Cena 12 din
Novo mesto,  5. junija 1053
Stev. 22
Leto IV,
Lastniki in Izdajatelji! Okrajni odbori S7.DL Črnomelj. Kočevje In Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Odgovorni urednik Tone Gosnlk. — (Jredniitvo in uprava; Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Postni predat 33 - Telefon uredništva in uprave 127. — TekočI račnn pri Narodni banki v Novem mestn: tlt-T-lSl. — Letna naročnina 500 din, polletna 299 din, četrtletna 125 din. — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« v LJubljani
Dolenfski listf
Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto
Obširna ln živahna 3. redna seja 0L0 Novo mesto
Borba mnenj med zborom proizvajalcev okrajnim zborom
Zbor proizvajalcev za vso podporo šolam — Polpismeni iti nepismeni državljani so ooklja v proizvajalnih podjetjih — Sklepi in odloki OLO
V sredo 27. maja je bila v Novem mestu seja okrajnega ljudskega odbora. Dopoldne sta pretresala razne gospodarske probleme zbor proizvajalcev in okrajni zbor ločeno, popoldne pa je bila seja celotnega odbora in sklepanje o predlogih obeh zborov.
SPET: SUSMARJl IN PREKUPČEVALCI
V razpravi o gospodarskem kriminalu je bilo spet veliko debate o šušmarjih in raznih prekupčevalcih, ki jih je vsak dan več na terenu. Odbornik iz občine Šentjernej je navedel, kako v zadnjem času cvete prekupčevanje z mladimi pujski, Suha krajina pa je tako eno samo pisano področje prekupčevalcev vseh barv in odtenkov. Obrtni šušmarji uničujejo še tisto malo obrtnih podjetij na vasi, ki se bore za svoj obstoj z najrazličnejšimi težavami, med katerimi pomanjkanje socialistične zavesti ni na zadnjem mestu. Zaradi poplave množice prekupčevalcev vseh brani se splošne kmetijske zadruge ne znajdejo in v večini primerov gre mimo njih odkup in seveda tudi zaslužek, na trgu pa nastaja prava babilonska zmešnjava, ki donašn posameznikom mastne zaslužke.
Premalo je vedno znova in znova obravnavati probleme šusmarstva in prekupčevanja, ki se dnevno širi, pač pa se je treba tega problema lotiti z vso resnostjo. Administrativni ukrepi so tu odločno premalo. Nihče drugi ne bo odpravil šusmarstva kot naši občinski ljudski odbori s pomočjo poštenih obrtnikov in množičnih organizacij. Del šusmarstva moramo gledati tudi kot socialen problem. Le z ustanavljanjem krajevnih obrtnih podjetij bomo rešili problem šusmarstva tam, kjer je to povezano s socialnim vprašanjem, hkrati pa je treba z vso ostrino zakona udariti po ostalih šušmarjih! Proti prekupčevalcem morajo predvsem nastopiti kmetijske zadruge z organiziranim odkupom. Občinski ljudski odbori, ki Izdajajo živinske potne liste, bi najlaže odkrili prekupčevalce z živino.
V resnici jih v veliki meri še podpirajo s tem, da jim izdajajo živinske potne liste kot za lastno živino.
VELIKO ZANIMANJE ZA INVESTICIJE
Nad vse živahna in zanimiva je bila razprava na skupni seji zborov o razdelitvi investicij za letošnje leto. Gospodarski svet je napravil osnutek, po katerem bi se sredstva iz okrajnega proračuna razdelila na investicije družbenega standarda (za šole, elektrifikacijo, komunalne naprave, melioracije in pod.) in na investicije za pospeševanje proizvodnje (kredit podjetjem za nakup strojev in povečanje produkcije) v razmerju 75% : 25»/(>. Medtem ko je zbor proizvajalcev ta predlog v celoti osvojil, je okrajni zbor sprejel sklep, da se sredstva za pospeševanje proizvodnje zvišajo za 5o/0 razpoložlji-
tov. Zupančiča je bila nato v smislu zakonitih določil izvoljena posebna komisija iz vrst obeh zborov, ki je po daljši razpravi predložila kompromisen predlog: ugodi naj se obema predlogoma s tem, da se 1» rezervnega sklada dodeli za investicije gospodarskega značaja (za povečanje proizvodnje) toliko, kolikor je predvidel okrajni zbor iz prej navedenih razlogov, znesek investicij za druž. beni standard pa ostane v prejšnji višini. S tem predlogom sta se oba Zbora v celoti strinjala.
SKLEPI IN ODLOKI
V nadaljevanju skupne sejo so odborniki razpravljali o predlogu za samostojno financiranje zdravstvenih ustanov, o potrditvi zaključnih računov, o razdelitvi dohodka od davka na plačilni sklad, o razdelitvi sklada za vzdrževanje hiš in podobnih problemih.
darskega značaja so nov delovni čas za trgovske in gostinske obratovalnice na območju okraja, razen občine Novo mesto, sklep o določitvi oziroma razvrstitvi posameznih krajev v vrednostne razrede za plačevanje gozdne takse ter več drugih sklepov, ki bodo posebej objavljeni. Na koncu seje, ki je trajala pozno v noč, so odborniki poslušali obširno in zanimivo poročilo o delu okrajnega sodišča v Trebnjem ter potrdili nekaj administrativnih ukrepov in odločb premoženjskega in osebnega značaja.
S seje Ljudskega odbora mestne občine Novo mesto
Občinski praznik Novega mesta bo
55©. oktober
Naročen bo objekt za nov most čez Krko pri bolnišnici — Za javne potrebe bodo upeljane razne takse — Prodaja manjših zgradb iz splošnega ljudskega premoženja
Na zadnjih dveh sejah je Ljudski odbor mestne občine razpravljal in sklepal o raznih problemih mestnega gospodarstva in komunale.
Kot rdeča nit se vleče skozi vse seje in razprave najtežji problem mesta vodovod oz. preskrba mesta z vodo. Na pred. zadnji seji je bil izvoljen poseben odbor, ki bo skrbel, da se že letos napravi vse, kar se napraviti da. Dela na zajetju v Stopičah potekajo dobro (o tem bomo poročali več v prihodnji številki Dolenjskega lista). Skoraj nič manj nt v mestu pereče stanovanjsko vprašanje. Vsak mesec je vloženih 15—18 prošenj za družinska sta-
6.
prvi
značaja. 15—18 prošenj za družinsi
in 7. junija bo v Novem mestu rvi dolenjski invalidski festival
r zaključeni III. kon-   gostov na kolodvoru, nal
Nova osnovna šola v Stopičah pod Gorjanci bo ena izmed najlepših šolskih zgradb v okraju. Gradi jo »Krka« iz Novega mesta
vih oziroma predvidenih sredstev v škodo investicij za druge panoge. To spremembo je zbor osvojil predvsem zato, da bi zagotovil večjo proizvodnjo v opekarni Zalog, pri podjetju Kremen, (ki se preimenuje v rudnike kremenčevega peska) in v Industrij perila v Novem mestu.
Na skupni seji obeh zborov po tem vprašanju nikakor ni moglo priti do enotnega sklepa. Na  predlog  predsednika OLO
Od tedna do tedna
Od naših laikih sosedov, ki se mrzlično pripravljajo na volitve, pa do Daljnega vzhoda, kjer se problemi tako prepletajo, da pan-munjotnska pogajanja ne kažejo prida napredka, je vse polno političnih dogajanj, okrog katerih se prepletajo bolj ali manj zamotane stvari.
V nedeljo bodo volili italijanski parlament, za katerega te poteguje okrog 8000 kandidatov. Primerno juinaškemu temperamentu se odvija predvolilna kam-panja, v kateri so zabeležili do 30 tisoč shodov in zborovanj tedensko. Stranke od centrali sttčmh-vladnih, preko fašističnih, monar-hističnih do kominformovskih so tekmovale s svojimi gesli, obljubami in medsebojnimi obtoževanji. Tudi raznih napovedi o izidu volitev ni manjkalo in nekateri bolje obveščeni opazovalci menijo, da bodo vladne siCranke dobile 50,1 odstotek glasov, s tem pa dve tretjini sedežev v parlamentu. Druga stvar je, ali to res predstavlja voljo delovnih množic, ki jih tlači težaven gospodarski položaj. Vedeti moramo, da je dandanes v v Italiji okrog 2 milijona brezposelnih, da ostaja zlasti na jugu Italije še odprto preteče vprašanje razdelitve zemlje, da se mora vsak povprečen državljan ubadati s kopico vsakdanjih skrbi. Tako ,/f večini strank preostalo priljubljeno predvolilno geslo: Trsi.
Vemo že prav dobro, kako italijanski iredentizem v vseh strankah po vrsti šari s tržaškim problemom, zalo ne bi ničesar novega povedali, če bi našteli vse razne kombinacije, ki so jih na račun Trsta v tej predvolilni kampanji v Italiji uporabljali. Vrhunec vsega je dosegel De, Gasperi, ko je v Vittoriu Venettu spustil znani intrigantski govor. V njem je ponovil stari in znani pohlep italijanskega imperializma, ki se ne zadovolji le s Trstom, ampak sega vse globlja na našo zemljo. Nase države vse te različne grožnje niso prav nič spravile s tira. Znovc smo naglasili, da zahtevamo spo-H&ttmno rešitev tržaškega vpraša-
nja z upoštevanjem poštenih etničnih načel.
Precej slavni so postali zadnje čase Bermudski otoki, ker so se zahodne velesile domenile, da se bodo na njih sestali njihovi zastopniki in spravili v sklad svoja stališča do najnovejše^ sovjetske »mirovne ofenz-ive*, ki mimogrede rečeno 'v zadnjem času kaže bolj rogove kot pa lahna krila goloba miru. Znano je, da med zahodnimi silami Velika Britanija bolj optimistično sprejema kre-meljske ponudbe od previdne u>a-ihingtonskc vlade. Zato pa naj bermudska konferenca izgladi nesoglasja in pokaže, da bi bil potreben in koristen sestanek z Ma-lenkovim. Po svetu, to domnevali, da se bodo zahodni velesile sestale konec junija, zdaj pa se je raz-videlo, daje konferenca za nekaj časa preložena. Vzrok je med drugim spet obvezna kriza franc. vlade, ki s precejšnjimi težavami prehaja V nove roke. Ni pa rečeno, da ni še tudi drugih vzrokov za <,dločkez o bermudski konferenci. Navsezadnje ni s prevetikimi simpatijami v svetu sprejeto takole razpravljanje velikih sil za zaprtimi vrati.
Med »dokazi dobre volje*, ki )ih je Zahod dal na preizkušnjo Moskvi, so le-ti v avstrijskem vprašanju zelo razočarali, ker se ne menijo za sestanek, na katerem bi spravili v »klad avstrijsko državno pogodbo. Mar bo tudi na Koreji po zaslugi Kremlja ozračje se bolj neprijetno? Zadnje Čase t* z^itak zastruplja reakcionarni režim južnokorejske vlade pod Sin* Man Kijem, ki prav gotovo dobiva podporo za tako zadržanje od nazadnjaških ameriških krogov, vnetih za nove in širše avanture na Daljnem vzhodu.
Da te še za konec ustavimo pri naših sosedih, moramo omeniti konferenco zastopnikov general-štabov Turčije, Grčije in Jugoslavije v Atenah, kateri bo sledila julija konferenca treh zunanjih ministrov, da bo nedavno sklenjeni baJkanskj sporazum dobU še trdnejše otnovtt
Potrjen Je bil z majhnimi spremembami načrt razdelitve investicijskih sredstev za šole, komunalna dela, melioracije, regulacijo, elektrifikacijo in pod. Pri tem je bilo posebno upoštevano načelo, da je treba sicer skromna investicijska sredstva vložiti pač tam, kjer je na začetih delih in stavbah nevarnost večje škode, sredstva za elektrifikacijo pa tam, kjer je količkaj izgledov, da bo končana napeljava vsaj do konca leta.
Med sprejetimi sklepi gospo-
Pravkar zaključeni III. kon gres Zveze vojaških vojnih invalidov Slovenije je razgibal vse invalidske organizacije. Tudi dolenjski invalidi, ki so se na kongres pripravili z uspelim tekmovanjem, so sklenili pokazati delo svoje organizacije širši javnosti.
Mestna organizacija invalidov v Novem mestu bo organizirala v soboto in nedeljo prvi dolenjski invalidski festival. Nedavni mariborski invalidski festival je pokazal koristnost takih prireditev in delavnost invalidskih organizacij v Radgoni, Soboti, Slovenj Gradcu in drugje. Izmenjava političnih in gospodarskih izkušenj je potrdila smisel prirejanja festivalov.
Dobiček festivala so namenili novomeški invalidi vojnim sirotam. Prireditev bo obsegala fizkulturni, kulturni in zabavni spored: streljanje, fiah, kegljanje, slavnostna akademija v Domu JLA s sodelovanjem godbe novomeške garni-zije, invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane, domačega SKUD in gimnazijske mladine. Za zabavo bo prirejena veselica s srečolovom.
Na festival so povabljene Invalidske organizacije iz Maribora, Ljubljane in okolice, Črnomlja, Krškega, Kopra in iz Kočevja. Festival se bo začel v soboto 6. junija ob desetih dopoldne • sprejemanjem
gostov na kolodvoru, nakar bo strelsko medkrajevno tekmovanje na vojaškem strelišču, pri Murnu pa tekmovanje keglja-čev. Zvečer ob 20. url bo akademija v Domu JLA, po akademiji pa prosta zabava. V nedeljo dopoldne bo nadaljevanje strelskega in kegljaškega tekmovanja, popoldne pa v prostorih hotela Kandija veselica s srečolovom.
Novomeški invalidi so pripravili za soboto in nedeljo pester in obširen spored. Iz srca jim želimo čimveč uspehov na tekmovanjih in prireditvah, z obiskom festivala p:« potrdimo, da razumemo nji-hove napore in plemenito delo invalidske organizacije!
Kočevska mladina pred festivalom
Od 5. do 7. junija prireja mladina Kočevja festival, posvečen 10. obletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda. Nocoj bo priredila igralska družina gimnazije Nušičevo komedijo »Dr«, v soboto popoldne bodo kolesarske tekme okrog mesta, zvečer pa tekmovanje štafet z bakljami skozi mesto. V nedeljo dopoldne parada mla. dine skozi mesto, na kateri bodo sodelovali mladinci predvo-jaške vzgoje, rudarji in drugi. Popoldne bo na stadinonu velik nastop z atletiko, odbojko, telovadbo itd., po nastopu pa bo ljudsko rajanje.
novanja, rešene pa so komaj 3 do 4 na mesec. Z vsemi gradnjami bo letos pridobljenih komaj kakih 25 novih stanovanj. Dela na dokončanju novega stanovanjskega bloka v Stem. burjevi ulici so v teku in bodo stanovanja predvidoma končana za vselitev še to jesen.
Na seji je bil tudi prejet sklep, da se izdela projekt za gradnjo mostu čez Krko pri bolnišnici, s čimpr bi bilo zelo ustreženo prebivalcem dela Kandije, Drske, Irce vasi, Broda in Smihela, posebno pa bi bil potreben za povezavo med oddelki bolnišnice. Enako potreben je tudi zaradi kopališča in igrišča na Loki.
Na zadnji redni seji 26. maja je bil soglasno sprejet predlog mestnega odbora Zveze borcev, da se 29. oktober proglasi za občinski praznik.
Na predlog Trgovinske zbornice je ljudski odbor odredil nov obratovalni čas za trgovine, slaščičarne, gostilniške in druge obrate. Novost pri obra. tovalnem času v trgovinah je, da bodo imele vse trgovine poleg ponedeljka tudi v soboto nepretrgan delovni čas. Točen obratovalni čas za trgovine in druge obrate bo objavljen posebej.
Da bi mestni odbor prišel do prepotrebnih sredstev Za gradnjo stanovanj, mostov in raznih komunalnih naprav je sklenil uvesti posebne takse na območju mestne občine. Te takse se nanašajo na razne prošnje, potrdila in dovolila, odločbe, na godbo v lokalih, za pse v mestu, na igralne karte, na cirkuške in druge predstave na prostem, na motorna vozila in konjsko vprego, na kegljišča in pod. Prav tako je sklenil odbor predpisati prometni davek na alkoholne pijače, na prodaje, zamenjave in odkupe. Višina taks in prometnega davka za
posamezne predmete in storitj ve bo pravočasno objavljena, prav tako način plačevanja.
Med sklepi redne seje je tudi sklep o prodaji manjših stano-, vanjskih hiš na območju mesta iz splošne ljudske imovine.
Motoristi -automobilisti
V redeljo, 7. Juniija, bodio gorske avto-moto dirke v Mokronogu. Vsi ljubitelji moto-rizma vabljeni. Vozil bo avtobus in kamion. Odhod avtobusa in kamiona ob 12. uri izpred MLO na Glavnem trgu. Vožnja z avtomobilom tja in nazaj 200 dinarjev. Prijave sprejema Pipan Albin, bencinska črpalka »Petrol«, Novo mesto. — AMD Mokronog.
Sodražica je slovesno proslavila prvi občinski praznik
Prebivalstvo sodraške doline je nadvse slovesno proslavilo občinski ljudski praznik — 25. maj, ko so v letu 1942 partizani osvobodili trg izpod nadutih italijanskih okupatorjev in je veliko domačinov odšlo v partizane. — Ze 24. maja dopoldne je bila slavnostna seja občiru skega ljudskega odbora, zvečer pa kulturna prireditev. 25. maja so po vaseh in v Sodražici priredili budnice, dopoldne pa so partizanske potrulje obiskale znane partizanske kraje. Kmalu po 12. uri so se vrnile r Sodra-žico, kjer so jim pripravili lep sprejem. Pozdravil jih je predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Samsa, za njim pa je, navdušeno pozdravljen, spregovoril množici tovariš Janez Hribar. Sledila je kulturna prireditev učencev in dijakov, pevskega zbora in godbe na pL hala gasilskega društva Sodra* žice.
Obsežne naloge mu zeiskega društva v Kočevju
Koncem maja je bil v Kočevju ustanovni občni zbor muzejskega društva, ki si J« zadalo obseži e in pomembne naloge. V jeseni bo v Kočevju proslava desetletnice zasedanja Zbora odposlancev slovenskega na-
Prcdsednik Gospodarskega sveta OLO Črnomelj o temeljih io-letnega perspektivnega načrta za razvoj Bele
krajine
.Glavna naloga: Kako \\ se čimprej postavili na lastne
Sodelavec Dolenjskega lista je obiskal podpredsednika OLO Črnomelj in predsednika okrajnega Gospodarskega sveta tov. Nika Belopavloviča in mu v zvezi x , vsebino desetletnega perspektivnega gospodarskega načrta zastavil nekaj vprašanj, na katere je tov. Belopavlovič radevolje odgovoril.
KATERI SO OSNOVNI POGOJI, KI VAS VODIJO PRI SESTAVI 10-LETNEGA NACRTA?
Najprej moramo že letos napraviti čimveč: da do kraja spoznamo vso gospodarsko problematiko v vseh panogah gospodarstva v okraju in lastne sile; drugič, da na osnovi tega spoznamo, kaj moramo napraviti, da pridemo do sredstev za uresničitev načrta. Osnovna težnja je .ustvariti pogoje za gospodarsko in finačno osamosvojitev. V tem cilju že letos mobiliziramo vsa razpoložljiva sredstva okrajnega proračuna, kreditov in morebitnih dotacij za uresničitev temeljnih pogojev.«
V KATERE PANOGE MISLITE VL02ITI PREJ NAVEDENA SREDSTVA?
»Prve so gradnje takih gospodarskih objektov, ki bodo v najkrajšem času dajali finančna sredstva za nadaljne gradnje. Med te spada tovarna pletenin »Belokrajnka«, dalje oprema tovarne učil, ki je v opremi še vedno obrtna delavnica in ne tovarna. Sledi opekarna v Kanižarici, ki bo lahko Se drugo leto močno rentabilna. V načrtu je povečanje belokrajn-ske železolivarne, ki ima pogoje za delo v večjem obsegu. Vinska klet, ki jo bomo začeli graditi te dni v Metliki( je poleg matičnjakov osiujva napred-
darska analiza je pokazala, da imamo vse pogoje za tovarno mesnih izdelkov, zato imamo v načrtu tudi to. Za obstoj take tovarne v Beli krajini govori zlasti močno živinorejsko zaledje, ki sega tudi na Hrvaško fer daje vsak mesec izredno velik denarni promet. Dalje govore za to tovarno tudi ugodne prometne zveze t Zagrebom, Karlovcem, po zgraditvi belokraj. ske železnice Črnomelj—Vrbovsko in avtomobilske ceste Zagreb—Ljubljana tudi z Reko in Ljubljano. Moderna avtomobilska cesta Zagreb—Reka, ki jo ravno sedaj preurejajo je oddaljena od Črnomlja samo 20 km.
Za navedene gospodarske dejavnosti imamo lastno surovinsko bazo razen livarne, za katero pa imamo razmeroma dober strokovni kader. Za opekarno imamo takorekoč na kupu prvovrstno glino in premog, zraven pa bo šla tudi projekti, rana železnica Črnomelj-Vrbovsko. Zadali smo si tudi nalogo, da geološko preiščemo ves teren in ugotovimo osnove za nadalnjo industrializacijo. Pri tem računamo na pomoč strokovnjakov in vseh prebivalcev.
V nadaljni graditvi mislimo razvijati dopolnilno industrijo, kot je na primer tovarna tele-kornunacij v Semiču, ki $e prav lepo razvija in že danes zaposluje okrog 100 delavcev, skoraj izključno samo ženske. Med taka podjetja spada tudi domača obrt, ki jo mislimo zaenkrat vezati na sorodno podjetje, pozneje pa bi se razvila v samostojno podjetje. Naš načrt sloni v celoti: 1. na izpopolnitvi obstoječih podjetij; 2. v gradnji takih podjetij, za katera imamo surovinsko bazo in druge pogoj« in 3. na razvijanju do-polniieih podjet)*-
KAJ PA KMETIJSTVO?
»Del za obnovo kmetijstva smo se že lotili. Urejamo matičnjake in trsnice, kot nujno potrebno osnovo za prepotreb-no obnovo vinogradništva. Prav tako urejamo tudi drevesnice. Letos smo dali za krčenje steljnikov 20 milijonov dinarjev. Naročil za rigolanje dose-daj ■eplodn« z.?rrlje je vi-ko, da bomo težko vsem ustregli. Pri kmetijstvu nas močno ovira pomanjkanje kreditov za gnojne jame in silose. Znano je namreč, da gre škoda zaradi iz-izgubljene gnojnice vsako leto v težke milijone. Ce bi dobili potreben kredit, bi kmetje pri tem še sami veliko prispevali z delom, ker je med njimi veliko volje za napredek.
Poleg sedanjih kultur misli mo v bodoče gojiti v večji meri še razne industrijske rastline, kot so lan, oljne kulture in tobak, v kolikor bodo letošnji poizkusi dali zadovoljive rezultate.«
PA KOMUNALNO GOSPODARSTVO?
»Tu pa je stvar zelo pereča in težka. Slabe higienske in zdravstvene prilike so posledice pomanjkanja vode skoraj v vseh vaseh. Preskrba z vodo je osnovno vprašanje vse Bele krajine, gradnja vodovodov pa je izven naših možnosti, prav tako kot gradnja cest in železnice. Pri tem smo odvisni od dotacij republike vsaj do tiste mere, da se bomo približali ravni ostalih okrajev. Kolikor nam sredstva dopuščajo, smo že začeli z delom za napeljavo vodovoda v*aj do Businje vasi pri Suhorju. Iščemo tudi sredstva za nakup črpalk za poljanski vodovod. Prič.eli smo z nadaljevanjem del na preložitvi outta
Tanča gora—Stari trg ln prav tako z gradnjo obvozne ceste pri Metliki izven mesta za Sv. Rokom. V kratkem bomo začeli tudi z gradnjo občinske poti iz Dol proti Dragam. Z vsemi deli vsaj začasno hkrati rešujemo trenutno brezposelnost.
Ne hitimo toliko s sestavo dokončnega 10 letnega načrta( pač pa vlagamo vse sile za uresničenje pogojev za ta načrt.
Danes mora biti slehernemu jasno, da je tudi obstoj posameznika nemogoč brez skupnih sredstev kot so tovarne, ceste, vodovodi in pod. Mnogo'imamo težav zaradi pomanjkanja strokovnega kadra in še ta, kolikor ga imamo, sili stran. Naši ljudje v zadnjem času veliko razpravljajo o raznih ljudeh, ki so med vojno zelo veliko obljubili, sedaj pa so te obljube pozabili in se na vse načine otepajo celo službovanja v Beli krajini. Vse to nam še bolj narekuje, da se še v večji meri naslonimo na lastne sile ln mobiliziramo vse lokalne vire za uresničitev 10 letnega gospodarskega načrta Bele krajine.«
roda, do katere mora novo društvo opraviti precej dela. Zbiranje zgodovinskega gradu va iz NOV je na Kočevskem hvalevredno področje, ki obeta dragocene najdbe. Ohranitev tiskarn, bolnišnic in drugih partizanskih objektov bo med glavnimi nalogami novega društva.
Posebna naloga društva bo tudi proučevanje in zbiranje zgodovine ostankov nemških Kočevarjev. Precej muzejskih komadov je raztresenih povsod po okraju nekdanjih grobov, posebno pa še iz knjižnice grofa Auersperga iz turjaškega gradu. Društvo stoji torej pred kopico nalog.
Na ustanovnem občnem zboru so izbrali odbor in sprejeli društvena pravila. Novemu društvu čestitamo k ustanovitvi in mu želimo uspešnega dela!
Največji telovadni nastop na Dolenjskem
V nedeljo, 7. junija, bo na Stadionu največji telovadni nastop. Svojo udeležbo Je prijavilo 10 društev novomeškega okrožja Partizan z nad 300 telovadci. Videli bomo proste vaje vseh oddelkov, za pestrost programa pa so poskrbela društva še z nekaterimi izvirnimi sestavami. Tako je društvo Mirna peč uvežbalo skupino mladincev, ki bodo izvajali vaje s\ puškami, mdadinke iz Mirne pa bodo odplesale nekaj narodnih plesov. Na sporedu je še talna telovadba, igre in drugo. Zanimiva bo tudi orodna telovadba, saj naši orodjali in orodjašice stalno napredujejo. Sodelovala bo godba JLA. Začetek je ob pol treh popoldne.
Nova delavnica Mestnega mizar stva v Gotni vasi bo kmalu pod Mrefco (Gradi; oJcr. gradbeno podjetje »Krka«)
33
36
63
Stran 2.
DOLENJSKI LIST
Stev. 21
SEZNAM ŽRTEV NO V OKRAJ A KOČEVJE
Padli borci in žrtve fašističnega terorja v občini Draga
f NOVI KOT:
7-agar Jera, roj. 1865, umrla
1942 v Gonarsu; Tušek Janez, roj. 1W>7, umrl 1943 na poti iz internacije; Poje Neža, roj. 1878, umrla leta 1943 v Gonarsu; Poje Jože umrl teta 1942 na Rabu; Knavs   Filip,   roj.   1928, umrl
1943 v Gonarsu; Knavs Micka, umrla 1943 v Gonarsu; Knavs Marija, roj. 1871, umrla v Gonarsu 1943; Malnar Jakob, roj. 186«, umrl leta 1942 na Rabu; Malnar Antonija, roj. 1876, umrla leta 1942 na Rabu; Malnar Al'oizii. roj. 1911, umrl na Rabu; Poje Margarete, roj. 1864, 1866, umrla leta 1942 v Gonarsu: Žagar Anton, roj. 1869, umrl leta 1942 na Rabu; Tušek Jera, roj. 1870, umrla leta 1942 na Rabu; Poje Olga, roj. 1927, umrla leta 1943 v Gonarsu; Ožbolt Jože, roj. 1885, umrl leta 1942 na Rabu; Poje Marjeta, roj. 19R6, umrla 1943 v Gonarsu: Poje Micka, roj. 1929, umrla teta 1942 v Gona.rsu; Turk Ana, roj. 1862, umrla leta 1943 na Rabu; Janež J?kob, roj. 1938, umrl na Rabu; Clmprič Jurij, roj. 1870, umrl leta 1942 na Rabu; Cimprič Frančiška, roj. 1879, umrla leta 1943 v Gonarsu.
Cimprič Alo)z, roj. 1941, umrl leta 1942 na Rabu; Lipovec Helena, roj. 1861, umrla leta 1943 na Rabu: Cimprič Ana, roj. 1899, iMnrla leta 1943 v Gonarsu; Cimprič Slavko in Mirko (dvojčka), roj. 1940, umrla na poti v internacijo v Cabru 1942; Poje Jakob, roj. 1888, umrl leta 1943 na Rabu; Turk Edvard, roj. 1899, umrl leta 1943 na Rabu; Ješel-nik Alojzija, roj. 1873, umrla leta 1942 v Gonarsu; Ješelnlk Albin, umrl leta 1942 na Rabu; JeJelnik Ana, roj. 1B70, umrla leta 1943 na Rabu; Jeselnik Marija, roj. 1876, umrla leta 1943 na Rabu; Movrin Jurij, rojen 1877, umrl leta 1942 na Rabu; Cimprič Jakob, roj. 1860, umrl leta 1942 na Rabu; Bencina Jakob, roj. 1913, umrl leta 1943 na Ra.bu; Cimprič Ana, umrla leta
1943 v Gonarsu; Miklič Janez, umrl na Rabu 1943; Paritar Valentin, umrl na Rabu leta 1942; Pantar Danica, umrla na Rabu leta 1942: Pantar Jakob, rojen 1870, umrl leta 1943 na povratku iz internacije.
Pantar Karolina, roj. 1878, umrla leta 1943 v Gonarsu; Cimprič Anton, roj. 1870, umrl leta 1944 na posledicah internacije; Kalič Jera, roj. 1860, ustreljena leta 1942 od Italijanov, Pantar Alojzij, roj. 1922, padel »pomladi 1945; Cimpflč Filip, roj. 1914, ustreljen kot aktivist leta 1942 v Cabru; Pantar Stanislav, roj. 1915, padel leta 1944 v NOV; Bencina Filip, rojen 1927, padel 1944 v NOV; Poje Vladimir, roj. 1927, padel teta
1944 v NOV; Poje Valentin, roj.
1924, padel leta 1944 v NOV; 7.?gar Florjan, ustreljen leta 1942' v Cabru kot aktivist (roj. 1903): Lipovec Jože, roj. 1902, ustreljen leta 1942 v Cabru kot aktivist; Cimprič Anton, rojen
1925, umrl v nemšlkem taborišču  teta  1944;  Komelj Alfonz, roj. 18*«, ustreljen leta 1942 v' Starem trgu kot aktivist.
STARI KOT: Miklič Margareta, roj. 1860, umrla 1942 na Rabu; Mlakar Franc. roj. 1874, umrl teta 1942 na Raibu; Mlakar Jože, roj. 1897, umrl teta  1942 na Rabu; Mla-
POPRAVEK
Pri postavljanju 21. štev. našega lista se je po pomoti zamešal v članku »Vodstvo Okrajne zadružne zveze Novo mesto« podnaslov: »V ODBOR ZVEZE ZA-DRUZNIC SO BILE IZVOLJENE«.
V nadzornem odboru so tovariši Goreč Darko, dr. Skerlj Bogdan in Zupančič Jože (predsednik KZ Sentrupert).
V odboru Zveze zadružnic pa so vse tovarišice, navedene od imena tov. Ane Florjančič do konca članka.
kar Ivan, roj. 1941, umrl leta
1942 na Rabu; Mlakar Anton, roj. 1941, umrl teta 1942 na Rabu; JeSelnik Ivana, roj. 18«8, umrla leta 1943 v Gonarsu; Jeselnik Alojzij,   roj.  1925, umrl
1943 v Trevisu, Italija; Jeselnik Slavko, roj. 1929, umrl leta 1942 na Rabu; Kovač Jakob, rojen 1891, umrl teta 1942 na Rabu; Janež Boltežar, roj. 1942, umrl leta 1943 na Rabu; Janež Anti-ca, roj. 1940, umrla leta 1942 na Rabu; Kec Helena, roj. 1866, umrla teta 1943 na Rabu; Kovač Neža, roj. 1899, umrla teta 1943 v Gonarsu; Janež Jakob, rojen 1862, umrl teta 1943 na Rabu; Janež Marija, roj. 1872, umrla teta 1942 v Gonarsu;
Janež Alojzij, roj. 1935, umrl 1943 v Gonarsu; Janež Jakob, roj. 1941, umrl teta 1943 na posledicah internacije; Lakota Marija, roj. 1868, umrla leta 1943 v Gonarsu; Bele Frančiščka, roj. 1875, umrla 1944 na posledicah internacije; Brežic Anton, roj. 1942', umrl teta 1943 na Ra-bu; Janež Ivarnka. roj. 1942, umrla 1943 v Gonarsu; Poje Janez, roj. 1885, umrl teta 1945 na posledicah internacije: Poje Anton, roj. 1942, umrl 1943 v Gonarsu; Poje Ivan, roj. 1941, umiri ]eta 1944 na posledicah internacije; Janež Ivana, roj. 1868, umrla teta 1942 na Rabu; Janež Ivan, roj. 1865, umrl leta 1943 na Rabu; Janež Ivan, roj. 1889, umrl leta 1942 na Rabu; Janež Ivan, roj. 1870, umrl leta 1942 na Rabu; Hudolin Magdalena, roj. 1861, umrla leta 1942 v Gonarsu: Poje Franc, roj. 1862, umrl leta 1942 na Rabu; Troha Marija, roj. 1896, umrla leta 1943 v Gonarsu; Troha Anica, roj. 1926, umrla teta 1943 v Gonarsu.
Troha Marija, roj. 1861. umrla leta 1943 v Gonarsu: Troha Helena, roj. 1897, umrla leta 1943 1873, umrla teta 1942 v Trevi-zm; Mikilič Anton, roj. 1905, umrl leta 1943 na Rabu; Mdklič He-dvika, roj. 1938, umrla leta 1943 v Gonarsu; Miklič Ivana. roj. 1907, umrla teta 1943 v Gonarsu; Poje Marija, roj. 1888, umrla leta 1943 na Rabu; Kalič Neža, roj. 1860, umrla leta 1942 na Rabu; Kalič Anton, roj. 1883, umrl leta 194 na posledicah internacije; Kalič Alojzij, roj. 1921, padel kot borec NOV leta 1943; Miklič Jože, roj. 1912, ustreljen kot talec v Dragi leta 1942; Miklič Franc, roj. 1906, ustreljen kot talec v Dragi leta 1942; 1 • "'vs Franc, roj. 1890, ustreljen leta 1942 v Cabru; Miklič Frančiška, roj. 1908, ustreljena leta 1942' kot aktivistka; Troha Marija, roj. 1904, ustreljena leta 1942 kot aktivistka: Knavs Jošlko, roj. 1913, pogrešan iz NOV.
PODPRESKA: Vesel Franc, roj. 1924, ustreljen leta 1942 v Dragi; Vesel Ivan, roj. 1918, padel leta 1944 kot borec NOV; Turk Alojz, roj. 1911, padel teta 1944; Marsič Jože, roj. 1386, ustreljen kot borec
NOV teta 1942; Samsa Matilda, roj. 1893, po nesrečnem naključju ustreljena aprila 1945.
DRAGA: Klepac Filip, roj. 1905, ustreljen leta 1942 v Dragi kot aktivist OF; Veršnik Pavel, rojen 1908, padel leta 1944 kot borec NOV; Mihelič Blaž, roj. 1907, padel teta 1944 kot borec NOV; Tušek Filip, roj. 1909, ustreljen avgusta 1942 kot aktivist; Volf Valentin, roj. 1909, umrl leta 1943 na Rabu; Stupica Jože, roj. 1900, ustreljen spomladi 1. 1945.
SREDNJA VAS: Pejnovič Iso, roj. 1907, ustreljen teta 1942 v Dragi kot aktivist OF; Turk Stanko, roj. 1901, ustreljen v Dragi kot aktivist OF avgusta 1942; Troha Valentin, roj. 1900, ustreljen kot talec avgusta 1942 v Dragi; Kovač Ivan, roj. 1911, ustreljen kot talec avgusta 1942 v Dragi; Malnar Anton, roj. 1902, ustreljen kot talec avgusta 1942 v Dragi; Poje Ivan, roj. 1909, ustreljen kot tatec avgusta 1942 v Dragi; Knavs Ivan, roj. 1906, ustreljen kot talec avgusta 1942 v Dragi: Knavs Anton, roj. 1907, ustreljen kot talec avgusta 1942 v Dragi; Knavs Jože, roj. 1905, stopil v NOV junija 1942, pogrešan; Ma-vrin Jože, roj. 1874, umrl na Rabu decembra 1942; Svasnik Jože, umrl teta 1942' na Rabu; Žagar Julika, ubita od mine aprila 1945; Žagar Jože, roj. 1925, umrl v ruskem ujetništvu teta 1945; Kovač Franc, roj. 1908, umrl decembra 1942 na Rabu.
PODPLANINA: Žagar Janez, roj. 1922, stopil v NOV teta 1943, pogrešan; Žagar Valentin, roj. 1926, padel decembra 1943 pri KoiJevju; Volf Jože, roj. 1924, padel v Idriji decembra 1943 kot borec NOV; Poje Valentin, roj. 1905, umrl v nemsikem taborišču teta 1945; Žagar Jože, roj. 1902, sto-
pil v NOV septembra 1943, pogrešan od 1944 dalje; Poje Mladen, roj. 1917, umrl teta 1945 v nemškem taborišču; Poje Anton, roj. 1913, stopil v NOV Leta 1943, pogrešan od 1944; Ožbolt Jože, roj. 1892, ustrelje kot talec av-grsta 1942 v Dragi.
TRAVA: Jeselnik Franc, roj. 1903, umrl decembra 1942 na Rabu; Urh Maks, roj. 1895, umrl na Rabu teta 1942; Urh Maks, roj. 1926, umrl teta 1944 na posledicah rane kot borec NOV; Malnar Albert, roj. 1908, umrl decembra 1942 na Rabu; Katera Franc, roj. 1923, umrl aprila 1944 kot borec Tomšičeve brigade; Žagar Jože, roj. 1908, umrl leta 1945 v ruskem ujetništvu; Urh Janez, roj. 1900, umrl oktobra 1942 na Rabu: Pajnič Anton, roj. 1892, ustreljen kot talec avgusta 1942 v Dragi.
CRNI POTOK: Ožbolt Frac, roj. 1922, padel leta 1944 na Starem gradu; Miklič Alojz, roj. 1915, ustreljen avgusta 1942 na Pleških njivah; Malnar Valentin, roj. 1909, ustreljen avgusta 1942'; Malnar Jakob, roj. 1911, ustreljen avgusta 1942; Tušek Albert, roj. 1907, ustreljen avgusta 1942; Tušek Franc, roj. 1920, ustreljen avgusta 1942; Tušek Filip, rojen 1903, ustreljen avgusta 1942; Ožbolt Franc, roj. 1907, ustreljen avgusta 1942; Vesel Jože, roj. 1886, ustreljen avgusta 1942; Vesel Franc, roj. 1919, ustreljen avgusta 1942; Borko Zvonko, roj. 1918, ustreljen avgusta* 1942; Volf Franc, roj. 1902, umrl na Rabu leta 1942; Košmrlj Matija, roj. 1895, umrl na Rabu teta 1942; Ožbolt Anton, roj. 1918, umrl na Rabu 1942; Mihelič Valentin, roj. 1903, ustreljen v Dragi avgusta 1942; Poje Anton, roj. 1897, umrl na Rabu leta 1942; Urh Valentin, roj. 1909, umrtena Rabu leta 1942.
KATOLIŠKI DUHOVNIKI ZA SPORAZUM MED CERKVIJO  IN DRŽAVO
Zakon o verskih skupnostih Jamči
oooolno versko svobodo
izjavljajo duhovniki v novomeškem okraju
Preteklo soboto in ponedeljek sta novinarja Dolenjskega lista obiskala več duhovnikov novo. meškega okraja in jih prosila za njihova mnenja v zvezi s sprejetjem zakona o pravnem položaju verskih skupnosti. Znova se je pokazalo, da nižja du~ hovščina želi in ima voljo za normaliziranje položaja cerkve. Prav tako pa smo iz ust pred. stavnikov cerkve spet slišali mnenje, da je višje cerkveno predstavništvo neupravičeno od-klonilo ureditev tega vprašanja.
G. Omahen, župnik v Dobr-niču, pravi med drugim tole:
»Za nas je velik napredek, da zakon jamči popolno svobodo veroizpovedi. Njegovo uresničevanje je seveda odvisno od tistih, ki ga bodo izvajali, pri čemer mislim na obe strani. Popolnoma se strinjam s tem, da se vera ne sme izkoriščati v politične namene.
Kakor sem Iz vsega srca pozdravil začetek razgovorov med državo in škofi, tako sem bil hudo razočaran, ko so bili razgovori prekinjeni. Mislim, da je bilo pri naših škofih in se-
veda pri državnem vodstvu dobre volje za primeren sporazum, te pri Vatikanu tega ni bilo. Ne bi bil rad na škof o. vem mestu, ker nima spričo pritiska iz Vatikana prostili rok. V Vatikanu lahko čakajo in pravijo, da »ni treba hiteti s sporazumom«; neurejeno stanje pa mi, nižji duhovniki, naj. bolj občutimo. Mislim, da tako stanje tudi škofiji ni vseeno. Zato je razumljivo, da si iskre, nega sporazuma najbolj želimo mi, ki živimo med ljudstvom. Prepričan sem, da bodo naši škofje še naprej pritiskali na Vatikan, da pri tem popusti.
Iskreno želim, da bi res prišlo do pravilnega sporazuma, ker sem prepričan, da ni takih zaprek, da jih z dobro voljo na obeh straneh ne bi mogli rešiti.«
G. Alojz Zupane, župnik v Smihelu pri Žužemberku, je v
razgovoru dejal:
»Iskreno si želimo sporazuma. Sprejeti zakon je vsekakor velik korak naprej, ki bo ob dobri volji obeh strani odpravil dosedanje razmere. Od spre-
Samo za nekatere?
Prehod čez železniški most v Novem mestu povzroča mnogim stanovalcem Kandije, Irce vasi itd. že dalj časa hudo kri. V uredništvu lista smo dobili zadnji čas več pritožb, v katerih nam sporočajo naročniki, da ljudje navzlic prepovedi precej hodijo prtko mostu. Včasih je v stražar-nici nad levim bregom Krke stražar, ki pušča čez most tudi takšne ljudi, ki nimajo izkaznice za prehod. Morda bi bilo bolje, pravijo naši bralci, da takega stražarja sploh ne bi bilo, ker povzroča s svojim pristranskim delom samo zgago in jezo med ljudmi.
Prosimo železniško upravo, da naredi red s prehodi čez most. Našim bralcem pa sporočamo, da je Ljudski odbor mestne občine
že naročil izdelavo načrta za postavitev mostu čez Krko v neposredni bližini sedanjega železniškega mostu, s čemer bodo — verjetrjo že s prihodnjim letom — odpadle tudi pritožbe vseh, ki bi radi hitro in brez nevarnosti prišli v mesto iz Kandije, Irce vasi, Broda itd.
Občinski ljudski odbor Gotna vas Si 51/1 -.->:}
29. junija 1942. leta sta Gorjanski in Belokranjski bataljon NOV napadla fašistično postojanko pri Ba-dovincu (Zajcu) na sektorju Gorjancev. Partizanske enote so premagale in pregnale fašiste iz postojanke. Zmagoviti napad je dal poštenemu prebivalstvu pod-gorjanskih vasi in v okolici Novega mesta moralni polet za nadaljnji odpor proti fašističnim osvajalcem.
Ker je bil to prvi večji organizirani napad na fašistično postojanko na področju podgorjanskega sektorja in izgon fašistov, izdaja na podlagi 15. in 2. točke 50. čl. Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS 19/52) na predlog Zveze borepv občine Gotna vas z dne 10. maja 1953 Občinski ljudski odbor Gotna vas na svoji 4 redni seji dne 16. maja 1953
ODLOK
o razglasitvi 29, junija za ljudski praznik občine Gotna vas
1. Čleil
29. (dvajsetdeveti) junij se razglaša za ljudski praznik občine Gotna vas.
2. člen
Ta odlok velja od dneva objave na oglasnih deskah občine Gotna vas in po razglasu v Dolenjskem listu.
Gotna vas, 18. maja 1953.
Predsednik občinskega ljudskega odbora: Lojze Murn, 1. r.
ČITAJTE IN SIRITE »DOLENJSKI LIST«
cme sreciee
letenje Gasilske zveze Slovenije v Ljubljani 31. maja 1953
1 dobitek za 80.000 din je dobila srečka št. 123.462.
1 dobitek za 60.000 din je do bila srečka št. 201.372.
1 dobitek za 50.000 din je dobila srećka št. 439.972.
1 dobitek za 40.000 din je dobila »rečlka št. 111.258.
1 dobitek za 30.000 din je dobila srečka št. 318.404.
2 dobitka po 20.000 din sta dobili srečki štev. 148.977 ln št. 451.685.
Naslednje dobitke so dobile vse srečke, ki se končujejo s številkami:
20 dobitkov po 10.000 din št. 52M8, 60628, 36338, 84694.
50 dobitskov po 5.000 din it. 3777.
250 dobitkov po 2.000 din it. 0277, 2716, 1958, 1101, 1789. 500 dobitkov po 1.000 din It.
156.
2'50O dobitkov po 500 din št. 527, 079, 626, 069, 453.
10.000 dobitkov po 200 din It. 66, 87.
10.000 dobitkov po 100 din št. 21, 11.
100.000 dobitikov po 30 din It. 0, 8.
Dobitke Izplačuje Narodna banka, filiala za LR Slovenijo. Zadete srečke, prodane v drugih republikah, se morajo poslati v izplačilo Gasilski zvezi Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva št. 12.
»Ste videli, mamica, koliko jajc...«
»Ste videli, mamica, koliko jajc smo danes odkupili. Tako najbolj preganjamo prekupčeval-ske jajčaricelK
»Res je to lepo od vas, gospod tovariš poslovodja, toda tale jajca so zaplenili moji hčerki, vi ste jih pa samo prevzeli!«
Za kolo, ki je »samo čakalo v grmovju« — 4 mesece zapora
Jože Gričar, zidar iz Lutrškega sela, je prišel v januarju letos do mesarja Maksa Gotliba v Otočec, da bi se zmenila zaradi kolin. Gotlib, ki je prišel iz mesta, je pustil svoje kolo pred hišo. Takoj, ko je odšel Gričar, je šel Gotlib ven, da spravi kolo, katerega pa ni več bilo. Hitel je na vse strani in iskal kolo, končno pa se je še isto noč podal za Gričarjem na njegov dom, kjer je kolo tudi dobil.
Gričar je na vse mile viže zatrjeval, da kolesa ni vzel, niti si ga ni izposodil. Baje ga je našel zunaj vasi ob nekem grmu v snegu. »Usmilil« se ga je m se z njim odpeljal domov. Baje sploh ni vedel, čigavo je kolo. Tako lepim pripovedkam sodni senat ne verjame, posebno ker so jih ovrgle tudi priče; zato je obsodil Gri-čarja na 4 mesece zapora.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 4. do 14. Junija
Do začetka naslednjega tedna v glavnem lepo in postopoma toplejše vreme. V tem razdobju možne samo redke krajevne nevihte. V teku prve polovice tedna prehod močnejših padavin z nevihtami in ohladitvijo. Dalje zopet razdobje lepega vremena. Konec tedna pa krajevne nevihtne plohe. Sicer bo lepo vreme trajalo še dalje.
jetega zakona veliko pričakuje-moi ker nam jamči verske svoboščine. Prepričan sem, da si žele naši škofje sporazum, kakor so to pokazali v začetku razgovorov. Vmešavanje Vatikana v tem oziru pa se mi ne zdi pravilno. Mislim, da je sporazum otežkočila prekinitev diplomatskih odnošajev med našo državo in Vatikanom.
Razumem ogorčenje naše države spričo vmešavanj Vatikan na v naše notranje zadeve. V kolikor se Vatikan v politiki postavlja na stran Italije, to se-; veda ni pravilno.
Upam, da se bodo vse sporna zadeve lahko uredile na osnovi sprejetega zakona« je zaključil pogovor g. Zupane.
Uredniški sodelavec je obiskal v Trebnjem župnika g. Oblaka, ki se za razliko od drugih duhovnikov na Dolenjskem ni hotel v celoti izjaviti o zakonu o verskih skupnostih, dejal pa je, da zakon vsebuje nekaj dobrih stvari in da pomeni izboljšanje v odnosih. G. Oblak je med drugim dejal, da ga boli člen v zakonu, ki govori ,da je treba za pouk verouka imeti pristanek staršev in otroka. Kako potrebno pa je — poteg ostalih jamstev, da se ne bo vera izkoriščala v politične namene — ljudski skupnosti jamstvo, da duhovniki ne bodo izvajali nad državljani nasilja, dokazuje prav primer trebanjskega župnika, ki je v zadnjih mesecih večkrat pretepal otroke v cerkvi. Res je, da so taki primeri med duhovniki redki in se v gornjrm primeru ne čudimo, da g. Oblaku nekateri členi zakona niso všeč.
Razen redkih posameznikov so katoliški duhovniki na Dolenjskem za sporazum med cer-i kvijo in' državo ter izražajo želje za nadaljevanje razgovorov med zastopniki države in višjimi predstavniki cerkve. Dobro se zavedajo, da je sporazum v korist cerkve in vernL kov. Dosedanje zadržanje oblasti, ki je vsestransko dokazala svojo širokogrudnost, demokratičnost in vso voljo za ureditev sožitja, pa kaže od vsegs začetka, da je zakon o verskih skupnostih podlaga za reševanje vseh odprtih vprašanj.
PREISKAVA PROTI ŠTEFANU EDIJU BO KMALU KONČANA
V zvezi z govoricami, ki se širijo pio Semiču, Črnomlju, MetlUkj in drugje o nepravilnem poslovanju bivšega načelnika gosipodarskega oddelka MJjO Ljubljana, Štefana Edija, ki ga poznajo mnogi Belokranj. ci izza časa, ko je služboval v Metliki in drugod, obveščamo naše bralce, da je Štefan Edi od 22. aprila 1953 v priporu. Osumljen je zlorabe službenega položaja za osebno izkoriščanje. Dosedanji potek preiskave je potrdil, da je bil pripor osnovan, preiskava pa bo v kratkem z«r kljucena.
Medzadružni odbor 2ivl- j? norejskih odsekov Treb- * nje na Dolenjskem priredi dne 22. junija 1953 v Trebnjem
l   PLEMENSKI SEJEM
Vabljeni vsi, ki Želijo nabai;i£i ali prodati dobro plemensko živino sivo - rjaue pasme in dragih. Vabljeni so kupci iz vse države!
Vabi odbor!
FranČek Saje: "
Vatikan in Slovenci
Možje, kliže Vas cesar, da z orožjem v roki branite katoliško Avstrijo, katoliško našo cesarsko rodovino zoper zaklete sovražnike samega Jezusa, pričujočega v Zakramentu ljubezni. Vam je li znano, od kdaj se naše cesarstvo, se presvetli vladar prav posebno sovraži, od kdaj so napori zoper cesarstva in cesarsko rodovino posebno brezobzirni in posebno divji postali? Od septembra leta 1912, od onega slavnostnega kongresa (evharističnega) na cesarskem Dunaju, ko smo se s cesarsko hišo na čelu klanjali svojemu Jezusu, svojemu Gospodu in Bogu; zato v boj zoper sovražnike božje, zoper sovražnike katoliške Avstrije, zoper sovražnike katoliške habsburške hiše.
Možje, kako vzvišen, kako svet, kako Bogu dopadljiv je boj, v katerega ste poklicani! ...
Možje, ne bojte se! Morebiti nekatere od Vas na bojnem polju čaka smrt? O, junaška smrt, o sveta, o srečna smrt! O mučeniška smrt! Pa kaj pravim smrt: ne, ne čaka Vas smrt, ampak čaka Vas posmrtno življenje, preblažend nebežkd^ življenje, po katerem koprnimo vsi... Taka žrtev celo viće izbrise.
Možje! V srednjem Veku se je pć Evropi fazlegal klić: »Tako hoče Bog!« in tisoči so zapustili dom in šli dsvajat Jeruzalem iž rok nevernikov. Klic: »Takć hoče Bog!« je dvignil tudi Vas v sveti boj za katoliško Avstrijo, v pravičen boj za predobrega cesarja, v
kaznovalen boj zoper brezvestne hudodelce. Torej naprej: z Vami je Bog, naprej za izvrstnimi vojskovodji, naprej k slavni zmagi!.«
Temu fanatičnemu izbruhu zastopnika rimske Cerkve je »Slovenec« dodal tale komentar:
»To so krasne apostolske besede, ki naj bi spremljale vse slovenske vojake v pravičnem boju. Pnobčujemo jih, ker nam patriotična (t. j. avstrijakantska) dolžnost veleva, da se splošno razglase.«
V tem Jegličevcm križarskem duhu, ki se je popolnoma ujemal z mišljenjem Pija X. in rimske kurije, so slovenski duhovniki kot vojni kurati vzgajali slovenske vojake in jih »za vero, dom, cesarja« gonili v strelske jarke. Voiaski kurat 17. pešpolka dr. Franc Kulo-vec, kasnejši Korošcev naslednik, se je 21. novembra 1914 s posebnim dopisom pohvalil v »Slovencu«, da je njegov polk »železni polk, ki nikdar ne odneha. .. Storili smo, to lahko trdim z mirnim srcem, več kakor se more zahtevati od človeških moči.. .« Klerikalec dr. Karel Capuder pa je 1915. leta izdal »Zgodovino c. in kr. pešpolka št. 17«, da bi med slovenskim ljudstvom »povsod poživil njegovo junaško samozavest«.
Hkrati je katoliška Cerkev tudi materialno podpirala avstrijsko soldatesko. Duhovniki so bili glavni agitatorji za podpisovanje vbjnega posojila. Župniki so v posebne kronike pisali, kaj vse je katoliika duhovščina storila za avstrijsko vojsko. Klerikalci so celo predlagali Dunaju ostrešje rekvizicije m jih nato z vso trdoto izvajali (Sustersic, Moj odgovor, str. 156).
Skot Jeglič je 1915. leta v »škofijskem listu« ukazoval molitev za slovenske avstrijske vojake, da jim bi bog dal »poguma, hrabro-
sti in junaštva, da brez strahu store svojo dolžnost«. Naslednje leto se je Jeglič zahvaljeval bogu, ker »Avstrija zmaguje na vseh straneh ... Kri slovenska se ne pretaka zastonj. Pretaka se za katoliško Avstrijo, da je ne raztrgajo in ne razcepijo ... Ohranila in premladila se bo v korist avstrijskih narodov in v korist kraljestva božjega na zemlji«. (»Škofijski list« 1916, štev. 2.)
Dr. Anton Korošec, načelnik kluba slovenskih klerikalnih poslancev v dunajskem parlamentu, je januarja 1917. leta izročil avstrijskemu ministrskemu predsedniku pismo za Wilsona, v katerem je »protestiral zoper podtikanje, da hočemo Slovenci proč od Avstrije«. Pismo »se je kar cedilo avstrijskega patriotizma«. Korošec »je obljuboval, zase in za narod, da žrtvuje vse, kar ima in zadnjo srago svoje krvi za Avstrijo in njenega cesarja!« Celo dr. Sušteršiču, ki je bil »iskren habsburški patriot, se je zdelo to Koroščevo pismo naravnost otročje in v takratnih razmerah politično pogrešno«, (šušteršič, Moj odgovor, str. 88; Gilbert In der Maur, Die Jugoslaven einst und jetzt I, Wien 1936, str. 240.)
Leta 1917 je med slovenskimi klerikalnimi veljaki prišlo do razkola. Korošcev krog, ki je prevzel vodstvo stranke in si je kasneje skušal oprati madež avstrofilstva, je o vzroku spora trdil, češ da je bil Sušteršič avstrijakant, Korošec pa jugoslovansko orijentiran, kar ie že Sušteršič zavrnil kot predrzno laž. V resnici sta bila oba krila z duio in srcem za katoliško Avstrijo in njeno monarhijo. Razk6l pa so povzročila druga manjša, predvsem osebna nesoglasja, ki jih je demokratičnejši dr. Janez Evangelist Krek 16. maja 1917 odkrito naštel škofn Jegliču. Krekove besede je Jeglič takole zabeležil v svoj dnevniki
S ter. 21.
DOLENJSKI CIST
Stran 3.
IZ ITASIH JCRAJfiV
Obisk železničarjev iz Zidanega mosta
V nedeljo 31. maja so člani železničarske godbe na pihala iz Zidanega mosta napravili izlet na Dolenjsko. Na novome, ški postaji so zaigrali tri partizanske pesmi, nato pa so odšli na Loko, kjer so sodelovali pri Dolenjski regafci. Popoldne so se odpeljili v Dol. Stražo, kjer so iimeli družabno prireditev.
Godba je ena najstarejših v Sloveniji in je lani proslavlja, la 50-letnico svojega obstoja. Za seboj ima velike zgodovinske tradicije, saj je leta 1920 v celoti sodelovala pri železn,-čarski stavki. Takrat so železničarji Zidanega mosta skupno z gr.dbo zapustili svoja službena mesta ter odšli v hribe, kjer so ostali več dni in se niso hoteli vrniti na delo. Med člani današnje godbe so še nekateri godbemkit ki so sodelovali pri stavki.
Sinji vrh
Dobro se je zamislil Slavko Mukavec iz Hriba, ko je napisal denarno nakazilo za borih 70 dinarjev ter ga na svoje ime odposlal iz poste Severin na Kupi, po prejemu pa pripisal Se tri ničle in k besedam sedemdeset pripisal Se: tisoč. Toda na pošti v Črnomlju so ga »pogruntald« in sedaj lahko premišljuje, kako »kunšten« je bil.
Več sreče so imele ciganke, ki se jih je cela tropa zgnetla v hišo posestnika Stanislava Lukaniča iz Kota. Izmaknile so mu tri žepne ure in 244 ameriških dolarjev. Vse zasledovanje s preiskavo je ostalo brez uspeha. J. F.
Novo mesto
Dijaška kuhinja, ki je bila doslej v stavbi mestnega otroškega vrtca, se je pretekli teden preselila v obnovljene prostore nekdanje šolske kuhinje v pritličju osnovne šole. V no. vih prostorih bodo imela dijaki več prostora, predvsem pa bo delo olajšano kuharicam in pomočnicam. Hrana v kuhinji je dobra in izdatna, predvsem pa cenena, da lahko Studira marsikateri dijak, ki bi sicer v Novem mestu ne dobil prehrane.
Dela na urejevanju okolice Vrat na Cesti komandanta Staneta so v polnem teku. V preteklem tednu so podrli trafiko, kjer bo stal spomenik Talca, zdaj pa pripravljajo ograjo oz. nasip ceste, kd vodi k sodišču. Cestišče pred stavbo notranje uprave razširjajo, hodnik pa oblag*ajo z domačim kamnom. Dela na cesti je prevzelo SGP »Pionir«, notranja obnovitvena dela v stavbi Kresije pa izvr. šuje Mestno gradbeno obnovitveno podjetje.
V Straža je v imenu delavsko prosvetnega društva »Svoboda« pozdravil godbenike in ostale goste tov. Jazbinšek. V govoru je kot udeleženec nekdanje stavke opisal tedanjo borbo. Zahvalil se je gostom za obisk in jim želel prijetno razvedrilo na Dolenjskem. —M.
Iz Osi i niče
V nedeljo 24. maja je bila v Osilnici razširjena seja občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva. Razpravljali so o nalogah Socialistsfcič-ne zveze po njenem IV. kongresu in o pripravah na volitve vaških in občinskega odbora ter delegatov za okrajno konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva. Na vseh vaških sestankih, ki bodo v prvi polovici meseca junija, bodo obravnavala konkretne na. loge na vasi, tako da bodo no. vo izvoljeni odbori že tu dobili vsebino in napotke za delo. Pa tudi članstvo bo z ozirom na predstoječe naloge razmislilo in se odločilo za take odbornike, ki bodo sposobni voditi delo Socialistične zveze k izpolnitvi nalog in napredku vasi.
Med drugim so razpravljal; tudi o raznih gospodarskih vprašanjih ter si razdelili teren za pomoč vaškim odborom. Najprej bodo imeli priprav. Ijalne, nato volilne sestanke, 14. junija pa bo občinska konferenca Socialistične zveze.
Na tej seji so razpravljali tudi o turizmu in kritizirali za. vlačevanje Okrajne gostinske zbornice in obeinskeaa ljudskega   odbora  pri   urejanju tur-
Sv. Gregor
Zadnji mraz je tudij na6 kr*j precej pnzadel. Slana je povzročila otbčutno škodo, posebno orehj s'» W P° zlu, Pa tudi češnjam, hruškam in jabolkom nt prizanesla. Posevki niso utrpeli škode.
V našem krajn je bilo pred drugo svetovno vojno razgiba no knlturno-prosvetno delo, po osvoboditvi! pa je vse zamrlo. Manjka nam prosvetni dom, ki je bil med najlepšimi v kočevskem okraju, a je bil med voj no uničen. Toli;ik0 smo ga sicer /.nščitili, da ga ne uničuje dej in sneg, za dokončanje pa bi potrebovali vsaj še en milijon dinarjev. Člani kmetijske zadruge sn na letnem občnem zboru si '•er odobrili za obnovo dimna 400 tisoč dinarjev, toda to je Pomalo. Stvar bo treba bolj odločno vzeti: v roke, kaj t] tudi pri nas si želimo kulturnega izziv-1mnja.
Veliki Gaber
Koloradski hrošč se je pojavil tudi pri nas. Navzlic temu, da je bilo na sestanku dogovor, jeno, kako je treba odkrivab tega škodljivca, se je našel sku pinovodja, ki je po pregledu dal poročilo, da se ni našlo ničesar. Ko pa je član občinske komnsije napravil kontrolo, ;e našel na dveh parcelah kar 38 hroščev. Površnost skupinovod-je zasluži kazen, ker na tak način ne bomo zatrli škodljivca!
*
Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva se je med drugimi udeležil tu. di Član okrajnega odbora Tone Pire. Na konferenci so obširno razpravljali o preobrazbi vasi in izboljšanju kmetijske proizvodnje. Sklenili smo, da je treba delo organizacije preurediti in poživeti. J. J,
R i teža je prestopila bregove
V sredo 27. maja je zdivjalo nad Kočevjem besno neurje s silovito ploho, točo in grmenjem. Rinža je v kratkem času 'prestopila bregove, kar se zgo. d: le redkokdaj. Toča je prizadejala občutno škodo povrtnini ne mestnih njivah.
Društvo prijateljev mladine so ustanovili v Kočevju 29. ma. ja. Ustanovni občni zbor je bil v domu Okrajnega komiteja ZKS, udeležilo pa se ga le večje štev lo prijateljev mladi, ne. Izvolili so upravni odbor in sprejeli društvena pravila. Društvo šteje ob ustanovitvi nekaj nad 100 članov, njegov delo. krog pa zajema področje mest. ne občine. Kočevsko društvo prijateljev mladine je prvo te vrste v okraju. O.K.
MOŠKI PEVSKI ZBOR LJUBLJANSKIH TISKARJEV
»GRAFIK A«
priredi
v toboto dne 8. junija ob 20. url KONCERT v Domu ljudske prosvete v DOLENJSKIH TOPLICAH,
v nedeljo 7. junija ob 15. uri pa v Zadružnem domu v STRAŽI.
VABIMO VSE LJUBITELJE LEPEGA PETJA!
Huda ura nad Čatežem in Primskovem
no   stavba   in nekaj
Obratovalni čas trgovin in gostiln
novomeškega okraja
m.___ii--. •> **** is Ai 7«.  in Ki«-; nAmria utn nn* v nasled.     a Vadar se sestavlja inventar
Sobota, 23. maja, je bila usodna za naš kraj. V malih presledkih so se ves dan vrstile nevihte s plohami in treska-njem. 2e dopoldne je treščilo k Mačkovim v Gorenji vasi, kjer je na hišnem pragu ubilo 9-let-no edinko Pavlinco. Za mater-vdovo je tem tragičnejši udarec, ker ima samo še sinčka, ki pa je že od lanskega novembru na zdravljenju v novomeški bolnišnici.
V popoldanskih urah je švi gala strela po Catežki gori. Nekje je šinila po orehu, drugje v konzolo na strehi, pri Jerši-novih pa je udarilo v hišo, ki se je takoj vnela. Pod vodstvom predsednika Antona Lesjaka, ki je prvi opazil požar, so bili ča-tešiki gasilci že 10 minut po izbruhu na požarištu kljub izredno težavnemu dohodu do oddaljene samotne domačije vrh griča. Navzlic pomankanju vode, ki so jo morali nositi v škafih iz edinega vodnjaka in mlake, se je posrečilo rešiti živino, pohištvo in drugo opremo. Zgore
Če bi še imel besedo...
OBVESTILA
Kino  Dolenjske Toplice predvaja: 6. in 7. junija: ameriški film »Parmska kartuzija«. 10. in  11.   junija: ameriški film »Pot v utopijo«.
OGLASI PRODAM kočijo* kotel za žganje in težke sani. Košiček Jože, Novo mesto. ZA M BN JAM   dobro ohranjene A. 2. panje od zdravih čebel za   roje  ali kranjiče. Novo mesto, Smihelska c. 2. PRODAM nov fotoaparat. — Naslov na upravi.
PREKLIC Podpisani Mežnaršič Avgust, cestni nadzornik v Trebnjem, preklicujem vse neresnične in žaljive trditve, iznesene proti Florjanu Uhlu, direktorju tehnične sekcije v Novem mestu in se mu zahvaljujem, da je umaknil zasebno tožbo. Avgust Mežnaršič.
ZAHVALA
Zahvaljujem se organizaciji AFZ, ZKS in tovarišicama Francki Počrvina in Tončki Luzar za obiske in lepa darila. Zoran Tilka, Novo mesto.
Kronika nesreč
SENTRUPERT. H-letni mi. zarjev sin Franc Stancar si je na paši med igranjem zlomil desno nogo.
MUHOBRAN PRI VELIKI LOKI. Med delom si je obrezal levo roko mizarski vajenec Vinko Sepec.
JURJEVSKI BROD PRI METLIKI. Branko Babic, 13-letni zidarjev sin, se je na paši igral z bombo. Ta mu je eksplodirala in ga hudo poškodovala po vsem telesu. Med drugim ima zlomljeni obe peti in pošikodovano oko.
ZILJE PRI VINICI. Tesarje-vega srna Jožeta Balkovca je pičila kača, ko se je vračal s paše.
STRAŽA. Težje poškodbe na hrbtenici in glavi je dobil, ko je padel z 12 m visokega odra pri zadružnem domu, zidar Jože Strniščak,
la  je sai živil.
V trenutku, ko se je v prvih nočnih urah vračal glavni vod gasilcev v Čatež, je bil znova alarmiran požar. Brez oddiha so gasilci ponovno odhiteli na pomoč, tokrat v ti km oddaljeno Pnmskovo. Tam je zažgala strela cerkveni zvonik. Dokaj požrtvovalnosti in napora je terjal položaj od utrujenih in od prvega požara upehanih gasilcev. Uspelo jim je zadušiti ogenj, predno je zajel večji obseg. M. M.
Na podlagi 2. odst. 15. čl. Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS Št. 19-89-1952) ter 8. čl. Temeljnega zakona o prekrških (Ur. 1. št. *6-1951) je Okrajni ljudski odbor Novo mesto na skupni seji obeh zborov dne 27. maja 1953 sprejel odlok
o obratovalnem času za gospodarska   podjetja   na območju
okraja Novo mesto. A — OBRATOVALNI CAS Trgovinske obratovalnice
1. čl.
Trgovinske obratovalnice so odprte, če v naslednjem ni drugače določeno, v zimskem času od 8. do 12. in od 14. do 17.30 ure, v poletnem času pa od 7. do 12. in od 16. do 18.30 ure.
Ob sobotah imajo trgovinske obratovalnice neprekinjen obratovalni čas, in sicer pozimi od 8. do 15. ure, v poletnem času od 7. do 14. ure
Prodajalnice kruha in peciva so odprte v zimskem času od 7. do 11. in od 14. do 18. ure, v poletnem času pa od 6. do 11. ure in od 16. do 18.30 ure.
Prodajalnice tobačnih izdelkov so odprte v zimskem času od 7. do 11. in od 14. do 18. ure, v poletnem času pa od 6. do 11 in od 16. do 18.30 ure
2. čl.
Ob nedeljah in državno priznanih praznikih morajo biti vse trgovinske obratovalnice zaprte.
3. čl.
Glede prodajalnega časa na sejmih in tržnih prostorih veljajo predpisi sejmskih in tržnih redov.
Gostinske obratovalnice
4. čl.
Gostinske obratovalnice so odprte ob delavnikih v zimskem času do 22. ure, v poletnem Času pa do 23. ure. Ob sobotah in nedeljah ter državno priznanih praznikih je obratovalni čas za 1 uro daljši — to je do 23. ure v zimskem času, oz. v poletnem času do 24. ure.
Gostinske obratovalnice se ne smejo odpirati pred 5. uro, morajo pa se odpreti najpozneje ob 6. uri.
5. čl.
Gostinske obratovalnice sme-
jo biti odprte vso noč v nasled njih dneh: od 30. IV. na 1. V. -od 1. V. na 2'. V. — od 21. na 22. VII. - 28. na 29. XI. — 29. XI. an 30. XI. in 31. XII. na 1. I.
6. čl.
Dovoljene igre, na primer balinanje, kegljanje itd., se smejo vršiti na prostem do 22. ure. Za zaprte prostore, kjer se ne moti počitek sosedov, ta omejitev ne velja.
Po 22. uri in pred 7. uro se z godbo, petjem itd. ne sme motiti soseščine.
3 — SPLOŠNE DOLOČBE
7. čl.
Določbe tega odloka se nanašajo na vse trgovske in gostinske obratovalnice ne glede na to, ali pripadajo državnemu, zadružnemu ali zasebnemu sektorju.
8. čl.
Za zimski čas se šteje čas od 1. oktobra do 30. aprila, za po letni čas pa čas od 1. maja do 30 septembra.
9. čl.
Strankam, ki so ob zapiranju v obratovalnem prostoru trgovine, je treba postreči, vendar pa to redoma ne sme trajati dalj kot pol ure po času, določenem za zapiranje.
Ob času, predpisanem za zapiranje gostinskih obratovalnic, se morajo zapreti vsi dohodi v gostinske prostore, ki so določeni za promet s strankami.
Gostinske obratovalnice po zapiralenm času ne smejo postreči niti z jedjo niti s pijačo. Ne sme se postreči z večjo količino hrane in pijače neposredno pred zapiralno uro, da bi se gost dalje zadrževal. Najkasne je četrt ure po določeni zapiralni uri je treba obratne prostore Izprazniti in zapreti.
Strežno osebje mora zapiral-jo uro napovedati.
10. čl.
Notranje delo v obratovališčih čez čas, določen za njih zapiranje, oziroma za čas, ki je določen z 8-urnim delovnim časom, je dovoljeno, in sicer tudi s pomožnim osebjem:
1. ob višji sili;
2. če je treba kaj storiti, da se ne pokvari blago;
3. kadar se sestavlja inventar obratovalnice;
4. če se obratovalnice čistijo in urejajo izložbe;
5. če se obratovalnica seli. Promet s strankami je tedaj
izključen.
11. čl.
Obratovalni čas za posamezne gostinske obrate in posamezne dni sme podaljšati tajništvo za gospodarstvo OLO Novo mesto. Dovoljenje se mora poprej izposlovati. V izrednih primerih sme s priporočilom občine tajništvo za gospodarstvo OLO Novo mesto naslednji dopoldan naknadno odobriti podaljšani obratovalni čas proti plačilu pristojbine za obratovalni čas.
12. čl.
Okrajni ljudski odbor prepusti občinskim ljudskim odborom, da predpišejo s svojimi odloki obratovalni čas za obrtne obratovalnice na svojih območjih.
C — KAZENSKE DOLOČBE
13. čl.
Odgovorni upravniki in poslovodje trgovinskih in gostinskih obratovalnic, ki bi imeli proti predpisom tega odloka odprte svoje obratovalnice izven časa, določenega za odpiranje in zapiranje, ali bi imeli obratovalnice zaprte v času, ki je določen za obratovanje, se kaznujejo z denarno kaznijo do 3.000 din.
Upravno - kazenski postopek vodi in kazen izreka sodnik za prekrške pri okrajnem ljudskem odboru Novo mesto. C — ZAKLJUČNE ODLOČBE
14. čl.
Ta odlok velja za območje okraja Novo mesto, razpn za mestno občino Novo mesto, katere ljudski odbor za svoje območje določi obratovalni čas.
15. čl.
Odlok okrajnega ljudskega odbora Novo mesto z dne 28. V. 1952 o obratovalnem času trgovinskih obratovalnic pTeneha veljati z uveljavitvijo tega odloka.
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu LRS. Novo mesto, 27. maja 1953.
Zupančič Viktor, 1. r, predsednik OLO
TELESNA
VZ60JAI
Mednarodna tekma v odbojki
SOKOLSKA ŽUPA (Dunaj) 3:0 (15:2, 15:6, 15:13)
V nedeljo popoldne je bila v Novem mestu odigrana mednarodna prijateljska odbojkarska tekma. Za goste smo imeli dunajske Cehe. Pred pričetkom tekme je goste pozdravil predsednik društva tov. Colarič in jim zaželel dobrodošlico. Poudaril je, da so mednarodna športna tekmovanja tudi eno izmed sredstev za spoznavanje med narodi in za njihovo zbliževanje, kar bo omogočilo, da se doseže na svetu trajen mir. Gostom je izročil v spomin na to srečanje umetniško sliko Novega mesta s posvetilom, dve članici ženske odbojkarske ekipe v dresih sta vsakemu gostu pripeli v spomin znak telovadnih društev Partizan, kapetan ekipe Dolenc pa je predal lep šopek cvetja. Za lep sprejem in pozornost se je zahvalil vodja gostov, ki je dejal, da se še dobro spominja predvojnih stikov, posebno zletov v Beogradu, Ljubljani in Mariboru, ter zaključil z željo, da se ti prijateljski stiki obnove In nadaljujejo.
Cehe smo nekoč poznali kot dobre odbojkarjo. Mnogi se še spominjamo »čeških« udarcev na mreži. Naši nedeljski nasprotniki IgTajo po večini košarko, zato kot odbojkarji niso predstavljali vigrane ekipe. Igrajo brez izra žitih tolkačev in ne postavljajo blokov, pač pa z izbornim reflek som rešujejo tudi najtežje situacije. Neprestan dež je mestoma prehajal v naliv in skoro one-nekaterih potezah pokazali tisto, mogočil regularen potek igre žoga je postala težka in spolzka, na tudi igrišče se je razmočilo. Vse to je močno oviralo igralce obeh ekip.
»Haraso, harašo, angelski zbori! Dokler sem bil na zemlji, sem neusmiljeno stiskal Jugoslovanske bandite z gospodarsko blokado, jim pošiljal čez mejo teroriste, saboter Je, diverzante, pa, čort — nisem jih nikakor mogel ugnati. Nu tak, ko sem prevzel mesto .vsemogočnega1', pa Jim bom pošiljal mr^z, točo In morda še sušo.«
Novomoščani so takoj v začetku občutili, da imajo pred seboj nasprotnika, ki zanje ne bo predstavljal težje naloge. Zato so dali samo povprečno igro in so le v kar smo pri njih vajeni videti in kar smo od njih pričakovali. Naj-
bolj razpoložen je bil Luka, pa tudi Pučko, SimiČ, Medic, Sonc in Urh so se trudili, kolikor sta pač dopuščala spolzka žoga in razmočen teren.
Zaradi dežja je gledalo tekmo le kakih 150 Novomstščanov. Sodil je Romih.
Prva veslaška regata v Novem mestu
V nedeljo dopoldne je bila na Krki v Novtm mestu veslaška regata, prva tovrstna prireditev na Dolenjskem, pri kateri so sodelovali veslači iz Bleda, Ljubljane. Maribora in Novega mesta. Navzlic dežju je regati prisostvovalo okrog 1000 ljudi iz Novega mesta in okolice, ki so z zanimanjem sledili dobro organizirani prireditvi. Regate sta se udeležila tudi predsednik Veslaške zvese Slovenije tov. Boris Kocjančič in sekretar okrajnega komiteja ZKS tov. Jože Borštnar.
Doseženi so bili naslednji rezultati: četverec s krmarjem — mladinci: 1. Bled 2:01; skiff — mladinci: 1. Bled (Jarc) 2:09,8; sandolini: 1. Macel* 3:23,8; četverec s krmarjem — ženske: 1. Bled 2:13,8; kanuji tekmovalni: Požar — Pintar (Savica Bledi 3:00,8; aturnl: Bernard - Marčič 3,17 (C.
Poverjeniki »Prešernove družbe«! Javljajte Glavnemu odboru Prešernove družbe svoje naslove in koliko Članov predvidevate pridobiti, da Vam pošljemo navodila in odgovarjajoče število tiskovin!
Prvenstvo nižjih gimnazij v mnogoboju
DRAGOMLJA VAS. Posestni, kov sin Ivan Skof je padel s kolesa in se pobil po glavi in desni roki.
RAT JE. Užltkamco »'Carolino Papež ka*a pičila v prst desne roke.
LASCE PRI DVORU. Ko Je med vožnjo padel pod voz, je dobil p*oškodibe na hrbtu nogipot ?j:k Edvard Rajer.
BRCO PRI NOVEM MESTU. Med dekan »e je z ob licem vre-zal v levo roko mizarski pomočnik Dužan PiroaA.
Mirna
Kmetijska zadruga je pTed dnevi podarila za potrebe javne knjižnice na Mirmi lep znesek 20.000 din. Upravni odbor zadruge je s plemenitim darilom pnika-zal, da razume pomen dobre knjiige za napredek in Izobrazbo ljudtstva.
Za iziet pirvih abitoriemtov mirenske nižje gimnazije so prv-spevaile razne rntruožične organizacije tn ustanove 17.000 dn, mod njimj Kmetijsika zadruga 5000 din. Iskrena hvala za na
Umimmik h pomoči
Okrajni svet za prosveto in kulturo v Novem mestu je z namenom, da se dvigne pouk telesne vzgoje na nižjih gimnazijah, razpisal tekmovanje v mnogoboju, ki je bilo predzadnjo nedeljo v Novem mestu. Udeležili so se ga dijaki in dijakinje iz Mirne peči, Žužemberka, Šentjerneja in nižješolci novomeške- gimnazije, 'pogrešali pa smo dijake iz Trebnjega, Mirne, Mokronoga, Smar-jeta in Toplic.
Na stadionu se je zbralo rad 60 najboljših tekmovalcev našega okraja.
Izven sporeda so nastopili tudi nekateri atleti Iz Novega mesta. Svetličičeva je tekla 60 m v času 8.2. kar je letos eden izmed najboljših časov v Sloveniji. V višino je skočila 130 cm.
V skupnem plasmanu mnogoboja so dosegli:
Gimnazija Novo mesto 371,9 točk; gimnazija Mirna peč 357,9; gimnazija Šentjernej 337,5 in gim nazija Žužemberk 286,9 točk. 187,4; Novo mesto 185,0: Sentjer-
Plasman dijakov: Mirna peč nej 152,7 in Žužemberk 126,6.
Plasman dijakinj: Novo mesto 186,9; Šentjernej 184,8 Mirna peč 170,5 in Žužemberk 160,9.
Med dijaki je bil v vseh panogah zopet najboljši Žagar, m?d dijakinjami pa Kukmanova, oba iz Novega mesta. Novomeščsr.om, zlasti fantom pa moramo reči še tole: moč in velika postava še ni vse; potrebno je več vztrajnosti in borbenosti za vsako posamezno točkoI
Močnik;; sklff — Člani: Skvarča 2:15,2; četverec s krmarjem — člani: 1. Savica 1:58,4; 2. Krka Novo mesto 2:13,3; Branik, Maribor 2:57.
Tekmovanje je navzlic dežju in narasli Krki potekalo brezhibno. Najboljši so bili Blejčani, ki imajo za seboj najbolj redne vaje. Sicer pa srečanje vseh štirih veslaških klubov ni imelo toliko tekmovalni kot propagandni značaj. Veliko zanimanje in dobra organizacija sta dokazala, da je bil ta namen dosežen in da se bo ta lepi šport uveljavil tudi na Dolenjskem.
Rezultati spomladanskega medkrožnega tekmovanja KD »Gorjanci«
Narodni slog po 10 keg-ljačev — dosežena mesta:
Prvo mesto kegljaški klub »Vseh devet« 882 kegljev.
Najboljši kegljač: Murn Ljubo, kegljaški klub »Luknja«, 122.-34 podrtih kegljev.
V mednarodnem slogu 2 x 50 lučajev je bil prvi Mrzlak Jože-, ki je podrl 390 kegljev.
Mednarodni slog 2 x 50 lučajev: pri ženskah je dosegla prvo mesto Jerman Slavka, ki je podrla 173 kegljev.
Kegljaško srečanje ob priliki otvoritve enosteznega kegljišča pri podjetju »Pionir« v Novem mestu 16. maja: prvo mesto je zasede] kegljaški klub »Gorjanci« N. m., ki je s šestimi možmi podrl 215 kegljev. Pri ženskah so prvo mesto zasedle članice KD »Beton« iz Celja s 154 podrtimi keglji.
Pri spomladanskem tekmovanju so se letos posebno uveljavili mlajši krožki. V mednarodnem slogu je tekmovalo 20 kegljačev.        Milan Breščak
Dijaki-atleti so tekmovali
Atletika igra važno vlogo v današnji šolski telesni vzgoji. Na Dolenjskem imamo najboljše dijake-atlete v Črnomlju, Kočevju in Novem mestu, ki so se že večkrat odlikovali na raznih tekmovanjih.
Okrajni Svet za kulturo in prosveto v Novem mestu je razpisal pokal za najboljšo dijaško atletsko ekipo Dolenjske. Na tekmovanju v Novem mestu so se zbrali dijaki iz Kočevja in Novega mesta, pogrešali pa smo Črnomelj Jane, ki so udeležbo v zadnjem trenutku odpovedali. Skupina 20 atletov iz Kočevja je pokazala viden napredek, ki pa bo kmalu še boljši, zlasti sedaj, ko imžjo urejene atletske naprave.
Najboljši rezultati s tekmovanja v Novem mestu:
100 m moški: Žagar, N. m,-11.9, Torkar, Koč. 12.5.
60 m ženske: Svetličič, N. m. 8.6; Koprivec, Koč. 9.2.
Krogla ženske: Errath, Koč. 8.87; Sega, Koč. 8.04.
Krogla moški: 2agar, N. m. 12.42; Radovič, Koč, 11.18.
lOCOra mošiki: Blatnik, N. m. 3:02; Drobnič, Koč. 3:04.1.
600 m ženske: Kozina, Koč. 2:00.8: Kuntarič, N. m. 2:01.2.
Štafete — moški 4x100 m: Kočevje 52.42; Novo mesto je bilo diskvalificirano.
Visina moški: Fajfar, N. m. 150; Levstik, Koč. 145; 2agar, N. m. 145.
Višina ženske: Svetličič, N. m. 130; Turk, Koč., Jurkovič, Koč. in Robar, N. m. 115.
Daljina ženske: Svetličič, N. m. 4.22; Šetinc, N. m. 3.80.
Daljina moški: Fajfar, N. m. 5.79; Oražem, Koč. 5.49.
Kopje moški: Volf, N. m. 37.2.5; Zagore, N. m. 35.10.
Za vsak kraj sta nastopila po dva dijaka, točkovalo pa se je po ključu 4, 3, 2, 1; štaiete so se štele dvojno.
V končnem plasmanu so zmagali dijaki Novega mesta z rezultatom 67.5 : 64.5. Njim pripada letošnji prehodni pokal. Prihodnje leto bo prvenstvo v Kočevju. J. G.
Srednješolski atletski miting
Najboljši rezultati novomeških dijakov z izbirnega tekmovanja: tek 60 m: Žagar Ljubo 7,3; ženske 60 m: Svetličič 8,2; moški 1000 m: Tratnik 3,00; krogla ženske 2,5 kg: Robar 11,00; višina moški: Žagar Ljubo 160; višina ženske: Svetličič 130; krogla, moški 5 kg: Žagar 12,42: daljina, moški: Žagar 6,00; daljina, ženske: Šetinc 3,80: disk moški, 1,5 kg: Žagar 32:10; bomba
Ženske 4X60 m: Novo mesto , moški: Žagar 61,70; kopje moskl: 39.6; Kočevje U\ | 2agar 42.30,
Stran 4.
DOLENJSKI CISfl
Stev. 22
O delu za postavitev spomenika
NOB v Novem mestu
15. maja smo v našem listu za pisali, da bomo spremljali dela na urejevanju okolja Vrat kot spomenika NOB. Danes moremo dati naši javnosti že nekaj podrobnejših obvestil. Vsa dela so — kot lahko vsak NovomesVSan vidi — v polnem teku in jih vodi ter nadzoruje poseben odbor, ki ga je postavil MO Zveze borcev. Vrsto vprašanj* ki so z ureditvijo Vrat v zvezi, rešujejo posebne komisije tega odbora: gradbena, finančna, komisija za formalnopravna vprašanja ln komisija za historično dokumentacijo.
Ker vemo, da vsakega, ki opazuje dela na Vratih, najbolj zanima kakšen bo končni izgled vrat Ln čemu se izvršujejo nekateri .popravki v iže lani naprav Ijenih opornih zidovih ali pripravljenih vrtnih gredah, treba najprej nekaj zadevnih pojasnil.
Oporni zidovi ob sedanjem Kidričevem trgu so bili deloma iz-gotovljeni lansko jesen, ko je bilo zaradi proslave bTigad v Toplicah treba pohiteti z deli na ureditvi cestišča na Stanetovi cesti ln Vratih. Ko je MO Zveze borcev po mnogih razmišljanjih in raz-pravljanjih na terenskih in plenarnih sestankih prišel do sklepa, da nekdanjo vhodno točko v mesto — Vrata — kot urbanistično najbolj noudarjeni mestni predel spremeni v enoten spomenik osvobodilnemu boju, je bilo treba seveda nujno pripraviti za to potrebne načrte. Pri tem se je pokazalo, da je nujno potrebno izvršiti tudi neke popravke in odstranitve v lani izgotovljenih delih, ki so tako predstavljala samo etapo na poti do koačne ureditve. Tako je bilo treba konico Kidričevega trga pomakniti nekoliko nazaj, v trikotu med Sta-netovo in Vrhovčevo cesto odstraniti lani začasno navoženo Ilovico in za nekaj dem premakniti cesto z Vrat proti Prešernovemu (Florjanskemu) trgu.
Kako je zamišljena dokončna rešitev vsega problema Vrat, pa je kolikor toliko razvidno iz priložene fotografije makete, ki jo v s'tdečem pojasnjujemo.
Fotografija predstavlja pogled na vrata in na Kidričev trg, gledano z viška smeri proti Glavnemu trgu. Pred seboj na levi vidimo najprej mali nasad ob Kresiji, ki ga omejujejo trije oporni zidovi, zidani iz obdelanih
kamnov. Cesta proti sodišču je na gornjem delu zožena na enotno širino, med gorenjim delom cesto in nad zidanim opornim zidom pa nastane mala zelenica z lepotnim grmičjem in nizkim drevjem.
meniku peščena .oot, ki ob spo-r.ieniku preide v malo, s ploščami tlakovano ravnico.
Iz vrta pridemo po nekaj stopnicah na tlakovano ploščad med Kresijo in lopo na stebrih ter cesto. To ploščad lrtči od vr;a troje
Ureditev vstopa v Novo
mesto iz ljubljanske smeri — (pogled navznotraj)
Na vogalu med cesto k sodišču in Stanetovo cesto raste iz opornega zidu kakih 2,5 m visok podstavek, sestavljen iz velikih kamenitih blokov, naloženih sedaj pri Domu ljudske prosvete, na tem podstavku pa bo stal bronast kip talca. Vrt za spomenikom bo zasajen deloma z nekaj visokimi drmačur.i drevesi, deloma pa z Iepotn m grmičem. Z redki p> stavljen'mi kamenitimi ploščami tlakovana stezica bo voa.Ua po vrtu od vhoda do klopice, k spo-
Občinski praznik v Gradacu
Občinski ljudski odbor v Gradacu — Bela krajina je na svoji zadnji seji sklenil, da bo občina Gradac v bodoče proslavljala 26. julij kot občinski praznik. Ta dan je bil izbran v spomin na 26. julij 1942. leta, ko je Gradac v Beli krajini preživel enega najtežjih dni v svoji zgodovini.
Vsem prebivalcem Gradaca in okoliških vasi je ostal ta dan v grenkem spominu. Takrat so fašisti, belogardisti in nekateri izdajalski cigani že v zgodnjih jutranjih urah požigali po Gradacu in okoliških vaseh, ljudi pa množično odganjali v internacijo. Nepozabni so prizori, ko je hkrati pričelo goreti po Gradacu in okoliških vaseh, ko je žvenket razbijajočih se šip, mukanje preplašene žjvine in krik prestrašenih otrok ter obupni jok mater napolnil mirno ozračje vstajajo-čega dne, ko so fašisti kakor lovski psi lovili fante in može, jih vklepali ter naganjali kakor klavno živino na železniško posta/jo, od koder so bili še istega dne odpeljani na Rab. Med interniranci je bila takrat tudi 70-letna Ma-lešič Gabrijela — Lokačeva mama, ki je še danes živa in pripoveduje vnučkom in pionirčkom o prestanih grozotah na Rabu.
Danes so hiše v Gradacu spet zgrajene, mnoge celo lepše, kakor »o bile .pred vojno. Zavedni prebivalci Gradaca, ki so v času
NOV žrtvovali za našo narodno svobodo preko 30 mož in fantov, pa so letos 1. maja odkrili žrtvam prekrasen spomenik sredi grada-škega trga. Odborniki občinskega ljudskega odbora v Gradacu so s proglasitvijo 26. julija za občinski praznik v Gradacu najdo-stojneje počastili spomin na dan, ko je v najhujšem fašističnem terorju nad prebivalstvom Gradaca vsem Gradačanom ojekle-nela narodna zavest.
2 mrtvaškega odra j'e pobegnil
V Cerari pri Neaplju se je primeril nenavaden dogodek, ko je na veliko začudenje vseh in tudi veselje nek nenadoma umrli 57-letni Fernando Trumano nepričakovano vstal z mrtvaškega odra in se udeležil zajtrka pri svojih sorodnikih. Umrlega Trumano so položili na mrtvaški oder v kapelici na vaškem pokopališču. Ko so se sorodniki vsedli k mizi in note.i zajtnkovati, se je umrli, neti ad -ima po;avil na pragu in se vsedel v njihovo sredo. Najprej so se sorodniki nemalo prestrašili, nato pa so z velikim veseljem praznovali svidenje in vstajenje obhajali s priboljškom najboljšega vina. Temu veselemu dogodku so se .pridružili tudi po-grebci, ki so na pokopališču kopali jamo ter so nato v svoje veliko iznenađenje opazili prazen mrtvaški oder.
samostojno s.oječih itabrov. Prostor ssrm je vzoressto .iskovan in na njem stoji mala fontana. Lopa dobi tla iz umetnega kamna in lesen strop, stene pa bedo porabljene za plošče z imeni v osvobodilnem boju padlih in umrlih Novonvšč.uiov, pod dvema lokoma pa bos'a doprsna kipa Staneta in Petra.
Kidričev trg bo ob desnem robu ceste na Prešernov trg omejevala vrsta visoko in nizko rastočih takozvanih obrezovanih akacijevih dreves, zadnjo stran trga — nad opornim zidom ob stopničastem prehodu pri Stefa-novičevi hiši -— pa bo zapirala stena topolov. Trg samo bo na pol tlakovan s ploščami, na pol pa zelenica z nizkim grmičjem in klopicami Na konici trga bo stal spomenik svobodi.
Trikot ob VrhovčevI ulici bo tlakovan kot običajna cesta, v njem pa zasajeno visoko drevo.
Načrt za ureditev Vrat je torej po idejni, arhitekturni, urbanistični in umetnostni plati dobro premišljen in naloga zgoraj omenjenega odbora je v tem, da skrbi za njegovo nemoteno in kvalitetno izvršitev. Stem pa bo dokončno rešen eden izmed perečih urbanističnih problemov Novega mesta, mestu samemu pa ustvarjen vhod v historični del mesta, kot bi ga zastonj iskali v Sloveniji.
Poverjeniki »Prešernove družbe«! Knjigarne! Ne vračajte revije »Obzornik«, pač pa nam čimprej javite naslove naročnikov za poslane izvode in zahtevajte še nove!
Izšla je okusno opremljena revija Prešernove družbe »Obzornik«. ■ Naročite jo lahko pri poverjenikih in v veh knjigarnah ter v upravi v Ljubljani, Erjavčeva 12.
V Švici na 100, v Abesimji na i 50.0O0 5 j itd 5 en zdravnik
Statistični letopis sekretariata
Združenih narodov navaja zanimive statistične podatke, iz katerih prevzamemo naslednje:
Prebivalstvo sveta je štelo leta 1951 blizu 2 in pol milijarde ljudi. Najgosteje je naseljena Evropa in pride na kvadratni kilometer več kot 80 prebivalcev. Industrijska produkcija sveta se je v primeri z letom 1929 več kot podvojila in je od leta 1937 za 75 odstotkov nazadovala, vendar je bila za 45 odstotkov višja kakor leta 1937. V Združenih državah izdelujejo 75 odstotkov svetovne produkcije vozil. V Združenih državah so porabili leta 1951 60 odstotkov svetovne produkcije papirja, kar pomeni, da odpade na ameriškega prebivalca 35 kg papirja. Kljub temu pa zavzemajo Združene države v nakladi časopisja šele deveto mesto in pride na 1000 prebivalcev 356 izvodov. Na Angleškem kupuje 1000 prebivalcev 612 časopisov, na Švedskem 490, v Burmi pa kupuje 1000 prebivalcev le 8 časopisov, v Pakistanu in Afganistanu pa razpe-čajo na 1000 prebivalcev samo po en časopis.
Leta 1950 je bil v Švici za povpreč.no 100 ljudi na rapola-go po en zdravnik, v Združenih državah po en zdravnik za 750 prebivalcev, v Franciji za 500 prebivalcev, v francoski Zapadi-ni Afriki za 28.000, v britanskem Kamerunu za 66.000, v Abesiniji pa za 150.000 ljudi.
2000 članov Prešernove družbe v kočevskem okraju
V zadnjih tednih so na Kočevskem vneto pridobivali nove člane za Prešernovo družbo in zbraLi po zadnjih podatkih že nad 2000 rednih članov. Izmed teh so jih nad 1000 pridobili prosvetni delavci. Računajo, da bodo v okraju včlanili v Prešernovo družbo približno 4000 ljudi, saj so si postavili vsi pododboru in prosvetni delavci geslo: v vsako zavedno delavsko in kmečko družino naj pride napredna knjiga!
Navzlic doseženim uspehom pa ponekod za naročanje Prešernovih knjig niso kaj prida storili. Tako se n.pr. na kočev. skem rudniku do nedavnega ni nihče zavzel za razširitev članstva med delavstvom, podjetje pa se je šele zadnji čas odločilo za ustanovnino. Tudi nekateri sicer res redkii! — prosvetni delavci podcenjujejo važnost te naloge, ali pa se izgovarjajo, da za agitacijo lepe slovenske knjige nimajo Časa (medtem ko nekateri najdejo čas za vse mogoče, celo za pritiskanje na cerkvene kljuke). O teh stvareh so razpravljali tudi na zad. njem sestanku sindikalne organizacije prosvetnih delavcev — učiteljev v Kočevju.
Doslej so dosegli najboljše uspehe v občini Draga, kjer so že skoraj vse delavske in kmečke družine postale član Prešer-
nove družbe. Tudi v Loškem, potoku, Sodražici, Osilnici in drugje delo poverjenikov lepo napreduje. Malo bolj kakor doslej pa naj bi se zavzelii poleg pridobivanja rednih tudi za ustanovne in podporne člane, m
V Tovarni lesnih dzdelkov v Novem mestu se je doslej vključilo v redno članstvo Prešernove družbe 40 delavcev in nameščencev. Tovariš Franc Jožef se zelo zavzema za pridobivanje novih članov. — Na občnem zboru HI. terena SZDL v Novem mestu so člami sklenili, da bodo v čim večjem šte-
vilu vstopili v Prešernovo družbo.
V Podgradu je poverjenica zbrala že 40 članov. Odbor SZDL v Smihelu pri Novem mestu je vplačal podporno članarino v znesku 3000 din.
Novomeščani! Ce si še niste naročili letošnjiih knjig Prešernove družbe, se lahko včlanite v družbo v'knjigarni SKZ na Glavnem trgu pri tov. Saši Pa. peževi! Zbiranje naročnikov oz. rednih članov za leto 1953 bo za letošnjo izdajo knjig kmalu zaključeno, zato pohitite z vpi_ som in si: zagotovite pravočasno cenen nakup lepih knjig!
Enkrat se pa cigan le ni zlagal
V Poljanski dolini ob Kolpi je v starih časih cigan zagrešil hudo kaznivo dejanje, zaradi katerega ga je gosposko sodišče, ki je imelo takrat svoje sodne prostore v gradu v Predgrađu, obsodilo na smrt na vešalihr
Prostor, kjer naj bi storil cigar, sramotno smrt, je bil na gmajni severovzhodno od vasi Paka na nekem hribčku. Na določeni dan so postavili vešala in pripeljali cigana. Prišlo je seveda tudi veliko radovednežev. Pred izvršitvijo smrtne kazni so vprašali cigana, kaj si še želi pred smrtjo.
£amut, %ML6te, (Rorclc
razstavit afo v Efablfani
V Novem mestu bivajoči slikarji, profesorji Vladimir Lamut, Izidor Mole in Bogdan Borčič so 29. maja odprli v ljubljanski Mali galeriji (Lamut tudi v Umetniški zadrugi) razstavo svojih del, ki bo trajala predvidoma do 11. ali 13. junija,
K dosedanjim ocenam slikarja Lamuta nimam dodati nič bistveno novega (glej Dolenjski list — 27. II., 6. III. in 13. III. in Naše razglede — 28. II., kakor tudi »post festum« — katalog, ki bo opremljen z reprodukcijami v kratkem izšel v založbi OLO Novo mesto!) V Ljubljani ga to pot predstavljajo zgolj taka dela, ki izpričujejo poslednjo" razvojno stopnjo njegovega umetniko-vanja (v grafiki — urejenost črt namesto prejšnje podivjanosti, jasnost namesto zamazanosti; v barvi — vsestransko pester kolorit, nad katerim ne gospoduje več grobi aeleno-modrl ton, očitni primeri izpremembe: tople barve Otočca, Novega mesta, Kopališča na Loki in mogoče tudi Zage ob jezu na Krki). Vsa izbrana olja, gvaše, akvarele, litografije, gravure in risbe smo videli že na novomeški februarski razstavi. Spadajo v razdobje od 1950. do 1952. leta. Kar pa zadeva Moleta in Borčiča, moram svoja nedavna izvajanja (glej citirane članke!) izpopolniti. Ce sem takrat zapisal, da dihajo iz njunih stvaritev različni vplivi domačih učiteljev, kakor tudi inozemskih vzornikov, sem dolžan to .pot poudariti, da sta za Malo galerijo izbrala olja, ki skušajo biti kar najbolj mogoče »njuna«. Z njimi dokazujeta, da se z uspehom prebijata k lastnemu, »osebnemu« stilu; večine od njih na novomeški razstavi nismo videli, saj so plod zadnjih mesecev.
Mole — lirični realist, ki ga odlikuje nežno ter ubrano so-skladje barv, je slikar čustveno-mehkobnih razpoloženj v krajini in portretu (Portret K. P., Ančka, Novomeški motiv, Drevje v parku pri Otočcu in Krajina s pericama). Dolenjce posebej opozarjam na njegovo »Dolenjsko pomlad«, ki je vsestransko doživeta, lahko rečem »čudovito
zadeta«. Od črnobele umetnosti razstavlja samo eno risbo z ogljem — »Drejčetov« portret.
Borčič — zmerni modernist, hote primitivist, je slikar neotipljivih miselno — čustvenih dogajanj v človekovi ali umetnikovi duševnosti, ki jih ponazarja s preprostimi sredstvi n iine-arno — ploskoviti način, k«r je za »slikanje idej« najbolj primerno. Njegova »Rumena majica« predstavlja kontrapost (ravnotežje nasprotij) hlastanja za cilji (kolesar z rumeno majico — dirkač)  in obupne resignacije
nad njimi (zidovi jetnišnice zadaj ob cesti). Zelo globoko delo »Autoportret« pa smatram za pretresljivo autobiografijo, raz-krivajočo zvrhano mero osebne tragike. Groharska usoda, je vzkliknil nekdo izmed obiskovalcev, ko je sliko zagledal. Poleg ostalih olj (Penzionist, Predmestje, Primorska krajina) razstavlja Borčič tudi nekaj Novome-ščanom že znanih grafik (med njimi Semenj v Slavonskem Brodu z autoportretom).
S. Eržan
»Gaspudje, ako bi smel še enkrat zaplesati,« je prosil cigan.
Čudni želji So sodniki ustregli. Razvezah so ga in cigan je začel plesati okrog veš al, obdan od množice radovednežev in pandur-jev. Njegov ples je bil vedno bolj živahen in vedno v večjih krogih se je vrtel po prostoru, pri tem pa je nel:
»Sirom ljudi, širom ljudi, da vas cigo ne potanca.«
Ko se mu je zdelo, da so vrste okrog njega dovolj redke, jo je prasnil skozi množico in jo ucvrl kolikor so ga nesle noge proti Hrvaški. Predno so se stražarji zavedli, kaj se je zgodilo, jo je cigan že krepko rezal čez packe in kovačevaške njive proti dolini Kolpe. Spotoma je srečaval skupine ljudi, ki so hiteli na kraj sodne izvršbe. Spraševal jih je, kam gredo, pa so mu Odgovarjali, da gredo gledati, kako bodo cigana obesili.
»Skoda vam pota, nikar ne ho* dite, ker ne bo nič brez mene!« jim je zatrjeval bežeči cigan, pa mu seveda niso verjeli, čeprav je govoril živo resnico.
Na prostoru, kjer so takrat postavili vislice, sta še danes dva kamna, kraj na se imenuje Gav-gina glavica (gavge so vislice).
Ali že imate v Vašem kraju poverjenika Prešernove družbe?
Ivanu Vrhovcu, zgodovinarju
NOVega mCSta so odkrili spominsko ploščo
V četrtek, 21. maja t. 1. se je na
nekdanjih Spodnjih Poljanah v Ljubljani zbrala skupina sorodnikov in častilcev slovenskega zgodovinarja Ivana Vrhovca, da ob stoletnici njegovega rojstva počasti njegov spomin. Zgodovinsko društvo za Slovenijo je tega dne na njegovi rojstni hiši odkrilo spominsko ploščo. Slovesnost je začel rektor univerze v Ljubljani dr. Fran Zwitter, ki je po uvodnih besedah naprosil akademika in profesorja univerze dr. Milka Kosa, da spregovori o delu in pomenu Ivana Vrhovca. V krepko risanih potezah je profesor Kos označil zunanjo podobo žal kratkotrajnega Vrhovče-vega življenja in vrednotil njegovo znanstveno delo na proučevanju zgodovine predvsem rodnega mesta Ljubljane in Novega mesta.
Za njim je spregovoril zastopnik novomeškega ljudskega občinskega odbora, Dolenjskega muzeja in novomeškega Muzejskega društva prof. Janko Jarc, nakar je rektor dr. Zwitter odkril spominsko ploščo, ki jo je v imenu Ljubljane prevzel v varstvo tov. Zdešar.
Ljubljanski mestni arhiv in LOMO Novo mesto z novomeškim Muzejskim društvom so ob plo-
ščo položili lovorjeva venca.
Da je Novo mesto ob tej priliki posebej počastilo Vrhovčev spomin, je samo ob sebi umljivo. Saj je Ivan Vrhovec prav tako kot z Ljubljano, svojim rojstnim mestom, z mnogimi intimnimi vezmi in z vso svojo neumorno de-
lavnostjo zvezan tudi z Novim mestom. V njem je preživel nad deset let svojega kratkotrajnega življenja — umrl je komaj 49 let star, — zapustil pa v našem mestu globoke sledove. Kot profesor novomeške gimnazije se ni zapiral med njene stene, ampak od vsega početka našel pot v sredo našega javnega in društvenega življenja, ki ga v osemdesetih in devedesetih letih preteklega sto-
letja obeležuje živahno delovanje novomeške Narodne čitamice. Pri vsem tem pa je zvesto sledil klicu svoje notranjosti, ki ga je vodil k znanstvenemu raziskava-nju takrat malo znane preteklosti Novega mesta.
Tako kot gledamo danes v Vrhovcu društvenega in s tem kulturno - prosvetnega preroditelja tedanje novomeške druižbe, ki se je shajala v takrat pravkar do-zidanem Narodnem domu,.prvem, ki je stal na slovenskih tleh, gledamo v Ivanu Vrhovcu tudi neutrudnega znanstvenega delavca, ki so mu novomeški in ljubi Janki arhivi odkrivali poglede v že pozabljeno in nepoznano preteklost našega mesta. Vseh svojih dognanj seveda ni ohranjal zase. Z javnimi predavanji jih je posredoval takratnim novomeškim občanom, z objavami v revijah jih je posredoval vsemu slovenskemu čitajočemu občinstvu. Prijatelj Fran Leveč mu je odprl vrata v Slovensko matico, ki je v naš kulturni svet poslala njegovo Zgodovino Novega mesta.
Zaradi tega je ime Ivana Vrhovca krepko zapisano v analih našega mesta. Zato se ob stoletnici njegovega rojstva Novo mesto spoštljivo klanja njegovemu spominu.
Drobtine iz dolenjske
popotne malhe
Poletna vročina se bliža in z njo čas, ko gre človeku teža navadno navzdol. Stehtati sem ge hotel oni dan na Mirni, pa glej šmenta — nikjer ni bilo »vagemajstra«. »Kar v gostilni ga poišči!« 30 mri svetovali domačini in res sem ga odkril pri odteščanju vedno suhega grla.
»Ne grem drugače, če mi prej ne daš za en snop*!« mii je mo_ lakar postavil ultimat — in ker je baje to njegov nenapisani tarifni pravilnik, sem mu moral privoščiti šilce kačje širne. Ko sva prišla do tehtnice, nisem vedel, ali sem jaz bolj potreben tehtanja teže ali možakar tehtnice za ugotavljanje stopnje zaužitega alkohola. Na pripombo, da ima vse kvalifikacije za popotno malho, je začel možakar s tako vnemo čistiti nekaj let staro nesnago a tehtnice, da «a moram kar po hvaliti.
Na Trebelnem sem se v gostilni P. na pokal nekaj sto let stare salame, da me je kar raz. ganjalo. Čuden vonj me je mto speljal vse do Ceinjic, kjer sem v [predalu trgovine KZ odkril poleg sladkorja umazane nogavice in škarpete poslovodje. Mimogrede sem odkril, da imajo v tej trgovini zelo prosvet-Ijene miši in podgane. Ko se živalice napapcajo vsega dobrega, si vzamejo 1 seboj še sveče, da si razsvetljujejo prostore svojega skritega intimnega življenja. Videl jih nisem, podgan, pač pa njihove sledove na svečah. Najbolj vesel sem bil pa knjigovodkinje, ki mri je obljubila, da bo pokupila vse Dolenjske liste, če bom kaj pisal o njih. To je smisel za trgovino, ki ga je najbolj vesela uprava našega lista!
V Blrčno in Vavto vas sem
skočil res le mimogrede, toliko, da seim na šoli table obesil, sicer tujci ne vedo, kje bo naši hramovi znanja ln prosvete. V .Dolenjskih Toplicah se*n hotel i na avtobus  in v Novo mesto, l pm je bil prenapolnjen. Zagle-
dal pa sem na cestii čudo božje oz. »čudo dolenjsko«, ki si ga oglejte narisanega. Dolenjski rilčki in telički so postali že tako plemeniti, da jim niti luksuzni avtomobil ni pod čast. .. Kdor zna, pa /i?a!
miličniku svetilko. Ogledal sem si Janezov in Jožetov nož in pobožno vzdihniil: O, da bi vama le na sodišču dodelili dovolj časa, da bosta premišljevala minljivost pipčeve slave!
V Ločni sem si ogledal na pol potopljeni splav v Krki, ki stane baje samo pol milijona, v gostilni pa mi je znanec zaupal, da bi naredil takega, ki bi plaval po vodi, za lOOjurjev.
Trebanjcl imajo vedno kaj zame, tu mi ne zmanjka gradi, va za malho. Tu raznih hecov
Skozi NoVO n12sto sem se ipo-tetffilil v Ostrog, kjer je zveeer ina gasHski veselici prejšnji gospodar zemljišča s pipcem v rokah napadel funkcionarje dAftfcrva, nato p* 'Ml m Ua
ne manjka, čeprav so dostikrat brtjdka resnica. Dana« moram pohvaliti vnemo gasilcev oz. njihov avtomobil! To vam je vozilo! Kar op^krat je 26. maja peljalo pob©*«* »omarje na Ca.
tež. Pomagaj bližnjemu, če mu gori duša lin je prelen, da bi šel peš na kraj svojih želja! Predlagam, da gasilski avto preimenujejo v romarski avto. Takih doslej še nimamo in čemu prav trebanjski gasilci ne bi imeli prvenstva?
V Novem mestu sem si nazaj grede ogledal »danila«, ki jih je KZ poklonila invalidom za srečolov. Lesene kuhalnice w> praktična darila — posebno tiste, ki limajo luknjo v sredini, da so podobne monoklu. Ce se česa ne moreš iznebiti ali ti srce ne da, da bi vpisal med škart, pa podariš invalidom .,.
Razočaran nad tako dobrosrčnostjo sem jo ubral na kočevsko stran, kjer me že dolgo ni bilo. Po razritih ulicah Kočevja sem jo mahal in mimogrede oštel tiste pijančke, ki poleg plač zaluckajo se otroške doklade. V delavsko-uslužben. ski menzi sem snel pravilnik 'Z leta 1950; namenil sem ga bodočemu kočevskemu muzeju zaradi klasične staroslovenščine in zastarelosti.
Proti Ribnici me je sonček prijazno ogreval. V obč. gostinskem podjetju sem se prijetno odžejal s Cockto-Cockto, ki je postala na Kočevskem tako priljubljen«, da že celo pijančke na pravo pot spravlja. Res, Cockta — ali »koklja«, kakor ji pravijo tod okoli — hitro osvaja motici in ženski svet. Poleg
»koklje« sem si zaželel še ko. zarec pravega cvička, toda zvezdozanska številka na ceniku me je kar vrgla na cesto. Občudoval sem nato počasno rast ponosnega zadružnega poslopja, ki je že dolgo v povojih. Temelji že kukajo iz zemlje, naprej pa ne gre.
»Le korajžo, pa bo šlo!« sem navrgel menda nepotreben nasvet in odhitel mimo lepih ribniških vasic po prašni in slabi cesti prot Velikim Laščam, kjer sem se napokal vampov in žemljie. Vampi so najboljša jed, zato ti v Vel. Laščah postrežejo z njimi podnevli in ponoči, po. leti in pozimi. Vina si nisem mogel naročiti, ker je »samo« po 175 din liter, klisle vode, si. fona, »koklje« itd. pa tu ne poznajo. Se v brivnico sem vtaknil radovedni nos. Med britjem me je ves čas gledal bogec 'iz kota, da nisem vedel, če ga imajo za varnost v javnem lokalu, kali?
Na Robu sem si štacuno zadruge ogledal in javno izjavljam, da je v resnici nastanjena v najslabši bajti vasi. Samo lani je zadruga imela tri mi-lijončke dobička, pa nočejo zadružni možje nič slišati o tem, da bi kaj pametnega zgradili za ta denar.
V Sodražici so me prijetno presenetili. V obeh — in edinih ta gostilnah spklfc ne kuhajo aa
popotne ljudi toplih jedi, češ da prinaša gostilnam to samo izgubo.
»Da bi vas vrag pocitral, če nimate večerje, bom pa vsaj prespal pri vas?!« sem povprašal, pa tudi s tem ni bilo nič. Menda se jim tudi to ne izplača — jaz pa sem moral ponoči pešačiti po cesti naprej. V So-dražico pa se še vrnem, toda podnevi, da bo malha bolj polna! Pozdravlja vas
Janez Popotni
»Zakaj se razburjaš, Jožefa? V takem vremenu bi bila tako do kože mokra.. .a