68 številka. Trst, v torek dne 8. marca 1904. Tečaj XX!X 9W Izhaja vsak dan • aH ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. ••■vezne številka se prodajajo po 3 novč (6 atotink) l ®noph tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, KranJ°, -Mariboru, Celovcu, Idriji, Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. ^J^i* n^ročbe sprejema uprava lista „Edinost", •fin Molm piccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. oglasom 16 atotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON ftv. 87«. oot^ra^««^ Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 krcn, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine sa jptava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaot pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: IJllca Torre bianca «tv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODN1K. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci*« lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. u Poštno-hranilnični rać u u St. 841.652. 1 (Brzojavne vesti.) Ruska in japonska eskadra. N£W-YORK 7. VJadivostok ni še blokiran od Japoncev, vendar ti že dva dni streljajo na mesto. Japonsko brodovje spremlja zdaj drugi ekspedicijski vojni zbor v Port Lazarev. Avstrijski parnik iz Hakodate po roča. da je 29. pr. ro. ruska eskadra odšla iz Vladivos'oka na lov japonskih trgovinskih ladij. Bombardovanje Vladivostoka. PETROGRAD 7. (Ruska brz. agentura.) Namestnik Aleksejev je brzojavil iz Mukdena car u Nikolaju s edeče poročilo poveljnika trdnjave Vladivostoi : Včeraj ob 8. uri 55 minut zjutraj je bilo videti južno oi otoka A3ki_ld 7 ladij. Ob 9. uri 45 min. srni kon matirali. da so to vojne ladije, ki so sle proti otoku Askold. Opoldne je bila sovražna eska-dra v sredi med obrežjem in otokom Askold izven obsega nas h baterij. Ob l. uri 30 m. je pričel sovražnik streljati. Pred Port Arturjem je mir. PETROGKAD 7. Ru-ki brz. aeenturi brz jav ja dopisnik iz Port Arturja, da vlada ia*n mir in da je bil včeraj po noči velik vihar z nce ežem. Drugi japonski ekspedicijski vojni zbor. LONDON 7. >Daily Exjress« poroča iz Šangaja, da je drugi japonski ekspedicijski Vfjni z'ior na potu v Vztočno Korejo in da se bržkone izkrca v Turanu. Parnik >Jekaterinoslav« zaplenjen PETROGRAD 7. Potrjuje se vest, kakor poroča rusas brz. agentura, da je bil parn k »Jexaterinoslav« dobrovoljnoga bro-dovja, k! je odšel od tem 4. f^br., p} Japoncih znpljpnjen še pred napovedjo vojne. Ranjeni ruski mornarji. LONDON 7. »Standardu« se poroča iz Seu'a, da so Japonci daaes vkrcali zidnjih 21 ranjenih mornarjev ruskega križarja » Var-jaga«, n hajtjoč h se v bolnišnici v Cemulpu, da ib |;repejej-> na laiiji japoi3kega rude-čega križa v Japan. LONDON 7. Dopisnik »Dailv Mailac brzojavlja z Čifu-a: Jaz se vračam iz Ći-nampa in Perigjangd, kjer se pripravlja iz kretnje japonskih čet. Močni oddeek j>thote se ž i nahaja tatnkaj. Glavna sila z general nim g al) m pride baje bodoči teden. Vendar d." "oil ) J a p ■ j d c i prodirali, dtkltr L>i v Peng jangu lOO.OOO mož. Poraz Japoncev. LONDON 7. Reuterjev biro poroča iz Inkau a: S.mkaj došli ruski begunci pr povedu jejo, da s > pri zadnjem spopadu na Kitajskem ozamiju me i reku Jalu in Pengjangu Rusi Japonce poraz. li. Japonske zgube. PETROGRAD 7. PoUgoma prihaja res-n>a o zgubah Japoncev na dan. »Shanghai Mercurv« potrjuje vtst, da je bila v bitki pri CemuljM japonska križsrka »Takačilo« ras etreljena a križarka A^aina močno pcš&o-devana. Povodom prvega bombardovanja Port Arturja, 6e je baje ena japonska ladija po-grezmla in tudi admiralska ladija je bila poškodovana. »Ostas atischer Llcvd« poroča iz Tokia, da je japonska vojna ladija »Šikisima« pred Port Arturjem zgubila dimnik ter je bil tudi parni stroj popolnoma razdejan. Nemško brodovje v Vztočni Aziji. BEROLIN 7. Nemške vojne ladije »See-adier«, »Bu^sard« in »Sperber« ostanejo začasno pri eskadri v Vztočni Aziji za varstvo tamkaj živečih Nemcev. Te tri ladije pripadajo vztcčoo-alrikanskemu brodovju. Kitaj. TIENTSIN 7. (Reuterjev biio.) Kitajska vlada je kupila 2 kruppovi poljski ba- terij*. GlaBom poročila nekega kitajskega lista je desertiralo mnogo vojakov pri četah, ki so na granici. LONDON 7. »Standardu« Be poroča iz Tientsina, da je 300 ruskih vojakov zasedlo železniško postajo Hsinmintun io podvrglo br zojavke cenzuri. Ker pripadata železnica in brzojav Kitajski, je to postopanje neopravičeno. Eskadra Verenius. PORT SAID 7. Ena ruska križarka, ena transportna ladija in 8 torpedovk je odšlo danes popoludne od tukaj pod poveljstvom admiralu Verenius-a. Grška za Rusijo. ATENE 7. Princ Nikolaj, tretji sin kralja Jurja, mož velike knjeginje Hrlene Vladina rovne je prosil za vstop v rusko vojsko. Car je prošnjo vslišal. ATENE 7. Kraljica je odredila, da se odpošlje na rusko bojišča iz zaloge rudečega Križa večja množina perila , šarpij in obvez. Prevažanje bo spremljalo več grških zdravnikov. Bombardiranje Vladivostoka PETROGRAD 7. Dopisnik ruske brz. agenture poroča iz Vladivostoka, da ni včerajšnje bombardiranje napravilo nikake znatne šk< de. Ena krogla je prebila streha in steno neke lesene hišice, ter ubila eno žensko. — Druga krogla je priletela v h so polkovnika Šukova ter eksplodirala, ne da bi napravila znatno škodo. V dvorišču vojašnice sibirske mornar ce je razletela krogla, ki je 5 mornarjem lahko ranila. Sicer ni bil nihča ubit ali ranjen. Materijelne škode tu>li ni streljanje provzrtčilo. Naše baterije niso. odgovarjale, ker ni bilo nade, da bi zadele preveč odda ljenega sovražnika in ker niso hotele prezgo daj izdati sovražniku lege baterij. Torpe-dovke, katere te je zapazilo v smeri otoka Askold, s > bi'e baje un čevalke torpedov. Eskadra je obstajala iz ene oklopnjače, št;rih križark I. in dvth II. reda. Stanje v Viadivostoku. PETROGRAD 7. Dopisnik »ruske brz. agenture« poruči iz Vladivosfcuka : Minola n( č je Lila mirna. Prebivalstvo in vojaštvo je dobre volje. V mestu je policija napravila lov na Japorce. Leraki naznanjajo, da bo polic'ja nagradila vsacega, ki ovadi navzočnost kakega Japonci io da so osebe, ki Japonce prikrivajo. podvržene vojnemu sodišču. V Port Arturju ni nobene spre membe. PETROGRAD 7. Dopisnik »ruske brz. agenture« poroča iz Port Arturja, da ni v ondotnem okrožju nobene spremembe in da je vreme ugodno. Ogrska zbornica. (Brzojavno poročilo.) BUDIMPEŠTA 7. (Nadaljevanje). — Predlog poslanca Langvela je bil s 116 proti 29 glasovom odklonjen. Potem je zborniea imenr ma glasovala o predlogu predsednika oziroma poslanca Hollo. Zbornica je ta predlog sprejela s 123 proti 31 glasovom, na kar je vzela na znanje pismo kraljevo. Po glasovanju je sledilo čitanje došlih vlog: najprvo spomenice županije Szilagv glede na prenoB Rakoczvjevih ostankov. Posl. Hock je govoril vso uro o zaslugah Rakoczvjevih ter je predlagal, naj zbor niča čim prej predloži zakonski načrt glede prenosa Rakoczvjevih ostankov. Trgovinski minister je prosil poslanca z ozirom na poslovni red, naj ne predloži da nes zbornici svojega predloga. Posl. RakovBzkv je zavračal trgovinskega ministra. Posl. Hock je na to izjavil, da predloži predlog jutri. Preden je zbornica prešla na dnevni red, je še govoril posl. Rakovszky o političnem položaju in zlasti pretresal predlog minister-skega predsednika o novem hišnem redu ter v imenu svoje stranke napovedal temu predlogu boj do skrajnosti. Povdarjal je, da je ta predlog napad na ogrsko UBtavo. Na to je zbornica razpravljala o nujnih interpelacijah. Posl. Lovaszy je omenjal vesti o raznih mobilizacijskih načrtih in izlasti o mobilizaciji 13. vojnega zbora ter pozval ministra za deželno brambo, naj na interpelacijo natančno odgovori. Minister je odgovoril, da so vse vesti o mobilizecji neosnovanf. Interpelant je vzel to izjavo na znanje, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri. Grof Khuen-Hedervary — minister a latere. BUDIMPEŠTA 7. Uradni list objavlja imenovanje grofa Khuen-Hedervai v ja ministrom a latere. (Naloga ministra a latere je, da posreduje med narodom in krono.) Brzojavne vesti. Pogreb maršala TValdersee. BEROLIN 7- Ker je cesar močno pre-hlsjen, ga bode pri pogrebu maršala \Val-dersee v Hauoveru zastopal prestolonaslednik. Dementi. PETROGRAD 7. (Rus. brz. agentura.) V inozemstvu razširjene vesti, da jsa bili v Kisenevu zopet protižidovski izgred:, niso utemeljene. Vojna ladija »Fruiidsberg«. DUNAJ 7. Glasom brzojavnega poročila je dospela vojna ladija »Frundsberg« v Leo, na otoku Kios. Shod vinogradnikov. MARIBOR 7. Včeraj se je vršil tukaj prvi shod štajerskih vinogradnikov, ki je sklenil naprcBiti vlado, da stopi vinska klav-zu a tudi po provizoriju iz veljave. Princ in prineezlnja Valeška. DLTNAJ 7. Princ in princezinja Va-leška prideta 19. aprila na Dunaj, kjer bo-deta bivala tri dni. Nemški državni zbor. BEROLIN 7. Na dnevnem redu današnje sfje je bilo posvetovanje o vojnem proračunu. Posl. Dasbach je govoril proti dvoboju častnikov. Poslacec B±bel je obžaloval, da noče vojni minister pojasniti zadeve glede princa Arenberga. Nadalje odvrača očitanje, da hujskajo socijalni demo krati vojsko. V slučaju vojne, v kateri bi šlo za obstanek Nemčije, bodo tudi socijalni demokratje pripravljeni braniti domovino. Vojni minister je zavrnil opombo, da je slučaj princa Arenberga tip čen za vso vojno upravo ter je v ob5e branil vojsko pred napadi socijalnih demokratov. Dogodki na Balkanu. CARIGRAD 7. V soboto se je vršila na avstrijskem poslaništvu 15. seja komisije za reorganizacijo orožništva. Prečitani so bili dosedanji razpravni zapisniki ter se je obravnavalo o novem turškem pravilniku. CARIGRAD 7. Avstro-ogreki in ruski poslanik sta izročila v soboto predpoludne turški vladi repliko na odgovor, ki ga je dala na spomenico glede orožništva. Poslanika sta zahtevala, naj turška sprejme njune predloge. Grrška zbornica. ATENE »7. Tekom debate o finančni in vojaški vladni politiki so kritizirali voditelji opozicije, zlasti Zaimis in Rhalis nove davke. Rhalis je izjavil, da so vse vojne priprave popolnoma nepotrebne, iz ozira na to, ker so velevlasti prevzele osodo Macedonije. Minister Theotokis je branil politiko vlade. ^Tiszov predlog. DUNAJ 7. »Fremdenblatt« poroča, da Be je vsled Tiszovega predlcga parlamentarni položaj poslabšal. V liberalni stranki ne verujejo, da bo Tisza s svojim predlogom vspel. Obstrukcijonisti so razdraženi. Košut je izjavil, da je njegova stranka proti reviziji hišnega reda. Italijani in naše zahteve na šolskem polju. Ozirom" na zahteve, ki jih je n&ša deputacija priobčila dru. Koerberju , pravi »Piccolo«, da na Dali strani le besede govore o miru, dejanja pa da kažejo na b^j, na namene za prisvajanje tuje lasti. Ne more umet;, kako da moremo mi vprašanje ustanove italijanskega vseučilišča spravljati v zvezo z vprašanjem slovenskega vseučilišča in z osnovo ljudskih šol v mestu tržaškem in goriškem. To fctališče Slovanov da ni le krivično, ampak tudi malenkostno io te3no-; srčno, ker je zgolj zavistno. Italijani da ne morejo čakati — ker civilizacija nima zgubljati ča»a — dokler Slovenci dobe svoje vseučilišče. Poleg tega da Slovenci niso še zreli za više nauke. Ital'janom da »« ne more očitati, da bi bili ovirali kulturni razvoj Slovanov, v kolikor je to odvisno od njih, Italijanov. V Trstu in v Istri da se je v zadnjih desetletjih 'bolj skrbelo za slovanske ljudske šole, nego pa za italijanske. »Pic-icolo« vprašuje torej, zakaj da Slovani še niso zadovoljni ? In odgovarja : ker Slovani ne zahtevajo šole radi namenov, katerim ima služiti šcla kakor učni zavod, ampak za agitacije in za usvojevanje — torej za politične namene. V JtohcI n. pr. da Slovenci nočejo imeti šole na periferiji, kjer je potrebna, ampak jo hočejo imeti v središču me6ta. V Trstu da niso zadovoljnji z desetimi šolami v okolici, amp*k bi hoteli imeti šolo na Velikem trgu. Istotako da se ne zadovoljujejo v Istri s šolami na deželi, ampak bi jih hoteli imeti tudi po italijanskih mestih. Tako da Slovani vsako kulturelno stvar zlorabljajo za kr.k osvojevalne narodne politike itd. itd. Naj odgovorimo nekoliko temu glasilu naše gospodovalne stranke ! Najprej naj omenimo one trditve > Pic-colove«, na katere niti ne treba reagirati, ; ker jej odgovarjajo dejstva. To je spit sna trditev laškega lista, da se je v Trstu in v Istri zadnja desetletja bolj skrbelo za slovansko nego pa za italijansko ljudsko šolstvo. To je not.rična laž, mimo katere morenn iti s tihim zaničevanjem. Če pa zahtevamo mi slovensko vseučilišče v Ljubljani, je-li ta zahteva naperjena proti Italijanom ? ! Bi-li bilo slovensko vseučilišče v Ljubljani v kako škodo Italijanom ?! Kje so tu nameni tiste osvcjevalne politike, ki nam jo očita »Piccolo«?! In če za slučaj, da se italijansko vseučilišče vendar zasnuje v kakem mestu v Primorju, zahtevamo mi, da bi se na tem učilišču predavalo tudi slovensko-hrvatski : je-li ta zahteva naperjena proti Italijanom ? ! Saj ne bi bil fiiljen noben Italijan, da mora slušati slovenska ali hrvatska predavanja ! Ta predavanja zahtevamo mi za svoje, za slovanske dijake ! ! Saj imajo ti istotako pravico, kakor italijanski, do zahteve, naj se jim na domači zemlji ustvari možnost za slušanje visokošolskih naukov. A ekzistenco Slovanov v Primorju je isti »Piccolo« sam izrecno pripoznal, ko je zatrdil, kako da se skrbi za razvoj Slovanov v Primorju, oziroma za njihovo šolstvo!! Kje so torej na nsši strani tisti csvojevalni nameni, če kaj zahtevamo na — svoji zemlji ? ! Če se mi Slovenci v Trstu in v Gorici ne zadovoljujemo s šolami le po okolici, oziroma na periferiji mesta, imamo za to razlog, ki ne dopušča nikakega prigovora, razlog namreč, da nas je v obeh mestih toliko, da izkazujemo celo veče število otrok, dolžnih obiskovati solo, nego je zahteva zakon !! Tudi tu zahtevamo torej le nekaj, kar nam gre: zahtevamo sebi na korist, a-nikakor ne Italijanom na škodo ! In če nam Italijani vendar trdovratno cdrekajo, kar nam gre po zakonu in po vseobČem človeškem pravu, je to le dokaz, da na naši strani ni nikake osvojevalne politike, ampak da so le oni Italijani, ki tudi na kulturel-nem polju uveljavljajo asp racije narodno politične hegemonije ! In če bi bilo tudi res, da mi niemo še dozoreli ta visoke nauke in da torej naše vseučilišče ne bi vspevalo — kaj briga to njih ? ! Mari bi bilo to na kako škcdo Italijanom ! Da pa mi ravno sedaj uveljavljamo svoje zahteve glede visokega šolstva — ni to ne malenkostno, ne te>aosrčno, ne zavirt o. Z vsak m načelnim vprašanjem je neizogibno v zvezi vprašanje taktike, ki naj dovede da cilja. Tej resnici daja izraza že znani pregovor, da železo treba kovati, ko je razbeljeno ! Vseučiiiščno vprašanje je sedaj takorekoč razgrnemo po vsej Avstriji. Vseučilišče zahtevajo Malorusi, drugo vseučilišče zahtevajo Cehi in zahtevajo svoje vseučilišče Italijani. A mi Jugoslovani da ne bi porabili tega momenta ?! Jedini mi naj bi molčali, ko vse kriči ?! ( e smo se torej oglasili tudi mi in ravno sedaj, nismo radi tega ne teenosrčni, ne malenkostni, ne zavistni, ampak storili smo, kar je od nas zahtevala važnost momenta, da pomoremo svojemu pravu do veljave. Zločinsko nemarnost in brezvestnost bi zagrešili torej voditelji našega naroda, ako ne bi bili porabili tega momenta! Malenkostne in. tesnosrčne se kažejo le Italijani, ki izjavljajo, da bi za njih, ako bi ee v Trstu ustanovila ena s'ovenska ljudska šola pomenjfrio to škodo, ki bi bila veča, nego pa korist od italijanskega vseučilišča ! ! To stališče, na katero se postavljajo Italijani, je pa ree n:z&o:no, tesnosrčno in zavistno. Le črna zavist se more pofetavl ati na stališče: raje tudi ceni nič, eamo da tudi drugi n;č ne dobć. Oioveku pa se vsled tega uriva tudi vprašanje : kakovo je to italijanstvo Trsta, ako bi so ne moglo več vzdrževati ob eni slovenski ljuiski šoli za — Slovence? V Pragi n. pr. je neštevilo nemških ljudskih šol, cela vma nemških sreinjih šol in nemško vseučilišče in politehnika. Vendar prihaja češki značgj mesta bolj in bolj do izraza! Strah Italijanov pre 1 osnovo ene borne slovenske ljudske šole nas stavlja pred nastopno alternativo: Će je ta strah vpravičen, dokazuje to, da Trst ni italijansko mesto. V tem slučaju bi bila še le prav opravičena zahteva, da vseučilišče v Tr6tu bodi dvojezično ! Če pa je italijanstvo Trsta tako močno, kakor Ital jani vedno trde, potem se mu pa pač ne treba bati ene slovenske šole za slovenske otroke! Naj sučemo torej vprašanje kakor hočemo, vedno prihajamo do zaključka, da so Ital jani tisti, ki tirajo kulturelna vprašanja na polje malenkostne, zavistnoetne — pol tike ! Italijanska glasila kličejo bolestao : » V Tirolu kriče proti nam Nemci, v Primorju Slovani ! Smo-li mi Italijani morda brez do movine ?« Pregnantceje ne bi mogel nikdo označiti nezmiselnosti dosedanje politiKe Italijanov, nego jo označujejo Italijani sami s tem svojim jadikovanjem. Nas, ki bi jim že po svojih načelih mogli biti zavezniki tudi za njihova stremljenja na kulturelnem polju, nas so pahnili od Bebe. Zaveznikov pa so iskali tam, kjer so se jim sicer (iz ozirov dobro proračunjene taktike) hlinili prijatelje, ali so jim bili v resnici vsikdar sovražniki, kakor dokazujejo sedaj dejstva, ki toliko razburjajo Italijane ! J^emei nam ne privoščajo, Slovani nam ne privoščajo — tako težijo Italijani. Ali go3| oia — roko na erce — tu je dvojna razlika. Ce smo vam mi nasprotniki, nam nikdo ne more zamerjati tega, ker vi sami •te bili, ki ste iz nas napravili svoje nasprotnike ! — Naše nasprotstvo ste izsi lili vi Bami ! Pri Nemcih je to kaj dru zega, ker tam ste bili vi zavezniki in pomočniki vsikdar in za v»ako krivico ! In ša ena razlika je med našim in nemškim na-eprotstvom. Mi vam od srca privoščamo vse učilišče v kraju, ki je izključno vaš, in csl6 glede krajev, kjer bivate skupno z nami, vam ne nasprotujemo načelno; marveč smo pripravljeni privoliti, da bo ustreženo vašim kulturnim potrebam. Će pa tu zahtevamo ob (nem zagotovila, da bo ustreženo tudi našim kulturelnim potrebam, je to pogoj, ki je tisočkrat opravičen po pravu, ki ga ima sleherni narod do razvoja — življenja. Nemoi, katerim ste bili zavezniki vsikdar, pa uvajajo strastno agitacijo proti zadovoljenju vaši zahtevi tudi v krajih, ki so vaši — v južnem Tirolu. To je razlika med našim in nemškim postopanjem proti vam, ki je kričeča tem bolj — ponavljamo to — ker ste Nemcem zavezniki, dočim ste nam se svojo politiko provzročili neizmerne škode v gospodarskem in kulturelnem pogledu, toliko krivice, da bi morali biti mi propal, degeneriran narod, da nam ne bi ogrenela čutstva zbog tolike krivice. Gospoda Italijani, razmišljajte! Pota vaša so zgrešena. Cim dalje pojdete po teh poteh, tem težja bo povrnitev ! ! vzroka, da so se odločili in da hočejo pri; Patrijotiznm Fincev. Vladivostoku poskusiti svojo srečo. Finski senat je sklenil dovoliti iz držav- K»j pripoveduje neki angležki trgovec. !nih sredstev v vojne svrhe milijon mark. Car se je senatu zahvalil. — To je najbolji od-Dne 28. m. m. je dospel v London M , 80Vražnik0m Ru9ije) ki neprestano huj-govec Poole, ki je že potem, ko je pnčela^^ Fmce prQti Ruaij. vojna, prepotoval na transibirski železnici vso Rusko-japonska vojna. Trst, 7. marca 1904. Sedaj ni dvomiti več, da so se Japonci že precej spoprijaznili z mislijo, da se jim ne izpolnijo tako hitro lepe sanje, da bi velika trdnjava Port Artur prišla v njihove roke. V zadnji japonsko-kitajski vojni leta 1804 se jim je to pač posrečilo. Ali tedaj ni bila ta točka niti približno tako utrjena in v Port Arturju niso bili Rusi, ampak Kitsjci, ki se, kar se dostaje vojaških vrlin, niti primerjati ne morejo z Rusi. In še tedaj so trebali 30 dni ob sodelovanju močnega brodovja z 20.000 mož čet na kopnem in po izgubi nad 20<>0 mož. Proti sedanjemu Port Arturju se sedanjo posadko bi toraj Japonci utegnili zelo drago plačati tako podjetje. Nekoliko okusa o tem so dobili Japonci ravnokar više severno gori, pred Vladivo-stokom. Ker slaba kaže pred Port Arturjem so poekusili z bombardiranjem Vladivostoks, kakor so čitatelji žs doznali iz petrograjskega sporočila v včerajšnji številki. S pstih ladij so eno celo uro bombardirali Vladivostok s takim vspehom, da Rusi niti toliko niso smatrali potrebnim, da bi odgovarjali s streljanjem iz trdnjave. Japonci pa so menda to pot uvaževali stari rek, da previdnost je mati modrosti, in streljali so iz primerne daljave. Rusi eo — kakor povdarja poročilo — čakali, da se sovražne ladije primerno približajo. Rusi niso hoteli troait streljiva brez potrebe, ker so vedeli, da bi na tako daljavo ničesar ne zadel1. Će uvažujemo torej, da topovi iz trdnjav veliko dalje nosijo, nego topovi z ladij, potem že smemo verjeti ruskemu sporočilu, da so Japonci v t'sti uri porabili za kakih 200.000 rubljev streljiva, ne da bi bili napravili ni najmanje škode nt v trdnjavi, ni v mestu. Te dni so japono-filski listi kr čali o grozni panikik ki da je navstala v Vladivostoku, ko v resnici ni bilo ni najmanjfga povoda za kakov strah. Sedaj pa, ko so se res lotile obstreljevanja sovrt-žne ladije, povdarja rusko sporočilo še posebno, da je bilo prebivalstvo povsem mirno. Vidimo torej, ko so onokrat nesramno lagali japono-filski list:. Po enoumem obstreljevanju so japonske ladije zopet odkurilc. Navstaja cela vrsta vprašanj : kakov je bil namen Japoncem, da so uprizorili ta po skus brez vsake nade do vspeha ? Ati bodo nadaljevali s takimi poskusi ? Ali stoji res v njihovem načrtu, da bodo skušali vzeti Vladovostok ? ! Ali pa ima ali bodo imela eventuvelna nadalj na obstreljevanja te trdnjave le namen, da pokrijejo kako drugo akcijo Japoncev ? Vse to eo vprašanja, na katera ni možno dati odgovora v tem hipu. Ni izključeno pa tudi, da ima akcija proti Vladivostoku svoj vzrok v psihologičnem stanju Japoncev. Po vsem, kakor so začeli to vojno in kakor so se vedli prve dni, se more sklepati, da načrt Japoncev je bil tak, da bodo, udarec za udarcem, zavzemali strategično važne točke v Mandžuriji, da si torej zagotove trdno strategično pozicijo, predno Rusi — da ee izrazimo po domače — »pridejo k sebi«. No, skoro mine mesec dni od onega zavratnega napada pred Port Arturjem, a Japonci nimajo zabeležiti na kopnem niti enega samega vspeha, izvzemai izkrcavanja vojaštva na korejski teritorij, kjer jih itak ni nikdo nadlegoval. Mej tem pa se ruska vojeka množi ia množi. Ruski generalni krogi računajo, da bo proti koncu tega meseca že 240.000 ruskih bojevnikov koncentriranih v vztočni Aziji. Tako postaja s slehernim dnem za Japonce partija bolj in bolj dvomljiva in nevarna. Nič ni čuda torej, ako postajajo ti poslednji nestrpni in da nervozno h i taj o, kako bi čim prej dosegli kakov vspeh. Možno j« torej, da je v tem njihovem psihologiSnem stanja iskati pot z bojišča v Evropo. Poole je zapustil Šangaj dne 7. februvarja na ruski ladiji „Mongolija". Nikdo na ladiji ni niti slutil, da Poljaki in rusko japonska vojna. Poljska »Liga narod o wa«, središče najdržavnopravnije poljske stranke , tako je začela vojna. Zato tudi ni bilo nič pre- zvane vsepoljske, ki ima razširjene svoje orga- skrbljeno na ladiji, da bi se odtezala pozor- nizacije po vseh deželah nekdanje Poljske, je nosti Japoncev. Dna 9. februvarja je bila izdala manifest, ki je za odnošaje Poljakov „Mangolija" oddaljena 50 milj od Daljnjega nasproti Rusom in Slovanstvu izredno zani- in od Port Arturja je bilo čuti gromenje miv, ter se smatra v poljskem časnikarstvu topov. Kapitanu je bilo takoj jasno, da Be za vrlo važno izjavo. "i ora vršiti bitka na morju. „M mgoliji" se »Liga narodu\va« odvrača v svojem maje posrečilo dospeti v Daljnji. Tu je bilo nifestu poljski narod od vsake demonstrativne grozno razburjenje. Civilisti so sami vlačili pr< tiruske akcije, katera bi mogla koristiti na vozovih svojo prtljago na kolodvor in bo samo elementom, ki so sovražni Poljakom. < > silili na vlake, ki so odhajali v Rusijo. Ve- tej priliki konstatiramo, da razmišljajo Po-čina njih so ostavili svoje imetje brez vsacega ljaki zelo resno o svoji osodi pod žezlom ru-varstva. Ruske oblasti so vršile svojo nalogo skega carja. Omenjeni manifest, 33 nadeja, da z občudovanja vredno mirnostjo in energijo, se utegnejo v slučaju, ako izide Rusija zma-Oi 2. ure, ko se je začel napad na Port gonosno iz sedanje vojne, izvršiti spremembe Artur, pa do 7. ure zjutraj so bili priprav- v notranjih odnosajih ruskega carstva, zlasti v ljeni potni listi xa vse uradnike in njih narodnem oziru. rodbine in za uradnike trimesečna plača. Stališče Poljakov v sedanjem položaju je Vlak se je odpeljal o poludne, natlačen od troje viste : socijalisti simpatizirajo z Japonci, uradnikov in njihovih rodbin in nekaj begun- konservativci in liberalci se drže nevtralno, a cev. Poole Be je odpeljal z naslednjim vlakom, priprosti ljudje slovanske misli sim- ki je bil tudi natkčen. Tudi na vseh posta- patizujejo z Rusijo. Kakor se vidi tudi pri jah so čakali potniki, da bi dobili prostora Poljakih se opazuje sprememba na bolje, na vlaku. Od Harbina proti severju bo sre- Ta vest potrjuje naše mnenje, ki smo je čavali povprečno 20 vlakov na dan, napol- izrekli včeraj v našem uvodnem članku, da njenih z vojaki. Vojaki so napravljali najbolji je treba ločiti oficijelno »poljsko polit ko« in utis in so bili najbolje razpoloženi. Na po- politiko poljskega naroda. stajališčih so skupno prepevali ali pa so se Rekli smo, da specifično avstrijsko ofici-igrali kakor veseli dečki. Bolj resni so bili jelno poljsko politiko vodijo privilegirani stase ce preoblečeni rezervisti iz Sibirije. Na novi, ki tišče narod ob tla ! Poljski narod Bajkalskem jezeru je b lo vse živo. Vožnja v Rusiji pa računa z obstoječimi razmerami v saneh preko jezera je trajala samo 5 ur. ter si skuša vstvariti ugodno ekaistenco pod Mraz je bil jako hud. Onkraj Bajkalskega žezlom ruskega carja. jezera so bili vojaški vlaki še gosteji. V Značilno in poučno je, da Poljaki v Po- Moskvo je doep^l Poole 24. februvarija, v znanju žele zmage Rusiji. To je naravno. Oni London pa 28. Potovanje iz Šangaja je tra- so v nevarnosti, da izgube svoj narodni zna- jalo 28 dnij. Ako Be pomisli, da je sibirska čaj, zato umevajo važnost Rusije za vse Slo- železnica enotirna in da vojni dogodki stav- vanstvo. »Kurjer Poznanski« priznava na- ljajo velikanske zahteve do železniškega osobja, avnost: Ako ne bi bilo Rusije, te velike potem se mora — tako zaključuje Poole — slovanske sestre, ne bi smeli Poljaki v Po- občudovati točnost, s katero deluje ta želez- znanju pregovoriti več niti ene poljske be- nica. Po navadnem vožaein redu ima trajati sede, zatajiti bi morali svoje ime. Tako bi se vožnja 19 dnij, a sedaj je trajala 21 dnij, godilo tudi drugim Slovanom. Ž3 s tem, da je silna, varuje Rusija vse slovanske na-ode. Radi te izjave »Kurjera Pcznanskega« se e silno zagnalo vanj gališko »Slowo polskie«. torej le 2 dneva več. Japonske izgube. Berolinski »Lokal - Anzeiger« priobeuje Kaže torej, da je poljska politika najbolj po poročilih očividcev, da eo bile japonske besna tam, kjer jo vodijo le pri vilegovani izgube v prvih spopadih veliko veče, nego stanovi v lepem soglasju z Židi, kjer je to- se je poročalo do sedaj. Poškodbe japonskih rej nsjmanje narodna. Ponavljamo : to je zelo ladij bo bile jako izdatne in bodo poprave poučno ! zahtevale mnogo časa. Šestorica križarjev je """" močno poškodovana, a pri port Arturju se je potopilo 5 japonskih ladij. R zun tega bo petero lovcev na torpede, dve torpedovke in ena topnjača postali deloma nesposobni za nadaljnji boj, deloma so se potopili. Srbska narodna skupščina je na svoj pozdrav prejela od carja Nikolaja II. potom ruskega poslaništva v Belemgradu sledeči odgovor : »Čast mi je izjaviti narodnemu zastopstvu srbskega kraljestva od strani carja vseh Rusov največo zahvalo Njegovega Veličanstva za izražene občutke Bimpatij v brzojavki od 27. m. m., ki bo verno zroalo mišljenja srbskega naroda o priliki sedanje vojne na skrajnem Vztokuc. Trhni poveljnik Knropatkin. Iz Petrograda se poroča berolinski ,Post', da se baje poda vrhovni poveljnik Kuropat-kin na bojišče okolo 11. ali 12. t. m. Kakor zagotavljajo krogi generalnega štaba, bo kon cem t. m. koncentrirano v Vstočni Aziji 240.000 vojakov, na kar se takoj pričnejo operacije začetkom aprila po že določenem vojnem načrtu. Kulturni Japonci. »S. P. Vjedomosti« obdolžujejo Japonce pred Evropo, da davijo ranjene iu3ke vojake a strupenimi plin*, mesto da za njih skrbijo, kakor zahtevajo to mednarodne pogodbe. Čemu so torej — vsklika list — mednarodne pogodbe, čemu je družba »rudečega križa ?< Združenje Sredozemskega in BaltiSkega brodovja. Iz Port Saida javljajo, da je rusko bro-dovje odplulo v Kadiks. To brodovje bo ča kalo v Sredozemskem morja na prihod baltiškega brodovja. Ob otvorjenju državnega zbora. Vrata državnega zbora se odpro dane3 v kratko zasedanje. Ta dogodek spremlja vseobče — nebr ganje. Z ene strani so temu vzrok zgo^ovažni dogodki, ki se na skrajnem Vztoku vrše in na Balkanu pripravljajo, z druge strani pa je temu nebriganju vzrok ta, da se je javnost že priučila misliti, da od sedanjega parlamenta ni več pi-ičakovati dobrega. Slabega pa je itak že čula dovolj o njem. Ljudje, ki so si ohranili humorja tudi v teh resnih časih, so ventilirali te dni vprašanje, da li dr. Koerber tudi to pot ostane zvest svoji stari navadi in da-li nas osreči zopet s kakim »programom« ? Po dosedanjih izkustvih bi bilo seveda nujno želeti, da njegova eksceleaca opusti to navado, ker mož rad mojstruje one, katerih ne more. In to dela slabo kri. Poleg t2ga pa same besede ne morejo ničesar več spremeniti na napetosti položaja. Čtško obstrukcijo morejo — tako se glase poročila soglasno --odpraviti le dejanja, oziroma trdno dokčene obveze, da pridejo dejanja. Nas bi zanimalo v visoki meri, ako bi kaj vedeli, kaku taktiko misli ubrati naša jogOBlOVa03^ dflega- I it« ---»»tali zelo zapeti in ni cija. Ali gospodje so } najmanje opore za sodbo, kaj in kako namer- jajo naši poslanci. Le »Siidsteierische Presse« trdi, da je izvedela iz najboljega vira, da v »Slov. zvezi« močno prevladuje mnenje, da bi šli roka v roki s Čehi tudi na obstrui- ranju. Vprašanje je-le : da-li se zaupr.ik mariborskega lista ne vara nekoliko in da kar meni on sam, smatra za prevladajoce mnenje v »Zvezi«! t Grof ttaldersee. Miaolo soboto umrli pruski maršal grof Alfred Waldersee se je rodil 8. apr.la 1832. Leta 1366 in 1870—1871 se je udeležil vojne v generalnem štabu. Leta 1888 je postal tačelnik generalnega štaba na mesto odetopiv#ega grofa Moltkeja, potem inšpektor vojske in generalni maršal. Začetkom avgusta 1900 je bil imenovan poveljnikom evropskih in japonskih čet v Kitaju, a je dospel na boj š*e, ko je bil boj proti kitajskim bokser-jem že <*koro dovršen. fran Košut o političnem položaju v naši monarhiji. V londonskem mesečniku »The National Revie\vc številka za marec razpravlja Franc Košut o političnem položaju v Cia- in Trans-lajtaniji. Po kratkem zgodovinskem pregledu govori o sedanjem stanju ter dostavlja na zaključku, da hočejo dunajski dvorni krogi pod vsako ceno ohraniti nemški značaj avstrijski ga cesarstva. Temu prizadevanju pa da se protivijo slovanski narodi v Avstriji, ki raprezentujejo konglomerat preminole moči iz zgodovinske važnosti ter bo si v svesti, 200 tisoč kron, a v prošlem upravnem letu črez pol milijona kron. Nočem oporekati, da naš kmet-prosilec ne bi imel včasih morda nepotrebnih poti. A kje dobiva posojilo brez truda in zamude časa ? Ali kje je zavod ali zasebnik, ki bi mu kar na dom prinesel posojilo ? Navadno pa so ljudje sami krivi, da morajo delati poti. Kdor koli je pr usl z veemi potrebnimi listinami, dobil je posojilo takoj, čim se je odbor prepričal, da je dotičnik ista oseba katera prosi posojila. »Casso rurale« nam navajate za vzgled! To je zavod, čegar ime ee je še le vknji-žilo in katere vknjižbe črnilo se še ni niti posušilo. A mi, ki so nas dvajsetletne skušnje precej poučile, naj bi sledili postopanju istega ? ! Oglejmo si pa, komu je namenjeno delovanje omenjenega zavoda in kako postopa iguga< _ dve tretjini, doČim tvonjo Nemci samo eno v-aa^(j0 fe-j tretjino prebivalstva. _ i kdor ljubi lepo udobno domovanje. Tudi du- Ker je pa vsaki konstitucijonelni državi naj8ke tvrdke BO razstavile. Do 2. t. m. v podhgo vladanje večine, tudi v Avstriji ne je obiskalo razstavo 5473 oseb. Ista oUace bo mogla več dolgo nemška man šina proti 0(jprta jo 20. t. m. volji slovanske večine konstitucijonelno vladati | Italijanska trikolora v precej velikih in je zelo verojetno, da bodo parlamentarni dimeDzijah je KapUpoiala predvčerajnjim zju-odnošaji, ki traiajo v Avstriji že sedem let, tMj ob zori na 8trehi h6:ela >Garni< na ve. in kr zabranjujejo normalno delovanje parla- likem trgu Qkolo 6 ure je par atra. mentarne vlade, trajali toliko časa, dokler žarjev zlezlo na 8treho in je odstranilo italijansko zastavo. Mesto poštnega odpravnika na novoustanovljenem e. kr. poštnem uradu (III *») v Hudijužni (pol. okraj Tolmin) je razpisano. Letna plača 400 K, uradni Milic, paxŽJi io0 K in letni pavšal 140 K za \ petek ]0ka no dostavljanje poštnih pošiljatev. se ne p sreči, da bo ustreženo bolj in eireč m se federalističnim tendencijam. Dnevne novice. bolj Promocija. Gospod Dragotin c. kr. avbkultant v Trstu, je bil je potem na Treves-ovo postrežno postajo, kjer so mu obvezali vrat, ki je bil pa le malo ranjen. Ker so na postrežni postaji spoznali, da se revežu meša v glavi, so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je bil sprejet v opazovalnico za umobolne. Obesiti se je hotel, ker ga je žena karala. 31 -letni Julij Lupretič je vratar hiše št. 39 v ulici Chiozza in stanuje v isti hiši Be svojo ženo. Sinoči je ga Lupret o zvrnil v se nekoliko kozarcev preveč vina. Ko je prišel okolu 9. ure domov, da je Ž9na začela karati, zaradi pijančevanja. Nekoliko časa je Lupretič mirno pos.uaal to pridigo, ko je pa videl, da iste le noče biti konec, je vstal, vzel neko vrv, šel na stranišče in si tam, meni nič tebi nič, zadrgnil vrv za vrat ter ee obesil. Žena, ki je prišla takoj za njim, je še pravočasno prerezala vrv, tako, da je Lupretič cepnil še živ na tla. Ko je vstal in se vrnil v sobo je žena začela zopet nadaljevati prejšnjo pridigo. Lupret č je zopet nekoliko časa mirno poslušal, a ko je le videl, da njegova žena ne misli končati, je storil vse kakor prej, to je : je vstal, vzel vrv, šel na stranišče, tam si zadrgnil vrv za vrat in se zopet obesil, a zopet je prišla žena ter pravočasno prerezala vrv. Ker je pa žena hotela ša na ialjevati svojo pridigo in ker se je Lupretič hotel v tretjič obesiti, je dala njegova žena pokli cati zdravnika se zdravniške postaje, kateri je konstatoval na Lupret čevem vratu pre cejšnjo zarezo, provzročeno po vrvi, s katero se je hotel obesiti. Lupretič je zdravniku izjavil, da ni imel namena resno ee obesiti, da je pa to naredil le zato, da bi ženo prestra-čil in da bi ga ona potem pustila v miru. Zdravnik, vide, da je Lupretič jako razburjen, ga je dal odvesti v bolnišnico, kjer so ga Bprejeii v opazovalnico za umobolne. opol u d ne na vseuSiiisSu v Grade i piomoviran dokiorjem prava. Čestitamo. Nadomestna volitev za deželni zbor kranjski. Ker je — kakor znano — na Kor« što preselivši se g. dr. Brejc odložil svoj mandat za kranjsko-loško tržiški okraj, kandidira katoliško narodna stranka mesto njega g spoda Frana Demšarja, župana v Selch. Pr< saje v teku 3 tednov na poštno in brzojavna vodstvo v Trstu. Tamburaši iz Vukovara bo Jo udarjali ša do vštetega Četrtka v restavraciji »Au-ror3«. V nedeljo da« 13. t. m. pa prirede koncert v »Narodnem domu« pri sv. Ivanu, na kar posebno opozarjamo naše občinstvo. Ti tamburaši že udarjali po mnogih velikih evropskih mestih in so bili odlikovani Posrreb župnika Kocjana vršil se je ed ve5 vifloko 8tojeeih oseb. včeraj ob 10. uri predpoludae. Na sprevodu je bilo več duhovnikov, med njimi tudi par kanon k >v in potem tudi veliko število drugih |Kj?v€taib zaancev in prijateljev pokojnikovih. Pokojni župn.k Kocjan je služboval mnogo let v Tis:u, potem pa več let kakor žu.nik v K žanu pri Kopru. Naj počiva v mru! Dohodki e. kr. avstrijskih državnih Železnic so znašali meseca januvarja t. 18,909 200 K. Iz Kopra. Nepoznani dopisn k ee je obregn:l že v drugič v nase narodne zavode koperske. C talnica je §e svojim tihim odgovorom pokazala, da taki dopisi zaslužujejo — preziranje. Dosledno temu zavodu postopala bo tudi »Hranilnica in posojilnica«, ker isti gg. so duša jedni in drugi usta novitvi. Da pa ne bi javnost sodila, da nam ni mari za take dopise evo Vam malo pojasnila od nepozvanega branitelja. G. dopisnik se vedno sklicuje na to, da nove. Vstopnina pri sv. Ivanu bo 20 K( ne9rt se prične ob 4. uri popol. Za »trgovski ples« podarila sta gosp. Dobida znesek 10 K in gosp. Anton Grom 7 K. Darovalcem 83 najtopleie zahvaljuje ODBOR »Trgov, izobr. društva«. Novo društvo. C. k. nameslništvo je vzelo na znanje pravila novega društva : ^ Pevsko društvo »Zorislava« v Sežani. Stavbeni cerkveni odbor. Isto c. k. namestništvo je vzelo tudi na znanje pravila novoustanovljenega odbora za gradnjo nove cerkve na Liveku (okraj Tolmin). Pretep mej ženskami. V hiši št. 11 v ulici dtl Cjmpanile stsnujeti roati, 70-letna Marija Uršič, in hči, 35-letna Antonija poročena Viez^oli. Ti dve ženski pa dajati stanovanje brezposelnim deklam. Mej ttmi poslednjimi je bila pri njima ra stanovanju tudi 20 letna Viktorija Natlačen, doma iz Kcmns. Ta poslednja pa ima ljubčeka, ka- členi prvega in druzega odbora teh društev teri J® Prišel 8iDo6i ob:skat- Viktorija se so uradniki, katerim ne dovoljuje služba, da je v9tavila ž nJim v bišni veži ter tam leP° prevzemijejo tako opravilo. Kakor da v no- ŽDJ,m kramlJ*la. To P* ni bilo vš.č starej benem drugem društvu ni v odboru urad- . ManJf 1 rš 5> katera Je šla k "ljubljencem* mikov! L* ozrite ee po društvih naš,h sosedov ter J,ma deJala' da iam n: Pro9tor za IJub' Italianov! A pustimo njih in njihova drn-, koVAnJe' Ker Je P® teQJ rablla štva n r glej m o si navedenih dveh Dašlh pretrde in žaljiva izraze, je Viktorija prijela iraštev za neko precej debelo poleno ter e istim za Časi odbornikov teh društev je spojena 5ela nabiJatl Manj°. Urši6; i j n . ...n l - .- slednje je prihitela njena hči Antonija V iezroli x ne malo narodno zrtvo, ker morajo isti J J 1 J ' žrtvovati v nekaterih mesec.h ves svoj 8vo. ; ter hotela braniti mater. A Viktorija je z istim bodni čas, reduo pa vse one dneve in večerne P°l€QOm Dakl€etlla DJ°« ure, katere imajo svobodne. Zahtevate-ii 1 vp^je, ki se je razlegalo iz hišne več ?! I veže, so prihiteli redarji ter so razorožili Uvodoma sem že omenil, da taki dopisi ! Viktorijo in jo odpeljali V u'ico Tigor, kjer bi zaslužili le — preziranje. j® ^ policijski uradnik spraviti pod 'O teli naših zavod,h ni se pisalo do' Wllu$« Marija Urši$ in njena hči Antonija zadnjega časa ne pohvalno, ne grajalno. Da Viezzoli sti šle pa na zdravniško postajo, si nisn:o delali reklame, ali nosili svojega kjer je zdravnik konstatoval, da je bila Ma-narodnega delm na javni trg, o tem pričajo ri> težko ranjena na čelo, a hči pa lahko predali Vašega 1 sta. Delovali smo skromno, PO<* levim očesom. Dal je obema prvo zdrav-tiho, a dosledno. Danes pa smo dospeli s Dldk° pomoč. »Hranilnico in posojilnico« do zavoda, ki je Poskus samomora. 26-letni Aleksander na glasu, toliko gledć solidnosti, kolikor gledć Fabbro, ki stanuje v ulici Riborgo št. 5, si svoje uprave. j® hotel včeraj popoludoe prerezati vrat z O hiranju ali o tem, kar predbaciva nožem na javni ulici. Začel se je drezati z dopisnik, češ, da nzš zavod občuti konku- nožem v grlo, na to je pa priskočil k njemu renco »Cisse rurale«, naj govori dejstvo, da neki redar, ki se je slučajno nahajal Um smo v prejšnjih letih dosegali promet 100 do blizu, ter mu iztrgal nož rok. Odvedel ga Deželno sodišče. Radi tatvine. — 45-letni mizar Josip Moravec, doma iz Gorice, je živel celih 9 let z Alojzijo Delia Corte, katera je ločena od svojega soproga. Skozi vseh 9 let je Moravec skrbel za Alojzijo in za dva njena otroka ter jej dajal 40 do .">0 kron na teden. Pred nekoliko meseci pa je Moravec zapazil, da nekdo drugi zasleduje Alojzijo in da to tej poslednji tudi ugaja. Vsled tega je Moravec sklenil zapustiti nezvesto Alojzijo. Prej kakor je odšel, je pa z vetribom odprl neko omaro ter z iste vzel denarnico, v kateri je bilo 70 kron. Moravec je storil to mej časom, ko ni bilo Alojzije doma. Ko je p i Alojzija pr žla domu in so jej otroci povedali, da je Mort-vec odšel ter vzel seboj denar, je šla takoj na policijo, kjer je p jvedala, da jo je Moravec okradel. Veled tega ja bil M »ravec aretovan, a včeraj je moral pred dižanim sodiščem odgovarjati radi zločina tatvine. Na razpravi je Moravec trdil, da je bil denar njegov ter da je imtl pravici ga vzeti. Alojzija Delln Corte je pa trdila nasprotno, da je namreč oni denar bil njen, ker ga je zaslužila s pro dajanjem zlatanin in dragocenosti, s katerim s? bavi. Della Corte je na ra?pravi nastopa'a jako odurno in izjavila, da črti Moravca. Bila je zaslišana kakor priči tudi neka deklica, katero ima della Corte na hrani. Z* tem je še branitelj predlsgal zaslišanje dveh prič, kateri ste povedali, koliko da je Moravec služil na teden in da je dajal Alojziji najmanj 40 K na teden. Sodnemu dvoru je predsedoval sodni svetnik Pederzolli, votanta sta bila sodna svetnika Crusiz in Codrig. Državno pravdn. je zastopal dr. Pangrazzij branil je pa dr. Gioachini. Trgovina- Bsrzaa poročila dne 7. marca. ! Tržaška borza. Napoleoni K 19.07—19.10, angležke lire K —— do —, London kratek termi* K 240.20—240.70, Francija K 95.40—95.65, Italija K 94.50—95.—, italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K. 117.30—117.60, nemSki bankovci K----.—, avstrijska ednotna renta K 99 40—99.70, ogrska kronska renta K 96:80—97.» K), Italijanska renta K 99.--99.SO, kreditne akcije K 623.00—626.00, državne železnice K 625.00—827.00, Lombardi K 76.00—77 00, Llojdove akcije K 695 00—705.00. — Srečke: Tisa Iv 323-327—, Kredit K 453.— do 463.—, Bodunkredit 1880 K 293.—303—.—, Bo-denkredit 1889 K 282.—290 —, TurSke K 116.— do 118.—. Srbske 2#/, —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. uri popol.: predvčeraj dane« Državni dolg v papirju 99.55 99.60 „ v srebru 99.50 99.45 „ Avstrijska renta v zlatu 118.50 118.6^ 99.'»0 99.50 91.25 91.15 117.— 117.05 97.— 96.95 88.75 8.S.55 1G05.— 1609 — 624. - 624.50 240 25 240 27 7, 117.42 V.. 117.45 23.49 23.4-9 19.09 19.09 94.70 94.90 11.32 11.32 „ v kronah 4*/, Avst. investicijska renta 3l/»#/# renta v zlatu 4°/, „ „v kronah 48/, renta 31/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankor 10 i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 95_.50, 5*/, italijanska renta 99.95. Španski eiterieur 77.90 akcije otomansk« banke 543.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijsko državne železnice —.— Lombardi 79-— unificirana turška renta 7d..'>5 menjice na London 251.70, avstrijska zlata renta 101.— ogrska 4°/0 zlata renta 99/A), LSnderbank 461.—, turške srečke 112.—, parižka bauka lO.^tj, italijanske moridijooalne akcije ——, akcije Rio Tisto 11.80. Trdna. London. (Sklep) Konsolidiran dole S Lombardi 31/,, Brebro 26ll/i«, Spaiska renta 767 ita-ijanska renta 99.^ tržni diskont 3's, menjice na Dunaju —.—, dohodki banke 14 0o0, izplačila banke —.—. Neživa. Tržna poročila 7. marca. Budimpešta. PAenica za april K 8.58 do 8.59, za oktober od 8.47 do K4S. Rž za april K 6.75 do 6.76, za maj —.— do —.—. Oves za april K 5.75 do 5.76, za maj •> —.— do —.—. Koruza a maj K 5,-io do 5.46, za julij 6.56—5.57. Pšenica: ponudbe srednje ; povpraševanje t mirno. — Prodaja 18.000 met. atotov, trdno. — l>JU£a žiia nespremenjeno. — Vreme: megla. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 39.50 frk, za maj 40.25 frk. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za marec 33V*, za maj 34—, za september 35—, za dec. 35l,4 vzdržano; kava Rio navadna loco HO—33, navadna reelna :it--37, navadna dobra 38—40. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za marc 16.55, za maj 16.80, za avgust 17.20, za oktober 17.5'J, za december 17.50, za februvar 17.70 ; mirno. Vreme : mraz. London. Sladkor iz repe surov 8"*.,r>Sh1 Java S.07V. Sh. Stalno. Sladkor tuzemski Centrifugalpile, promptno K 64.— do 65.50, za september K —.— do —.—, feb.-avg. 64.25 do 65.50. Concassč in Melispile promptno K 67.30 do 67.80. za aept. K —.— do feb.-avg. 67.30 do 67.80. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bo io5e dobave, vzdržano, 10 in 5 st. zvijanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15 25, rž za april 15.23, za maj-junij 15.40, za maj-avgust 15.25 (mirno). — Pšenica za tekoči inesec 22.15, za april 22.30, za maj-junij 22.45, za maj-avgust 22.40 (mirne). — Moka za tekoči mesec 30.—, za april 30.20, za mesec mnj-junij 30.45, za maj-avg. 30.55 (Mirno). — Repično olje za tekoči mcnec 47.23, za april 48.—, za maj-avg. 49.25, za sept.-december 50.— (Mlačno.) Špirit za tekoči mesec 42.25, za april 42.50. za maj-avg. 41.25, za sept.-decemuer 35.— (Trdno), — Sladkor surov 88° uso nov 21.1 21.1 .2 (Mirno), bel za tekoči me^ec 24.811,^ za april 25.--(Trdno . za maj-avgust 25.62l/a, z* okt.-jan. 26.871 s, rafiniran 56 —56V«- Oblačno. Trgovina s6 zaklanimi prašiči. Včeraj in predvčerajšnjim je bilo pripeljanih na tuk".jšuji trg 84 prašičev. Prodalo ee je predvčerajšnjim vse (8 komadov), a včeraj malo. Prodajna cena je bila ccl K 100—116. Listnica uredništva. (ij?po»lu F. O.: Vašo ponudbo Vripre* jemaino Hvaležno. Soaebno nam bo ustreženo z razpravo o financijelnem sporu med Ogrsko in Hrvatsko. Ali tuli z lojalnimi vestmi iz V*šib krajev bi nam bilo zel<5 ustreženo. Hvala Vam že v Daprej. Pozdrav ! U/iiani znak ua zamašku v varstvo prati ponarejanju MATTONIJA (riesMUer Sanerlrunu. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52. A (v laatni hi*i.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se n! bati nikake kookurcncs. Sprejeftiajo se vsakovrstna dela ttidi po posebnih načrtih. Una tro van oemk )rez?ladno in fr&no 1 ulica S. giovanni št. 16. Telofon št. 1632. Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. JfliiSflEDo in posoj. im\w t Sv. iTanu pri Trstu, i registrovana zadruga z i mejenim poroftvom. ____— VABI na REDNI OBČNI ZBOR, ki se bode vr^il v nedeljo dne 20. marca 1904. oh j. popoludne t irorani gosp. Ivana Košuta t S?. Križu ste?. 6 DNEVNI RED: 1. Nagovor pie isednika. 2. Porcdilo tajnika. Poročilo blagajniku. 4. Sklepanje glede društvenih raeuuov. 5. Vol tev novega odbcra cdnisno vo litev likvidacijev. 6. Eventualno razdruženje. 7 Razni nasvfti in predlogi. Na obilno udeležbo vabi Odbor. Posojilnica in hranilnice" v Kopru vknjižena zadruga z neomejenim poroštvom. VABILO na redno občno skupščino katera se bode vršila dne marca t. L ob 10. pop. ? uradni! prostori! (nI. S?. Blaža 238). DNEVNI RED: t. Port čilo upravrega odbcra o delc> vasji zadruge v letu 1903. 2. P< r- čilo nadzorstva o računih zadrug« v letu 1903. 3. Odobritev zaključnega računa za 1. 1903. 4. Volitev upravnega odbora za leto 194 >4. 5. Volitev nadi(rs*va za leto 1904. " •i. Eventuelni pJedlf gi. ODBOR. Z rmstnim pudrom „Unique" Z' epe Oiseau, se zadubi najlepše polt. Cena gkatljiei K 1.20 in 2.40. Zavitki po 60 st. v pismu. Zalogo ima IVAN KAINER _ Gradec, Bahobof^urtel številka 67. - Aut matična past za podgane gl. — mi^i gld 123; Ivovi brez na iroro^anja v eni sami noči do 40 komadov, te nastavlja sama od s»ebe in ne d»ja ni-kakega duha. Past za šćurke -Eclipse" vlovi 1U0 - iirkov in griljev v eni noči, staue gld. 1-20. Pošilja p o po > zetj u I. SchUlier. Dunaj II. Kurzdaue* gasse 4. Ne^tevilno zahvalnih in priznalnia pisem. Debelost odstranjuje hitro (/aiau.č. neškodljivo) Thieie iev čaj za odpiavo del e o ti. Zavitek M k 1 25. 4 zavitk ir.fu • >» j. vetjem) od tvrrike Ludw Thieie Manncheim. iPošitjatev se vra; pot-»m av-tr. lekareo) Vydrova tovarna žitne kave Praga VIII. Izvrsten okus dobi kava ako ji, pr mešate VY DR0VE ŽITNE ---KAVE - - - Poskusite ! Poštna 5 kg pošiljka 4- K 50 h franco. Zaloga obuvala. Hfl iff 4 TI Tj 117 Zaloga obuvala. Piazza Nuova št. t. ^ ]Y[AIJltlZl ^a deNe Poste št. 3. - Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. -Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. Ugodne cene. $ * $ it $ 99 Škrat" Svoji k svojim! Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srehrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Svoji k svojim ! < Kašelj - Katari Dobroznaue katramiiate paštilije Kavasini. koje se izdelujejo z izvlečkom kemično Čistega norveškega katrama« imajo same na sebi že medicinaln»> moč, dobro zdravijo vsakovrsten kašelj, vse bolezni dihalnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in črevesne zasliženja. Ena škatljica z navodilom 80 stot. Zahtevati je le paštilije z vžganim imenom „Ravasini" ter zavračati vsakovrstna ponarejanja. Po pošti pošilja proti povzetju najmanj 3 škatljice. Glavna zaloga: Lekarna Ravasini v Trstu. Vdobivaju se v TRSTU v lekarnah : Antoniazzo Skedenj, Biasoietto Ponterosso, Gmeiner ulica Giulia, Jeroniti ul. Caserma, de Leitcnburg pri javnem vrtu Leitenburg trg S3. Giovanni, Picciola Barr. veccbia, Serravalo ul. Pešce, Suttina Corso, Viđali & Vardabasso pri sv. Antonu nov. ; v GORICI: Cristofoletti in Pontoni; na REKI: Prodam in Schindler. in v glavnih lekarnah v A vstvo-Ogerskej. se prodaja v Trstu po sledečih to-bakarnah: RAUNACHER, (zraven tiskaroe »Edinost«. STANIČ, ul. Muli i piccolo 8. LAVRENČIČ, trg pred vojašnico. MAJCEN, ul. Miramare 1. (blizu kolodvora). MARTINI, ti g B?lvedere. KERSTEN, ul. Stadion 1. PIPAN, Ponte della Fabbra (blizu leanega trge). BUBNIČ, u'. Sette fontane 12. BEVK. trg Burriera vecchia. KRATZNIK (p i Sv. Jakobu). BRUNI (jri cerkvi Sv. Antona starega). Na državnem kolodvoru. ^ Pri svetem Antonu Padovanskem. < prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. > Trst Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). ) Trajna razstava in izključna zaloga za Primorko vsakovrstnih kipovpovsem ^ umetniškega dela bedi od zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vseh ^ velikostih. Lastna deialnica pianet, dalmatik, pluvial, roketov, kvadratov, kolarjev \ mtšn h f-iajc Jtu. I/.viiUjejo se tudi vsakovrstne vezniue, zastave itd. £ Zaloga sveč in čistega čebeinega voska kakor tudi mešane sveče I. ^ in II. vrste. podob, vencev, križcev in svetinj vsakovrstnih. / Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del ^ spadaj'-čih k bogočastju, izvršijo vezanja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. ^ Zaloga misalov, ritualov, diurnov ter brtzštevilno drugik mašaih knjižic, ^ s več(ln.kov,Hvetiln, ke.hov iu ciborjev se srebrnim pokrovom. ^ Popravlja se vsakovrstne stvari. Jfaj se poskuša prepričati so o ugoOnih cenah, j Zahteva naj se brezplačni cenik. ~ { FILIJALKA BANKA UNION V TRSTU se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posl kakor: a) Vsprejema uplačila na tekoči račun .ter s® obrestuje: Vrednostne papirje: po 2 V/o takoj n 3 °/0 na K mesecev « 31/,0/. na 1 leto Napoleone: po 2V'o na ^ mesecev „ 2,/a°/0 na 1 leto b) Za giro-conto daje 23/4°/ft do vsakega zneske izplačuje se do 40.000 K a cheque ; za veče zneska treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajejo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne-uplačila in naj se je to zgodi lo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - correntiste inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjiee za Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne pa-dirje ter iztirjava nakaznice, menjiee in kupone pr >ti drimerni proviziji. C < < < ( < < C < < < < C Hermangild Trocca Barriera vecchia št. S ima veliko zalogo mrtvaških predme tov za otroke in oclraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike iia porcelanasti! ploščati za spomenik Najnižje konkurenčne cene. m m 1 Kg po- l iVHI.^fj £ £ <1 0 Vydrova tovarna žitne kave Praga Spominjate se sirot! Sirotinske srečke Kin-lerheim-Lo^ za sezidanje doma za sirote. 350»» vrednostnih dobitkov v skupnem znesku K 60X00 — < »lavni dobitek v vrednosti K 2*000. ceia srtciai ]» 1 Ul*. — Srtčiaue flepretliičio 22. aprila 1904. Vdobe se v vsoh tobakarneh.. Uprava firotinoke loterije kr-čanske 2veze dunajskih go-pa, I>nn»j, L, Neuer Markt o Salvator balzam (Liquer aromatic) Najuspešne- še domače zdrailo proti trganju (migraene), zob oboli, glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdrai mater nico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste. Cena omotu od 11 stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov. zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano domače zdravilo — Trpotčev sok. Cena steklenici z navodilom, ako se denar naprej pošlje poštnine prosto K 2.40. NASLOV ZA NAROČBE; LEKARNA H „SALVATORJU"--= Fr. Riedl, VARAŽDIN kbr. 103. ŠJ Si J C fl fl na suho cepljenih lepo \koreničenih in ■ JUU dobro zaraščenih trt: glera, malvazija in kraljeoina na podlagi riparia portalis in m nticula prodaja Ivan IvraljiČ v Bul j uncu p. BorSt. Cene po dogovoru. g Kašelj Sf m ■ Martin Krže - Trst Tri: S. Giovanni št. 1. Priporoča svojo trgovino s kuhinj t-ko posouo vsake vrste bodi od pcreelaoa, poganoenterije, kletke itd. Za gostilničarje pipe, krogle, zemijeno in f-tekleno posodo 7a vioo. Razpošilja na deželo. Zaloga kutnniskih in kletarskih po trebščin oti lesa in pletenin, šsafov, brent, zemlje, emajla, kopitarja, ali cinka, radalje 5ebrov in kad, podčekov, lopat, reset, sit in veakovretnih košev, jerbasov in metel ter mnogo drugih v to ttroko epadajočtli predmetov. Postrežba na dom. Cene zmerne. a*- Zaloga izvozno-marčne (E?cport-Marzen) in vležane (Lager) = Pive = v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi = Kvasa ~ iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu, zaloga jKattonijeve Oicsshublcr vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti št. 9 in 10. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja im vrne rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. PromtN isdaja k banjo. Zamenjava in eikomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. —= Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzn< ===== Izgubi -— Vn^uluje In dlvlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Mtmkompt in Inkmmmo ranic. j^* Bor-tm naročila.. Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu aii na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ■ — dne vzdiga. - — Promet m deki in nakaznicami. Hk