Jatr*a|a tiia|a. Ceu 4 vinarje. 354. mm. t mm, i mm. ar zz. mm mo. Letnik xun. Jatruja Uda i« w Liabliaai: leto...............* pol leta...............- četrt leti...............• f— mm mesec.............. - 1 10 Dopisi na) se fraaklrajo. Rokopisi se a* vtataja. L>ecr-jeiii in Krumschacbous je prišlo do ostrih konfliktov. Dražje cigare. S. I hi naj, 22. oktobri. TobaaV na režija pripravlja zvišanje cen aa eijrare. Kratke cigare bodo stale v hotloče Ti vm hritanike 16 vin., trs huke IH vin. Najbrž se bo to godilo proti novemu letu. Predarlberški dešelul zbor. f;. — Bregeaz, 22. oktobra. Ko je v včerajšnji seji predarlherški deželni zbor sprejel po daljši debati še dva zakona, je bil nato zaključen. Zasedanje rt *kega dežel mua zbora. II. Praga. 22 oktobia. Na |m»roča, !ll Politika !ii Ini češki unnelui zbor zo|»et sklican dne 2s. «»k t obra k plenarni s* ji, ako \hhU> na daljni t.»k (»ogajaiij ugoden. reške konference. ii. Praga. 22. oktobra. Zastop nik čeških strank imeli vče ra; po|»oldtie sejo, v kateri v«- je *>kle nilo glede nemške zahteve po razdelitvi deželnega odbora, vztrajati na stališču dr. Fortovega predloga, ki zakonito delitev perhorescira. Kon servati vni i i li ji umetnik i so ne pripravili kompromisno formulo, od katere upajo, da bo od obeh strani sprejeta. < eško - nemška N»ra*nil |M>gajaiija. Su — Dunaj. 22. oktobra. \'n r:\\ •et prišle iz Praire jak<» zado-v olji ve vesti o napre«lovanju sprav rih poarajnnj med Ne r ne i in Oh i. Z *.žirom na te vesti se jrovori čimdal.ie vee o rekonstrnkei ji kabineta T: lekon^tnikcija pa ne 1m» parlamen-tarizacija kabineta, t* m vee 1m»<1 ► aktivni jiolitiki v iiov*«tv kabinetu le primerno zastoj »a ni. Toliko pa je gro-lovo. *la dobe t*»'lii 3 fK)rtfelje. Spra va ^ t>hi bo imela tudi za pogled i eo. da Inuif) iz liokeg~a on jena. Za so irlaMivali Nemci in - ■'•ijalni demokrati. Vpr sanj«* \f»dnih ee«t. F. Lvov, 22. oktobra. Financ ni minister Rilinnki j«* tudi v klubu poljske demokrat jene levice ponovil - <»jo že prej podano izjavo, da vladi ni moaroče izvesti zakonov iz leta KiOl jrlede vodV»vodnth cest. Načelnik klul« dr. I>ev je izjavil, da klub kljub temu vztraja na stališču, da s#» morajo vodne eeste na vsak način izvesti in da bo klub stavil tozadevne predloga plenarnemu zborovanju pwdjskih poslanccT. Morilec avstrijske rc«**riee. G. ^eneva^ 22. oktobra. Trup !o moriU-n avstrijske ee*ariee Lu.he-nija s-, veeraj cdulucirsli v ta namen, da doženejo pri njem znake blaznost1. T zadevna fkrsedar.ja raziskf»vanja -o imela nehati ven uspeli, vendar pa raziskovanja še niso končana. Kol< Aleksandra. K. — HelcradU 22. oktobra Sta nje preMtrdonaslednika se jc proti ve-eern izboljšalo Cel Belarrad je zaradi t* \ velikem ves*dju, ker s<^ j#- upanje na novo oživelo, da bo mladostni kraljevič premagal ln»|ezen in ozdravel, li. - Itelgrad. 22. oktobra. Pc-poldne ob i), j** bil izdan crlede pre stoloiiaslednikove 1 1 i letin, ki konstatira. «la j» >;.«i»j. prestolonaslednika m* 'prem* njeno, boljše. — Tem i »m a\ h i a /naša 38*6* C, žila bije IlSkrat na minuto, dihanje *><*. Paeijent je obdržal \ sebi zavžito hrano. Srbska skupščina. K. — Belirrad. 22. oktobra. V raj je v skupšeini iMljrovoriJ minister /.uiianjiii zadev dr. \lilovan Milova-novie na inter|ielacijo p«»klanca Niko-liča irlede zatiranja srbskih učiteljev v turški Makedoniji. Dr. Milovan Milovanovie je poudarjal, da je srbska vlada v tem oziru že intervenirala pri TM>t*ti v Carigradu. Tnter^-lant St4»jan Novakov ie je priporočal, naj bi se jrlede tejra vprašanja vedno skupno in sfNirazumno z liolifarsko in (irsko j>ostopalo. Kako m» hitro proklamira republika. G. — Sofija, 22. oktobra. Zupan male občine Krakove je dal razobesiti na občinski hiši republikansko zastavo, ter je skušal pridobiti občinske odbornike za idejo, da naj se v Krakovi proklamira republika. Posrečilo se mu je pridobiti za to res tudi občinske svetnike in republika v ottčini Krakovi je bila progrlašena kljub vsem ugovorom s strani obla-stev. da ne more kratko in malo že vsak vaški župan proklamirati za svojo občino republike. Vsi ti ugovori niso pomafrali nič in vlada je morala |»oslati v K rakovo celo stot-nijo vojakov, ki naj bi prebivalstvo v Krakovi zopet pridobili za monarh i stične ideje. kolera na Ruskem ponehava. It. — Lvev, 22. oktobra. V rusko itoljskih fruhernijah je kolera |m»|Nilnotna ponehala. Sanitetna revizija na avstrijsko - ruski meji je bila vsled tejra odpravljena. Veliko poneverjeaje. It. Iterolin. 22. oktobra. Knji-irotržee ("vsiakus je poneveril tukaj si m 11 m n i mark. ter m» nato še prej, f»redno so *rn mogli izslediti, ustrelil. Po končanem železničarmkem štrajku Francoskem. B. —Pari«, 22 oktobra. Ker je stavka železničarjev končana. je vlatla sklenila, v kratkem odpoklica-ti vse k orožnim vajam pozvane železničarje. Nemški cesar v Bruslju. A. — Bruselj, 22. oktobra. V ponedeljek obišče nemški cesar Viljem »»eln-ijsko kraljevo dvojico v Bruslju. Iz strahu, da socijalisti pri tej priliki prireile velike demonstracije, je vlada poklicala v mesto celo armado policistov in detektivov. Deželni zbor Kranjski. (Nadaljevanje 29. seje ob 5. uri popoldne.) Lk-ž. ar pl. Š u k 1 j e koiista- ^klepčiiost seje. i 'osi. baron Horn i>or1>- posl. l^enarčiča in predlaga v imenu imunitetnega - k;i. naj se temu ne nir<»di. Pasi. dr. Šusteršič zahteva, naj s*j [K>si. Lenarčič izroči sodišču i n stavi nasprotni predlog. Posl. dr. Tavčar izjavlja v imenu stranke, da se strinja z izvajanji dr. Šusteršiča. Predlog dr. Šusteršiea se soglas-Ijo sprejme. Cestni zakon. Poročevalec posl. Jaklič uvede debato o načrtu novega cestneera zakona. Posl. pl. S c h o 1 1 in a v e r izjavi, da je ta načrt za njegovo stranko nesprejemljiv in da bodo vporabili \ sa sredstva, da ta načrt ne bo zakon. Obsoja vlado, da je predložila v sankeijo novi občinski zakon navzlic ostremu protestu veleposestniške in narodno - napredne stranke. Z ozirom na to je mnenja, da bo vlada s tem zakonom ravnotako postopala, vsled čt sar izjavi, da se njegova stranka odtegne vsaki diskusiji o novem cestnem zakonu in da se bo sploh absen-tirala. Posl. dr. Tavčar: Visoka zbornica! Po izjavi, katero smo ravnokar čuli. mi ne preostaja drugega, nego izreči, da je v tej resoluciji protislovje. Kdor je zadovoljen z ljubljanskim občinskim volilnim redom, mora biti zadovoljen z obč. volilnim redom. Oba zakona sta si podobna. Če eno grajam, moram grajati tudi drugo. Najpreje odkritosrčno dvoje želim: Če se predlaga tako važen zakon,v katerem se spreminjajo dosedanja načela, naj se predlože tudi razlogi, da ni treba iskati, iz katerega studenca izvira vsa ta modrost. Kakor smo culi. ta elaborat niti ne odgovarja sklepom upravnega sveta. 24 ur pa za to prav gotovo ne zadošča. (Jospoda. brez zamere, bojim se, da bo ljudstvo vsled takega zakona preveč zaječalo. Deželna podpora se sme dovoliti samo v izjemnem slučaju. Gospodarski položaj bo Vam kmalu čez glavo zrastel. Prota čun za 1. 1911 kaže, da po odbitku vseh dež. dohodkov. ostaja deficit 1,228.000 K. Izražam svoje olnuido-vanje nad vašim pogumom, ko je tak deficit nad pogumom, da nastopite z novim cestnim zakonom, ki bo ogromno obremenil dež. proračun. Dokazati hočem, da bo ta zakon po-gu bon osen za občine same, za deželo, za mesto Ljubljano in ludi za posamezne cestne okraje, (dr. Krek ugovarja.) Važna so nova načela, ki se hočejo uvesti. Najprvo se bom pečal z načeli v prvem poglavju. Ne smemo stati na stališču, da se tolažimo s tem, da bo ostal zakon samo na papirju. Če se sklene v zakonu, da se določijo nova javna pota. potem ino rajo stopiti v veljavo tudi tiati faktorji t. j. občine, ki bodo skrbele za to. da so ta občila v dobrem stanju. Občina bo morala pa tudi siliti, da so ta javna |*>ta \ dobrem stanju. Premalo ste premislili posledice zakona. Najprvo trdim, da se bo \r t, ga zakona izcinuia za kmetske oUi-iie velika ^koda. Če bo cbt ina. glavarstvo storilo -vojo dolžnost, lie v sarkn občina zaradi teh potov zašla \ velike strdike. Prva nevarnost tiči v tem. da ste p« množili javna pota. l*red '"-ujt* deželi, ljetni izdatek za ta javna nota bo tako grozovite«, da jih občine ne bodo mogle prenašati. Če mi ponudijo 20 milijonov kron in mi pravijo, naj popravim \ >a ta iH>ta, re sprejmem tega. Veliko občin 1n>, ki l>odo morale predpisati 40( r iloklad. če bodo hotele zadostiti zahtevam tega zakona. Mislite, da 1* največja dobrota za našega kmeta, č* so se gos|*>tIarska |s»ta proglasila za javna pota. Preti vsem >e bodo \ pošte vala pota. ki vodijo |n> gozdih.Vsi |>o-znamo ta pota.To so |>otn. katerih narava je taka. da jih absolutno ni nio-gtx"-e spraviti v tako stanje, da liodo trajno v|»orahua. Navaja slučaj, da j** bilo siiim* ze *'!io tako |s>t trelci 4«UHIO K. Občina pa mora po novem zakonu siliti, da se taka |n»ta ispravi jo. le se bodo pa lastniki k temu silili, bo občina morala |h* veliki sili poseči. V tem pa tiči velika nevarnost za občane, pa tudi za občino. V zemiie kakega uglednega trgovca z lesom. Ta bo gotovo silil v to. da se |*opravijo taka gozdna |*>ta. Premislite, preduo o tem sklepate. Občine bodo jokale, če bodo morale prevzeti tudi taka gospodarska pota. Novi eestni zakon je od vas premalo premišljen in obsega velike nevarnosti, ki hod" navil*- in drle preti vsem našega kmeta. Novi cestni zakon bo tudi |*ogul>onosen. To je jako lahk » dokazati: V druirem po glav ju ^o navedeni faktorji, ki morajo vzdrževati te ee^:»<. IV Via prevzame v oskrbo vse deželne ceste in vse dosedanje okrajne ceste in ^tatilira se princip, da 1h» dežela plačevala 30'' vseh tozadevnih troškov. En princip se je pri tem kr^il. ki je utemeljen v naravi stvari same. Povsod se vpošteva načelo, da mora največ stroškov 7a oln'-ila nositi tisti, ki jih najbolj rabi. To načelo se pa v tem zakonu ne bo vporabik*. ker bo • tisti, ki jih najmanj rabijo, največ plačevali. Velika nevarnost tiči «. tem. da imate vi kot inditična stranka vezane roke. Vasi volilei Ihv-iio vedeli to vaše »tališče izkoristiti. Po celi dež» li bo za v r velo. da vsako |«ot sprejme med dež»dne ee-te. Že da-lies je pri dež. odboru več nego sto prošenj, naj se obe. pota sprejmo med okrajne ceste. Posledica tega lw>, da ho izdatek dežele za \^drzevanja teh eest prav kmalu prekoračil znesek • nega milijima k nm. N- vem. kako LISTEK. Gospoda Četrtka letošnji dopust. Spisal Blat Pok I in. CDalJft-l Prijatelj si je zmočil grlo. ki ss mu je me«I tem že precej fiosušilo. ter nadaljeval: m Vpliv uživanja vina in ljubezni v priprosti naravi me je omamil, da sem Da licu mesta, to je v bujni travi, zadremal in zaspal. Ko asm se prebudil, nisem vedel, kje da ssns. Mel sem si oči in tu je počasi vstaja lo pred menoj zadnje preživljeno poglavje romana onega p*»|ioldn«-va in večera ter noči- Ljubice m«»je ni bilo več poleg mene. fiorednica mi je v :\r ušla. Hmloval sem se ▼ srcu nad njeno nehvaležntist jo, da me je pustila samega v samoti in tensi v ne znanem kraju. V tem je |Mjsvetil nies#^ 7za tež kih oblakov. Is srca sem mu bil hvaležen za njegovo svetlobo, s pomočjo katere sem kmalu dognal, da «em ▼ M »—t nem logu in kod pelje pot na moj tlom. dom nemvestega 11 h »za in vi rane žen* . i.adoif: bfiega oe**ta |w terih bo»te našli izhoda, os kaste hoteli obvarovali deželo pred gospodarskim polomom Zakon je bil v slabe jsein stanju, ko je zapustil upravni odsek, toispisfarstvo novih cestnik od boro v ne l»o zdrav«*. Temveč IhmIo na -»troske dežele nobel g«.sp,»larili Sami lioste prišli do prepričanje, da bo no vi zakon nesreča za dezeio in njeno prči* v alst vo. I>ane* je pol. /a.i tak da je dr. Sustersič nekak z« 11111. ki je stopil v /akon z nevesto bar ScLuarzem. In mest . Ljubljana naj >ieje dot.» temu zakonskemu pare k u L.: ubijan t naj prevzame ogromne v s«.te za deželna oUila (iVemšar: To je potrt v o val iiost!» Vi lahko delate dovtipe. Pra vini. da je to krivičnost — v tem ni razlikujte a midva. IV vi zdi h ujete, da s«* \am slalio g«>dif je dobro «e smete pa misliti, da v Ljubljani je mo samo |»ečeiie golota* Ljubljana je danes v takem gospodarskem stanju, da ne more prenašati teh stroškov. Noliena \ lada ne sine izrabljati tega in na to delati, da zadavi napredno Ljubljano. Ne ho šlo, izprešati iz nj » zadnjo kapljo krvi kri onih prebivalcev, ki so kri vaše krvi. Vi davite tudi svoje lastne somišljenike. Kri-vično je to. Nolretia vlada bi ne pustila, da bi >e s stolnim mestom rav-lo tako. kakor s piško, kateri se pu ii pero za |ic resom. IV hočete, tla 1111 respektiramo vaše volilee, morate tudi vi n s meščane respekt irat i. Ljubljana plačuje dobro tretjino \ -»eh dež. direktnih ces. davkov. Izubijana plača tretjino za vsako de Iporo. Mesto Ljubljana že sedaj napram deželi |>o|>olnotna izpolnuje svojo dolžnost. Ljubljana In. morala takoj i hI začetka prisjM*- * ati več nego 2tN».«HNI kron za ilež. ce--'e. *.č:isoma bo pa to znašalo do ;twi *is4»č. kmalu nn to pa celega pol milijon* kron. Vsi .»kraji imajo koristi «*d teh '*est. samo Ljubljana n \ \ ~ ika "'"'*:n;i bo dobivala >>d dežele lHsi] re. samo I jubljana ne bo dobila niče^rr. čeprav ima \elike nalotre pred btd. Pri regulaciji Ljubljanica • - i n • rala napraviti dva velika »i. k;ir bo stalo okoli pol tnilijona kron. Ljubljano dati na mesarsko klop. tega ne bi smela pripu- ! nobena vlada. Ljubljana nima anstopsTv;!. da bi f>rott*stirala proti temu .Apelira na vlado na Dunaju in izja\lja. da s^4 z novim zakonom krši rnspodarska hode*n<^t stolnt^ga mesta Ljubljane. (Vstni i bi bil s*>\**da o vs4«j stvari molčal, ker je silno sitno, če ima oženjene«' opraviti s kakim dekletom, pa w»tem pride v «vet. Hoja ura in veri žica bi pa ravno lahko izdala vso mo- j jti bedarijo in prismojenost In t^»ttkm naj izve žena! To bodo obrazi. Moja žena uprizarja včasih prav hude do- I mače krize, nič ne govori, ampak ima obraz kot iz le^a narejen, mi streže ,-rav po m ž no m skrbno in se zabava \ -amo z otroki. To pa mene stokrat ls»lj peče, kot če bi se |»osteno skre zato toliko časa liegam. da si ,o\e\a. kar si je |wivedati. V tem -lučaju pa če bi žena izvedela, da ogromne dolgove. Nobena pametna veeina n*- sme vsega >aino zase imeti. Novi cestni zakon je na vse strani slabo premišljen. Ni nič slat**jšega, nič gospodarsko nepremišljenega, nego novi eestni zakon.__ Pasi. dr L s m p e k val i stvarno izvajanje poslanca dr. Ta v čnrja Obsoja pa staln%e veleposest-niske kurije Priznava, da je novi eesfni načrt tudi lahko nevaren, če bi« slaba sprava, fl^toji na stališču solidarnosti, da je vss dežela enotna. Promet .je tako razvit, splošen, da se m<»rajo tudi -troski za javna ts>t* po-ra/deljev sti |>o tem načelu. T^pa, odo cestni «»d bor i vestno izpolnjevali svoje naloge Ni za centralizaei-,10. Zavzema se za avtonomnost posameznih korporacij. Misli, da je njegova stranka s tem zakonom napravila ja*ko srečen korak, ker tov t»osto!>ati sistematično, kar I ne poide tako lahko. Oolžnost st predložiti zbf>rniei. T z tf^fra bi vsak noslanee lahko izračunal, kakšna bremena bi imela nositi v bodoče dežela. Smatra novi zakon za nasilen napram nosa-meznim <'lri]i;i!ii. TKisebpo pa napram T.iubliani. Gre se za vprašanje n. r»r. ! 'a j Ho freli-j popraviti gospodarsko pot. Prišel bo kak občinski odbor ter vzel ?m tdko kakega interesenta pri t- ' gos.rKiilar^ki !>oti. Olič. o^lHor W> sklenil, da ta oot več ne zadošča po-t*-*»nam. OIk*. odbor je torej or»ravi-čen dikti^ti takemu inferesrtyitn n^e-jo njegovih ?»otreb ter znhtevnti r>d n'e«rn. da nnTirnvi not. četudi faktično t »ga ni treba. Obč. odboru ni treba ~.-lei."»"i udeležnika niti zaslišati. T^l1 dočbe so r>a brezdvomno nasilne Vavait T>osamezr»e tozadevne 1 .,r«o_r-: f0. Zakon niti ne nov^, kdo nni doloe.i te potrebe. Tsto je tudi H"d » ovrstitve r>osamc7nih ootov in «—'Fi^ii a- t - *11 določilih so nnsH-stva. Moe-oče i^. <\<\ bo kak živnnn InVo rv>^. kat**m ie dosedaj kdo 1100-Tabtial trot servitntno pot. oroglpsil 7*1 iavno :>ot rkdžrosf olV*. organov bi bila. da v v«ak«»m takem slučein 7'islio oo«;nnie-7ne tnstnike z°n>liiše. če? Vnters vodiio taka servitntna t>o-tn Te.^a t>a v novem zakonu ni. Kar L in bi i p rte tiče ie dr Tamne čnd-ne*»-n oiTomia. C*V i m* mnihue dokln- m s*« potikal s tujo babo — bi bili \ si križi doli in zakonska zastopnosi bi |N>Hebno silno tr|nda na ugletlu. Sklenfl nem zatorej, da takoj drugo jutro kupim pri urar ju kolikor mogoče slično uro in verižico, kot ni )■» imel preje, da jo l>om olaee-v al na mesečne obroke, ženi pa ne povem nič. S tem bo stvar najbolj opravljena, indiciji pa ne naznanim ničesar, da sem bil ukraden. Prišel sem domov obkoli dveh po-polnoči že |»opolnouia trezen. Preti ženo sem se hotel »eveda kolikor mt^-goče le|»eua napraviti. V kuhinji sem s4> izzul ter slekel obleko, nato pa v sjitni srajci in s|*wlnjih hlačah l ristopical v spalnico. Zena je zdelo ^. ni i je — S|»al*i. Pred menoj je »dal otnW*ji voziček, v katerem .ie na-vadno sf»«l najmanjši otrok. Bistra misel mi je šinila v glavo, hotel sem postati junak. Primem voziček in ga začnem voziti semtertja. kar je traja lo par minut. Ker žena ni dala nobenega glasu od sebe, da čuje vozičko-vo drdranje. za vozil sem ga v njeno posteljo, da se je ftresnila stranica in da *c je žena skb>nila pokonci. v>Kaj pa noriš nocoj, klada pijami V |w*zilravila me je. »No, no, le dostojnejše govori!« rekel sem oblastno, »ti spiš, jaz pa vozim otroka, da ti ne vpije in n^ soravi pokonci cele družine!« de, mu ni prav, če ima pa velike, pa pravi, da je ol>č. gos{s>darstvo slabo. Ljubljana ima pa še veliko nepokritih potreb. Ne smete se torej sklicevati na to, tla ima Ljubljana še nekaj denarja v žepu. Ce mislite imeti Ljubljano za molzno kravo, tedaj vam kličem, ne uničite te molzne krave. I>r. Lampetova namera obnemeli iti framo boffatejše sloje, se ne da izvesti, ker vlada ne dopu&ca doklad diferencirati. Večina se sklicuje na to, da hoče varovati avtonomijo dežele, avtonomijo njenih mistifikacij. Naj|>riniitivnejsi čut pravičnosti zahteva, da sme vlada samo takrat razpustiti okr. cestne odbore, če jim more dokazati kako krivdo. Vlada sme l*> novem cestnem zakonu brez vsakega vzroka razpustiti okr. cestne odbore, kar gotovo ne jnunenja valovanja avtonomije. Izjavi, da bodo zastopniki nar. napredne stranke glasovali zoper ta zarkon. Posl. Demšar pravi, da so se klerikalni poslanci gotovo zelo dobro posvetovali, pred no so ga predložili. (Nihče ne posluša dolgoveznih otro-1m>v tega poslanca. Posvetovalnica se tako zelo izprazni, da seja niti sklepčna ni. Niti poročevalec ga ne posluša in odide iz dvorane. 1 Končno pravi, da je brez strahu zagovarjal na-<* rt tega zakona. Posl. Bartol se zavzema posebne) za gospodarska ]*>ta. Prepričan je, da njegovi volilei ne bodo prav nič godrnjali, č*' bo s prej t* t ta • stni zakon. (Izgubi listke in n.* more dalje govoriti.! Nap »-led vendar srečno konča. Posl. Kobi hvali kneza \Vin-disehgraetza. da dela dobra pota po svojih gozdih. Pravi, da je v potili najboljše naložen kapital. Govori jako dobro s svojega stališča kot lesni trgovec. Drva bodo mnogo cenejša, v si od česar bo imel Ljubljančan gotovo dobiček (dr. Tavčar: Kobi pa izgubo«). Razlaga, da bodo piske potem tudi cenejše in da bodo potem mesto dve za en zeksar. tri za en zeksar (Turk: »Ali. piske t«) S piš-ka-mi in jajci hoče dokazati, da bo imela Ljubljana največ dobička od novega cestnega zakona. Povabi končno flr. Tavčarja, naj firlasiije za zakon. Na to zaključi deželni glavar pl. Suklje sejo. Prihodnja >eja bo v torek ob 10. dopoldne. Vladni komisar in slovensko gledališče. Kakor je znano, je podpora, ki jo daje redno vsako leto mestna občina slovenskemu gledališču, dovoljena samo do konca tekočega kalender-skega leta. Ker je med tem zavladal na magistratu vladni komisar, se je splošno izražala bojazen, da bo občinska podpora slovenskemu gledališču ustavljena, kar bi imelo nedo-gledne posledice za slovensko gledališče. Ta bojazen se k sreči ni uresni- »Ka j ? Do danes te nisem poznala, da si tak navit hinavec. Otrok leži pri meni . . .« še nikoli se nisem s tako hitrieo spravil v posteljo in Še nikdar me ni bilo tako prebito sram kot tisto noč*, ko sem ženi ves čas kazal širokost svojega hrbta. Ko se drugo jutro prebudim ležal sem skoraj do devetih — bila je takoj žena pri meni. »Ti. kje imaš pa uro.« vprašala me je in me srepo gledala. »Uro? Zakaj pa vprašaš?« oči vrnil sem in iskal po vseh kotičkih svojih možganov prikladne laži kot od-govor na ženino vprašanje. »Stenska se je ustavila,« rekla i** žena. »tvoje pa ni mogoče nikjer najti. Bog ve. kod si snoči kolovratil! Si bil morebiti spet v Mestnem logu?« Zadnjih dveh stavkov nisem hotel slišati. Zato sem odgovoril le na prejšnje besede: »Ker ne znaš iskati, pa ne najdeš ure. Čakaj, jaz jo boni pa dobi! takoj.« Rekši sem skočil s postelje iskat uro. Pa glej vraga, tudi jaz je nisem mogel najti, ne ure ne verižice. »To je pa res čudno, kam je izginilo oboje!« vzkliknil sem ves preplašen, »pa se vendar ni kak potepuh pritepcl ]K>DOČi v naše stanovanje ?« čila. Kakor namreč čujemo, je vlad ni komisar vitez Last-hati odredi), da s«* ima izplačevanje redne subvencije slo venskemu gledališču dati v proračun tudi za prihodnje leto. Kaj je vladni komisar ukrenil glede podpore Slovenski Filharmoniji«, nam ni znano. Slovenska Filharmonija. Koncert Slov. Filharmonije s* rr-ši v nedeljo in ne kakor je po pou 1 i ijavljeno v soboto. K le rika I na na rod n^i. V včerajšnji seji tfs zbo- ra ae je dogodilo nekaj, kar v beiiga lični luči osvetljuje brezglavnost klerikalnih politikov V zadnjem zax danju se je deželnemu odboru naročilo, naj izdela zakonski načrt v var stvo nase planinske flore I »e/elni odbor se je seveda takoj |s nI v i zal, sestavil tak zakon ter ga v tekočem za sedanju predložil deželnemu zboru. Predlo* se je odstopil upravnemu odseku. In kaj je storil ta famozni upravni odsek, odnosno njega klerikalna večina? Sklenil je vrniti zakonski načrt, čigar s^tavo je preje klerikalna večina naravnost zaukazani, deželnemu zboru, češ, tla še ni--» ilani predptigroji za tak zakon. !*a -»o ne s tem ebtleritskim ^klt-pom modrijani udarili sami sebe po zo-heh, tega se seveda v svoji fenomenalni prebrisanosti niti ne zavedajo. frač et«en izmeti klerikalnih v t le umov srečno rztaknil. «la se da za-kotiski načrt toimatiti eveuluvaino tako. kakor tla bi bil naperjen proti kmečkemu prebivalstvu. To je zatlo-stovalo. da «-» ot-etje klerikalci takoj rekli: nak! In pri tem je tudi nstsls, zakaj klerikalna buča je trda kot granit in se ne da prepričati niti z naj|»aiiietnejsimi argumenti, če tudi sama uvidi svojo budalost- Zaman sta ilr. Tavčar in grof Barbo z žgočim sarkazmom in z argumenti, ki jih ni bilo moč izpodbiti. dokazovala r.ekoiisekventnost. nelogičnost in hrezmiselnost klerikalnega ukrepa, klerikalci so ostali gluhi in niti eden izmeti njih si ni upal izpodbijati argumentov, ki sta jih navajala govornika, kamoli, da bi drznili zavračati očitanja nelogičnega in brezniiselne-izA iK>stopanja, ki so kakor bič padala na njihov hrbet. Klerikalna večina je pretilog upravnega odseka sprejela neizpremenjen seveda, ker ne snie nikdar priznati, da se je blamirala in če se tudi pri tem blamira do kosti. In to pot so se res klerikalci nesmrtno blamirali, zakaj tako gorostasno neumnega sklepa bi ne mogli storiti niti stari Abderftjs? Peerz bi se rad zmazal. Fmazane afere, ki so prišle na dan. gredo Rudolfu Peerzu za kožo. Mož /aveda. da je njegov položaj i »vzdržljiv, ako se mu v kratkem ■ — ■■ Preobrnil >em v-** še enkrat iznova, a ure in verižice ni bilo nikjer. Zna! sem pa tako markirati, da je bila žena doeela uverjena, da jaz ni-sem nič kriv, da je ura in verižica izginila, posebno ko sem ji z vso sve-- .jo zatrjeval, da -e natanko vem spominjati, da ^em jo še imel pri veznih vratih. Škoda, da nimam trave, da bi / njo vraču rep zavezala, s kateri tu liijbr-ž -edi na uri in verižici.« meni »•* /»na. ki je bila v takih važnih Irenotkih, ko kakšne izgubljene reči ni bilo na noben način najti, vedno pripravljena |xr-dužiti se t»-ga izrednega sredstva. j\i r, ^ škoda.< pritrdil ***ni hi navsko videt*, da je babjeverstvo v ca s;h naravnost |H»trebno, da s»- kakš t.a pregreha i«»kri>- 1 re in verižic«* torej ni bilo najti. S.xlil m. da b». t**m te n« '"n** r,***» in da —- oddahnem po njej. Pa ni bilo tako. 2*-ni je kar naenkrat prišlo na misel, da moram naznaniti policiji, •la sem uro in verižico izgubil. Meni je to zdelo odveč, ker je policija gotovo ne Ini d.»bila. vendar žena se ' kaprieirala nato »zaradi varnosti«, ker se končno prav nič na va» os ni hil-» ura in i i a morda uk rat lena in jo bo tat hotel prodati. CTJslis ne pt»sreči na spreten način se izvleči iz zagate Domislil si je, da bi ga iz škripcev najlažje rešili kočevski učitelji, ako bi mu izrekli zaupnico, tel proglasili \ae ono, kar se njemu Peerzu itčita^ za navadni* obrekovanje. In res je sedaj Peerz nastopil kot nadzornik, ter ukazal, da mu morajo |»odrejeni učitelji izreči za upuieo To zaupnico bo »eveda dobil kdo pa si upa izpt»staviti se nje-govemu maščevanju f 0|M*zarjaino javnost na ta Peerzov manever, oblast pa pozivamo, naj že vendar enkrat kaj ukrt-m proti Peerzu, ki je gotovo \ sramoto vsemu krauj&kemu v Ist v u Zrtt-% klerikalne luascev alat*sti. Na Vat-ah se bije ljut I*»J med klerikalci m iiaprednjaki. Klerikal-i-em, Li |ih visli kaplan Majdtč, je najhujši trn v peti tamkajšnji nad učitelj H. Tega htičejo klerikal« t um čiti, alt ga vsaj družabno lsolirati. Zato so izostavili načelo: rknli proklet \ **ak. ki občuje z natlučiteljem In nesreča Je hotela, da Je bil t. nadut i teljem doU-r prijatelj tudi tamkaj • - li si Josip Kors.tr Kaplan mu je ukazal, da mora prekiniti z ■sateliti I ji m vsake prijateljske zve /. ter gs pričeti sovražiti tak... ka k«»r »»ti Ker je bil orgamst {M*stt*ujak in znvačaj. s*- m uklonil kaplan*»ve mu nfsnnrslneum ukazu < Mgovor na to je bil: t»t|uiM is službe. S.-daj je nsos s svojti rotlbiiio brez zaslužka in *■■ ,: more nikjer dobiti n»»ve muzi*, ser ga kaplan pov*«wli ot-rni za lilieralca in brczv.rea. .»prav je organi*! rnortla f*»lji*i kristjan, ka-kor kaplan ^aui Pw:\amo na prvtlne s*»mišljenike. naj se asmilijt> • ll»-r\ar ^pr»jm»' v^akt* tako malo služb* samo da mu Im> _r <-. pr»/i\»*ti sv«ijo rodbino Pri-|s»uiinjamo. da je bila njegova žena učiteljica in da je vešča trak j«sikov. Nadejamo se, da nas pasiv ne ko ostal breztis|H»šen. Vsa fsurebna pojasnila ilaje naše uredništvo. Preganjani slovenski učitelji na Koroškem. V celi slovenski Ziljski dolini je bil dos^daj edini slovenski učitelj, namreč g. Lovro Horvat, naduči-telj v Cačah pri Čajni. K»*r pa gosp. Horvat ni hotel zatajiti svoje slovenske narodnosti, t* r ni maral hajlati z nežna čajnim i tovariši, začeli so ga preeranjati. in sedaj ga je deželni ŠoUki sv»*t brez vzroka prestavil v nemški Pont a bel j. Enako preganjajo in zaf»ostavljajo ostale slovenske učitelje. V goratih Apačah službuje že Štiri leta učitelj gosp. J os. J e k 1, zelo v»'st»'n in nadarjen vzgojitelj, ki ima posebne izpite iz glasbe, ter je strokovnjak v čebelarstvu. Pred n o je šel v Apače, kjer niti hrane ni dobiti, w n rekli na merodajnem mestu, da *.e Iki zaradi te njegove požrtvovalnosti pozneje (»osebno nanj oziralo. Sedaj j»- bila razpisana služba nadueitelja v Li bučah pn Pliherkn. Ha/un gosp bkla j** prosil le še en učitelj, nek »-mškutar, i je slabšo kvalificiran, ter ima tri leta manj službovanja ^ot gosp. .lekl, toda ^lužlie ni ti« il gc»sp. Jekl. temuč ta nemškutar. Vemci imajo pač svoj »Volksrat«, ki m briga za vsak»ga svojega učitelja K<1<> pa se brig;i za . n-l . uejt.dje * S*\»'dn dol/nost etiinega pt»slanca g. Cirafenanerja je, da ima vst» take slučaje v evidenci, ter jih -pravi pr»'d državni zbor. Ta naloga inu |»a«- ni pretežavna, saj je vseh slovenskih učiteljev na Koroškem jedva dvajsetorica. Pobegnila sta dne 1«. t. m iz prisilne delavnice prisiljenca Fran Mero, roj. 1884 v Trstu, in Fran Tomšič, roj. 1882 v Smartnem pri Litiji. Oba sta jo po-pihala \ prisiljeniski t»bleki. Ibignana identiteta, K.tkor srno že poničali. so fine 14 t. m. vojaki v V odmata iz Ljub-'•aniee |m»tegnili nekega utopljenca delavskih slojev, katerega identiteta se m bi bi dognana Kakor se nam sedaj porttča. je |s»licija dobila sedaj jHNlatke, ki govore zato, da je ntop- • r.. • ■ -k«»raj br«ztlvoinno identičen s Tofinienovim dninarjem Jakobom P r e I n v ft k o m , roj. 18. julija le- ta 1873. v Stobu, ter pristojen v I k »nižale. Navedenec je bil baje zelo udan pijači in ga tudi od takrat po-grešajo. Mož je bil samec in je bržkone po nesreči zašel v vodo. Ker ima Prelovsek pri tvrdki dvigniti se nekaj dnevnine, a ga od nikoder ni, je hrezdvomno postal žrtev valov. Na interveiieijti ^ - ga miniMra Najnovejše vesti. Ogrski ministrski predsednik Khu- en - Hedervarv — bolan. H. Ilunaj, 22. oktobra. Večerna »Zeit« |s»roča, da se bo ogrski ministrski predsednik grof K h i len - Hedervarv moral dati se to leto operirati Vseld tega b., moral odložiti vsaj za tri ntnseee vse ptjlitičue posle. V njegovi funkciji kot ministrski predsednik ga bo nadomeščal trgovinski minister liieromvi, ki je najstarejši član kabineta. Khueu Hedervarv pa je oltenem tudi notranji ogrski minister minister a lalere in hrvaški minister V teh funkcijah ga bo nadomeščal najbrž grof Tizsa, ki bo do tedaj ze najbrže vstopil v ogrski kabinet Podaljšan Intsaiiski ofertni rok. It. liudimpt šla. i 1 oktobra »»grškega trgovin-Hieroniin v ija pri skupnem ministru Bur.anu, j«- ls>-H«tnska ileželna vlada p- daljšala koii-kurziii r«»k /a ilobav' ;.- t milijone kubičnih metrov ani ega iz \ hi« 1 n i h gozdov v H<»sni. interesent je lahko \ pogledajo jn»goj pri deželni vladi v Sarajevu. S|M»r med llosam i in Srhi. %\ — llelgrad. 11 oktobr«. IV) sanski l»egi iz Janjeva **o imeli na Otoku na Drini nasajeno koruzo, glede katerega lasti še dane*, ni jasno, ali je srl»ska. ali a\strij>ka. ter mod ol»enia vladama rafil tega še vedno vrše pagajanja. Begi so :i«>teli koruzo odpeljati, toda to so jim srbski žandarji zabranili. Bosanski begi so se obrnili na avstrijsko vlado v Tuzli in ta je poslala dva bataljona avstrijskih vojakov v Bjelino. Tudi srbski vojaki so zbrani v Loznici. Med tem pa so se vršila med obema vladama pogajanja, katera bodo v kratkem uspešno kančana. Noblovo darilo. It. — Stokholm. 22. oktobra. Letošnjo Noblovo darilo v znesku 19.T3riO K za medicino je bilo priznano fiziologu dr. Kosselu v Heidel-bergu. Portugalski kralj na kngleškem. R. — London, 22. oktobra. Kralj .Juri V. je obiskal j»ortugalskega Vr.-ilja Mannela v gradu Woott Norton. Odprava izjemnih zakonov na Portugalskem. B. — Lisabt»na, 22. oktobra. Vladni list objavlja dekret provizorične republikanske vlade, s katerim se odpravljajo vsi izjemni zakoni na Portugalskem, predvsem zakon o anarhistih in zakon glede omejitve tiske* vne svobod**. Vsi cerkveni dostojanstveniki so se izjavili za republiko. Vojakom, ki so se vojevali za republiko, je bil dovoljen imesečni dopust in so se jim izplačali v denarju predujemi. Odpravek kraljevi rodbini Braganza. V. - Lisahona, 22. oktobra. Vlada je pričela inventirati premoženje kraljeve roti bine Braganza. Po odplačilu vseh dolgov ostane kralj»i Manuelu se letnih dohodkov 20.000 funtov šterlingov. S tem, bra. Okrajni sveti bosanski so sklicani na 24. t. m. k posvetovanju. Nove volitve v Post orni. S. »Dunaj, 22. oktobra. Nove volitve v Poštorni so razpisane na •M. oktobra, 2. in o. novembra. Za kratek čas. Kmetica: Oh, taka nesreča! Mojemu možu so v bolnici eno nogo i si i ^S sli. Fajmošter Jaka: Oh, reva, kaj boste pa zdaj z drugim škornjem vašega moža počeli! Izdajatelj In odgovorni nrednik: Kasto Pustoslemšek. Borzna poročila. Dunaj, 22. oktobra. Na včerajšnji dopoldanski borzi se je j»ojavilo živahno gibanje, ki je proti poldn»3-vu nekoliko oslabelo. Kazalo se je v splošnem zanimanje, ter so zlasti bančne vrednosti in pa akcije bušte-hradske železnice našle mnogo kupcev. Tudi orozarske, paroplovbene in cementne akcije so pridobile. Precej popustile pa so petrolejske akcije in akcije Škodovih zavodov. Rente so oslabel«*. Devize so bile trdne. tftrfL ijeva renta . . 4*2* , irebrat renta . . 4* , avstr kronska renta 4# • ogr. 4* # kranjsko deželno 4-. ko. češke del. banke mm .Kreditna banka v Ljubljani4. UraasJ ksrzl isaajskc asrzc 21. oktobra 1910. ilAfrr*! 93^5 96 95 93-30 91 90 97 — 95 - Srečke iz 1. 1860 % . . ., 1«64 . . uske ... m zemeljske I. izdaje „ ogrske hipotecae . „ dan. komunalne N avstr kreditne M ljubljanske . . . avstr rdeč. krila •• MM* „ bazilika . . . . . tarike ..... Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne dražbe . Južne Žeieznice .... Državne železnice . . . Aipine-Montan .... Češke slsdkome družbe Živnostenake banke. . . V»lut«. Cekini Marke FranJd Lira . 93 15 96-75 93 10 91-70 96 — 94 — 219^50 321 - 153 50 298 75 277- 248 50 536 — 519 50 gg._ 60 60 37 25 27 — 256 — 444 — 667-556 25 115-75 756-768 50 254 — 273 - li 36 117-67 ^ 9650 94 75 225 50 327 — 159 50 304 75 283 — 254 50 546 529-50 94*-64-60 ^41-25 31 — 259 — 447 — 668 — 557*25 116 75 757 — 769 50 256-27450 11 38 117 87» 96 60 94 95 255*- Rublji......... 254 25 Žitne cene v Budimpešti. Dne 21. oktobra 1910. T a r m 1 o. Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 10 54 Pšenica za april 1911 . . . za 50 kg 10*47 Rf. za oktober 1910 ... za 50 kg 7*79 Koruza za maj 1911 . . . za 50 kg 1051 Oves za oktober 1910. . . za 50 kg 7 99 Efaktls. 5 vin. višje. Anton Šare Ljuljana, ŠelenHargova ulica It. 5, n npk liaflort ilia (usprsti »lan« pošti) najcenejši nakup 182 j oprem za neveste. Notarskega 209 s kandidata sprejme attar jfafavenuk v fjnbtjanu EngB Franchottl v Ljubljani, Sodnijska ulica 2, priporoča svojo elegantno in higijenično urejeno 3 br i n i o o Is arsaaja razsil ilsa? la kazsieticaih srcdacta?. k ssstisji I 24 45 Kupujte večerno izdajo »Slovenskega Naroda Z lepo prostora pripravna se s L delavnice aH sk ladica Poizve se pri hišnem gospodar i u Ivan* Eo*eaiaa, Eelodvecaka ulica it t. 189 Razne prevode Iz nem46lno v slovenščino c-rka'ariev , piše«*! l dragis uskovia oakrsi MM * t#| atroki tzvesb&j> iradaifc Naslov t aer*%nietvn .Sle?. • et* 1SS2 23 Kmetska nosoiilaks lislljauto okolice iS s ie|€n t tatica zatrtim Itn v Ljubljani a* Jiaajski cesti it. IS j« imela konce« leta 1ći rat*** t zvezi s čekovnim tnetetn la ]ih *br*sta|e otf dcs ***** do ifr»« dviga. Stanke hranilnih vlog nad ..........* tS,OOO.OII ti,« aH pa aa Poeojuje aa semljleća pa S / a V na amorMij S1 /, irM .«rorftx *c i j t f - • menice po S „• Psssjilaka sprejetja t*4i vsak dragi aafrt glede ajsortuovanja dolga. URADNE DIB: vsak dan ad S. I L od 3. 4. izven nedelj la priimkov Tele«oa it. 1&5. Posta« ara j:'nJce raćoa st. S2S.405. Jnnto-itoha i 44 s sssefeatai jaMstvoaa puri: SdBkBimi ilita si. 7. »sli Sir pošte. Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga pa 4» /\\ rentni davek plačuje zadruga sama — Sarejeaa vloge na tekoči raćun; sa zahtevo dobi stranka čekovno knjizteo. — Daje posojila na najrazličnejše načine — Savnotaaa menjalnica: zamenja tui denar, prooajM vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd Nakazila v Ameriko. — Esksastira trgovske menice Preskrk-je vnovčenje menic, nakaznic, d-»kjmentov !td. na vsa tu- in inozemska tržiSča — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila st dobe bodisi sstmeno ali pismeno T zadružni pisarni. 10 Srna m ral lan ^iltoe od 9. do 12., popcldse ad l do 5. K xxxxxxxx :•: x :•:>: x :•: x x x xxxx * x x x x X x k x x Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 glano zatti Jm Češke' življenske zavarovalnice, najcenejši zavod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulanteo 9aV vsakovrstna posojila in kredite kakor : trgovske, stavbne, hipotekaroe, uradniške in menične kredite" Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, I. cadstr. x x x x x x x x x x J^l 3^C fi^ ***** 39C J9C «9C »9C 39C 3 LJUBLJZir KREDITNA BANKA v uubljajmi Stritarjeva ul»ca štev. 2. Briporoča promese na — unajske komunalne srečke a K 18 Žrebanje = 2. novembra Glavni dobitek 3C Sprej ▼loge na knjilice ia tekati raćun ter Jih obrestuje pe> čistih K 300.000. a= 5r 3E Leta 1873. ustanovljena delniška družba Kranjska sf avbinska družba v LJubljani Stavbeno podjetništvo; pisarna xz arhitekturo ia sUvbenotekntfka dala; tesarstvo la mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dala; opekarne s strojnim obratom w Kasi ah la na Viča; kamnolomi v Podpeči la v Opatiji. Priporoča se aa stavbena dela vsake vrste. i03 Telefon štev. 16. Telefon štev. 16. Dollut vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi aa življenje, sil pa proti požaru ie prt slovanski banki »SLAVIJI« Podpiraj mo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem ob- 99 SLAVIJA" jemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. reumi ton« B «Ml*-TtT-— Banka „SI \VUAl Ima posebno ugenine in prikladne najine za zavarovanje življenja. msssava 8Y A mTT IAH razpolara z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost za s?u"aj aeUUHI ff*** VataVaS dobrodelnim namenom--- Banka ..SLAVIJA" stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni zastop banke »Slavije" v IJublJanL N e e l Največji, najvarnejši slov. denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA Obstoječih vtof mm* M ■fflj—t Za varnost vloženega denarja jamci zraven mestna občina ljubljanska z vsem premefteafean la S Izfjuba vloženega d^narj* j-* neaMfOtef krr je po p<*vil«h te hiani'n ce, potrjenih po c. kr. deirlm vladi, iikijutosa vsaka speknlaeija z vloženim denarjem. — Vloge »e sprejemajo v>ak da^t in se obrestujejo po Preiernova ulica štev. 3. da 3L dee. 1909 nad 518 mltljenav LJUBLJANA Največji, najvarnejši slov. denarni zavod. Bszsrvni zaklad nad 1 milijon kron. brez odbitka ; nev^didnjcne obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Spreje na vlozne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. ——————— v Posoja na zeml;t$6a po 5* # obresti in proti amortizaliji po najmanj 1 4°0 na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične dOaUaftO kFSallaike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa Lastnina in tink v.Narodne tiakartie«. 9A 30