih cepljenje doslej ni bilo uspešno. Starši morajo otroke prinesti ne glede na to, če dobe vabilo k cepljenju ali ne. Seveda morajo k cepljenju prinesti oko-pane otroke v snažni obleki. Vse starše vpominjamo, da je cepljenje strogo obvezno ter dobe po uspešnem cepljenju pismeno potrdilo, ki ga je treba dobro shraniti, ker ga bodo morali predložiti pri vpisu otroka v šolo. Vse drugo o cepljenju zoper koze je razvidno z razglasov na vseh mestnih oglasnih deskah, na cerkvenih vratih in drugih prostorih. u— Semenski krOniplr in fižol je dobil mastni gospodarski urad. Kei* ima pa na razpolago le malo blaga, naj pridejo po nakaznice v soba 15 v Beethovnovi ulic1 št.. 7 samo obdelovalci majhnih parcel, ki še niso ničesar posadili, pa so se prijavili že marca meseca za kompiT in fižol. Nakazila bo mogoče dobiti, seveda samo dokler bo trajala zaloga, tako, da pridejo v ponedeljek 15. t. m. dopoldne od 9. do 12. ure na vrsta prosilci z začetnicami A do J. isti dan popoldne od 15. do 18. ure z začet-n'cami K do P. v torek 16. t. m od 9. do 12. ure pa prosilci z začetnicami R do Ž in za. njimi tudi zamudniki, ki se niso naznanili ter vendar potrebujejo semenski krompr in fižol. u— Tečaj o negi in prehrani dojenčka, ki se bo višil na oddelku za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok hig. zavoda (Dečji in materinski dom, Lipičeva 3), se prične 22. maja ob 16. Tečaj traja 3 tedne ter je brezplačen. Vpisovanje v Dečjem domu vsak delavnik dopoldne. u— Osebje za prvo pomoč pri letalskih napadih, ki so ga prijavila razna podjetja za zdravstveno protiletalsko zaščito v obratih, bo imelo tečaj za prvo pomoč prihodnji teden od ponedeljka 15. t. m. do umetnine bodo do razstave popolnoma varno shranjene v Narodni galeriji. Razstava Remec - Trnkoczy Med ljubljanskim občinstvom, posebej še v krogih prijateljev umetnosti, vzbuja simpatije in zanimanje razstava slik dveh naših slikane, gdč. Bare R e m č e v e in ge. Jele T r n -koczyjeve (Galerija Obersnel). Po splošni sodbi sta obe slikarici lepo uveljavili svoje sposobnosti in upravičujeta pozornost, katere je prav posebno deležno že znano in priznano delo gdč. Remčeve, ki se je uveljavila kot ilu-stratorica pesnitev. — Razstava ostane še nekaj dni odprta. Jela Trnfrqcqgyt Podoba. H* fel^i- petka 19. t. m. od 17 30 do 19. ure v sejni dvorani mestnega županstva z vhodom pr! trgovini mestne elektrarne na Mestnem trgu. Podjetjem je b'lo dostavljeno še posebno obvestilo. u— Člani podružnicc Sadjarskega in vrtnarskega društva Ljubljana I, ki so naročili paradižnikove sadike, dobijo iste v ponedeljek dne 15. t. m. v času od 8. do 12. uie dcp. in od 1. do 4. ure pop. v biišem centralnem šolskem vrtu ob Zeleni p°ti (ki je podaljšek Kopališke ulice v Kol z ji) Zamudnikov ne bo mogoče upoštevati. u— Zdaj je pa dov°lj dežja. M'nuli teden se nam je oddolžil za prejšnjo sušo. Od pretekle nedelje dalje smo imeli v presledkih nalive, ki so prav izdatno napojili zemljo. Z nastopom deževnega vremena je vdrl tudi hlad. da nas je kdaj pa kdaj kar zeblo in bi remara še kuril', če bi imel. kaj kuriva edveč. Potem pa je spet prit/-nil jug, kar se je zlasti poznalo po precej visokih jutranjih temperaturah zadnjih dni. Na Pankracijev god smo še dobili precej dežja, zlasti je deževalo v noč. V sobotnem jutru pa je bilo ozračje spet vedro in toplo- Dopoldne nam je celo spet posijalo sonce. Zdaj je vsa pri roda dovolj osvežena in ba lahko mirno snovala daije. u— Razstava slik Trnkoczy-Remec v galeriji »Obersnel« je podaljšana do 19. maja. u— Prošenj za nogavice ni treba vlagati. Prejeli smo s prošnjo za objavo. Prosimo vse državne in javne ustanove ter vsa druga privatna podjetja, da ne vla-! ga jo več prešenj za dodelitev damskih nogavic, ker že do sedaj vloženih prošenj ■ z ozirom na našo majhno produkcijo ne l bomo v stanju izvršiti do jeseni. Upošte-! -vati se mora tudi, da mora en del produk-I cije ostati razpoložljiv za ostalo cbčin-j stvo. ker bi sicer vsi ostali konzumenti j ne mogli dobiti nogavic. Prosimo, da se j to upošteva in beležimo z odličnim spo-I štovanjem Josip Vidmar, tovarna nogavic in perila, Savlje 18. Ljubljana, Pred škofijo 19. Prešernova 20, Dunajska c. 7 a, Gosposvetska 1. u— Prvošolci-ke In drugošolci-Ke, prijavite se z majem v tukajšnji korepetito-rij »Napredek«. Redni vsakodnevni pouk. Vpisovanje dnevno. Informacije: Specialne Instrukcije za srednje šole, ROngresni trg 2. u— Krznarstvo Danilo Predalič. Sv. Petra cesta 18, sprejema vsakovrstno kožu-hovino čez poletje v shrambo in po želji tudi strokovno popravi. u— FORMICOT p,a£tile za desinfekcijo ust in grla dobite v vsaki lekarni. u— Fotografije v®eh velikosti, v naravnih barvah, dobite res lepo izdelane samo pri Foto »Justi«, nasproti nebotičnika. u— Bolne rastline, njihove posamezne dele, prinesite pravočasno v pregled rastlinskemu zdravniku-fitopatologu: Inž. Pre-zelj, VVolfcva 3, ur. ure: 8—12. u— Dijaki-inje srednjih šoj, prijavite se z majem v tukajšnje tečaje posameznih predmetov. Vpisovanje dnevno. Informacije: Specijalne instrukcije za »rednje šole, Kongresni trg 2. u— Sv. miaša zadušnica za obletnico pokojne Veber Emilije in hčerke Apoloni-je, soproge in hčerke uhiv. prof. dr. Fr. Vebra, bo v ponedeljek dne 15. maja t. 1. ob 8. uri v cerkvi sv. Cirila in Metoda. u— Učite se strojepisja! Praktično znanje, vsakomur koristno sedaj in v h od oče! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji (dnevni im večerni) pričenjajo 15., 16. in 17. maja. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Moderna strojepisnica. desetprstna metoda! Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Slike m legitimacije naredimo v 24 urah retuširane. Vaše otroke fotografiramo v 12 pozah, ali več. Slike dobite lahko v naravnih barvah. Foto »Justi«, nasproti -nebotičnika. u— širi se zlohotna govorica, da bom trgovino opustila, z." to vljudno obveščam moje spoštovane odjemalce, da je ta govorica popolnoma neosnovama. Priporočam se nadaljnji naklonjenosti. Z odličnim spoštovanjem Albina Pintar, trgovka, Gosposvetska c. 14. u— Nesreča. Pri delu se je vsekal v levo nogo 411etni posestnik Miha župec z Iga. Enoletna hčerka mizarskega mojstra Marija škerljeva iz Ljubljane se je po nesreči opekla po životu. Mel delom se je vžagal v levico 211etni mizar Vinko Brdnik iz Ljubljane. Prste na levici si je poškodovala pri delu 311etna delavka v tovarni Satumus Marija Bernadova. Na steklo je padel in se porezal po licih 5!etni sin delavke Franc Bezlaj iz Ljubljane ,141etni sin posestniče Rado Ciber z Iga se je vsekal v desno nogo. Triletni sin delavke Edo Vojska iz Ljubljane pa se je pri palcu poškodoval na obrazu. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. Z Gorenjskega Gauleiterjev zastopnik v Kamniku. Te dni je obiskal zastopnik koroškega Gau-leiterja Thimel kamniško okrožje. Spremljal ga je predstavnik nemške delavske fronte Egger. V Kamniku so Gauleiterje-vemu namestniku poročali okrožni vodja Pilz in drugi zaupniki, ki so mu predočili pereča vprašanja tamkajšnjega področja. Gauleiterjev namestnik je poudarjal posebno važnost sodelovanja vseh članov stranke. S tem sodelovanjem bo mogoče premagati vse ovire. Zvečer je bil tova-riški večer v hotelu »Steinerhof«, nasled- | nij dan pa si je Gauleiterjev namestnik ! ogledal strankine piostore ter si dal po-! ročati o delu organizacije v Kamniku. Junaška smrt na bojišču. Na vzhodni fronti je padel vojak Valter Žerjav, učitelj v Galiciji. Z njim je izgubila koroška mladina požrtvovalnega in vestnega vzgojitelja, ki se je udejstvoval zlisti v okviru organizacije »Moč v ralosti«. Smrt v Celovca. V Celovcu je umrla 50 letna žena upokojenca Avgusta Vrhov-nikova. Pokopali so jo v soboto v št. Petru pri Celovcu. Bik jo je napadel 67 letna kmetica Marija Hojnikova iz Lipnice je vodila bika na vrvici pc cesti, živa! je nenadoma pob?s-nela in napadla kmetico ter jo tako po-I škodovala na nogi, da so jo morali pre. ' peljati z rešilnim avtom v celovško bol-i nišnico. % S štajerskega Otroci iz ptoninskjh krajev v Celju. i Približno 300 otrok iz oddaljenejših planinskih krajev na štajerskem je te dni obiskalo Celje, kjer ima štajerski Heimat-bund posebno ustanovo za vzgojo mladme. Otroci so prisostvovali predstavi v kinematografu, kjer so iim predvajali kulturni film, nato pa so jih vodili po Celju ter jim razlagali zgodovinske znamenitosti mesta. Petje otrok je pri tem izpričalo, da se nemška pesem tudi v plan;nskih predelih goji z lenim uspehom. Odlikovanje. Z železnim križcem I r. je bil odlikovan desetnik Anton Topolovec iz okolice Ptuja. Zadnja pot. V Mariboru so položili k večnemu počitku brambovca Alojza Ko. stanjevca. ki je pripadal marib~r.sk; stand-arti Helmwehra. Kostanjevec je pade! v borbi proti tolovajem Ob odprtem grobu se je od njega poslovil v imenu stranke Rachle, ki je poudarjal zlasti pokojnikov« požrtvovalnost m zvestobo. Dodatek mesa tuih j umetnosti je naslovil na svoje člane okrožnico, ki jih z njo vabi, da se udeležijo velike razstave, ki bo odprta v Gorici v juniju. Sindikat je imenoval posebno komisijo treh članov, ki bo- odločala o sprejet-ju umetnin za razstavo, ki bo organizirana na podlagi stroge umetnostne izbire. Ponesrečenci in ponesrečenke. 60 letna kmetica Roza Valent iz Moše si je pri delu na vrtu ranila desno nogo. Mala Helena Pavletič iz Solkana je padla na domačem dvorišču tako nesrečno, da si je pri tem zlomila levo ključnico. 50 letna gospodinja Amalija Bitežnik iz Solkana si je pri padcu zlomila levo nogo. — 13 letni Renato Simonet je padel s stola in si zlomil levico. Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici, kamor se je zatekel tudi mali Jakob Msrušič iz Dolenje v Brdih, ki ga je ogrizel popadljiv pes. Kolesa kradejo. V zadnjem času se množijo v Gorici tatvine koles. 56-letni nameščenec Alojz Gregorič, ki stanuje v ulici Formica 5, je bil po opravkih na goriški občini. Pustil je kolo na dvorišču. Ko se je vrnil, kolesa ni bilo več. Zavedajte se, da če v devetindevet-desetih primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne izzivajte usode in držite se danih navodil! Predvsem takoj po danem znaku alarma v zaklonišče! Vpitje, sprehajanje, prerivanje, neumestne šale ne spadajo v zaklonišče. DRŽAVNO GLEBALSŠČE DRAM A Nedelja, 14. maja ob 18: Zemlja. Izven. Cene cd 24 Lir navzdol. »Zemlja«. Tridejanka, ki |et je spisal K. Sclionherr in prevedel M. Skibmš k, prinaša na oder utrip kmečkega življenja in ne-Ita.j značilnih tipov in življenjskih konfliktov iz njega. Borba starega gospodarja za zdravje in gospodaistvo ter hrepenenje od njega odvisnih ljudi po prevzemu grunta so osnova dejanja, ki se razpleta v resn'h in šegavih prizorih. Igrali bodo: M. Skrbinšek. P. Kovič, P. Juvanova, Kraljeva. Gorinšek. Drenovec, Bratina, Starič, Rakarjeva, Lipah, Košuta. Blaž, Plut. Režiser; M. Skrbinšek. Scena: ing. Franz. Kostumi: J. Vilfanova, OPERA Nedelja, 14. maja. ob 18: Melodije srca. Izven. Cene od 40 Lir navzdol. * J. Gregorc: »Melodije srca«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: Arnič — Zupan, Silva — Baukartova, Vera — Barbičeva, An-da — Sancinova, Katja — Japljeva, Gizela — Slavčeva, Viktor — J. Rus, Mirtičeva — Gorinškova, Bariličeva — Bučarjeva, Marijan — B. Sancin, Zvonko — M. Sancin, Barilič — Simončič. Ala — Poličeva, Milavski — Milčinski, Marijana — Koširjeva, pikolo — Bajde ml., radio-tenor — Boštjančič. Dirigent: J. Gregorc. Režiser: E. Frelih. Koreograf: ing. P. Golovin. Mnoga zelenjave m živilskem trgu Čeprav nas je zadnje tedne še zeblo, celo bolj kakor prejšnji mesec, je živilski trg že v pravem pomenu besede majniški. Tudi v najboljših časih ni bilo ob tem času n kdar več zelenjave, kakor je je zdaj. Spričo pravih grmad domače zelenjave pozabljamo na blago, ki ga še ni. Uvoženi prdelki so v splošnem razprodani. Branjevci imajo še nekaj česna in tu in tam so bili danes naprodaj ostank: cvetače. Pogrešamo čebulo. Trgovci s povrtnino ne uvažajo več lanske čebule, ki je menda že po večini porabljena in zdaj se tudi več ne drži Ob tem času je začela včasih prihajat1 na trg nova uvožena, bela čebula. Letos je ne smemo pričakovati. Zato bomo morali nekaj časa počakati na domačo čebulo. Upati smemo, da bo prihodnji mesec že naprodaj prva zelena domača, čebula. Posamezni pridelovalci rajš: predajo zeleno čebulo, ker zanjo več izkupijc kakor za zrelo, razen tega pa izpraznijo grede za druge pridelke. Upati smemo, da bo trg vfai cd ča°a do .časa., založen i nekaterimi uh50W3*i de]*;:. Sredi preteklega tedna je prispelo na trg že nekaj uvoženega stročjega graha. Seveda ga ni bilo tol ko. da bi bil naprodaj še danes. Razprodan je bil že prvi dan. Tudi uvožena glav-nata solata je bila redkost, ki je tako izginila v mreže nekaterih gospodinj. Uvožene solate kmalu ne bomo več pogrevali, ker je naprodaj že domača. Branjevci prodajajo po več ni domače pride'ke. Izredno mnogo je bervke. Povsod je dovolj tudi špinače Na zbiro je zelenega radiča. Domače glavnate solate še ni mnogo, a kaže. da je prihodnje tedne ne bo več primanjkovalo Berivka se je pocenila izpod maksimalno določenih cen. kar kaže nazorno. kako zelo vpliva količina blaga na cene. Izredno živahno je bilo danes pr prodajal cih sadik. Zdaj je najugednejs čas za saditev paradižnikov, zlasti še. ker je dež dobro namočil zemljo in je postalo topleje. Zanimivo je. da letos ljudje sadijo tudi mnogo sladke panrike. ki je prejšnja leta niso niri poznaii. Tudi pri semen*rcah je bila živahna kupčija '-& \etim« semenski i^ol Oddajnlška skupina Jadransko Prircorjg RADIO LJUBLJANA NEDELJA. 14. MAJA: 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Veseli zvoki za nedeljsko jutro; vmes 8.30—8.45: Poročila v slovenščini. 9.—10.00: Oirgelska glasba (prof. Tome). Versko predavanje. Praznična glasba. 10.00—10.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda v nemščini in slovenščini. 1«.15—11.00: Naša zakladnica 11.30 do 12.00: Slovenska ljudska oddaja 12.00— 12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini 12.45 do 14.00: Nemški ljudski koncert. 14.00— 14.10: Poročila v nemščini. 14.10 do 15.00: Zbor ženskega učiteljišča vodi prof. Repovš; vmesne točke igra pianistka Silva Hrašovčeva 16.00—17.00: Koncert za vojake. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Komorna glasba, i 17.45—18.00: 15 minut na podeželje. Ing. Sluga Alojz: Pridelovanje krme na travnikih 18.00—19.00: Fiiharmonični koncert. 19.00—19.30: Ura pesmi; Franja Golob — alt. Julij Betetto — bas. 19.30 do 19.45- Poročla v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20.00: Kaj prinaša prihodnji teden. 2000—20.15: Poročilo v nemščini. 20.15—22.00: Veliki koncert za krajši čas. ! 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10 do ! 23.00: Plesni o-kester pod vodstvom Mar-t jana Vodopivca. ŠPORT mmt^mmmmammmm^mmmmamm Trije pari na dveh Igriščih Kakšen je današnji nogometni spored?' Spet nedelja v maju in spet nobenemu športniku ne da žilica, da bi ne pohitel na svoje priljubljeno igrišče. Tako tudi ljub-lj nski nogometaši! Iztok—Vič (ob pel 11. na igrišču Mladike na Kodeljevem). Oba sta prav za prav gosta tretjega, med seboj pa res že dolgo nista trčila dmg ob drugega. Ko-rajžni so bili Vičani zmerom in tudi v tej preskušnji se niso lotili lahke naloge. žabjak — Ljubljana (rezerva). Druga garnitura Ljubljane in rezervno moštvo Ljubljane bi utegnila zaigrati bolj ali manj izenačeno, tako da bo tekma iahko tudi prav lepa za oko. Ljubljana—Mars. Dva stara ljubljanska nasprotnika, ki se letos še nista pogledala iz oči v oči. Ljubljani pripisujemo več nade na uspeh, saj je letos že enkrat uspešno zaigrala na svojih tleh, toda Marsovci so ljudje vztrajnosti in rutine, tako da nj izključeno kakršno koli presenečenje. če smemo o njem govoriti, kadar mislimo na letošnji »polet« domačih nogometašev! Slednji dve tekmi bosta od 15. dalje na igrišču Ljubljane ob Ciril-Metodovi cesti. * Sporočilo športnega referata Pokrajinske uprave. V zvezi s pripravami za ureditev športnega življenja v Ljubljanski pokrajini bo v s:edo 17. maja t. 1. ob 18. uri na Dunajski cesti l/H. konferenca s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odseka za telesno vzgojo; 2. položaj športa v Ljubljanski pokrajini; 3. smernice za bodoče delovanje; 4. slučajnosti. Na konferenco so vabljeni predstavniki vseh športnih organizacij. ŽSK Hermes — nogometni odsek. V nedeljo ob 9. uri obvezen sestanek prvega in rezervnega moštva. Po sestanku trening na dva gola. Obvezno! — Načelnik. Mali oglasi Križanka št. 36 pr "H 3 4 5 6 7 8 9 jfio~ p j "-^S? fflgai saail 11 13 m 14 15 16 17 18 19 j i 20 21 22 j i 23" m 24 25 26 1 27 28 29 30 r i i V o 1 o r a v n o : 1. moško ime, 10. tujski :. planinarstvo, 11. pisec, duševni oče, j-J. H, 14. grški bog vetrov, 15. ožiralni ;nek, 16 Verdijeva opera, 18. jezero v Aziji, 20. prislov kraja, 22. bedeč izrastek rastlin, 23. kazalni zaimek, 24. mesec v letu, 26. osebni zaimek, 27. praprebivalec r.eke celine, 30. strupen pajek, italijanski ples. Navpično: 1. vrsta kapnika, 2. pri-s":v kraja, 3. naplačilo, 4. krema za sončenje, 5. identično, 6. del duhovniškega cibla-ia, 7. oseba iz Shakespearjeve tragedije fonetično), 8. apostrofiran veznik, 9. vrsta delavnice (mehanično kovinarska stroka), 13. zver, ki žre mrhovino, 15. mesebojno s . go i bo vezana družba proizvodnikev iste -troks, 17. latinski pre llog, 19. del kopnine, isi moli v morje, 21. svetopisemski ubijalec, 24. žensko ime, 25. star0s ovenska črka, 28. Nušičeva komedija, 29. nikalnica. Rešitev križanke št. 35 V°Ioravno: 1. mezeg, 5. sveder, 9. delec, 13. Ate, 14. ri, 15. iti, 16. faran. 18. Ava-rat, 21. lokal, 23. en, 29. OC, 30. Milan, 32. 26. Janez, 28. en, 29. OC, 30. Milan, 32. araboska. 34. safalada, 36. sposoben, 43. svarilen, 50. tesar, 51. Ba, 52. lo, 53. Onega, 54. O L o, 56. ogorek, 58. pes, 59. jarem, 61. nava la. 62. ovira, 64. emu, 65. ej, 66. za!, 67. Nanos, 68. tuneli, 69. atomi. Navpično: 1. mafija, 2. zarana, 3. eta, 4. geneze, 5. stavek, 6. erar, 7. dira, 8. rutica, 9. dilema* 10. eto. 11. likala, 12. celina, 17. Avar. 19. rana, 20. Atos, 22. Aral, 27. eb, 31. i:, 33. Srb, 35. fra, 36. Stojan, 37. peta, 38. csoren. 39. sa, 40. oremus, 41. ebonit, 42. naga., 43. sled, 44. vokali. 45. rogoza, 46. in. 47. lepilo, 48. Eger, 49. nasadi, 56. oven 57. raje, 60. emo, 63. vat. Harcšite se na romane DOBRE KNJIGE! Službe išče KUHARICA, samostojna, išče službo "pri odraslih osebah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Zanesljiva«. 114-19-1 UPOKOJENEC, mlad, vešč pisarniških del, strojepisja, ima lasten pi salni stroj, išče službo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priden«. 11412-1 ŠOFER išče zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana«. 11365-1 UČITEIJIŠČNICA V. letnika, išče primerno zaposlitev, najrajši dopol dne. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11471-1 KUHARICA vešča boljše kuhinje, želi službe v boljši hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčnn pomočnico Za male govoru. Naslov v ogl. odd. kose sprejme aa stalno Jutra 11564-la SodJa Lovro, Tržaška 28. 2 MIZARSKA pomočnika takoj sprejme mizarstvo Krže, Vrhnika,, Idrijska 2. 11576-la FRIZERKO sprejmem takoj. Plačam 11727-la ii f^^m^mm mmminm' KINO SLOGA Telefon 27-30 SAMO ŠE NEKAJ DNI! Najlepše muzikalno delo — film valčkove opojnosti mmam FRIZERSKO VAJENKO „„„ ,, , sprejme takoj Salon »Olga« 250 lir tedensko. Loboda Beethovnova 14. palača Riifael, Rožna ,c- »Dunav«. 11385-44 IX. st. 5. 11673-la, KROJ. VAJENCA PRIDNO DEKLE |ali ^ko, hrano in vajeno gospodinjstva, sUnovanjem pn menl> ta-sprejmem takoj. Naslov ko) sprc)mem. Avgust Pe-V ogl. odd. Jutra>• Jtrovčič .Tabor 4. 11500-44 1166i-ia VAJENCA ^D?KL,\FA, 4. * . .„ !a slikarsko in pleskarsko 14 do 18 let stara, se spre|mem. Blazn.k sprejme za pomezno de- p0i,anska c. 45. - Kivko. Naslov v <*I odd 11555-44 f.v.TT DftMn Sft , KROJ. VAJENKO ŠIVILJ. POMOČNICO . „ rimsko izurjeno, takoj sprejme !« .Pomočnika za d.msko damski modni salon Ber- krojaško obrt sprejmem, nik. Cojzova c. l/i. Ccsnar- P®1)^^1 ™mpa; 11636 l.i POSTREŽNICO, snažno, za dvakrat na teden 11476-44 VAJENCA dimnikarskega, z vso oskr-popoidne. sprejmem. Na-|b?- sprejmem. Biti mora slov v Ogl. odd. Jutra. M™-. ™č,an 11678 la -tar °° 14 °° lc IZURJENO MOČ, ' N se delavnikih med mlajšo. za šivani odej !"■'." uro v gosflni sprejmem. Poizve se Nun- »Kač.č«, Bežigrad, ska ulica 3. 11611 -la SLUŽKINJO, sobarico, takoj sprejmem. Plača dobra. Javiti se v Koblarjevi '3. 11644-la ŠIVILJSKO pomočnico sprejme modni salon Katalan Grozdana, Dunaiska 15/11, nad kavarno »Evropa«. 11645-la GOSPODIČNO 11488-44 FRIZERSKO VAJENKO spreimem takoj. Dinter, Sv. Petra cesta 95. 11480-44 VAJENCA za mehanično obrt spreimem. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Vajenec«. 11734-44 VAJENCA i-. , za slikarsko in pleskarsko ,ot'okomil ■ obrt spreime takoj s takoiš- mem za pol dneva. Naslov njo ^ Janfif Ivan Cc. v ogl. odd. Jutra. .11495-la KROJAŠKEGA pomočnika, prvovrstnega, sprejme takoj v stalno delo modni salon Zanoškar Lu-dovik, Bleiweisova cesta 15. 11741-la ŠIVILJA. ki bi hotela priti na dom krpat perilo, naj pusti svoj naslov v ogl. odd. Jutra pod »Gledališka ulica«. 11743-la ČEBELARJA, ki bi prevzel v oskrbovanje čebelne družine, išče Čebelama, Ljubljana. Dunai ska 21. 11749-la lovška 67. 11698-44 RAZNAŠALKO po možnosti z znaniem vezenja, išče takoi cvetličarna. Naslov v ogi. odd. Jutra. VRTNARJA, DOBER TAPET^IK gre delat na dom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11371-3 DIJAKINJAM, ki bi imele veselje do lahkega ročnega dela iz papirne stroke, se nudi lep postranski zaslužek. Naslov: F. Šlajpah. Slomškova ul. 6, dvorišče, levo. 11254-3 INŠTRUKTORJA za matematiko, išče osmo-šolec. Ponudbe z zahtevki učnine nasloviti na ogl. odd. Jutra pod »M.itema-tik«. 11528-3 UČITELJICA 11751-la poučuje nemš&ino. Naslov v ogl. odd. Jutra SVILENO PREJCO. siično DMC, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. J1430-6 OBHAJILNO OBLEKO, za dečka, belo (predvojni rips), in rjave ženske čevlje št. 40 prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11451-6 PRAŠIČKE ZA REJO prodam. Naslov v oglas, odd. Jutra. 11432-6 GOSTIL. INVENTAR in eventuelno tudi gostilniško obrt, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gostilniški inventar«. 11405-6 ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, predvojni, šiva naprej in nazaj, izvrstno ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11460-6 NAHRBTNIK dobro ohranjen, močan, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11403-6 HARMONIKO diatonično, s šestimi pol-toni, ugodno prodam. — Teršan, Poljanski nasip 40. 11423-6 BOURET OBLEKO z dolgimi hlačami za dečka in zlatp ribice s kozarcem, prodam. Ogled v nedeljo dopoldne in ponedeljek po 11. uri: Zdešar, Robbova 21. 11360-6 ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11356-6 ŽENSKI PLAŠČ in čevlje št. 38, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11365-6 APARAT za obsevanje (Quarzlampe) »Vitalux«, z dvema žarnicama, prodam. Višinsko sonce. Eventuelna zamenjava za radioaparat. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11366-6 DAMSKE ČEVLJE, dva para, prodam. Ogled v nedeljo od 8 do 9 pri g. Dolenc, Resljeva c. 3. 11425-6 STAVBNI LES 5 m plohi in trami, rabljeno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11395-6 SUKNJIČ lep, letni, za 13—15 letnega fanta, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11392-6 SOBNO KREDENCO veliko, prodam ali primerno zamen jam za zložljivo posteljo. Rož. dol., cesta XV./15. 11391-6 RADIO Telefunken. dober model 1940, prodam. Vodnikova sposobnega za vsa vrtnar- p^ »št. 008 . 11604-3 ^^' 7'j 11396-6 ska dela, ki se razume tudi; GOSPA POUČUJE j "lETNO OBLEKO na sadjarstvo, sprejmemo nemščino in italljanščlJj. n 2j visoko tiko, v stalno al, Pa doj^ol- no po hitri in praktični stavo prodam. IŽ3nsk, dansko oziroma poroldar. metodi. Ugodne cene. sta ^.j 11400 6 sko službo Ponudbe na Rimska c 10/1, desno. , MRČES IN GOLAZEN: ogl. odd Jutra pod >>Spo- _ 11724 3 uši, stenice, bolhe, ščurke. soben vrtnar«. 11753-1a — —— molje> mi5i. pod„ne.v0 VIOLINO. vigrano, dobro ohranjeno, ugodno prodam. — Ogled predpoldne. Naslov v ogl. Odd. Jutra. 11168-6 SINGER šivalni stroj, nov, v omarici .prodam. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Salonski«. 11524-6 OTROŠKE ČEVLJE, bele, semiš visoke in nizke št. 26, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11518-6 TENIS LOPAR (raket) po ugodni ceni prodam s prevleko in okviriem vred. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11519-6 RADIO »Hornvphon Rex 1940«, 5-cevni, zadnji model, prodam. Ogled v nedeljo do-rei Tyrševa. stalno službo. Ponudbe na , KOŽICO, T 376-6 ogl. odd. Jutra pod »Pogoj «'?te pasme, od koze dobre ŠPORTNI VOZIČEK, poštenost« 11701 -1 a mIck3rice- prodam. Naslov:iep. prodam. Naslov v ogl. --------------------v od. odd. Jutra. 11450-6,0dd. Jutra. 11301-6 Kuhinjsko OPRAVO, UGODNO PRODAM: SLIKARJA in pleskarja, samostojnega, sprejme takoi za stalno Jan-čič Ivan, Celovška 67. 11699-la DEKLE od 16. leta naprei spreime stareiša gospa za lažja gospodinjska drla. Preskrbi io tudi s čevlji in oblekfl. 11462-6 ČEVLJE, lUf IUUI s m »hjictnu. . -v i Lahko tudi absolventka ka- modre,, scm.š Predvojne, ke šole. Ponudbe na ogl. skoraj nove št 34 pro-odd. Jutra pod »Neoporeč- d.ara- S"Von B'S«ka, Dalma-na« 11703-la iUnova 10- 11454-6 GOSPODINISKO ' Električni KUHALNIK, pomočnico, mlajšo, sprejme l"?31" rabljen, prodam. M-družina dveh odraslih pod slov v ogl. odd. Jutra^^ KOŽICO, čiste pasme, od koze dobre ČEVI..IARSK.FGA pomočnika sprejme takoj Dolenc, .ilf^.-t 3J'lCfllIC IHP.OJ . ,. , i---— — --------- Barvarska ste"\i 6 rabljeno, poceni prodam, popolnoma nove moške us- 11778-la M<"še, Bežigrad, Jarnikova jnjene (ševro) jahalne h!a- PODTČNO u''ca 11458-6 £e ;n skoraj nove rjave mo- GOSPODTČNO spreimem k 18 mesečnemu otroku vsakodnevno od R do 12. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11768-1 a POSTREŽNICO, pridno, pošteno, spreimem takoj. Senčar, Tavčarjeva ulica 3'I GOSPODIČNO 11766-la »PANEKSOL«, original stativ z žarnico za zdravilne ultra-rdeče žarke, naprodaj. Ogled od 12 do 15. Škofia 6,III, 1. vrata levo. SERVIS za črno in belo kavo za šest oseb. brezhiben in za ške čevlje (br.ks) št. 43. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Predvojno blago«. 11467-6 ŠIVALNI STROJ, 11459-6 iSinger. orig. amerikanski, Ipogrezljiv, prodam. — Si- k dvema otrokoma, sta- res, lep. prodam. Naslov v rima '/• in 3 let, iščemi0«1- ocd- J^Vr-11459 6 za dopoldne ln 3 kr-t te- 3 angora ZAJKLt densko pot>old;m. Rožna 2 mla<,|č'. 2ajca in zajčnico dolna C IX/30. 11761-la! prodam. Naslov v oglas. ŠIVILJO odd. Jutra. 11409-6 za na dom spreimem ti-1 ČESEN ko j. Nadalje sprejmem -zimski, prodam pod 8 lir mandl, Dvoržakova 3. 11428-6 RAČUNSKI STROJ, seštevalni, tovarniško nov, prodam. Simandl. Dvoržakova 3. ŽIMO, prvovrstno, novo, prodam. Našlo za kg. Tržaška c. 19. 11326-6 SUSEKS PETELINA, plemenskega. 8 mesecev siroto. 12 do 16 let staro,'starega, zameniam za ro-sprejme Za pomoč gosp>, deiland ali štajersko jarčko športni, zamenjam za baja dinji dvočlanska družina, ali pa prodam. Celovška za ali ga kupim. Ponudbe brez otrok. Naslov v ogi., "sta 74a. 11443-6 na ogl. odd. Jutra pod: vzgojiteljico k otroku. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11765-la DEKLICO aslov pustite v ogl. odd. Jutra pod »Žima«. M408-6 FIŽOLOVE PREKLE, večje število, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. I.398-6 OTROŠKI VOZIČEK. Cdd Jutra. 11777-lw.^>-,p"stotnik, Jernejeva c. 3. 11429-6 Si^ka. 11 <39 6 BLAGO za moško obleko. S'vo črtasto. prodam. Ogled v nedeljo dopoldan. — Pire, Knezova 11/1., desno. 115^6-6 OTROŠKO POSTE! TICO z žimnico, damske čevlie št. 39 in pleteno jopico, predvoino blago, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11533-6 ZAMENJAM BLAGO za moško obleko, svetlo-sivo, lepi vzorec, predvojne kvalitete, za pravi lo-den. Vprašati: Prečna 8. 11532-6 PISALNI STROJ prenosni, nov, prodam. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim denar«. 11525-6 Bodi kmet, študent, gospod, krema RAPIDA povsod BRIVNA KBEMA;V: , p H D T T\: JL - ' • Brez mila,. XI A i X JL/ n * , brez pene = ■ ' P B O I Z V O D I : V A« IA|t. OTROŠKO POSTELJICO skoraj novo, brez žimnice, prodam. Ogled dnevno od 12. do 15. ure: Gajeva 6, I. nadstr., desno. 11509-6 DVA RACKETA s stiskalnicama, v brezhib: nem stanju, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11505-6 PREGRINJALO lepo mreženo, za dve postelji, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11501-6 ŠKORNJE, močne, skoraj nove. št. 43 do 44, ugodno prodam. — Naslov v ogl. odd. lutra. 11503-6 STROJ za gumbnice, uporaben za usnje ali za filc, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11491-6 SPALNICO staro, dobro ohranjeno, — prodam. Ogled v popoldanskih urah. Naslov v osi. odd. lutra. 11490-6 SREBRNO LISICO prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1470-6 DAMSKO OBLEKO krasno, iz čiste, rožaste svile, prodam. Ogled od 9. do 11. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11498-6 SESALEC ZA PRAH s fenom. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11497-6 ČINČILA-ZA.TKE z mladiči in samca, zaradi opustitve reje ter tri- in šestdelne hlevčke, prodam. Poljanski nasip 32. 11477-6 PREPROGE saraievske, 5 krasnih komadov, v naiholišem stanju, prodam dobremu kupcu. Ogled okoli 12. ure in tudi po 18. uri. Naslov v ogl. odd. lutra. 11474-6 POHIŠTVO dobro ohranieno. samsko sobo z umivalnikom, prodam Ogled od 12. do 15. Naslov v ogl. odd. lutra. 11481-6 ŽENSKI DEŽNI PLAŠČ skoraj nov. s kapuco, za srednjo postavo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11475-6 UGODNO NAPRODAJ: tridelna omara iz mehkega lesa, črna moška obleka za visoko šibkejšo postavo in otroške bele nubuk-san-dale št. 35. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11^61-6 VEČ PAROV ČEVLJEV ženskih, št. 37 in 39, dobro ohranjenih, prodam v ponedeljek in torek od 15. do 17. ure: Rimski trg 8/III. 11S63-6 OTROŠKI VOZIČEK športni. prodam. Mestni trg 13/1., levo po hodniku. 11168-6 BAJAZO. nepremočliiv, v dobrem staniu, prodam. Naprodaj imam tudi dežni plašč. — Naslov v ogl. odd. lutra. 11567-6 KAPNE in RJUHE nove, prodam. Naslov v ogl. odd. lutra. 11566-6 PRODAM : kompletno otroško posteljo in tekač, popolnoma nov. Naslov v ogl. odd. lutra. 11565-6 PREPROGO, 5 kostuma in blago za žimnice prodam. Naslov v ogl. odd. lutra. 11618-6 TRICIKLE različnih velikosti dob.ivlia po ugodnih cen3h Merkur. Puharieva 6. 11614-6 2 TOVOR. AVTOŠASIJI sedem- in dvetonska, brez gum, zelo ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11603 6 MODEREN KLAVIR, kratek (Stutzflugel), kot v-novem staniu, naprodaj za 28.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim denar«. 11616-6 STROJE, stabilne motorje, stružnice, vrtalne stroje itd. ugodno proda Merkur, Puharieva 6. 11610-6 ČAJNI SERVIS, original japonski, za šest oseb, krasen izdelek, prodam. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 11591-6 KROJAŠKI STROJ, originalni amerikanski Singer. skorai nov, eden kompleten, eden samo glava, prodam po ugodni ceni. — Hinko Privšek, Kolodvor ska 7. • 11592-6 PISALNE STROJE, malo rabljene, pisarniške, raznovrstne, prodam za ugodno ceno. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 11593-6 2 MOTORNI TRIKOLICI tovarniško novi, nosilnost do 1500 kg, pripravni za vožnio peska itd., zelo ugodno naprodaj. Merkur, Puharieva 6. 11612-6 OIKOŠKO POSTELJICO prav dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11513-6 KOLESA, damska in moška, znamke Adler, Durkopp, Puch in, Steyr, še v novem stanju, zelo ugodno naprodaj. Su-steršič. mehanična delavnica. Dunajska 13 (Figovec, levo dvorišče). 11605-6 BILJARD, dunajski, original Seifert, dvostranski, v dobrem stanju,' tri krogle, stojalo s palicami, ugodno prodam. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 11586-6 ELEKTROFOTOKOPIRNI aparat (avtomat) za razmnoževanje raznih projektov, načrtov, dokumentov, fotografij itd. prodam. — Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 11587-6 ČEVLJARSKI STROJ Singer, flahšteparico, v dobrem stan:,j. prodam. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 11588-6 MLIN za mietie žita in drugih predmetov prodam za 7000 lir. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 1H89-« MASAŽNI APARAT, visokofrekvenčni, za zdravljenje revmatizma in o-ača-n'e živcev, prodam. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 11590-6 ŠIVALNI STROJ znamke Pfaff prodam za zelo ugodno ceno. Ogled od 11 do 12. Sv. Florjana ul 5'II. 11 "73-6 OTPOŠK* VOZIČEK, rlobol: in športni, prodam. Starič, Ce«ta na Rožnik 43. 11578-6 MOŠKO KOLO. novo, prodam. Naslov v osi. o-ld Tvits. '1577-6 ?T0T0R>:0 KOLO "m, prodm. M:r1» št. 2. 11683 3 DAMSKO KOLO prodam. Ogled od 10. do 12. ure. Mirje št. 4. 11630-6 OBROBNI KAMEN za grede in pesek, skupno 5" kub. metrov, prodam. Pojasnila pri hišniku Gledališka 11. 11674 6 PRODAM: lepo morn riško obleko in belo bluzo za 10- do 12 letnega dečka, ter kra-sno belo tift obleko za S—9 letno dekl co. Ogleda se v krojačnici Kri- žaj školja ulica 6. 11669-6 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv. prodam. Resljeva 30, podpritličje. 11670-6 DEŽNO PELERINCO otroško, gumi s svilo, predvojno blago, prodam. Ogled od pol 1. do pol 3. ure pop. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11663-6 DEŽNI PLAŠČ siv. nepremočljiv, zame. njam za balonski plošč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »PrsdVojni«. 11642-6 ELEKTROMOTOR 2a luž zaprt, istosmerni tok, 150 V 5 PS, 700 obratov, z; mline in ža-ge. prod.im ali zamenjam za knr koli. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11641« OMARA za obleko, trd les ter športni voziček, v zeio dobrem stanju, ugodno prodam. Voda, Tržaška 48/1. 11640 6 POSTELJO z žimnico. peresnico, nočno omarico, mizo, po-litirano, dobro ohranjeno ter črn plašč, prodam. Noslov v ogl. odd. Jutra. 11639-6 PERZIJANER KOŽI dve črni in črno suknjo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11637-6 RADO APARAT 5+1, Savigli-jno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11635-6 ŠIVALNI STROJ »Singer«, angleški, popolno™ nov, prodam. 4 Celovška 107, visoko pritličje. levo. 116326 PISALNI STROJ »Mercedes«, nov, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mercedes«. 11633-6 L. Frick: I Roman Kadar hoče po mnogoternih vsakdanjih opravkih citati kako knjigo, pisati prijateljici, ki je zdaj na žalost daleč od nje, al; si drugače privoščiti urico samotnega premišljevanja, mora v ta namen izbrati pozni večerni čas in žrtvovati del nočnega počitka.. Tako je tudi danes že polnoč*, ko gospa Kristina Gebhardova odloži zanimivo knjigo im. utrne iuč na posteljni omari. Zanimivo in živo p'sa.ni roman se godi v Maroku, in cdsvit južnega sonca, dih puščavskega vetra, koprneča, malce zabrisana pred,stava palm, belo se bleščečih hiš, pisanega pravljičnega sveta bazarjev in mo-šej, sultanskih dvorcev in z zakladj nato-vorjenih velbledjih karavan — vse to roji čitateljici po glavi. Vmes pa že spet rine v ospredje ljuba vsakdanjost s svojimi neodložljivimi zahtevam; in opomini. Res, jutri ne sme pozabiti, da da Die-terjeve krepke čevlje k čevljarju, ki jim mora nabiti neve podplate, in z Aleksoon bo ponovila prevod iz francoščine, za risarsko uro potrebuje nov črtalni blok, in tisto veliko risalo, ki si ga želi, mu bo vendarle treba kupiti, kajti brez dobrega orod ja ni dobre stortve. Sicer bi Kristina rada poživila svoj lanski pomladni kostum z novo bluzo, ali — nu da, počakajmo. morda se bo dalo prihoimji mesec kaj ukreniti. Kcnec za nocoj! Gospa Krstina se obrne na drugo stran in hcče vendar že od-poditi zaskrbljene misli, ki jo napadajo kakor komarji in branijo spancu, da je ne more zaz bati. Njena zavest je baš na pragu sanjske dežele, ko jo nekaj silovito in rezko predrami. Telefon! javi celica v možgarih. Naj zvoni, saj ne more biti nič pametnega, kvečjemu napačna zveza, kdo pa naj tako pozno ponoji še kliče? Raziraženo od nezaželene motnje se čustvo upira zoper takšno brezobzirnost. Neznan. nadiežnik pa mora biti zelo vztrajen kajti zvon jen je gre kar naprej, dokler gospa Kristina nazadnje vendarle ne skoči iz postelje in ne plane v sosednjo sobo k telefonu. »Vendar že, Kurt, ne bodi hud, da te kličem, tako zapuščeno sem se čutila, vsaj tvoj glas sem hotela slišati,« zagestoli Kristini naproti. »Tukaj ni Kurta, Gebhard je tu. In če imate opolnoči še telefonske potrebe, bodite tako ljubeznivi im bolje pazite na številko,« pravi Kristina, še veino nejevoljna, hkratu pa malce odebrovoljena in celo potolažena od nežnega ženskega glasu na onem koncu voda. »Moj Bog, kako m; je žal, tisečkrat prosim oproščenja, gespa — Gebhardova, kaj ne? Niti misliti si ne morete, kako klavrno mi je bilo pri duši. In zdaj sem. vas splaš la iz sparja, re zamerite mi, pros m. in n kar iz jeze ne obesite slušala. Ko ste že zbujeni, ali ne bi hotol; še kak trenutek citati pri aparatu? Dajte, dajte! Poznam vas sicer ne, a če me poslušate, se ne ču-t m več tako zapuščene in nesrečne. Res, nekoliko ste me že potolažili s tem, da ste tu. Ali bi nr hoteli povedati ... oh, pa nemara se vam bo zdelo smešno ...« »Kaj naj vam povem?« vpraša Kristina. »Naj vam mogoče pripovedujem svoje življenje ali pos ušam vašo izpovc-i? Saj vcb-če rič ne veva druga o drug', kak snrsel ima vse to? Ali ne bi rajši poki cali svojega Kurta?« »Ne,« je obotavljaje se prišlo iz slušala, »ne, nocoj ne več. Mi pač ni bilo usojeno. A nemara je bilo usojeno, da se midve spoznava. Ljubezniva, pametna :n zala mlada ženica ste, jelite, tako s: vas zamišljam Gotovo ste omoženi; kaj pravi vaš mož o tej kalitvi nočnega miru. ali me bc prekinjal?« »Vdova sem, dva sina imam, ki sta že skoraj odrasla, ;n ž.vim v preprost'h, urejenih razmerah. Stari zahod, majhno stanovanje treh sob z balkonom. Bi radi še kaj vedeli?« Ljubek trilček smeha zazveni z one 'rtra-ni. »Bražestno je, kako se tu pomenkujeva sredi noči, ne da bi se bili kdaj videli. Ne morem se vam do vel.i zn -,v»i r- v. -»t potrpljenje, ljuba gospa Gebhardova. Vsaka druga bi me bila ozmerjala in takoj prekinila razgovor, vi me pa še tolažite in mi vračate notranjo oporo, da, res je, prejšnja potrtost me je docela minila, kar prešerna postajam, ko mislim sna to, da sem se po tej nenavadni poti seznan!la z vami. Saj res, čas je, da se predstavim. Torej: Liza Meisingerjeva, srednje postave, nekaj malega čez trideset, omožena, toda mož je zaradi pos'ovnih opravkov skoraj vedno z doma. zato sem mnogo sama. Nimam ctrok, znancev seveda obilo, na žalost n koli nič pravega. Oh da, Kurt, ta je moj prijatelj, a kadar b? ga potrebovala, ga tifdi nikoli ni. Halo, ali še poslušate, da? Povejte mi, ljuba gospa Gebhardova. kako je prav za prav, ali imate telefon pri postelji?« »Ne, v drugi sebi, v spalni obleki s«h'm tu in polagoma me začenja zebsti.« »Za Boga, revica, nikar se ne prehladi-te, tega si ne bi mogla odpustiti. Samo eno prošnjo mi Se izpolnte, pa bom zadovoljna, da? Bi dovolili, da vas te dni obiščem? Rada bi se vam osebno opravičila zaradi nocojšnje motnje. Ali smem?« »Razočarani boste, gospa Meisingerjeva n'ti moje stanovanje niti moja oseba nista kaj posebnega za oko,« de Kristina in sama pri sebi maje z glavo nai tem čudnim /eden jem. »Prav to mi je všeč, najbolj pa, da tako odkrito poveste. Ste še hudi name, gospa Gebhardova — oh, ali ne bi smela vedeti, kako vam je ime?« »Kristina.« * »Prekrasno, zdaj vas gotovo lahko najdem, gospa Kr stina. Prosim torej, kar hitro v toplo posteljo, spančkajte prav sladko, jaz pa bom sanjala o vas kot o svojem ticbrem angelu ...« Čudna pustolovščina sredi noči! Namesto da bi, jezna zaradi napačne zveze, kratko in malo obesila slušalo, se pogovarjaš z docela neznano esebo. Ta pa, ki je najprej žvrgoleia svojemu Kurtu, ga presenetljivo zlahka spet pozabi, se sprijate-lji s Kristino in jo hoče celo obiskati. Kdo ve, ali bo ostala v besedi? Odkar se je po moževi smrti njenp. edina prijateljica Klara preselila drugam — zdaj vodi hamburško podružnico neke velike berl;nske knjigarne — živi Kristina Gebhardova dokaj samotno življenje. Običajnih damskih krožkov in posedanja po kavarnah se ni nikoli udeleževala, ker se ji je zdel njen skop0 odmerjeni prosti čas predragocen, drugih, bolj ali manj površnih znank in znancev pa ni vredno šteti. Njeno žitje in bitje se suče v bistvu le okrog sinov; tovariško se udeležuje njunih šolskih in drugačnih skrbi, prešerno se veseli z njima vsake malenkost? in podpira njuna nagnjenja, ki polagoma prehajajo v svet odraslih ljudi, kakor le ve in'zna. 2 POSTELJI z vzmetmi, 2 nočni omarici, vse belo ple-skano, ugodno prodam. Ogled vsa.fc dan od 12. do 4. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11625-6 DVOKOLO 1 damsko. skoraj novo, z dinamo, in močko v dobrem stanju, ugodno prodam Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 11600-6 OTROŠKI VOZIČEK 1 globok kot nov, modem. 1 s pleteno košaro. znotraj tapeciran, prodam. Hinko Privšek. Kolodvorska 7. 116016 NIVELIR APARAT brezhiben, primeren za vse terenske meritve, usodno prodam. Hinko Privšek. Kolodvorska 7. 11598-6 ELEKTR. KUHALNIK (rešo) popolnoma nov, na dve grelni plošči, odličen izdelek, prodam po znižani ceni. H-nko Driv-šek Kolodvorska 7. 11599-6 ŠIVALNI STROJI prispelt: rabljeni, novi, raznovrstni, pogrozljivi, salonski format, nepo gretij ivi. Cena od Lir 3.200 navzgor. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 11594-6 POSTELJO ielezno. zložljivo za odrasle, 1 otročjo in 1 -amč s pristno žimo. prodam. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 11595-6 GRAMOFONE Edison Bell in Limania, oba v kovčegu, odlično ohranjen«, prodam. Hin ko Privšek, Kolodvorska 7. • 11596-C RADIO aparat Eumig z novimi jeklenkami. Orion 4 plus 1 in druge, prodam po ugodni ceni. Hinko Privšek. Kolodvorski 7. 11597-6 OBLEKO, temno, dobro ohranieno, za srednio postavo, prodam za 1800 lir. Bc-sal Matevž. Tt žaška 69/li. 11706-6 HARMONIKO, diatonično, znamke Meinel in Herold, Klingenthal, dobro ohranjeno, s kovčkom, prodam. Ogled poljubno pri K. A. Kregar, Medvedo. va S/I. 11705-6 ŽENSKE ČEVLJE, rove, rjave, št. 40, prodam. Jakoš Vrtača 4. 11707-6 Moško črno OBLEKO in rjave čevlje, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11709-6 SVINJO ZA REJO, nad 100 kg težko, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11692-6 ČEVLJE, močne, damske, št. 37, in stare rjave otroške št. 25 prodam. Selenburgova ul. 4, dvorišče, levo. 11666-6 KRISTALNI SERVIS in posamezne komade ter elegantno semiš torbico, ci-klamne barve, prodam. — Kongresni trg 13/1. 11676-6 GLGALNEGA KONJA, lepega, in stajico prodam. Lovišček. Bleiweisova 17a. III nadstr. 11664-6 GOJZARJE št. 42 prodam. Vprašati pri hišnici. Sv. Petra cesta 2. 11660-6 OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11654-6 RADIOAPARAT, štiricevni, prodam. Rudnik št. 102. 11655-6 KOLO, damsko, kakor novo, m moško, nemške znamke, poceni prodam. Poizve se Go-sposvetska 55/1. 11656-6 2 OBLEKI, eno marengo in eno črno, iz predvojnega finega blaga, za srednjo postavo, prodam. Poizve se v kroja-štvu Avšič, Komenskega 36. 11624-6 POSTELJO z mrežo prodam. Naslov v ogl. odd. Tutra. 11643-6 BIRMANSKO OHLfcKO, dekliško, prodam. Opekarska 37. 11620-6 2 kuhinjski OPREMI, novi, pleskani, proda mizarstvo Alojz Erjavec, Za-lokarjeva 4. Vič. 11748-6 MOŠKO KOLO prodam. Prijateljeva l/III, levo (vogal Zvonarske). 11747-6 HARMONIKO, klavirsko. 80 basov, 1 register, italijanska znamka, novo, in eno klavirsko. 80 basov, 1 register, rabljeno. Hohner. prodam. Ogled od 9 do 15. Lepodvorska 3/1, desno. 11750-6 PODGANE, miši in voluharje pokonča Inž. Prezljeva »Mikrotan«-pasta. Za pripravo običajne količine ie prinesti 5 dkg (lahko delno pokvarjene) masti. Inž. Prezelj, Wol-fova 3. 11696-6 Mornarsko OBLEKCO. temnomodro, za dečka, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11693-6 BLAGO za moško obleko, sivo in črno črtasto, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11691-6 DAMSKE ČEVLJE, modro-bele in črne lakaste, št. 39, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11695-6 PRODAM: pristno starinsko avbo, belo birmansko oblekco za 9—10 letno in par nizkih novih čevljev z usnjenimi podplati, št. 35. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Auba«. 11735-6 KOLO ZA DEČKA, dvainpol- do štiriletnega, zamenjam za štiri- do šestletnega. Dobovšek Ivan. Te-žica 85. 11729-6 PRODAM: nekaj kolesar komatov, harmoniko, star šivalni stroj z dolgim čolničkom in rjav krznen plašč. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11786-6 Pločevinasto BANJO poceni prodam. Zg. Šiška, Bizianova 17. 11757-6 BIAGO Za moško športno obleko zamenjam za protivrednost. Naslov v ogl. odd. J-.itra. 11782-6 BALONSKO SVTLO Za dežne plašče ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11781-6 LEPO DARILO, pripravno za birmanko ali novorojenko, prodam. Naslov v ogl. ocd. Jutra. 11779-6 Belo Posteljo Z mrežo. 1.50 m dolgo, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Tutra. 11764-6 SANEOLIN za razkuževanje malih živali, hlevov in kurni-kov. »Chemotechnfl« družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. 10963-6 OTROŠKI ČEVLJI, beli, semiš, št. 34—35, kot novi, naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11686-6 2 LOPARJA kompletna, za tenis, nova, poceni prodam. Bar toš. Gregorčičeva 5/1 11762-6 DAMSKIH ČEVLJEV 3 pare. malo rabljenih 1 par belih otroških in električni likalnik. prodam. Naslov v ogi. odd Jutra. 11763-6 PISALNI STROJ »portabl«. tehtnica avtomatsko, oboje novo, ugo dno prodam. Poljanska c. 25 v trgovini. 11681-6 KRZNEN PLAŠČ damski. temnorjav mur mel, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Murmel«. 11684-6 ELEKTR. KUHALNIK enoploščni, skoraj nov, z regulacijo, prodam. Na slov v ogl. odd. Jutra 11686-6 TAKTIRKO (metronom) z zvoncem prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11716-6 DAMSKO KOLO f'no, skoraj novo, ugodno prodam. Na ogled pri Krulc Josip, meha nična delaonica. Dolenjska .c št. 1. 11715-6 DAMSKE JOPICE nočne, iz čiste volne, ročno delo. ugodno naprodaj. Naslov v og!. odd. Jutra 11714-6 ZA SUŠENJE PERILA kompletno železno oko vje z valjarji, verigami in vreteni, za dva 10 m dolga droga, primerno za bolnišnice ali zavode, kakor tudi dobro ohrunje-no vrtno lopo. poceni prodam Naslov v ogl. odd. Jutra. 11712-6 DAMSKE ČEVLJE rj.ive, usnjene, letne, moderne. št. 35, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11711-6 KRASNO LISICO 2 črn6 obleke. 4 letne obleke srednjo postavo. volneni moder plašč in 2 para damskih čev« Ijev št. 38—39, ugodno naprodaj. Železnikarjevta 16/1 levo. 11710-6 DELNICE 300 komadov TPD ter 200 komadov Vevče, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo ecene pod »Najboljši plačnik«. 11819-6 POSTELJICA otročja, lesena, s predalom. dobro ohranjena, se proda. Bc-rnekerjeva 36. 11725-6 PUMPARICE modre prodam. Tržaška 11, Dorniš. 11728-6 FIŽOLOVE PREKLJE prodajam. Sv. Petra cesta na dvorišču, hotei Soča. 11739-6 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, z okroglim čolničkom, predvojni materij al. ugodno prodam. Nov.i trgovina, Dunajska c. 37, nasproti Gospodarske zveze. 11737-6 VRTNE MIZE in različne stole, tudi pletene prodam. Poizve se Strmi pot 8. 11744-6 PRODAM 3 tub. metre smrekovih suhih desk. 26 mm, najvišjemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bohinjski«. 11730-6 KRZNEN PLAŠČ boljši, črni konjiček, za srednjo postavo, prodam ali zamenjam za rjavega. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11740-6 VRTNE STOLE školjke za stranišča, škropilno brizgalno za drevje, proda Fran-; Kristan mehanična delavnica, Tyrševa 54. 11722-6 3.10 m BLAGA z moško spomladansko obleko s kompletno podlogo. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11731-6 ČEVLJE moške črne, nizke št. 43, damske št. 38'/2 beie semiš in št. 38 črne semiš, dekliške št. 35 ter več parov od 1 do 2Vs leta, prodam. Cesta na Rožnik 29. 11738-6 GAŠENO APNO cca. 8 kub. metrov. 4 leta staro, prodam. Naslov V ogl. odd. Jutra. 11755-6 Kupim Pisalne stroje boljših in novejših znamk, kupujemo. — Takojšnja gotovina! -Ponudite nam! RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 12 J-823-I MOŠKE ČEVLJE št. 43. nizke, močne, dobro ohranjene, kupim. — Hranilniška ul. 5/II., levo. / 11287-7 STARO OPEKO. 2000 komadov, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2000 opek«. 11464-7 ROČNO TORBICO, žensko, večjo, črno, usnje-no, kupim. Plačam po dogovoru. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 11456-7 OTROŠKI VOZIČEK, globok, dobro ohranjen, takoj kupim. — Kotnik Fr., Podmilščakova 29. 11436-7 OPRAVE, sobne in kuhinjske, kakor tudi posamezne komade pohištva in vsakovrstne uporabne predmete stalno kupuje trgovina »Ogled« na Mestnem trgu 3. 114-58-7 »ELEKTRO-LUX« aparat kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober aparat«. 11426-7 VREČE, različne, juta, za embalažo, stalno kupujem. Podbevšek Filip, Šiška, Obirska 4. 11410-7 DIVAN ali KAVČ kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Divan«. 11415-7 BLAGO za moške sraice ali srajce št. 40, predvoijno blago, er gojzerje št. 33, lahko tudi rabljene, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moške srajce«. 11413-7 FOTOAPARAT z daljinomerom, vezanim z optiko in Compur Rapid-zaklopom s samoprožilcem, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Amater 24«. 11378-7 PREPROGO, piratsko ali drugačno, volneno, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Preproga«. 11465-7 OTOMANO, čisto, kupim do 1000 lir, Event. tudi dve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Številka 2«. 11457-> KAUČ dobro ohranjen in čist, ku pim takoj. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Kauč«. 11402-7 ELEKTROTEHNIKO prof. Hermanna Zippa C. A. Weller, Verlagbuch handlung Berlin SW 68 (oba dela), kupim. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Izdaja 1932«. 11560-7 BLAGO za zimski plašč, temnejše barve in za svilene halje, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Predvojno«. 11353-7 KUPIM: dr. Vidmarja »Wissen schaftliche Grundlagen der Elektrotechnik«, skripta dr. Avseca »Hidromehanika« in »Vztrajnostne in devijacii ske momente«, dr. Krah »Trdnost«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »7«. 11339-7 MOŠKE ČEVLJE štev. 42'i, nizke, močne, malo nošene, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11346-7 LEPO DARILO za birmanca kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljše darilo«. 10911-7 LJUBLJANSKI ZVON. tudi posamezne knjige, ku pim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Ljublianski Zvon«. 10650-7 ZNAMKE kompletno zbirko ali posamezne partije, tudi preko-morske, razen pokrajinskih, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke«. 10034-7 KUPIM: nove in nošene lisičje, ku nje in dihurjeve boe, usnfene kovčke, aktovke, žoge z dušo, jermena, žimo in ščetino, stare pile in in ščetine, polhove kože, lisičje, mačje in druge z belo dlako. D. Zdravič, Stari trg 30. 9943-7 VREČE prazne cementne in slične, papirnate, kupuje PETRO-NAFTA, Ciril-Metodova ce sta št. 35a. J-380-7 KOZE DIVJAČINE in domačih živali kupuje krznarsrvo Rot. Mestni trg št. 5. J—371—7 TRICIKEL, močne izvedbe, kupimo. Naslov v ogl. cdd. Jutra. 11332-7 RADIO, dober, kupim. Cena do lir 12.000. Naslov v oglas, odd. Tutra. 11333-7 STEKLENICE različnih vrst. kupujemo. Dobro plačamo. Na Vašo željo jih prevzemamo na domu. B. Guštin, Vodnikov trg 2. J-318-N-7 BAJAZA kupim, plačam dobro. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Obleka za motorista«. 11320-7 KUPIMO: Zvon 1882—1901, 1911, 1916; Klang Kommentar BGB; Spengler, Untergang d. Abendlandes. I/II; Kroniko, 6 letniikov; Argo, vse; Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar; Kos, Gradivo I; Ramovš, Dialek-tol. karta; vse novejše slovenske pripovedne spise in sploh v raznih jezikih znanstvene, medicinske, tehnične knjige novejšega časa in tudi celotne knjižnice. — Kleinmayr et Bamberg, Miklošičeva 16. 11283-7 KLAVIR ali PLANINO, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena«. 11444-7 JEDILNICO, moderno ali v slogu, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »So lidna«. 11427-7 VOZIČEK, otroški, športni ali globok, kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Otroški«. 11364-7 MOŠKE OBLEKE. čevlje, perilo, pohištvo in druge predmete stalno kupuje Alojzija Drame, Gal lusovo nabrežje 29. 11358-7 Električno ČRPALKO za ca. 50 litrov na minuto, medeno, kupi Roje Ivan. Triglavska 9. 11468-7 KOZO MI.EKARICO kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Zamenjava«. 11469-7 MOŠKE ČEVLJE št. 43.5, nove ali dobro ohranjeno, kupim, event. zamenjam za nove, predvojne damske poletne čevlje št. 40. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Čevlji 40« 11472-7 JEDILNICO črno, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11521-7 KUHINJ. KREDENCO novo ali malo rabljeno, kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Ku hinja«. 11386-7 ŽIMNICO, volneno ali žimnato, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uporabno«. 11387-7 RJUHE in KAPNE nove ali zelo malo rabljene, predvojne, kupim. Ciril Metodova 62, II. nadstropje, desno. 11280-7 ŽENSKE ČEVLJE štev. 41—41%, polšportne. nizke, dobro ohranjene, kupim. Naslov v ogl. odd Jutra. 11269-7 PSA OVČJAKA čistokrvnega, po možnosti dresiranega. kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Ovčiak«. 11251-7 OTROŠKI TRICIKEL rablien, močan, kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Tutra pod »Otroški trici-kel«. 11572-7 KUPUJEMO in sprejemamo v komisii-sko prodajo fotoaparate, umetnine, preproge, steklene. porcelanske in druge boljše porabne in luksuzne predmete. Parfumerija Ve nus, palača Bata. 11560-7 KUPIMO: rokoko in drugo stilno pohištvo, pisalni stroj, piani-no in radio. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rokoko«. 11543-7 SLONOVE KOSTI košček, kupim. Krošelj Ivo, šmartinska 15. 11634-7 R ADIOAPARATE različnih znamk, rabljene in nerabljene, kupim in prevzamem v komisijsko prodajo. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 11580-7 FOTOAPARAT na običajni kino-film kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Amater«. 11574-7 ZNAMKE iz 1. 1941. a vi jonske s pretiskom in »Alto« franko kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Alto«. 11617-7 JEDILNI PRIBOR, rje prost, za 6 ali 12 oseb, porcelanaste in druge servise, kuhinjsko posodo, po možnosti aluminijasto, kuhinjske tehtnice vseh vrst in ostali kuhinjski pribor kupim. Hinko Privšek, Ko- KONTRABAS, četudi v slabem stanju, kupim. Jakob Medved, Javor-škova 6. 11732-7 PSA VOLČJAKA nemške pasme. Po možnosti že dresiranega, dobrega čuvaja, kupim. Ponuditi Ostrožnik, trgovina (Pasaža, nebotičnik). 11771-7 HLAČE Enosobno STANOVANJE s kabinetom ali dvosobno iščeta upokojeni učiteljici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kadar koli«. 11529-21a STANOVANJE, eno- ali dvosobno, s kuhinjo, na periferiji, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje takoj«. 11708-21a OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom išče v središču ali v bližini soliden gospod, državni uradnik. Plača dobro Ponudbe odd. Jutra pod »Državni uradnik«. 11264-23a Sobo odda sive, enobarvne, dobro j STANOVANJE lodvorska 7. 11602-7 'blago, za visoko o6ebo, dvo. ali trisobno. Išče GRAMOFON, RADIO kupim. Naslov v ogl. mirna družina s samimi v ogl. odd. Jutra. 11772-23 in klavir kupim. Naslov v odd- Jutm. 11773-7 odraslimi člani. Ponudbe! SOBO ODDAM SOBO z dvema posteljama, v središču mesta, oddam. Naslov ogl. odd. Jutra. 11609-7 1 PISALNI STROJ n« ogl. odd Jutra pod V najem IZREDNO DOBRO Iprenosljiv, boljše znam- »Nujno št. 5«. 11713-21a plačamo stare bicikle, bici- ke: k"plmT- . Naslov v kel-gume. motorna kolesa ^ Jutra" ter gume za motorna ko- ,D ,0.11682 7 lesa. Merkur, Puharjeva 6. FOTOAPARATE 11613-7 vseh ret in Pr,bor- ter] LOKAL ELEKTROMOTORJE VSe s'ične Predmete ku-'v središču ali dve strogo in skobelnik (Hobelbank) p,i^,*?ik2J ^o-, ločen, sobi ,v. Pri»"Čiu zli Hnhrn — totehnika, Dunajska 15. visokem pritliciu iščem za 11742-7,moderno ureieni salon. Po-VENTILATOR nudbe na ogl. odd. Jutra električni. za kovaški pod »Salon«. 11463-17 različnih ,„,mi. :„ ogenj, kupi Franc Kri-j DELAVNICO razi,enih znamk rabljene m lst n mehanična delavni-'al, primeren prostor nerabljene, za šivilje, kro- Tvr4pv, >V4 um; F H j a če. čevljarie, sedlarje in Ca' TyršeVa 54 11723 7 v naiem za tak, kupimo, plačamo dobro. »Merkur«, Puharjeva ul. 6. 11611-7 ŠIVALNE STROJE za šivanje vreč, kupim in prevzamem v komisijsko prodajo. — Hinko Privšek. Kolodvorska 7. 11584-7 PISALNE STROJE različnih znamk, rabljene in nerabljene. pisarniške in portabel. kupim in prevzamem v komisijsko prodajo. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 11585-7 OTROŠKE VOZIČKE, cloboke in športne, kupim in prevzamem v komisiisko prodajo. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 11582-7 RJUHE. KAPNE, drugo posteljnino, brisače td., rabljene in novce, kupim in dobro plačam ali prevzamem v komisiisko prodajo. Hinko Privšek. Kolodvorska 7. 11583-7 BLAGAJNE, ognjavarne, stoječe, ležeče, in registrirne, kupim in prevzamem v komisijsko pro- js Posest STAVBNO PARCELO v severnem delu Ljubljane kupim za 50.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sever«. 11455-20 PARCELO ali HIŠO, v najstrožjem središču, kupim. Cena ni važna! Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za denar ali blago«. 11421-20 REALITETNA PISARNA Kabijan Miro, Cigaletova ulica I/p, proda več lepih parcel in hiš v vseh delih mesta po zelo ugodni ceni. 11420-20 STAVBNO PARCELO ob Šmartinski cesti zamenjam za njivo v Stožicah. Poizve se v Stožicah 88. 11377-20 MALO HIŠICO. 3—4 sobami, podklete- dajo. Hinko Privšek, Ko-ino, z malim vrtom, blizu lodvorska 7. 11579-7 tramvajske postaje, kupim. KOLESA. moška, damska in dečja, rabljena in nerabljena, ter tricikle kupim in prevza Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Upokojenec«. 11246-20 HIŠO mem v komisijsko prodajo. |fno- ali dvostanovanjsko z Hinko Privšek, Kolodvor- vrtom, v Ljubljani, kupim, ska 7. 11581-7 Brez posredovalca! Ponud- BLAGO !be na ogl. odd. Jutra pod predvojno, za moško oble- »Brez posredovalca 1944«. ko in platno za rjuhe, ku- — T.T -I____"l -, -w 11355-20 MALO PARCELO travnik ,njivo ali vrt, to-stran bloka, kupim do 15 tisoč lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11523-20 STAVBNO PARCELO za okrog 60.000 lir kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa parcela«. 11517-20 LEPO PARCELO za visoko stavbo, za Bežigradom proda takoj »Posest«, Miklošičeva cesta 4, za 260.000 lir. 11502-20 MALO HIŠO z velikim vrtom ali dvoriščem. znotraj bloka, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi popravila potrebna«. 11607-20 VILO anmenjam za parcelo v šiški ali Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava c 11675-20 DVE HIŠI prodam v strogem cen- vza- mem v naiem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mizarska delavnica«. 11350-17 BRIV.-FRIZ. SALON takoj ali vzamem kot sostanovalko solidno, ves dan odsotno gospodično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sama gospa«. 11441-23 SOSTANOVAI KO. mirno in pošteno, sprejmem takoj. Hrenova 12/1. 11440-23 SOBO, brez perila, oddam dvema gospodoma. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11437-23 SOBICO oddam gospodični ali go-spej. Vodnikova 167. 11*53-23 LEPO SOBO opremljeno ali prizno. s prodam ali dam v na jem.'posebnim vhodom, v Naslov v ogl. odd. Jutra, centru, takoj oddam eni 11345-17 GOSTILNO na prometnem kraju v Ljubljani vzamem v najem ali na račun. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet«. 11349-17 VOGALNI LOKAL lep, suh, na prometni točki, oddam. M. Cek. Pokopališka 35. 11279-17 TRI IZLOŽBE, velike, oddam v najem. Razstavljeno blago vzamemo event. tudi v komisijsko prodajo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Naj-ožii center«. 11559-17 TRGOVSKI LOKAL maniši, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Središče«. 11499-17 IŠČEM LOKAL, ki bi bil primeren za prodajo zelenjave. Naslov v oel. odd. Tutra. 11718-17 BRIVNIČO dam v najem. Hcšik. Jer-nejeva 53. 11700-17 ali dvem/i osebama. Naslov v ogl. odd Jutra. 11603-23 OPREMLJENO SOBO, s posebnim vhodom in s souporabo kopalnice, takoj odd m. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11622-23 SOSTANOVALCA, ves dan odsotnega, sprej mem takoj ali s 1. junijem. Medvedova 7. 11756.23 Sobe išče pim. Hribernik, Ciril Metodova 37. 11542-7 AKTOVKE rabljene kovčke in razne usnjene predmete, kupujem in prenovljene prodajam. Hribernik, Ciril Metodova cesta 37. 11534-7 POKRAJINSKE znamke, posamezne boljše komade oziroma tudi serije, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11504-7 POKRAJINSKE znamke (komplet ali posamezne serije), kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Pokrajinske«. 11492-7 ŠIVALNI STROJ prvovrsten, pogrezljiv. kupim. Prekupčevalci izključeni. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šivalni — pogrezljiv«. 11562-7 MREŽO In ŽTMNICO za posteljo, kupim. A. i V.. Ižanska c. 114. j- __ ^ 11631 7 tru" Prostor' katerem SAMSKO SOBO j stojita, je staVbišče za iz trdega lesa nekoliko Petnadstroprnco. Sam<> _______________ rabljeno, kupim. Ponu-iro??e T Ponudbe na ogl.jjšče zakonski par brez dbe na ogl. odd. Jutra!«** Jutra - - - - pod »Kupim«. 11628-7,11671-20 KLAVIR. HARMONIKO! Vm?. , , .. , prvovrstno dobro ohra- in