HBRR ZA IZBOLJŠAN JE UST A fate Mm Nik Vwk. ki «OlftiNir«4tMai!|i traWki V mi fee kv»l#-ktr Mm i#rU pal k ara IBlalWM ttlfl. :i GLAS F A RODA ★ List slovenskih delavcev v Amerik!. OTATBUE OPOZARJAMO, da pr>TOŽMBO obnova iirofal-do. 8 tem nam boste mnogo pri-hranili pri opominih — Ako fta niste naročnik, pošljite en dolar xa dvomesečno posknšnjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 —__--— Saten* m Seratf Oms Matter Srptoaber Zlat, 1993 at Um Poet Office M New York. N. I., under Act ef Canfrees ef Marcfa 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 65. — štev. 65. NEW YORK, TUESDAY, MARCH 21, 1939 - TOREK, 21. MARCA, 1939 Volume XLVIL — Letnik XLVli. TUDI ROM U N SKA SE BO VKLONIL ANE M C UI V Rusija ne prizna zavojevanja Ceske NEMČIJA ROMUNSKI SICER NI POSLALA ULTIMATA,TODA NJENE ZAHTEVE SO BILE ZELO ODLOČNE Romunska je pripravljena podpisati trgovsko pogodbo z Nemčijo. — Nemčija ji je obljubila boljše cene za žito kot katerakoli druga država. — -Pol milijona romunskih vojakov na meji. in BUKAREŠTA, Romunska, 20. marca. — Sinoči je bilo oznanjeno, da je Romunska pripravljena z Nemčijo podpisati trgovsko pogodbo, toda pogodba ne bo sklenjena pod pogoji, ki jih je Nemčija prvotno stavila. Za Nemčijo vodi pogajanja dr. Heilmuth Wohl-hat. Uradno se zatrjuje, da prvotni nemški pogoji niso bili stavljeni v obliki ultimatuma, kot je bilo javljeno v časopisih. Prvotni nemški pogoji so služili samo za podlago pogajanj in Romunska se je odločila, da sklene z Nemčijo trgovsko pogodbo, ker je od Nemčije dobila za poljske pridelke boljšo ceno, kot pa bi jo mogla dobiti od katerekoli druge države. Nemci so brezbrižni za to, da je Madžarska zasedla karpatsko Ukrajino, toda nekateri se boje, da se bo Madžarska obrnila proti Romunski, pri čemur ji bo pomagala Nemčija. Uradni krogi so pa tega ne boje, toda navzlic temu je vlada izdala varnostne odredbe. Glede trgovske pogodbe z Nemčijo pravi list "Curentur*: "Nemčija želi gospodarsko sodelovanje in prijateljske odnosaje z Romunsko. Pri tem ne vidimo nikakih ovir, naravno pa prijateljstvo ne pomeni niti vazalstva, niti protektorata, temveč mora pomeniti medsebojno zaupanje. V take odnosaje je dežela vsak čas voljna pritrditi, toda medsebojno spoštovanje je prvi pogoj za prijateljstvo.*' BUKAREŠTA, Romunska, 20. marca. — Najmanj 500,000 vojakov straži meje Romunske njene bogate zaloge petroleja in žita. Toda to ni splošna mobilizacija in pod zastave še niso bili poklicani vsi razredi. Stalna armada 200,000 mož je hrbtenica obrambe, -toda pod orožje je bilo poklicanih še več rezervistov. Poklicani pa so bili vsi inžinirji in topničarji rezerve in vlada zagotavlja, da je pripravljenih dovolj vojakov, da preprečijo vsak nepričakovan napad. Prebivalstvo je mirno in je prepričano, da ne bo prišlo do oboroženega spopada. Mnogo vojaštva pa se nahaja ob južni meji kar-patske Rusije, ki je bila prej avtonomna država v čehoslovaški republiki in ki jo je sedaj zasedla Madžarska, zato je to za Romunsko 'nova meja". Dokler Cehoslovaška ni bila razbita, je imela Romunska svojo mejo s svojo prijateljico in zaveznico in na tem kraju ni zgradila nikakih utrdb. Seda j "pa mora Romunska računati z Madžarsko, ki ima do nje velike teritorijalne zahteve. Vojni svet kralja Karola je zavzel zelo trdno sta-I Šče, da se je mogel narod pomiriti. Vojni svet je rekel* Romunska ne mara ničesar, toda je odločna v tem, Rusi ja storila, ako hi Nemčija napadla Romunsko. Rusija ni odklonila pomoči ihiAka vlada Romunski, toda, prodno bi se za kaj zavezala, hoče vedeti, kaj nameravate napraviti An tflija in Francija. To medse hojno povpraševanje med Ai -tflijo in Rusijo se I »o še nekaj ("asa nadaljevalo, toda po seji angleškega kabineta bo bolj določno in odkrito. •Poleg Rusije je Anglija vprašala tudi druge velesile, ako bi bile pripravljene stopiti v skupni blok proti agresivnosti fašističnih držav. Anglija pa se ni obrnila samo na velike države in na on male države, ki so v neposredni nevarnosti pred Nemčijo, tem več tudi na nevtralne države, kot so Holandska in pa skandinavske države. CARDENAS IMA NOVE NAČRTE Tujezemske oljne družbe naj dajo na razpolago nadaljni kapital. Mehika bo pridelovala olje ter jim plačala od-j škodnino. POLOŽAJ NA I PREDSEDNIK NI IMEL PRAVICE ŠPANSKEM IZROČITI SVOJE DEŽELE NEMČIJI Franco vztraja pri zmagovitem miru. — Republikanci pa skušajo doseči časten mir. BrR(W)S, Španska, 20. mar < a.—Medtem ko skušajo španski republikanci doseči "časten" mir, vstrajajo fašisti pri tem, da hočejo imeti 44zmage--viti" mir. Republikanski obrambni svet zemlja, ki ga je me-j je po radiju ponudil generalu a zaplenila tnjezern- Franeu premirje, pod pog MEXICO CITY, Mehika, 20. marca. — Mehiški predsednik Lazaro Cardenas je rekel včeraj, da bo zadeva glede petro-lejskega ozem" MOSKVA, Rusija, 20. marca. — Sovjetska Rusija se je pridružila Angliji, Franciji in Združenim državam ter izjavila, da ne prizna nemškega protektorata nad Češko. Vnanji komisar Maksim Lit vinov je nemškemu poslaniku Friedrichu Wernet-ju von Schulenburgu rekel, da je bila nemška o-l^upacija Češke dobro pripravljena, nasilna in a-s/resivna In v soglasju Chamber-lainovo izjavo v petek v Bir-minghamu, da bo Anglija iskala nasvet izven meja Evrope, je angleški poslanik v Wash-ingtonu sir Ronald Lindsay v tesni zvezi z državnim depart-mentom, četudi mu to ni bilo posebno naročeno. Chamberlain je, odkar se jc pogojem, da je slednjič sklenjen časten mir. Fašistični notranji in propagadni minister Ramon Serranio Suner pa je odgovoril, da general Frane«* zahteva zmagoviti mir. "Ne moremo odgovoriti na drug način,'' je rekel Suner, "kot da želimo zmagoviti mir. Po zmagovitem miru bomo pokazali svojo velikodušnost, kakor jo kažemo v tvojih dobrih delih." S tem je Suner povedal, da odkar je Cardenasova vlada! general Franco zaiiteva popelji zaplenila lastnino tujezemskih no zmago za fašistično armado oljnih družb. lin brezpogojno predajo repub- 'Pri tej priliki ^o se vršile po j likanske armade, vsej Mehiki -velike svečanosti I Medtem pa general Franee in Cardenas je govoril ljudski z veliko naglico pripravlja ve-ninožiei, ki je štela najmanj ! liko in zadnjo ofenzivo proti štirideset tisoč oseb. skim družbam, k malo uravnana v obojestransko zadovoljstvo. 'Pri tem prizadete družbe bodo seveda morale sodelovati. Družbe, ki jim je vlada zaplenila posestva, morajo priskočiti na pomoč z gotovim de narjem, da se bo produkcija povečala. Oil povečane produkcije bodo imele družbe dobiček, dočim bo zaplenjeno premoženje mehiška lastnina. Včeraj je minilo leto dni, ČEŠKI IN NEMŠKI JEZIK STA ENAKOPRAVNI iPRAOA, CehosloVaška, 20. marca. — Praški župan Klap ka je danes poslal vsem mest Nemčija polastila Ceh oslova- j iiim uradom okrožnico, v ka-ške, svojo vnanjo politiko obr- teri jim je sporočil, tla sta nil v popolnoma drugačno ! češki in nemški jezik enako-srner in izgleda, da se je zop^t pravna. oprijel politike kolektivne var-, __ ^ 1 nosti, katero je zavrgel pred polet ret jim letom. Na i-froje poizvedovanje je Chamberlain od raznih vlau prejel že toliko odgovorov in nasvetov, da so se njegovi ministri t? prebiranjem odgovorov že izmučili. Skupno vse hino odgovorov bo predložil Chamberlain kabinetu. Chamberlain in njegovi ministri pa imajo razmišljati še o marsičem drugegm. Pričeli so se namreč bati, da bo Nemčija brez vsakega najmanjšega svarila napadla tudi Anglijo. Prepričani so, da se Hitler, ki je sedaj pipan zmage v osrednji Evropi, toda jezen zaradi obsojanja skoro vseh držav, obrnil proti za padu in bo zanetil svetovno Toj-no. Navzlic vsemu pa je sedaj RUSU POSLANIK BO OSTAL V BERLINU MOSKVA, Sovjetska unija, 20. marca. — Tukajšnji komi sarijat za vnanje zadeve je zanika! poročilo londonskega "Timesada namerava sovjetski poslanik odpotovati iz Berlina. Sovjetski poslanik bo ostal na svojem mestu in čakal na-daljnih navodil iz Moskve. dno iz tega, da je proti Romunski ublažila svoje pogoje za trgovinsko pogodbo. Vendar pa ima angleška vlada verjetno obvestilo, da se nemške čete pomikajo proti razvidno, da bo Nemčija seda j i karpatski Ukrajini in proti bc-nekoliko zadržala svoje agregatim romunskim petrolej^kem sivnost, kar je posebno raz v i-1 vrelcem. ozemlju, ki ga še drže republikanci. MADRID, Sjwuiska, 20. marca. — Predsednik republikanskega obrambnega sveta general Jose Miaja je rekel, tla od fašistične vlade še ni prejel nikakega odgovora na radio poziv za premirje in pogajanja. Poročnik Jose Miaja, sin republikanskega vrhovnega poveljnika Miaje, ki je bil kot u-jetnik zamenjan za sina bivšega španskega diktatorja Pri-ino De Rivera in ki je bil izpuščen 10. marca, je prišel v Madrid ravno ob času, da je s svojim očetom obhajal svoj MADRID, Španska, 19. marca. — Republikanski obrambni svet je po radio na armado generala Franca naslovil naznanilo, v katerem je vpra-pripravljen pogajati se za ča šal generala Franca, ako sten mir. Po radio je govoril Julian Besteiro, votli tel j stare socialistične delavske stranke. "Pripravljeni muo pričeti pogajanja, ki nam bodo zagotovila časten mir, ki bo preprečil nepotrebno prelivanje kr-ai," je rekel Baste i ro. VAŽNA NAJDBA V SEV. EGIPTU V Egiptu je ekspedicija našla zlato krsto. — Najbrže je to mumija Salamonovega tasta, KAIRO, Egipt, 20. marca. — Profesor vseučilišča v Strassburgu Pierre Montet, ki vodi izkopavanja v Egiptu, je sporočil, da je ob delti Nila od ko pal zlato krsto, v katen po njegovem mnenju počiva mumija Salomonovega tasta, egiptovskega kralja Pen-Nesa. Krsta je 'bila najdena sred", grobnice iz belega apnenca. — Vnanja krsta je zlata, druga je srebrna in v njej leži mumija faraona. Poleg krste jc ležalo okostje dveh služabnikov. V grobnici so našli tudi več dragih kamnov. X kotu grobnice stoji podoba kralja, v drugem kotu pa velika, zapečatena posoda, ki še ni bila odprta, pa najbrže vsebuje važne zapiske na pa-pirosii. Faraon Psoii-sen-Ne- je pripadal k 21. in 22. dinastiji e-giptovskih kraljev, ki je vladala Egiptu od 1100 do 1)00 leti pr. Kr. Njihova prestolica je bila Tel I »a sta, sedanje moderno mesto Zagazig. Prve dvorane najdene grobnice so bile že oropane. Ko p i je profesor Monte kopal tisoč Neiiu'ev, v Letski 7fi tisoč in .'JO ti-oč v Estoniji. V Poznanju, ki je del 'Poljskega korir«*j kam bo udaril? PROTIFAŠISTIČNO ZBOROVANJE V NEW YORKU Slika je bila posnela v iie\vvorški ('arin^gie Hali. kjer so je nedavno vršilo veliko protifašistično in protiuarijsk(» zborovanje. Iz Jugoslavije W P A Predsednik Roosevelt je zopet pozval kongres, naj eiri-prej dovoli 150 milijonov dolarjev za pokritje stroškov, ki jdi bo imela YVPA do 30. junija 1939. Ako kongres ne bo hotel dovoliti te vsote, bo meseea aprila, maja in junija izgubilo 1,200,000 AYPA delavcev delo. — V tem trenutku nimamo opravka z nikakimi teoretskimi problemi nezaposlenosti, pač pa preti velikemu številu ameriških državljanov velika beda, kar moramo preprečiti, — je rekel predsednik. Roosevelt bo tako dolgo vztrajal, da bo dobil to prepo-trebno vsoto, četudi ni kongres njegovemu predlogu prav posebno naklonjen. S tem pa zadeva ne bo rešena. Dejstvo je namreč, da bj v Združenih državah najmanj pet milijonov ljudi nezaposlenih, četudi bi vsa industrija obratovala s polno paro. Za te nezaposleno bo treba skrbeti. WPA je le začasna ustanova, doeim bi bilo treba ustanoviti v Washingtonu trajni department za javna dela, in v zveznem proračunu naj bi bila vsako leto sproti določena zanj potrebna vtsota. Nezaposlenost namreč n) začasen, pač pa trojen pojav. Horba proti nji j«' mogoča edinolo s pomočjo trajno federalne organizacije. Orli gnezdijo na stolpu« Strossmayerjeve kate- j drale • tako v-aj |x;'roča beograjsko ** Vreme*', ki pravi: I leti j«- ž«* t«-i£a, kar ><» na Si ro-?-mayerj»'vi kaledrali v Djakovu vgii«'Z za zastav«*, ka-tero so ž«'l«*li izobesiti ob izvolitvi novega papeža, je v stolpu našel ostanki* številnih golobov: bilo je polno |*erja in krvi. Klepar je tlidi našel o-staiike goloba ipi«anonošo z aluminijasti mobročkoni in napisom "Jugoslavija 15KI7". Kako so grabežljivi orli, ki gnezdijo na djako\\-jki kate«lrali. bo prav gotovo zanimalo vse pri-ro«loslovee v .1 nifo-daviji. Mesec dni po poroki se je zastrupil. V Beogradu se je pred mesecem poročil mladi krznar Josip Schneider. Kmalu po po roki um j«« prišlo na uho. da j«' žena prej ljubila nekega drugega mladeniča in IjinUe s«> mu 1 i • - 1 i»» ■ Najlepše Velikonočno Darilo, ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev. Poalužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila. SLOVEN1C PUBLISHING G°- ^ 216 West 18th Street New York flj Za pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: * 2.43 $ 4.75 $ 7.01» $11.MU 142.50 Din. lOO Din. 20«) Din. iilKl Uiti. .*iOO liiu. 10(10 Din. 200D V Italijo Za * 6..MJ ....................LJr 100 * 12.— ....................Lir 200 * 2».— ....................Lih Wl0 9 57,— ....................Ur 1GOO »112.50 ....................LJr iJOO© 1167.— ....................Lir 3000 KEK SE CENE SEDAJ H1TKO MENJAJO SO NAVEDENE <'E NE PODVRŽENE SPREM KM HI OOKI ALI DOLI Za izplačil« v?«jih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljujem 6e bolj&e pogoje. NUJNA NAKAZILA IZVR&U. &JEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1__ S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 2M W. 1Mb ST., NEW YORK govorili. «l;i ga še vedno ljubi. Pričeli so si- prepiri. Mlada /.ona jo venomer trdila možu, da nikak«>r nima vzroka za Iju-he-umj«'. toda Jožef ni imel ver mini. Za«"el j<* ženo pretepati, napo-led pa je o t o pe I Sii »»I'll pal. Ko j«- Itil nam duma. se je zasirupil - kameno ■>«»'• I«». V bolnišnici ji- izdihnil po liiidem t rpl jen ju. Hišo so zažgali, da bi pregnali "vampirja". V vasi Trdoveih blizu Kosovske Mitroviee je prtnl tedni umrl kinei !>iii*l> Osmanovie. Zapustil je dva Urala, zeiio in sinka, ki živijo skupaj v md-liiniki zadrugi. Nekaj «] r i i po ]M grelni pa >;o jo v malem nu- jo je poleni moral prodati Imru za ti>in'-ak in za H) metrov drv. ilajrija pa je bila za Iinra samo lr;;ovsk«» l»latr«> in z«iaj jo j«' sre«"m» prodal za 1H.IMHI din. S kupeijo je tudi Ilajrija zadovoljna in gostijo pri njeni tietji poroki je / veseljem plaei val i mer. ker s«' nj«*uovi posli pri kupčijah z neve^tunii liolje olmes|i kakor |>a pri dn*ali. Skrivnostna zadeva. tajno poroeil b to delclo. Vse-k;tfk«>r je dekla »o^poilarila v hisi kakor ico^wxlinja. Prod Iromi leti je stari 1'etrovio umrl »r.atcle smrti. l*o mestu sušljaj«i, fin je )iil tii< 11 on za-si pupljiMi. Vsi pri rak n j«-jo. dal Im» pniskavii ra^jn^uila tajno 1'et rov i rov«' hi šr Obup ug-ledne beograjske gledališke umetnice. LiiH'tni^ke kros«* v B«*oirra ♦ lu j<* z«*lo razburila ve>t, «la se j j'- lu.tela zastrupiti .?os]ki Bla-ženka KatalimVva, prvakinja beograjske Iranie. Direktorja b«'Oirrajsk«'ira naro«lne^a i^l«-da 1 i s«'*; i .h. Mla«l«'iiovir-a je ponoei /•budil telefon in zaslišal ^e je ž«*n-ki lila-, tr«*|H>ta.ie"- «.<| razburjenja. Ostavke |M»la^am. m rem ve«"* igrati! ndp«»vejt«-jutrišnjo predNavo. !»ien«' ni ver. Direktor je k«>mnj spoznal igralke Kataliuieev«% a ko je skuhal izvedet« vzroke •"tulile odpovrdi. ni d« »bi I vee iM I govora. Xekaj »ur p«»zneji« pa so obupano umotnioo našli na uliei v hudih kirih. V sv«»-j«*iii .stanovanju -je zaužila strup in |M»tem stekla na uiiro. Umetnici j«- takojšni" zdravniška pom«»r n*šila živi j« ij«*. Zdravniku in neki >v<»ji prijateljici je izjavila, da jo je zadelo v življenju in poklicu hudo raz« m" a ran j«*. Peter • • I Ved 14 dnevi j«» v Le>k«>veii na llivaiskem umri veekratni milijonar Milan IVtn»vif*. dni je pa prejelo državno t«»žil-stvo pienai br«*z po«lpisa, v ka-ti-rem s,, trdi. da IVtrovir ni umrl naravne -miti. Državno ložiUtvo odredilo iz-kop trupla. \ k«Muiruem laboratoriju v Reouradn bo uu;ol«»viH. ee je hil Pet i ovir Žrtev zastrupi je-llja. peli ovir je |nMe(|oVill pO ovojih starsih na«i 1«M> milijonov .lin vre«lno premoženje. sel ju po trdnem ipre pričati ju •»ololial pa jr po mladostnih za- |>rayaiovernih ipr«-biv.ileev pojavil 14vampir.*' ki s,. j4. vsa-ko nor y.ni->i*| nad < ►smatiovi-revo hišo, ft«»zncje pa je jel napadati 11I« I i sosed«'. Prve Vesti o vampirju mi razm^li po vasi in okolici. Zveoer, ko se stemni, so -1 iši v hiši in na dvorišču kakor hriim morile bur-j«*, potem pa »-e tre.se zidovje in v hiši nolieiin stvar n<* ost.i-ne na svojem uu'stu. o v "Vojein praznoverju na enak način rhčutili vampirjevo divjanje. Stari vraža rji Osma-novičevitn in .soee«lom svetova- i li, naj odkoplji*jo 1st roba. ki se je oervi-lno povampiril. in naj liii yio slavi vraži z:dw>dejo v. že«-nani«m koleem. Mrliča h> (xlkopali ter ugotovili, «ln v grohu ravno tako. kakor so ga 'bili prko'pali. T«i j«' bil dokaz da se on sam ni povampi-ril. Grob so -^pet lepo zasuli, a 'k«*r zli «luh ni miroval, so Os-ma':io\ičevo hiŠ«> izpraznili in zažgali. Zdaj j«; pre«l "vampi rjeni'* mir a rev oži so htvz strehe. . Trikrat prodana nevesta. V okolici Kosovnice M it rovi ce so imeli oni dan veselo svfatho trikrat prodane nove-rde, s katero jo napravil njen drugi mož. revni kočar I mer Suljovič dobro kupčijo. Edina Fmrova posest je go'z«l, katerega pa je že s koro vsega izsekaI. k«*r se preživlja s prodajanjem1, drv. Da hi svoje* posle bolj razvil, m je (mer hotel kupiiti voz in konja a denarja ni bilo «>d ni'kodor. Vl<«' »njegov«* premo-ženje je zimišalo KM M) din. Da bi si pomagal- se je zatekel k trgovini z nevestami. Vos svoj ilenar jo ponudil sommIu Janoviču, če trni da za ženo svojo 14-letn«) hoenko ITajrijo. Do kufx'ije ni prišlo, ker j«* Ja-novič zahteval tri tisočake. Kmalu se je našel kup«lu-j«'jo. da s,, je Petrovič poznej«> POZDRAV Prodno odpotujem v svoj«) star«/ «lom«ivino s parnikoui lie d«* France, ,poz«lra vi jam .«voja brata Mata Zadela v Hobtowu. Pa., in Antona Ziulela v Nema-f«»lin, Pa., ter Imiaca Slajaerja v Xemaeolin. Pa., kateremu se zaliv aijuj«'iii. kakor tudi svojima bratoma, «^la so me spremili! do rannonsville. Pa., in Andy-ja Žuž«'ka v Sheffield, Pa. Sle.dnjic pa s,, zahvaljujem tvnlki Č>h)venir Pi^l»li>liii)g za v>«» dobro posirežbo in še v prvi vrsti Mr. Franku Sak-serju. ki je šel z menoj povsod, kamor je l.ilo treha. «la je bilo za tioiovanje vs<» urejeno. Tvrdko Slovonio P»il»lir>hing Co. vsakomur priporoenm, kei-sem prepričan, da bo vsak kar najboljše postrež«'ii, če >o na njo obrne. Albin Zadel, na |m>1 u v Jursiee pri St. Petru na Krasu. \K<> N \MRKW \TK «_»usk\ti syktiivxn IM/STAVO. \\\i lk Ti ZKMIJKMD M napii £OXlt£JLtN, - OGROMNOST SVETOVNE RAZSTAVE V NEW TORKU M SLEHERNEGA PRESENETILA Izšel je Slovensko-Amerikanski 1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPIS JE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA jtf 3 poilnino N« zamudite te prilike! .s tu. Sot lavno sem se prepričal, «la v sedanjem modernem času tudi luknja nekaj velja. Pred pro«lnjaluo ženske «i blitve sem «'*akal bnsa in set.» s«» slučajno ozrl v izložbo. Ženski čevlji v.-eli vrst. barv in velikosti. Pravzaprav ne velikosti, kajti današnji ženski čevlji spkei niso in n«* smejo'biti veliki. Xekaj m«' je silno preseneti lo. Celi. iz usnja napravljeni čevlji, stanejo tri dolarje. — Čevlji, ki imajo luknjo spre daj, stanejo štiri dolarje; — čevlji, z luknjo spredaj in z dvema luknjam.; ob straneh, pa šest dolarjev. Xa svetu se je Vse [Kili]', lokalnih patriotov. To so tal • ljudje, ki samo svoje hvalijo in za vraga nočejo drugim n: cesar priznati. Vsaka sloven ska vas je precej pat riot ion;:, toda takih patriotov k«>t so \ ribniškem mestu, ni menda ni kjer. lil tako se je 2go«lilot da je ponos ni Hibničan razkazoval t n j«*n — nekje s Štajerskega je prišel — ribniške zanimivo-!i in lepote. — To je štacjoii. — mu je rekel na fKistaji. — Le mah* j«* takih šta<*ijonov. Menda majo samo v Ljubljani večje ga, toda ljubljanski ne šteje. — Oh, — se je zasmejal In jo«-, — pri nas na Štajerskem imamo desetkrat večje štaeijo ne. Ribničati jo je molče požrl, lu šla sta dalje ;?. sta }»riš!:i do gradil. — To jo naš grad. Xikjer ni ve«"*jega in starejšega gradu. so je postavil patriot. — O hohohoho! — se je za-k robot a I tujo«-. — i*ii nas stanujejo bajtarji v takih brlogi! kot je vaš grad. Tudi to je Ribničan požrl. — Kaj je pa ti^ta krtina?— je pokazal lujee ra Veliko iro 10. Rilmičana je razžaljen je trlo in grizlo. — Veliki gori pravi krtina, — se je potihem penil. — Vf-liki gori, ko vendar ni višje gore v vsej naši domovini. . . Prišla sta na 11 ,g pre«l cerkev sv. Štefana. Rrbniran se je široko raz koyu-il in svečano izjavil: — To je pa turn sv. Štefana. Nikjer na svetu nimajo vi šjega. Tujec se je začei tolči oh kolena in se silno krohotati. — Temu pravite turn? Tu naj bo turnf Pri nas je vsaka kapelica višja nege vaš turu. S tem je bil zadan lokalnemu patriotizmu usodep«dn u-daree. Ribničan se je vrgel na za-frkljivega tujea in ga tako strahovito pretepel, da je ležal dva dni v nezavesti. Tretjega «lne -e je zavedel in šol na sod n rjo loži t. Rihnioana sta pri]ieljala dva žandarja. Sodniku je vse po praviei povedal, kaj in kako. Ko«lnik je komaj zadrževal smeh in jo rekel ohtoženeu: — Lepo je, da orani te čast svojega rojstnega kraja, to«la vprašam vas in popraviei ml povejte, ali niste Šli nekoliko pre« la leč? — Seveda .sem š:el predaleč ž njiir», — se je oilrezal Ribni-,v'an. — Žal ni i je, da sem ga pripeljal na trg. Že na štaei-jonu bi ga moral vsekati, pa bi bilo dobro in prav. IftJi X W-JOLMX) JDLA Xpi* Tuesday, March 21,1939 i » SLOVENE (YUGOSLAV? CXXLY I.I A M OTI.AHRRTY VESLO k al t'ril prijela V* Ta j«* zali lic nI in odvrnil: odganjala naprej. Veslali so -vzhodno mimo V /.no/ju kili reri -ta >e. Pritegnil je hlačni jermen, za-jnjaje lične prednje krfvee sta I i./il.;n ala »Iva /.a-i liana čol kiišljal in za v pil v drugi čoln: j lahka črna čolna ko lososa pre-Mit. LahU.i pr«molj«' in« stranice »»o hlt*>«*ale v in«»-.»o jim ."»loiH'h* na sM»kih stranicah in •/. rdečimi n kami so oti|w»v«li Tuko isc mi zdi ve. Bar-'»-dkili čeri. Sre
  • o temni ghthoki vo«li. Bilo je ii"/uan>ko tiho. i Vri HOtnetule čimtnc ^'rnv |n» rahlo valuj«.či morski ravni. Zadaj -e j«- ra/t»»/ala f'rna kleč, |m>-nč«'V previs, ki um *j«» z .'lolgetfu kljuna 'kapljala voda |mi nalili I ti j4«M«'in niahovnnt«>ni Ik Imi'Iiii. Okoli lahkih |Ht/iha-vajfx"*ili *»«• č«»hiov >o |x»l«'iral«' «*im*«' jMttouelih -kal iz gtohiri. k.j«'r | m i zakotljah in ležiščih uhmI rn»o«/n»irn rastlinja f><»(iki«jo til*\ Toda ril« ni l»tlo. 4'ikalaiki z '.o/danimi |h-31amrji vad«» -o >«' zastonj motali v l«'niv«>m morju. j«> 1«»|m> svetil, a j«' za čmhi »amotefi |wnni-kal p«> netili. X«»l>erie zvez le ni 'lni vi-tiiti morju tii hilo vi leti konca in noln-ne-i»a olrzorja skraj mvskončitih vrst |MH*asi val u jo«* ili valov. ftihiči ni mole«' >o v zraku ol» kra-j«»li rde«V g«vlW*ke. Zi'Valo >o kakor mor-ki vrani, kadar lete visoko v Vanji. Hitele so mimo rad in pogiotltiviik* le konopee. kakor o no čakali, čeprav ni nobena ribica vef popadla vn«lo. Mislili so, da se ho spet prignal ikak trop. ko bo plima na vrela do kraja. Tako pohlepno ko poželevali tih, da se niso zmenili za uso«l-uo tiišino in bivzzvcy.ilnato, hrcxharvno nebo. Polna «"olna bowlo nalovili, «"e ,se bo vlaAt rih povrnil. Zdaj pa je bila tel, mislim, «la Ik» nekaj prišlo > t«*ua neha, ki nima nobene barve, kakor megla p«» gorah." Nemara imaš prav/* je priti d i I rdeči Ha lie I. "Onole črno kl«'č tam zgoraj |M>glej! < *lo-vek hi s«>«lil, «la tam k-lo ribiško | Milico tako < 1 rži. A pečina je, pri moji veri, podnevi vemlar tako m roka. krfkor je čoln dolg.M 'a* Pi«'s," s«» mrmrali možje. "*'Sk«iraj Iti hilo bolj od veslati." 'P«*la nr^MsIcii h«' ni ganil. Zakaj. pt«'\«'č >«» hili lakomni lili. Predstavljali so si, napolnili z ri-linuiii rd«'čih ^ivličkov, ki jih i«- bilo pr«»j priplavalo tak ču-«l«v.en vlak. \a lefM'iu j«* |xi>tnlo i i še. Vnlčki >«i >«• pi«*li\ali v morsko gladino, kakor se -vin«f tiili iti pr«>taka v sndtrno roko. «l\a iii^rbna čolna »ta š«* hila na negibni, črni vo«lni planja vi. M«'s«'ca ni hilo v«m\ Vs<» !I«'Im» s«' je črno kopičilo. Iz daljav«' j«- prihrula grmljava, }ni n«rlaj«mi skali či^to blizu j«' skifM'1 viil. «Pl m d i čolnih •-.«> znk ričjil i, da i«' «>dj«'knilo iz vm-Ii -kalnih Votlin velikih «Vri. **Križ božji, k veslom! Vesla ven!" Itaapotegnjcnih ustnic, da je kazal zoJie, se je rileči Bartel fM>,gnsil mi pramec. Zafgnibil j«* m* in > krepki... xmmmbam pre-.W Jf /"č«mjal«> m*L / da-sekal rmiN-no žimnato -idmoPJ0 J<' Pnj!>ni»l lu'urni Vt'tpr vrv. Šil,ki čoln s, j*. str«'sel|m ^ p«it»skal pred st-boj. kot konj, ki «>:a od vežejo, in ki \i-na vzlio«! in zahod štrlele iz vode flolge kleči in skalnati mi meti. ki so jih sile da vinih viharjev ohklesale. da s«> bili ko hišni zi-dovi. Na jug se je razprostiral«! morje. Vzpelo >e je že kot v«»gav<» pobo«"je g«ire brez vrha. T/, tihih bliskov, ki so se zdaj redoma užigali, so udarjale tivskave strele. Te«laj sta <"«il-na1»el«i zasijala, ne slal>otno o«l-hiht oh temno v«>d«> in me«l mlarjiinji'in in škripanjem v«'->el >|>ot minila v črni noči. Ka-lar -«• j«» zabliskalo, >o bili olirar/i vesb»č«»v Iwli. \'«'ii-«lar se niso nič več bali. / največjim trmlom so se upirali v vesla i:M se fiolglasno mirno [Hii^o-varjali. Ugibali so, ali ImmIo na obali po<| va>jo". }ir«'-«'žn.|« \ narazen »Irui^ega za drugim. \'«»slanj«' j«' bilo vsem tako v .prstih, da -o ju kljub temi zastiiimljali ravno, kakor l«*li -kalni ptič; naravnali so ju natančno v tisti pravic k«it Li«'koč njihovi ueštcvilni pre«i-niki^ V mislih jim ni liilo nič. A v telesih jim j«' rx>irum naf>«'l vse mnsic«1. Cnlna sta o«lmikal?» z največjo uaiglieo in se že vzpore-»lila s trdnjavskim predgorjem. Zdrknila sta mimo. Se malo in bilii sta vštric stare trdnjave A«'ngus na vrhu vi-oke «Vri. Moderno orožje v. španski vojni Katalonski |miIkmI. zad»nja faza š-panske državljanske vojne, je dala vojafcškim strokov-njak«*m ^seh narod«jv dobro .priliko za opaz«ivanje učinkiv-vitosti imod«M'nega orožja. Po-.-«-bno poučni .so slklepi, ki jih i/svaja bivši član francoskega glavnega stana, general f)nval, v. «lrugiimi izv«'denci o uporabnosti tankov. Po njegovem m»nen»n tanki niso več "neranljivi" in v pošte v prihajajo le U*žki tipi po dvanajst do dvajset ton, ki si- f t proti težkim tankom, prva dva pa proti lažjim. Po mnenju strokovnjakov bodo tanki «lo-bili pomen v svetovni vojni š«'-le tedaj, ko IhhIo njihove ben-einske ns.otorje na«loiii«Ktili z motorji za surovo olje, s čimer s«« bo izmanjšala nevarnost, dni se tiMik vilam«'. li v Barcelono, so bili presene-čeni, kako majhuo sk«j!do je povzročilo kakšnih 2f>0 zračnih na pad«»v na to vlogo v ofenzivni taktiki. Kot "lah- v bitkah v južnejšo besedo, nego so inn jo priznavali doslej. Iji -o tlosl«»j uničujoči učinek zračnih napadov na mesta pretiravali. Izgube pri zračnih borbah zavoljo velikanske hr-cer niso talko hitri kakor tan- zine mo«lernih letal so v |>rim«'-ki lahki, a se s svojim močnejšim oklopeln bolje držijo v cgnju izlKiljša:iega topništva nr«'d tankom. To topništvo se je razvilo hitreje nego tanlsi. Najboljši tipi časom zelo naza-devale. Mo'derno topništvo uili letala k vishiam 4000 «lo .">000 m in v .splošnem zadostuje pravočasna obvestitev prebivalstva v ogroženih krajih, da «i-stane zračni 'iiao 40 do 50 km in je top-ništvo zato ostajalo zadaj, uporablja I za k rit j«' t«' |>ehote za razdiranje zvez nuni sovražnimi edinicami in prepreč««vanje ilovoza vojnega imU«'riala t«'in elinieam, kakor tu«li -za nep«>-sre«ln«». učinkovito napa«le s srojnieami in bombami na nasprotnikovo postojanke. T\-po- Zadnji s«' j«' i v. kazal poselmo ^ Franeovimi četami vkoraka- hi kažejo, da bo imelo letalstvo "ZLI DUH" KARAVANK MRTEV. .'Uiletni Felix -Mall«* iz ln-ni-š-ke Koroške i>i j«* pridobil svoji in i razbojstvi v koroških <»hine"rnih jpredelih slab sloves, i tako da se ga je we balo kot 1 "hudega duha Karavank." Pred priključitvijo Avstrije j«-s svojimi tolpami ournžal obmejno «rzomlje. sudeloval j«' tudi pri velikem tihot;upstvu «i-rožja v Borovlah. Dvji njegova pajdaša so takrat zajeli in ustrelili. V za«lnjih nu'-oeih s«» zaman iskali njegovih -I«*-«lov. Kakor poro«"*ajo iz Boro-vel j, jiii s<» pri ixpraznj«'vanju nekega >«'nika v obmejnem ir«»-rovju sredi s«'na odkrili mošk«-ga, ki ga )>o obratu ž«» ni bilo Več spoznati. Mislijo pa. da gre za razbojniškega vodjo Malleja. ki se j«' bil v samotnem seniku morda pri delitvi plena s svojimi pajdaši *prl in so ga ti umorili. mu lux"'«' na i>ot. Vinoki pr<«d-tiji krivec je naglo zavil in čoln se j«' zavrtel. V zaočju je bilo «"n«> ao-I o že zunaj. Rdeči Bartel j«» za\*pil: "Zvlečite eikalnike!" "Vrag naj rame eikaltiike!" so za rob ili dragi. "Ho! Kaj »pa je to? O — Jezus!" Na n ali rok leni nebn so zagoreli bliski, ukrivljeni ognje- "Za nami se po«li!" so vpili. Na hitro so se pokrižali. Be-s«hIo so jim odipoveilale. Po morju .-«> se valili in razbijali v«'lrki valovi. Zaživeli .«> in se fjpenili. Sikali so. lirstcli in metali slapove. Sipodrivali so se in zgrinjali v visoke kupe. Ali pa so posamez ns loč en i h grebenov ^Irvili dalje, kakor «la zavedno beže pred vihro. Oolua ž«» nista oabodjih (Vri in bili že malone ob velikimi klečevjn, vzhodno od (Nadaljevanje ? 4. strani) SCOTT FIELD V DRŽAVI ILLINOIS k j ar io nedavno zgradili novo' vzletišče aa ameriško zračno silo. Poučni AHN'8 NKW AMRKICAN INTRRPRRTKK. — T nI« vez. 'S7U •iran* Cena $1.10 Učna knjiga u N*in'-e id sa no«, ki »u ne tu •člD« zmožni. l ? IV ^ * i AMERIKA IN AMERlKANCl. Splaal Ket. J M. Trunk. (G08 strani.) Trdo vezano Opis posameznih d rta v: priseljevanj«' Klo-veorev; njtbuva druAiva id (lru» iurmne ustanove. Huxalo ilustrirano. Cena $5.00 ANGLEŠKO SI.OVENSKO BRRII.O. HeaiavU dr. F. J. Kern. Vezana Cena $2.00 HURSKA VOJSKA. 95 at rani. Cena 40c II0IM)Cl DRŽAVLJANI naj narat* kajiftka — "Haw ta bftone a rltlzea of um United Statea". V tej knjlrf «o vna pojiontis In aako-nl za naseljenr Cena 35C- ItRRZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 etraul. Cena 35c. IJKNAR. Sjilsal dr. Kari EnellA. 236 strto i Denarni problem je zelo zapleten lo težaven ln ga nI mo|o(e storili vsakomur jasnega. Pisatelj, U je znan čefikl narodno-goepodar-Bkl stroko v □ Jak, je razSirll by o.4" delo tako, da bo slutilo slehernemu kot orientafinl apla 9 denarja. Cena 80c. DOMAČI ŽIVINOZDRAVTNTK, spisal t ranjo Dolar. 278 strani. Cena trda ves Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznib bolezni ln zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. 1*« -tranl. Zanimiv potopia • slikami fUtlb krajev a«Aa ■tare domovine, ki so oloveneem le aialo snaot. Cena 70c. GOVEDOREJA. Spisal k slikan-' R. Utgvart. 143 strani Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRIRODE. 8» arrant. PoIjQ«lnl spisi o naravoalovju ln aveadoanan-atvo. Cena 50c. K O KONJEREJA. SeaUvIl Valentin Kazlnger, M atranl. Cena trdovea .... Jt% Brni. .... Jf KRATKA SRBSKA ORAČ LUKA. 68 atraal Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, TOV IN SRBOV, m atranl HBVA- Cena 30c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani. > Vea. Cena $1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 atr. Cena 50c. KUBIČNA RACUNICA. Trda vea. 144 -u. Navodila za lzra^nnanje «kmglega. /mat-ta In teaanega lesa. Cena 75c. ( »j < ■ f I MHD8KA KUHARICA, najnovejlla In praktltea zbirka navodil za kuhinjo In dom. ' Cena 50c. ' ____v , MATERIJA la ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer-melj. S slikami. 190 atran' Nauk o atomih, aaolekullk ta elektronih. Poljudno pisana razprava o Izaleaiua w*oderaa ananoatl. Cena $1.25 MLEKARSTVO. 168 atraat. ■Uekarje ln ljubitelj« Spisal Anton Pave. s aUkaml ■ploh. Oani $1.00 Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $1.25, vez. $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. $5.oo NAROD, Ki IZl.MIHA. 101 atranl Poljuden otils aajaevernejdega naroda na svatu. ajegove iege ln navade. Cena 40c. nafie škodljive živali « podobi ia besedi. opisni Fran Friare«-, Ti4 utranl. Br«i*. Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 atranl. Vea... Knjiga je namenjena v prvi vrati s« stavbno, umetno In strojno kijutavnl^arstvn »»r žele-zol i varstvo. Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAK. Tri J« deli: 182, 141, m strani. Cena mehko ves Poljuden in natančen opla ndkrltJa novega sveia. Spi« se čita kakor zanimiva purest ter Je sestavljen po najboljnlh virih. Cena 50c-PRAKTIČNI RAC L.NA K. Tnla vea. 251 «ir... Priročna knjižP-a, ki vwrbuje »!*, kar Je pri n.ikiinn In prodaji »otrebno. Cena 75c. PROBLKMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. atranl Knjigo toplo prlpontfamo vsakomnr, ki ae hd^f seznaniti a glavnimi črtami sodobna filozofije. Cena 70c. ruski realizem. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 atranl. V knjigi so opisani predhodniki in Idejni utemeljitelji te avojevrstu«* make struje. Cena $1.50 spomin l tsglsh.: Jože LavUiar.) 'J43 atranl. V tej knjgl obuja naS znani potopi sec sapnik i^tliiar si>omlne na svoja brezštevilna »>o-tovaoja. Cena $1.50 SPI«0&NI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VBTOVE. Cena broš. Cena 50c. SLO V.-ANGLEŠKI IN AN«IJAk0 8L0 Vlft- SLOVAR. 148 atranl. Cena 90c. hlovensko-nemski slovar. 143 str. Druga polovica knjige vsebuje nemAko-alo-' venski slovar ln kratko alovnlco slovanskega ln nemfikeaa Jezika. Cena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. rrmne Veter. 302 atranl. Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povle. cena broa. Cena 50c. VELIKI V8EVEDEŽ. 144 atranl. Zbirka zanimivih ln kratkoflaanlta apretao-atl; borke la fialjlvi poaknal; vedeievalna ta-bela; punktftranje; zastavice. Cena $1.45 ... j vodniki in preroki. 1*8 atraal. Knjiga je lzfila v založbi Vodnikova dintba ter vaehuje £ivljenjeplae mof. k« so a svojim 1 delom privedli alovenakl narod ta •nlenjatra r -Tot>odo: Cena 60c. * * • ! • . I ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 atranl. . Zanimivosti la ruska zgodovine la natančen opla vojaffke republike saporoAklb k očakov. Cena 50c. ZDRAVILNA ŽELlAČA. «2 atraal. • Cena 50c. VERNE DUSE V VICAH Spiaal Prosper Marlmea. 80 atranl. Oda,. J9 Bd« najboljših aplaav traneotteca mojstra vaeU ia natega kmetakega tlvtienja. VOLK »OKORNIH < IM •»V zadnji dnevi nesrečnega kralja _«ta cx« nmr-4i«tM Tuesday, March 21. 1939 eUJVEETH fYTT te~no stisnjenimi zobmi in s srpo naprej kjer jeilulo pivo shranjeno, da obrnjenim pogledam — nore biti mehak. 1>a J,,n * hl,a PU«** Flavija si je mislila, da se bo že enkrat ozrl po njej in ji peividno zelo vsec: vse sode so bo z roko zamahnil v pozdrav. Ker no to ni zgodilo, se vrže na stol in pritisne roke na svoje srce. Tako vesela in srečna je bila, dokler je b;l Hans pri njej, sedaj pa ji je pri srcu, kot bi ji ugasnilo sonce. Pa vendar je vesela, da jo ž njim preživela nekaj take krasnih ur In za Han&a tudi občuti reiHco hvaležnost. Zaveda se, da ji bo nasproti Štefki zagotovil stanovitno mesto. Tn hvaležna mu je, da ji hoče na ta način olajšati -skupno življenje s Štefko. Toda liane ne ve, kako ji je mavzlie temu težko. Toda hoče biti hrabra, njemu na ljubo se bo morala navaditi na Štefko. Tn mogoče to niti ne bo tako težteo. Štefka Marena je prav gotovo otročje razvajeno dekle, mogoče nekoliko razposajena in hudonmišna — pa tako bo dobro, kajti - temi lastnostmi j*» mogoče pregnati žalostne misli. Z dobro voljo bo šlo vse dobro in dobre volje ima dovolj. Saj Hansu mora biti prihranjeno, da ga ne bo ikaj žalostilo, in za to bo storila vse, kar je v njeni moči. Za to se trdno zavzame. In t olajšanim srcem vstane ter gre na svoje delo. Ve>ela je, da ima mnogo dela. Najprej mora preskrbeti v*e, da se pre** li v sobe svoje tete Leonore in takoj si gre «*oibe oglodat. Po smrti gospe Eleomore so bile sobe zaklenjene. V neprezračenih ^obah «e je nabral zatoJil zrak. Flavija >obe prezrači in slab zrak se 'kmalu razkadi. Počasi gre -koai elegantne sobe. V spalnici pokojniee dolgo sloji pred podirfbo Hertierta Rittft>erga v naravni velikosti. Zamišljeno gleda v njegov zanimiv, resni obraz. Prav mirni bilo čudno, če so ga žensike tako zelo ljubile. In zopet, kot tako pogosto, opazi, kako je sin podoben svojemu očetu. Pr veneti ji vo je, ikako sta si bila podobna, fn to se vedno »bolj kaže, čim starejši postaja Hans. In ravno zadnje dni je to postno opazila. Dolgo gleda sliko in pri tem misli ma Kvo Wernerjevo, čije slika je na njo napravila tako globok vtis. Ali je v resnici umrla zaradi prehlada, kot je pisala v svojem zadnjem pi^rmi Hetbertu Ritttiergu? Ali »pa ji je počilo srce, ker se je morala otJpovediTi moža svo'je ljubezni? Najbrže ga je zelo ljubila. Ulioga Eva Wemerjeva — in še bolj revna teta Kleonora! Da, Kva je bila srečnejša zned obema, četudi je bila le malo čjv-a «rečna. Saj je bila ljubljena med tem ko je bila uboga Eleonera brez Ijabcvni in je morala svoje vroče «>brutke skrivati jkmI svojim ponosom. In Flavija je vedela, toako velika nesreča je za žens>ko, če ji ljubezen ni vračuna. Toda zakaj je hotela teta Kleonora prisiliti, da pristane Hans njen mož? Saj je vendar sama vedela, kako gr«»/.no je biti »tieljubljena žena. In Hans ji je vendar p ov^rial, da ljubi dru^t). Zakaj ji je tedaj hotela pripraviti isto življenje, pod katerim je toliko trpela in vzdihovala! Da jo je ituela rada o tem ni dvomila. Koliko zngdnetk je bilo še (prikritih? Hans se je motil, ako je mislil, da j*1 bila s tem, da je našel pisma, razsvetljena vsa tema, Flaviji se doouleva še mnogo ne razjasnjenega. Toda nekaj se ji zdi gotovo — mnogo boljše je bilo, da se je Hans branil jo poročiti. Hvala Bogu, da je ostal trden. Kot žena mu ni mogla biti nič drugega kot breme in ob njeni trani bi se počutil nesrečnega. Sedaj mu saj more biti prijateljica, kot sestra, do katere bi se mogel lahko obrniti v v>em, -kar bi nudilo njegovo srce. In s tem se je morala zadovoljiti. In zopet gre dalje po sdbah, v "katere se je hotela naseliti. Kako dober jo bil Hans, da ji je v hiši zagotovil tako trdne stalile. To ji bo olajšalo njeno občevanje s Štefko. Zelo grenko bi bilo za njo. ako bi v gotovih ozirih bila tudi od nje odvisna. fn globoka hvaležnost do Hansa ji požene Mike v oči. Popofclne onega dne, ko se je Han* Rittberg vrnil v svojo tovarno, je obiskal Štefko ter je skupno ž njo in gospo Lenar-dovo pil čaj In pri tem je prepovedoval o svojem bivanju v avoji hiii. "Moja sestrična se zelo veseli na tvoj prihod, Štefka, za tebe že pripravlja sobe. Tudi za gospo Lenand, bodo sobe pripravljene. VTnlbHi že polagoma postaja zelo lepo in prijetno in obe se boste v svežem gorskem zraku razvedriti. Od Flavije ti tudi prinašam (pozdrave, Štefka, in t*pa, da se boste zelo dobro razumeli." Štefka mu prrkima, kajti s Flavijo je »že imela svoje rnačrte. "Prav dobro se bove razumeli, Hans." "Upwm. In ti bo tem lažje s Flavijo živeti, ker je velika umetnica. Deforo igra klavir in gosli in sklada krasne pe«mi. Mogla bi vprizoriti najlepše koncerte." "Zakaj pa tega ne stori!" vpraša Štefka in pri tem brez-brižno namrdne nos. "Ker sploh ne more javno nastopiti, ker je za kaj takega prweč občutljiva." "Toda s tem bi mogla zaslužiti mnogo denarja." "Toga ji ni treba, Atefka." V Štefk m rh očeh zaibliska. Samo to je hotela slišati. "Ali je tedaj relo bogata?" vpm»a Štefka v velikani tantmanja. Hans pa se namenoma izogne odgovoru na to vprašanje. Ve, da bo v Štefk in ih očeh Flavija pridobila mnogo »na vrednosti, ako bo mislila, da je bogata. Zato malodušno pravi: "Je moja edina sorodni**«. Sicer pa moraš priti na jasno, da boA v nekaterih ozirih pri Flaviji živela kot goat, ker j« gospodinja v hisi. Da pa boš deležna najljubeanive^ega *,prejema in gostoljubnosti, o tera 1>odi prepričana lu proti njej boš ®ek> prijazna, kaj ne?" li, da bo nfciršala Flavijo zanimati za baro-\ In ovojem® raročenco prikima s sladkim nasmehom. 1 V vv w •■ v izpraznili, do zadnje kapljice. Se večjo škodo pa so termiti napravili avstralski upravi br-zojava in telefona. Že "dalj časa so brzojavi in telefoni, ki so vezani na kaliel v zemlji, kazali neke motnje. Ko so pregledniki pregledali progo so s strahom opazili, da je kabel od termitov ves razjeden, d asi je bil sestavljen iz več plasti, oblečen v razne močne tkanine in nalašč proti termitom -še prevlečen z arzen i kom. Toda termiti se očividno vsega teg>a niso ustrašili in so razjedli vso oblogo, požrli arzonik. vazelin in druge kemične snoVi, s katerimi je bil kabel prevlečen, na več mestih so razjedli tudi pv in če no plast in prišli prav do telefonvlekla vodo daleč nazaj Ln razgalila celo črno rastlinje, 'ki raste v globokih šup-ljinah. Po skalah, ki drugače samo ob oseki niso bile pod vodo, so se premetavali in truščili veliki valovi. Veslače je spreletela groza. Rdeči Bat tel je na vso moč za-vpil: "Odrivajte močneje! Z desno roko! Pa oprezno!" Morje je bilo že tako, da bi t n ogle plavati po njem celo teike skale. Morali so obrniti proti vetru. S takim trudom so se post a v-Ijali morju po robu, da jim je iziKxl noh t m- in iz nosnic brizgala kri. Čolna s kljuni malone navipik so vodili tesno drugega v.a drugim. Zaradi šilastili, ob zunanjih straneh izbu-hajenih prednjih krivcev, sta se čolna »dela dve veliki črni ribi, ki se n porno premetujeta po uporni vodi. Zdajci so ribiči zakričali in krenili spet v prejšnji pravee. f'olna sta kot za stavo letela z vetrom na vzhod. Kakšnih sto sežnjev daleč, sta prišla, ko se je iztrgal iz morja silen val, iz teme pa je zastarela treščeča svetloba. Zabliskalo se je zdaj tik Martinkovega čolna in treščilo. Bartlu in tovarišema se je bleščeča strela zdola podobna padajoči skali. Le hip in že je ni bilo več. Rdeči Bartel se je okrenil, da prestreže val, ki jih je v tem ogrozil in jim nasul v čoln pen do prečne vezi. Komaj fio "je val prevalil in je čoln zdrznil v mjegovo brazdo, se je spet trikrat zapovrstjo zaibliskalo, V neznani čarovni svetlobi ki se je rdeče razlila po črnem tnorju, so iz Bartloves^a čolna zagledali nekaj res strahotnega. Uzrl i so visoko povzdi gnjeno veslo, ki se je njegovega ročaja oklepala navpično stegnjena PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALLJE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI w» moški zbor ......................... SEST NARODNIH PRSMI za moški zbor .................... ŠEST NARODNIH PESMI za mešani zbor .................... , PETEK JEREB : Pelin roža ; VASILIJ MIRK : PodokIlira.........2« '/.i »HKO PRELOVEC: Ko so fantje proti vasi Ali.....2« I>e enkrat še ................111 Slava Ma ..................J2« HR. VOLARir: Rv; K stiii mi, fantje, d rev \ vas p«>j-tielii«* ....................... OSKAR I »EV: .Xre<*u«>. tjulx-a moja: K<> pti«M-»•a na tuje j;n'; St«M; Moj ol»iv s**in pl-seni«*e; Slovo; Je vpilmila lin* .-10 EMIL ADAMIČ: Mri ixitiM-i ............20 Jurji'va .......................25 Hnskih narsml za klavir in z b<>s«tlilom........ $1.35 Nanicilo pošljite na: ? 'GLAS NARODA" ^ jI pošiljamo v staro do- ^ j||IIHIt|||. jf||lllllt||| |||l|t.t||||. a||||ll|||||. |||| "h||i||||t,"hui|||||l»''l|nuj||||i"l|||j|||||p'l|||| SE PARNIKE SL0VEN1C PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. W. latk SC New Y«i N. V. |HlllH||1.»|||IIIH||ili,tllllini|||{,||1l' ttn-.trtM^UHDiHiiPHiniiiiiitlMinm "Glas Naroda 99 .*>. aprila : Hamburg v Ilninbur^ 7. aprila : i^uceu Mary v Cherbourg Hiirofta v tln-meu S. aprila : Coiiti« e)i Savoia v VM Paris v Ilavr 11 .iprila : t'oluiubus v Bremen 12. aprila : St. Loots v Ilaiulmri; 14. aprila : Rtfiueu v lirniueii 1.1. aprila: A<|tiilania v CtifriMturg Salurnia \ Trst i 17. aprila: I New Y«»rk v llatulMir^ t S. aprila: 1 I J«* Grasse v Havre Iti. aprila: Ilausa v Ilaiultiir^ L'<|. aprila: lie , aprila: <"i>nti' di Sav«>ia v (U'lma Aipiitania v l'berl»our|» Piitis v Havre ODPLI TJA — Meneča Maja 216 WEST 18lh STREET NEW YORK, N. V. roka, niže pa navznak »vrnjeno glavo. Videli m> hnirtno prestrašen obraz in oei, ki so strasno s?repe*le v nebo. Kakor da bi oni s po\"afldi«pijeniin veslom skazm al eitst nebesom. Potem se je stemnilo - A bliski so spet prekrižali nebo, in rjn1^ so ti trije zagledali veslo, ki se je visoko zgoraj na^prek vrtineilo. Toda to pot se ni roka vet" oklepala rd-eaja. Vnovie se je stemnilo. Ko so .«e posvetili 'bliski v tretje, so veslači v Bartlovem eolnu videli za sel»oj le okop vode, ki se je pomikal za njimi. "OibmimO! Rešimo jili!" je vik-nil eden od njih. Rtltvi Bartel je ^nnel: "Tmejte pamet, ne srce! Treh vdov je zadosti! Veslajte že! Satani, veslajte!" Že so se potešili mimo Kljn-maiste eeri. Že so vozili v listje pristajnlisea. Vatrajno o »it zahirali nad kvišku. Za hip je obstalo jamboru podobno, nato pa se zavrtelo in/padlo v temo. Takrat so z obale liŠali vpitje. /vlekli so jih med tarnajoče ženske. Mno^i so jih Objemali, poljubovali in šepetali zahvalo Bojni. Nekateri pa so se glasno jokali mad izgubljenim upanjem. Rdeei Bartel je ves ras s rudnim glasom ponavljal: 4'Pri Karji eeri smo videli tisto veslo. Povzdigovalo se je k nebesom z roko vred, ki se je oklepala roeaja, in a~so pot ie šlo /a nami, a ne ver v rtv !. utaja : Xprwiuiilie llauiltur^ i v Havre ILiuilmri o. maja : itr«-iu«'ii v Itr«'ttii*n G maja: Vuk-ania v Trst W. maja : (juiH-n Mary v Clierbourji New York v Hamburg 1-. maja : Kuropa v Bremen 13. maja : 11« men v Brein<*n U7. maja : <*oi»te <11 Savoia v Genoa ."51. maja: Aquitariia v Cherbourg Hamburg v Hamburg Norma imI le v Havr a Boulogne V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — jI • KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET. NEW YORK