razen •oboi. dan to prsmikov. . Mu except Saturday«, »^^..nd Holidays PROSVETA • * GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredniški tn u pravniški prostori' 1007 South Lawndals Ave Office of Publics Uon 1007 South Lawadale Ave Telephone. Rockwall 4004 0-TEAB xxxvni Cena UbU |e $64» la^cH^s *ol mlttss CHICAGO 23. ILL. TOREK. 17. SEPTEMBRA (SEPT. 17). 1346 Subecripiloa $$.00 Yearly STEV.-NUMBER 180 Acceptance for mailing st special rste of posUge provided for in SSction 1103. Act of Oct 3, 1917, authorised on June 4, 1013 ______ ki zunanji minister Molotov ital Ameriko in Veliko Britanijo iclul ju je, da skuta pretvoriti Trst v vojaško bazo POZICIJA PROTI apadnim SILAM Obisl* Chicago.—V petek je cbiskala glavni urad SNPJ Mary Zupančič iz Grayja, Pa., v družbi Mary Abram iz Chicaga, v pondeljek 3a Anna Krall in Krall, mali in hči, iz Eveletha, Minn. Išče teto Chicago.—Maksa Likozar, rojena Praček v Ljubljani, hči Adolfa Pračka, želi izvedeti za svojo teto Marijo Praček, rojena Ljubljani in stara 70-74 let, poročena Spina. V Ameriko je ila pred prvo svetovno vojno in se poročila z nekim Italijanom. ?o svetovni vojni se je oglasila iz Clevelanda. Nečakinja želi, da ji piše na naslov: Maksa Likozar, trgovina, Kranj, Slovenija, Jugoslavija. Zopet doma Samsula, Fla.—Frances Ger-bec, ki je prej živela v Cantonu, O., se je po dvomesečnem obisku pri prijateljih in sorodnikih Clevelandu in Cantonu zopet vrnila domov. Pri svoji hčeri Yolandi in Franku Dacarju v Steubenvillu, O., se je mudila ravno v času, ko sta dobila novorojenčka, ki gotovo postane član SNPJ, kot je tudi njegova mamica že dolgoletna čjpnica. Nov grob v New Yorku Brooklyn, N. Y.—Dne 11. sept. ..................je vsled srčne hibe naglo umrl Isvijs, katere ljudstvo * bolnišnici Martin Holešek, star 60 let. Zapušča ženo, sina, toU, 16. sept.—Ruski zunanji pier V. M. Molotov je v govoru na mirovni kon-lenci napadel Ameriko in Ve-Bntanijo, zaeno pa je na-il, da miru ne bo, če bosta p ignorirati sovjetsko Ru-i Izrekel je obdolžitev, da bta pretvoriti Trst v voja-ttoao. tov je govoril v teku de-o predlaganem statutu, na i naj bi bila vlada-Ttst in okolica. Zahteval je ic ameriških in britskih ttržaškega ozemlja 30 dni po mirovne pogodbe z Ita-Ameriški državni tajnik pes ni bil navzoč, ko je Mo-govoril. miru in pravici vetiranja je rtov dejal: Jco hoče organizacija Zdru-narodov braniti mir brez etske unije in celo proti Soli uniji, se bodo njena pri-iwnje izjalovila. Vse posku-preklic pravice vetiranja preprečiti, ker ogražajo srni mir. Za preklic te pranj države v britsko-ameri-bloku." S»rnem tržaškem vprašaje Molotdt izjavil: t zaledju Trsta, mora biti ana pri formiranju ad- acije. Dobiti mora glav-»edo v vladi mesta, luke, železnic in carine, da se * trgovina. Potrebna je vitev posebne komisije, IK> naj bi tvorili reprezen-Rusije, Amerike, Velike taije in Francije, ti pa naj posvetovali z voditelji de-itičnih strank in organiza-° formiranju začasne trža-de pod nadzorstvom var-kga sveta Združenih naro-Britski načrt, da dobi gofer osebno oblast, je treba ■ ker predstavlja sistem »izacije iz devetnajstega sto-1 Prebivalci Trsta morajo fo wmovlado na podlagi de-^tičnega sistema. Trst mo-Popolnoma demilitnrizi- »vojem poudarjanju, da mo-J™ dobiti avtonomijo, je ** omenil, kako deluje so-"»lem demokracija. Kot , orn^nil Grčijo in Bol J JM je. da so bile vo-•»Oreaja pod senco britskih sleparija, dočim "se J * vmešavala v volitve v ' spada v nJeno «fe" J v" Delegati drugih slo-dr/av so izjavili, da se ^ govorom ruskega zu- »iMfctn, Ti tvori * Proti /apadnim silam. SET da 1)0 «me»-iški n« Bvrne, odgovo-" M ve On se i cl Tsv< ,"val s C " | 'n senatorjem r -.-.sko vpra- " prišlo na dnevni |vJt ■ ta Amerika /,'«jali pri J ^"rata dobiti enake . t. V Rumu. ► n t "'' kl (i>k* re*itve Plovbe na reki »J* ji T P"c P*bt wv'*-ia stališče, da n*VKkt države ime-Klede svobod-iržave ho Avstri- r JuK"Hlavija. Ogr-■J« in C.-hoalovaldl bes Te »-Publikaci da imperiall •Mki mirovn Domače vesti poročeno hčer in dva vnuka. Is Milwaukee! a Milwaukee.—Dne 24. avg. sta bili na cestnem križišču, kjer sta čakali poulične, zadeti od avtomobila miss Mary Videmšek in miss Eugenia Kaker. Težko je bila poškodovana miss Videmšek, ki ima prebito lobanjo, miss Kaker pa lažje poškodbe. Voznik, ki je po izjavi prič drvel okrog 70 milj na uro, je zbežal. —V Battle Creeku, Mich., je 24. avg. umrl Fred Kališek iz West Allisa, star 36 let. Zapušča dve poročeni sestri in dva brata.— Dne 25. avg. je v West Allisu u-mrla Matilda Miskulin. Zapušča moža, dva sinova in sedem vnukov.—Dne 26. avg. je umrl Frank Korpnick, star 52 let, ki zapušča ženo, sina, dve hčeri, v starem kraju pa sestro.—Zadnje dni so se poročili: Clifford Per-sick in Olga Selich, William Shull in Vicky Novak, Charles Kubicek in Mry A. Sasek, Anthony PrUnozich in Christine Sawicky, Donald Mayer in Josephine Turk, Harry Cvar Mary Butchar, Anton Kosec Stella Blasica, Eugene W. Brus kewitz in Josephine Semrad, Michael S. Harlock ml. in Syl via Jupp, Anthony J. Mihelich in Cecilia Wawrzyniak, Donald O'Leske in Betty J. Kirschnik. Walter Floryance in Sherley Gorichs, Joseph E. Soršak in Ann Sherr. Joseph A. Schimetz in Anita Wilk.—Rojenice so se oglasile pri družini Albin H Brulc ln pustile siačka, pri družinah George Marinkovich, Frank J. Petrin ln Emil Zsgrod-nik pa hčerke. Uspeh švedske komunistične stranke Stockholm, Švedska. 16 sept —Moč komunistične stranke se je dvignila, pravijo poroči Is | izidu volitev. Stranka )* dobila dodatnih osem sedežev v parla mentu na račun stranke social nih demokratov Zupan preklical izdano dovoljenje Zbiranje prispevkov za Jugoslavijo prepovedano McKeeepori, Pa. i- Župan Kinkaid je preklical izdano dovoljenje za zbiranje prispevkov v pomoč Jugoslaviji v tem mestu, ki je bilo določeno za 20. in 21. septembra. Udal se je pritisku postojanke organizacije vojnih veteranov, ki so na svoji seji sprejeli resolucijo z obsodbo napada na ameriška letala po jugoslovanskih letalcih. Pozvali so župana, naj prekliče dovoljenje, kar je storil. Člani posebnega odbora, katerega ao tvorili stotnik George Vucinich, Matthew Cvetič in ga. Pavačič, ao obiskali župana in protestirali proti preklicu dovoljenja. Izjavili so, da je njihov namen le pomagati jugoslovanskim sirotam, ki so izgubile starše v vojni. Protest je bil zaman. Kinkaid ni hotel revidirati svoje odločitve. Dejal je, da se bo izrekel za pošiljanje pomoči jugoslovanskemu ljudstvu le, "če bo od-itranllo aedanjo gnilo vlado." Županova izjava je bila odprto priznanje, da mora Amerika uporabljati pošiljanje {»omoči kot politično orožje. Na vpra. šanje, zakaj Amerika pomaga Nemčiji, Italiji in Japonski, ki so odgovorne za izgubo ameriških življenj v vojni, Kinkaid ni odgovoril. Deset ubitih v izgredih v Indiji Bombaj, Indija, 16. sept.—Nadaljnjih deset ljudi je bilo ubitih in 44 ranjenih v izgredih v tem in drugih indijskih mest h. Brtske avtoritete so oklica le izjemno stanje v Bombaju, da ustavijd izgrede. Byrnes bo morda resigning Trumahova izjava potolažila > britske krpge Paris. 16. sept.—roučeni kro gi trdijo, da bo ameriški državni tajnik Byrnes resigniral, če ne bo trgovinski tajnik Henry A. Wallace izstopil iz kabineta. V tem smislu je Byrnes žt? informiral predsednika Trumana po telefonu. Baje je izjavil, da v kabinetu ni proetora zanj in za trgovinskega tajnika. Byrnes bo zahteval odločitev od Trumana. "Wallace bi ne smel kritizirati zunanje politike državnega de partmenta," so izjavili nekateri člani ameriške delegacije na mirovni konferenci v Parizu. "Izjava trgovinskega tajnika se bi, ako bi bila Amerika v vojni, smatrala za izdajstvo." Levičarski listi v Franciji so komentirali govor trgovinskega tajnika na shodu v New Yorku. Pokazali so na razliko med stališčem, katerega je zavzel Wallace, ln onim državnega tajnika. London. 16. sept.—Izjava predsednika Trumana, da Wallace-jev govor v New Yorku ni bil dokaz, da se je Amerika odločila za revizijo zunanje politike, je potolažila britskej vladne kro ge. Wallace je v svijem govoru obsojal imperializem Velike Britanije. List Times, lastnina lorda Kemleyja, ki podpira zunanjo politiko britske vlade, je označil govor ameriškega trgovinskega tajnika za napad n« Veliko Brl tanijo. OČita mu, da je skušal povzročiti razkol med Ameriko in Veliko Britanijo. Stavka voznikov v New Yorku ie traja New York, 16. sept.—Stavka voznikov tovornih avtov, članov unije Ameriške delavske federacije, se nadaljuje. Pogajanja za končanje konflikta so se izjalovila. Župan William O'Dwyer je priznal, da se unija in kom-panije ne morejo sporazumeti. wallace bo odgovoril i trumanu Trgovinski tajnik na političnem razpotju VLOGA SENATORJA PEPPERJA Washington. D. C.. 16. sept.— Trgovinski tajnik Henry A Wallace, čigar govor v New Yorku je povzročil mednarodni vihar, bo morda danes podal izjavo z odgovorom predsedniku Truma-nu. Slednji je namreč vnaprej odobril govor trgovinskega tajnika, potem pa je odobritev preklical in naglasil, da ameriška zunanja politika ne bo revidirana. Govorice se širijo, da bo Wallace izstopil iz kabineta, duši Še ni nobenega znamenja glede preloma med njim in Trumanom. (Radijski komentator Drew Pearson je sinoči naznanil, da bo Wallace obiskal predsednika Trumana. Opozoril ga bo na svojo deklaracijo, du je tretja svetovna vojnft npizbežna, če bo Amerika še nadalje capljala za Veliko Britanijo in vodila opozicijo proti Rusiji.) Očitno je, da Je Wallace dospel na politično razpotje. Vest iz zanesljivih virov pravi, da bo trgovinski tajnik še nadalje aktiven v kampanji za svojo stranko. On bo ponovno govoril 24. septembra na zborovanju Sploi-nega odbora državljanov za politično akcijo v Provldencu, R. 1. Govore bo imel tudi v drugih ameriških mestih. Politični krogi ugibajo o'vlo gi, katero bo igral senator Pep per, demokrat iz Floride, v poli tični kampanji. Nekateri trdijo, du bo nadomestil trgovinskega tajnik* kot besednik levičarskih elementov v demokratski stranki. Pepper je bil govornik na shodu v Madison Square Gardnu na katerem je govoril Wallace Shoda se je udeležilo čez 10,000 ljudi in ti so navdušeno aplav dirali senatorju, ko Je kritlzl ral ameriško imperialistično po litiko. konferenci delajo na vse prete-ge za uveljavljen je programa diplometične in vojalke ekspanzije in s tem podžigajo oboroževalno tekmo.'* Civilna vojna v severni Grčiji Vojaške operacije proti levičarjem Atene. Grčija. 16. sept.—LJuta civilna vojna divja v severni Grčiji, v krajih v bližini Jugoslovanske in bolgarsko meje ter v hribih okrog gore Olimp. Mo-narhistične čete in orožniki so ponoči ln podnevi udeleženi v operacijah proti grupam, katere je monarhistična vlada označila za komunistične in druge levičarske tolpe. Pozorišča bitk so hribovske pokrajine Tesalije in Makedonije, ozemlje pri Solunu in kraji ob jezeru Doiran nedaleč od ju goslovanske meje. Bitke so se pričele pred splošnim volitvami v Grčiji, pri katerih se je večl-na izrekla za restavriranje monarhije in povratek kralja Jurija na prestol, poostrile pa po volitvah. Civilisti, mod temi ženske ln otroci, so žrtve monarhističnega terorja. Več žensk In otrok je bilo že deportiranih na zapušče ne grške otoke in poslanih v jetnišnice. Rebell se maščujejo nad tero risti. Poročilo pravi, da so ujeli veliko število vojakov in orožnikov In da Jih drže kot talce. To dalje pravi, da rebell drže 46 Izmed 48 občin v enem dlstrlktu Tesalije. Sedanja grška vlada ki se opira na bajonete britskih čet, označuje vse, ki se ji upirajo za komuniste, Vlada je zagrozila, da ne bo odnahala, dokler ne bodo vsi uničeni. Orq »nlslrsno delavstvo pritiska na Trumana. da skill* Isredno saaedanje ko «reea v svrho epraietja rasnih socialnih sekonov. ki se bili v tadni*m ta««dfentu potlanlanl na alran. ker |e bil kongres v slušbl gospodarjev Amerike, ne pa ljudstva. Stavka mornarjev se nadaljuje Pogajanja za konča* nje konflikta , $e razbila New York. 16. sept,—Prizade v mi ju za končanje stavke moi-narjev, članov unije Kongresa industrijskih organizacij, so se razbila. Mornarji na vzhodu vztrajajo pri zahtevi; da morajo mornarji na zapadu dobiti zvi šanje plače. lieprezentanti ' parobrodnlh družb na zapadu se nočejo (>o-gajati z voditelji dveh unij. T< sls neodvisna unija kurjačev in unija kuharjev in strežnikov CIO. Kompanlje no obdolžile Splošno mornarsko unijo, da je umaknila čuvaje, katerih nalo gu Jo bila pažnja parnikov za preprečene) ognja. Frank J. Taylor, besednik *kompanij, le dejal, da Je unija pozabila na obljubo in da so par niki v nevarnosti. Voditelji u nije so naznanili raztegnitev stavke na parnike United Fruit Co. in Standard Fruit Co. Stavka mornarjev je bila okli* eana zadnji |>etek z namenom da unija izvojuje isto /višanj« plače kot ga je unija Ameriške delavske federacije. John H Sleeltnan, direktor za preuredi tev induMtrij, je na pritisk unije ADK preklical odlok odbora za stabilizacijo mezd. s katerim J« slednji omejil zvišanje plače na 317 50 na mesec. Joseph Curran, pit-dsednik Splošni* mornarske unije CIO. je delal, da bodo mornarji v/rlra Mili v stavki doklei m lx»do vm /alilr-ve sprejete. Bivši strainik Goeringa aretiran Ih troit, Mich., 16 M pt Jo sept Koelch, bivši telesni straž ruk llermanna Goeringa, člana Hitlerjeve narijske vlade, je bi Mivtliari po fedetalnih «let« kti vih. Hlednji so ga iskali, odkar je pob«*gnt! iz taborišča za voj ne ujetnik«* v Californiji. Areti lana )e bila tudi Joan MrRride s katero je Soelcb živel jugoslavija poslala protest ameriški vladi Obsodba aretacije jugoslovanskih vojakov v bliiini Trota RJT02BA ČLANOV KOMISIJE London, 16. sept.—Listi v Bel-gradu so - objavili vest, da je maršal Tito poslal protest ameriški vladi zaradi aretacije šestih ugoslovanskih vojakov v bliiini Trsta, Ameriške čete, ki so ih aretirale, so grdo postopale njimi. Aretacija vojakov jo sledila eksploziji bombe, ki je razdeja-steno neke hiše. General tidgely Gaither, poveljnik a-meriške pehotne divizije v Trstu, je zanikal obdoliltve o grdem postopanju In žaljenju aretiranih jugoslovanskih vojakov, ncident je označil za malenkosten, zaeno pa je naznanil, da je odredil prieskavo. Radio Belgrad poroča, da so ameriške avtoritete aretirale tudi nekega Jugoslovanskega stotnika in Štiri vojake, ki so skuhali dobiti informacije o šestih tovariših. Jugoslovanska vlada xahtova kaznovanje onih, ki so provocirsli incident. BclgtadL 16. sspt.—'TuksJInjt isti so objsvtll razgovor s Jugoslovanski mornarji, ki so se pritožili proti ameriškim vojaškim avtoritetam, ker so jih slednje zadržala, ko so skušali transle-i Iratl jugoslovanska ladje na reki Donavi Iz Linca, Avstrija, v Llndau, Bavarska. Med mornarji, ki so dospeli v Zemun, so bili tudi člani jugoslovanske komisije, katerim je bila poverjena naloga prevzetja ladij In par-nlkov. Te so zasegle ameriške ivtoritete. Svetozar Jovič, načelnik komisije, je dejal, "da je ameriška Vojašku policija blokirala kotlino reke Donave pri Llncu. Osemnajst jugoslovanskih mornarjev je bilo takrat aretiranih in odpcljanlh v Jetnlšnlco v Lin-ju. Tam so Jih ameriške avtoritete preiskale in zasliševale. V naši nenavzočnostl so pretaka < tudi naše kabine In konfisci-ali vse vrednosti. Iz Ječe smo jlli izpuščeni In potem pod nadzorstvom vojaške policije odve-leni na ogrski parnik, ki je od-»Jul proti mestu Passau, kjer iino bili ponovno preiskani. Potem smo bili n pet poslani v Line i»h1 nadzorstvom nemške civil te policije." Jovič Je dalje rekel, da člani 'ijegove gnipc niso dobili nobe ne hran«* od ameriških vojalkih avtoritet. laponski delavci oklicali stavko Borba proti vladi premierja Joiide Tokio. 16 s« pt.-Okrog 600,-000 rudarjev, jeklarjev in delavcev v drugih industrijah Je okli-celo 24 urno protestno stavko proti vladi premierja JoŠide. Slavko je okllcal Kongres in-duatrijskih unij, da demonstrira solidarnost z mornarji, ki so za-stevkali zadnji teden, in železničarji, ki so tudi zapretili z okli rem stavke, a so ostali na delu pO sklenitvi sporazuma s vlado. Voditelji Kongresa industrijskih unij so izjavili, da bodo vztrajali v borbi, dokler ne bo sedanja vlada strmogiavljena. Železničarji no umaknili groftnjo s oklicem stavke, ko je vlade dela zagotovilo, da ne bo odpuščenih 75.000 železniških delavcev, PROSVETA - 0 THE ENLIGHTENMENT GLASILO KM LASTMIMA SLOVEMSSZ MAHODMK PODPOBM1 fUtJntm sp Zdrviene drteve (tem Chloaga) aa tet«, MM u pol tet«, 11*0 m 6«trt tet«* sa CM cape te «te Cook Co„ 17.50 i« celo tet«, $3.75 s« pol l«t«i m inosomstvo S Subscription ratesi for th« Uafttad StetM (except Chicago) Canada U40 p«r yw. Chicago and Cook County $740 pw foreign countries MOM par jmr. oglasov po dogovoru—Rokopisi dopisov te m n« vračajo. Rokopisi liter«rn« vsabtee (fcrttea. povesti pasmi Ud.) s« vrnejo pošiljatelju te v stečaju, te |« ptiteiU Advertising rates on ........eat Msaasiiilpts of aad unsolicited articles will not ba returned. . Other such as stories, plays, poaaa, etc«, will ba istesaad to when accompanied by self ealy Maatev na vso« kar lam stik i< PROSVETA 2857-59 So. Lawndate Avo^ Chicago 23, Illinois Mlini reakcije meljejo... $IaA00ji i Sovražnikom nove Jugoslavije se lahko smeje srce. Posebno še fotičevcem, radičevcem, rožmanovcem in par bivšim slovenskim socialistom, ki imajo Tita in Sovjetsko Rusijo toliko v želodcu, da niti spati ne morejo. Zanje morda znači to "tisti dan", katerega so s tako sigurnostjo napovedovali. Da-li se zavedajo ali ne, da je to "dan" svetovne reakcije, ne vemo, toda najbrže ne. Kadar človek oslepi, navadno tudi ostane slep. Povod za to veselje med pristali staiuaa quo, Reakcije in kapitalistične demokracije je seveda velika propaganda, ki ie še vedno razlega po deželi proti novi Jugoslaviji in izgleda, da bo ostala permanentna "kulturna" pridobitev, vsaj pa za nedoločen čas. Ta propaganda se je zdaj domislila, da je treba ustaviti vse relifne in Unrine pošijjatve v Jugoslavijo. S to "poslanico" se je zadnjič oglasil tudi veliki inženir Hooverr ki se na take stvari—na politični relif—izborno razume. V tem je on največji mojster na svetu— vssj to je pokaral po prvi svetovni vojni z delitvijo relifa v Evropi. Na politični relif se je dobro razumel tudi, ko je bil predsednik te dežele. Takrat je dajal relif v obliki vladnih posojil etc. kapitalistom, delavcem "Hooverville," veterane pa je zapodil iz Washington«. Ampak takih Hooverjev ja dosti v deželi. Posebno se pridno oglašajo sedaj proti novi Jugoslaviji. Zsdnje dni so bombardirali državni department in glavni stan Unre (UNRRA) z zahtevo, naj ustavi poiiljsnje relifa Jugoslaviji, češ, titovce je treba potipati tam, kjer'bo nsjbolj bolelo. Zahtevajo .ustavitev tudi onega relifa, ki je že v Jjugoslaviji!—na primer pošiljko železniških tračnic, ki je bila namehjena Kitajski, potem pa odpeljana v Jugoslavijo, kjer je bila potreba večja. Skupina pomolskih delavcev v New Yorku, organizirana v reakcionarni uniji pomolskih delavcev ADF, je šla še dalj in enostavno ustavila nalaganje Unrhrie ladje za Jugoslavijo. Nasedli so šovinističnim demagogom in storili to, kar so se nsuČili iz zlobne politične propagande. Kadar so delavci zastrupljeni, so lshko še slabši in bolj divji kot pa profesionalne ljudske pijavke. Tej drhalski kampanji se je pridružil tudi župan McKeesporta v Pennsylvanijl, ki*je na zahtevo postojanke vojnih veteranov odpovedal pravico za "tag day" za zbiranje prispevkov za jugoslovanski relif. Ko ga je obiskala deputacija (Srbov In Hrvatov) in mu dejala, da je Jugoslavija, ki j* bila naša zaveznica in doprinesla toliko žrtev v vojni, vsaj toliko upravičena do pomoči kot so Nemčija, Italija in Japonska, kamor Amerika pošilja relif, ni vedel odgovora, toda je vztrajal pri svojem preklicu. John Steile, demokratski politik v Illinolsu in načelnik Ameriške legije pa je šel še dalj in dejsl, da je treba "nameriti atomsko bombo na Moskvo in prihraniti eno tudi za Tita . .." On je za sto-procentno "atomsko diplomacijo"—ne samo on, marveč cela arma da reakcionarjev, šovinistov in bigotov. * Kakor je razvidno iz izjave pomožnega državnega tajnika Clay tona, se državni department ne ozira na to bombardiranje in ne misli podvzetl korakov za ustavitev relifa Jugoslaviji. Proti tej propagandi se je postavil tudi Fiorelo LaGuardia, načelnik Unre, ki je pokazal, da je mož na mestu. Državni department, oziroma ameriška vlsda sicer nima kon trole nad Unro, ki je mednarodna relifna in rehabilitacijska organizacija, ustanovljena za pomoč deželam, ki so bile vsled vojne najbolj prizadete. Toda lahko bi delala sitnosti, kajti Amerika največ prispeva v sklad Unre in je pod Rooseveltom tudi dala iniciativo za njeno ustanovitev. Naš državni department je zadovoljen, da je v boju za Trst in za tako zvano "svobodno" trgoviho na Balkanu, sploh v vsej podonavski kotlini, potisnil Titovo Jugoslavijo ob zid, za kar je sicer pet ameriških letalcev dalo življenje. Ampak v takem diplomatskem boju pet življenj nič ne pomeni—s«j se Jih vs«k dan ubije stotine na cestah, v tovarnah ali rudnikih In tudi doma, toda kdo razen ožjih sorodnikov ln prijateljev se zmeni z« te žrtve? Nih£e Vse drugače p« je aevedu. če te nekdo »klati na tla, ker si brez njegovega dovoljenjs lletal nad njegovim zeljnikom, ga namenoma izzival in se rugal njegovim protestom. In to posebno, če si močan ln valed U»ga -tudi aroganten, pravi kralj na BeUjnovi, tvoj na sprotnik pa majhan, tod« ponosen in povrhu še revolucionaren Takemu nepridipravu, ki hoče biti gospodar na svoji zemlji ln se celo drzne upirstl se politiki najmogočnejše sile na svetu—takemu p« je treba zagosti in mu stopiti na prste. * ln tako nek«j žrtev, ki so bile kot del diplomstične igre cinično poslane v smrt, zadobi večjo politično važnost kot p« pol milijona žttev, ki bo p»dle n« bojnih fronteh. V tem boju s političnim na sprotnikom je treb« te žrtve izrabiti do z«dnje kaplje krvi in n« ščuvati deželo ter zastrupiti ljudstvo proti onemu, ki Je v veliki diplomatlčni igri trenutno izgubil glevo in naaodel provokacijam Rekli boate, da tak« igra ni lepa. nI etična, ni mor«ln«, nI pravlč-n«. Seveda ni, «mp«k ae vrši. To je sploh največja sodobna Igra v areni mednarodne diplomacije, ko gre za vpr«i«njc, kdo bo do-mlnlrst fcVropo, kotiiče večnih sporov ln vojn, kakor tudi zibelka veliko ftjpeB*. trajno vrodnega. p« tudi grdega ln človeštvu škod ljivega Ampak koliko ljudi pozna to umsuno Igro, ki ji pravimo "power politics"? Bore malo. T«ko zvanl "svobodni tisk" kakor tudi radio, i« skrbi, d« j« ne razgali, marveč pridno zastruplja male ln velika otroke proti nasprotnikom kapitalizma. Visoki diplomaciji In vladajočemu razredu je to potrebno, kajti le v z« * strupi jeni atm&ferl lahko vrši to um«z«no igro. Tako meljejo mlini kapitalistična reakcije. 8ATI1IA NA NASLOV KLERIKALCEV Cuornevaca, Mohika. Z ozi-rom na trditev A. D., da Prosveta priobčuje izmišljena pisma iz stare domovine, pošiljam v priobčitev sledeče pismo, katero bo gotovo zadovoljilo skromne urednike A. D. Dragi moj stric Urban! Že-leč, da se nahajaš v tako bogo-ljubnem stanju kot jaz, Ti hočem opisati splošne razmere v naši preljubljeni Avstriji. V Ljubljani oz. Lajbahu imamo sedaj pet učenih škofov, kateri imajo veliki žegen od našega svetega očeta. Mestni svet sestoji iz belogardističnih generalov (Rupnik jim je načelu), petih frančiškajnarjev, treh le-menatarjev, kateri imajo posebne zasluge pri pretepanju in mučenju partizanskih k . . ., in šestih udanih mežnarjev, od katerih ima vsak posebne zasluge, namreč da je izdal najmanj 20 nevarnih komunistov Nemcem, ali pa vsaj enega živega odri na meh. Zadnjič smo romali po kolenih k sv. Križu pri Starem trgu in tam soglasno sklenili in spre-eli sledeče reforme za našo pre-jubljeno domovino: 1.) V vsaki .vasi, ki šteje več kot deset hiš, se mora sezidati velika cerkev z velikanskim "turnom", dalje moderno žup-nišče in velik j^lev. Župniku bo treba dati najmanj 50 ha zem-je, katero bodo morali pokorni vaščani obdelovati in skrbeti, da bo pospravljena žetev ob jravem času v farovško kaščo. Tisti, ki se bodo pri delu posebno odlikovali, bodo dobili zastonj 60 dni odpustkov in štiri močne žegne. 2.) Vsak kaplan bo imel pravico do polovice župnikovih dobrot, mežnarji pa bodo dobili samo mali blagoslov z opombo, da je preveč obložen želodec dobra podlaga za pregrešne misli. 3.) Vse šole bomo zaprli, kajti če človek preveč študira, ga oliko poprej vrag odvleče v pe-cel, ta pa je že tako in tako prenapolnjen s komunisti. % 4.) Vsi odrasli mladeniči in mladenke bodo morali vstopiti / bratovščine in podobne bogo-jubne družbe, kjer jih bodo kaplani in lemenatarji poučili o pravih potrebah za bodoče življenje. 5.) V vsaki vasi je treba postaviti gavge, na katere bomo obešali vsako nedeljo po večer-nicah v okrepčilo in zabavo vseh udanih vernikov, osebe, katere bodo osumljene, da jim te naše reforme ne ugajajo. Po končanem obešanju bomo izmo-1 i 1 i tri "roženkrance" za duše pogubljenih obešencev, mežnar bo pa pobiral biro. 6.) Posvetna vlada bo v rokah svetega očeta v Rimu. On 5- se namreč bolje razume na vladanje kot mi, poleg tega pa nam bo poslal izkušene Italijane, ki nas bodo vodili po pravih potih v zveličan je. 7.) Zdravnike, učitelje, profesorje in druge profesionalce bomo zaprli v oddaljena taborišča, nato pa najbrže sežgali na javnih grmadah v svarilo vsem ljudem, ki bi se želeli še kdaj učiti iz pregrešnih knjig. Dragi stric Urban! Tu sem Ti podal le majhen obris naših silnih poletov, ki jih mislijo modri in učeni svetovalci , mesta Lajbane upeljati v naši mili, nikdar dovolj ljubljeni Avstriji. Upam, da -se strinjaš z vsemi točkami, zaeno pa te ponižno prosim, da bi tudi Ti podal nekaj koristnih nasvetov, ali učeni gospodje pri A. D. imate kakšne nasvete za izpopolnitev naših velikih načrtov, potem mi takoj sporoči, da jih bom predlagal na prihodnjem zborovanju vseh naših jezuitov in frančiškajnarjev, katerim je poverjeno blagostanje slovenskega naroda. Prepričan sem, da bodo vaše nasvete in mnenja resno upoštevali. - Ker vem, dragi stric Urban, da ameriške Slovence zanimajo naše domače razmere, Te pooblaščam, da to resnično pismo, ki ga je napisal v naši mili domovini Tvoj pobožen nečak, priobčiš samo v katoliških listih, kateri pišejo golo resnico, posebno A. D. Drugi mesec me bodo birma-li, nakar bom imel več časa ter Ti opisal, kako smo se obnašali in borili med zadnjo vojno vsi pravoverni krščanski Slovenci. Kar strmel boš nad našimi junaškimi čini! Dragi stric, zaeno Te prosim za nekaj dolarjev, da jih bom imel za birmo. V upanju, da mi kmalu odgovoriš, Te prav lepo in bogoljubno pozdravljam! T,yqj vdani nečak Jernaus. V. Žobro. . POROČILO IZ BARBERTONA Barbar ton, O.—Tudi v naši naselbini smo se zganili in prebudili ter pričeli pobirati prispevke za otroško bolnišnico v Sloveniji. Večkrat sem si mislila kaj je z našo podružnico SANSa. Če se ne motim, je bilo sklenjeno že na februarski seji, da pričnemo s pobiranjem prispevkov v severnem Barbertonu. Mrs. Markun je obljubila, da bo šla z menoj od hiše do hiše in tako sva čakali nabiralne pole do avgusta, to je bilo teden pred konvencijo SNPJ. Res, da so bile stavke, toda to delo bi lahko izvršili še pred stavkami in bi imeli več uspeha. Kolekta ni bila tudi sedaj tako slaba, če pomislimo, da smo na delu vedno eni in isti, dočim drugi stojijo na strani, hujskajo m T« slik« kaša kaktej* katero so v Detroit« ustanovili stavku loči mornarji. Id delajo a« Velikih Joaorth. Stavkarll Imajo aave-d« s vola kuha. V bo) ao šil sa saišaajo delavnik« bras snliaaja plač ta dolom« a vol cilj tudi doaoglL Maksimalni todnlk St ur •o zbil! m II ur u te si vodi. na 44 ur, ko delajo v prtatanličlk la na 40 ur. kadar ao ladje v popravilu. Vaa družba aa te podalo, toda ao lagladL da bo atavka teh moraarte*. članov na rak« uallo CIO. koačaaa v bllšajl bodočnosti. ih razgovarjajo tiste, ki so pri volji pomagati trpečemu slovenskemu narodu v stari domovini. To ni lepo! Ko se z nekaterimi rojaki raz-govarjaš o nedolžnih otrokih v Sloveniji, ki niso nikomur ničesar žalega storili, sedaj pa hirajo za jetiko, poleg tega so pa še brez stanšev, jim začnejo teči solze po licih, ko pa jih vprašaš za majhno pomoč, se jim pa povesijo nosovi do brad in ti zabrusijo v obraz, češ, kdo bo pa nam pomagal, ter so pripravljeni spreti se s teboj za 25c. Velika sreča, da niso vsi taki. Mrs. Vadnal me je večkrat opomnila, kdaj bomo pričeli pobirati za otroško bolnišnico v Sloveniji, kajti povsod drugje so že na delu. Če bi bilo več takih med nami, potem se človek ne bi bal iti okoli, tako pa mora tisti, ki pobira prispevke, marsikaj preslišati in pregledati, tako sva tudi marsikatero slišali z mrs. Markun, vzlic temu pa bova šli ponovno tja, kjer niso do sedaj nama dali še ničesar. Prispevali so do sedaj sledeči po $25: N. M. Nickolas in J. Šu-štaršič; po $10: društvo Ljubljana SNPJ, J. M. Vadnal in F, Smuk; po $5: M. Platnar, J. Gr-bec, J. Smuk« dalje šest oseb po $2, štiri po $1, skupaj $111. Ker je bilo več nabiralcev, upam, da bodo tudi ostali poročali, ali pa naj poroča podružnica SANSa, kajti v preteklosti smo že zbrali razne prispevke, ni pa bilo poročano v časopisih, kakcfr je navada iz 4rugih naselbin, tako lahko mislijo, da tukaj spimo. Toda temu ni tako! Nekateri menijo, da naj bi se sedaj razpustilo organizacijo SANS. To se ne sme zgoditi, kajti ta je ravno sedaj celo bolj potrebna, kajti na vseh straneh pletejo mreže proti Jugoslaviji. Naša dolžnost je pomagati tistim, ki se bojujejo za boljše življenjske razmere. _ Valiko je vpitja v tukajšnjih časopisih zaradi izstrelitve dveh letal in smrti petih letalcev. Če bi jih izstrelili v Italiji, ne bi ameriška javnost nikdar zvedela,. ker pa se je to dogodilo v Jugoslaviji, je pa veliko pisanja o tem. Ni prav, da se je pripetil ta incident, posebno Še sedaj, ko pletejo mreže v Parizu in skušajo na vse načine, da bi ujeli v nje Jugoslovane. V Grčiji je splezal na tron kralj Jurij, in sicer s pomočjo angleških topov in strojnic, če pa bo potreba, ga bodo podprli še z bojnimi ladjami, za katere mi plačujemo. Ne vem kako se kaj Peterčku srce širi. Najbrže se mu sline cedijo in si misli, da bodo pri šle bojne lkdje bližje, katere sedaj niso daleč od Jugoslavije. To deželo danes tako sramotijo, kot so nekoč Rusijo, potem pa so od nehsli s propagando proti njej, namreč tedaj, ko je zapadnim zaveznikom tekla voda v grlo. Seve, sedaj so izven nevarnosti, zato se je zopet pričela gorjja proti vsem tistim, ki so za izboljšanje človeških pravic. Tudi naš nepozabni Hoover se dere in urgira, naj se ustavi po* moč Jugoslaviji. Vsi so ji nasprotni. Toda mi bomo pomagali jugoslovanskemu ljudstvu tudi v bodočnosti, dokler bo potrebovalo naše pomoči. Do sedaj aem poslala 33 paketov v staro domovino in za 30 sem dobila sporočilo, da so bili dostavljeni v redu. Za tri pa še ni dolgo, odkar sem jih poslala, torej še nisem dobila odgovora, če so jih prejeli. Komaj čakam, da bi mrs. Celarec opis«la svoje vtise, ki jih je dobila na obisku v Jugoslaviji. Mary ftuštaršič. S POTA V prvi svetovni vojni ni bilo na površju ne Stalina in ne Tita, vzlic temu pa je kleti Lah ukradel velik del Primorske, Is-stre in Trst. Pa ne samo to, pač p« tudi-vasi okoli Postojne, kakor tudi Postojnsko jamo. Lomili so tudi dr«gocene kapnike in jih odpelj«vali v Italijo. Ameriška Domovina p« trdi, d« bo Tito kriv. če ne pride Trst pod Jugoslavijo. Povem vam. da si s takimi lažmi samo his- Sovjetska Rusija v povojni dol e -Spisal Victor Manuel Villager- Z avtorjevim dovoljenjem prestavil V. žebre iz Mehik (Nadaljevanje) ribajo Angleži in Francozi jega lastnega zaveznika sta mla v prepad, da se rešita dva, izdajalca! , Pri sramotni kupčiji sije ni prav nič upošteva Jim je bila peto kolo-to j udarec v obraz Rusije. y je postal gospodar sveta, menom, da Hitlerju zasiguri v Ukrajino, je Francija celo pisala z Nemčijo pakt prei in mu zagotovila, da v sli vojne z Rusijo, ima Hitler hrbet zavarovan. Omeniti je še treba, da mela Francija pogodbo z Hi da si bosta druga drugi p gali v slučaju, da je kater med nju napadena. Žalostn resnično je, da je ta slavi junaški francoski narod srn to pogodbo za nepotreben šček papirja, ki nima no vrednosti. Zapišimo še z < limi črkami, da je Rusija i okupaciji Čehoslovaške poi la Angliji in Franciji skupn jaški nastop proti Nemčiji, se je zgodilo dne 6. maja v kvi. Rusija je predlagala sovjetska vojska zasede mo ja Pripeta na Poljskem, c vedoč, da namerava Hitler i ti v Rusijo po tej poti. Winston Churchill je iz glede teh pogajanj v magt Collier's z dne 30. septet 1939 sledeče: "Kar je ft zahtevala v Moskvi z oziroi priprave odpora Hitlerjevi madi na Poljskem, je po mn vojaških ekspertov edina p rešitev položaja v primeru diranja Nemcev v Rusijo, poljska vlada se je temu i tu v očigled političnih vzn odločno uprla in pod nob< pogojem ne pusti dohod ril čet na poljsko ozemlje." To dejstvo pa je bilo le m ščit za prelom pogajanj med sijo na eni in Anglijo in I cijo na drugi strani. Resfl ozadje tega dejstva je razi kal Robert Dell, dopisnik 1 Chester Guardiana v ŽeneV sicer v avgustovi številki mi nika Living Age. On je I sal: "Chamberlain nikdar ^ ni želel, da bi uspela pogaj med Rusijo in Anglijo. 0 hotel s to maškerado le pri Hitlerja na usodnejše pogO pogajanjih, ki1 jih je na d nem vodil med Anglijo in H čijo. Res umazano H Charfiberlaina,. zastopnika nosne Anglije!- Hitler in njegovi genertl medtem tehnično • prerscU da Rusije ni varno napasU, kler je za hrbtom ostala E pa, zato so odločili, da je ti najprej pomesti z Evropo podjarmiti z vsemi rezerv ki jih ima na razpolago, naK šele spraviti se na Rusijo, čunajoč na to skemo, se je ler prijazno obrnil do Rum ji predložil nenapsdslno pq Zapomnite si vsi kljukcj Politika strahu Nemčija, Italija in Japonska so se vrgle na vso Evropo in Azijo pod krinko protikomuniz-ma. Evropa je imela odprti dve poti: prvo v združenju vseh evropskih držav, ki bi se lahko uprle prodira jočemu fašizmu, kar je predlagal Litvinov v Ligi narodov v Ženevi toliko časa, da se mu je grlo posušilo, vzlic temu pa ga ni nihče drugi poslušal kot kip umrlega predsednika Wilsona, druga pot pa je bila, metati v Hitlerjevo žrelo deželice in narode, ki sta jih zahtevala on in Mussolini. S tem popuščanjem se je doseglo, da je postala zverina vsak dan močnejša in se končno o-smelila in se vrgla na ves svet. Edini dve deželi, ki sta javno obsojali pogoltnenje malih narodov, sta bili predvsem Mehika in Rusija. Nazadnjaški krogi v Angliji, Franciji in Zedinjenih državah so pa cincali in kimali in s tem dejanjem pomagali fašizmu k zmagi. V Berlinu, Rimu ip Tokiu so gnali skrivno politiko proti združenju evropskih sil, katero so podpirali vsi reakcionarni krogi. Mnogi so dobivali finančno podporo od Nemčije in Italije (na primer Mosley na Angleškem). Če se je upal kak napreden človek ali pa časopis le omeniti, da je treba zajeziti Hitlerja in Musso-linija, se mu je takoj očitalo, da je komunist in kot protiutež se je namigavalo v kapitalističnem časopisju možnost, da se vrže Hitler na Rusijo in očisti ta svet boljševizma. Hitler pa se jim je smejal v pest, kajti uvidel je, da se ga boje in postajal je z vsakim dnem predrznejši v svojih zahtevah. Na drugi strani pa je Rusija venomer ponavljala potrebo skupnega nastopa proti fašizmu, dokler zverina ne odraste. Stalin je dal jasno vedeti ameriškemu poslaniku Daviesu, ako se ne bodo evropske države pravočasno združile proti Hitlerju, bo on imel odprto pot za obvarovanje ruske kože, katero evropske države mečejo pod noge Hitlerju. V odgovor je dobil Stalin od An glije in Francije sramoten pod pis Chamberlaina in Deladierja, s katerim sta se ta dva junaka osramotila v Monakovem in vrgla Hitlerju v žrelo Čehoslo-vaško z namenom, da se zmaj nažre s tujim mesom. Ta madež bo ostal neizbrisljiv skozi vso zgodovino, pa če ga še tako dite svojo kosmato vest. Vi ste grdi narodni in verski hinavci! MatUa Pogorele. SE ZAHVALJUJE ZA LEP SPREJEM Waukogan, 111__V nedeljo večer, 8. sept., sem bila povabljena od tukajšnjih zavednih roja kov v Slov. nar. dom, kjer sem bila veselo presenčena, ko sem zagledala toliko naših ljudi, ki so se zbrsli, da slišijo od mene pozdrave svojih domačih, pozdrave iz svoje domovine Slovenije, katera je še danes, vkljub strašni vojni upostošitvi, najlepši košček sveta v Evropi. V dolžnost si štejem, da se vam, predragi rojaki, vsem skupaj in vsakemu posebej zahvalim za tako krasen "Welcome Home Party," ki ste mi ga pripravili ob moji vrnitvi iz domovine. Iskrena vam hvala za vse. kar ste prispevali. Podarjeno zaponko in uhane bom hranil« kot trajen spomin iskrenih prijateljev naselbine Denar po. ki mi je bil izročen, in to vsote $110.50. pa bodem poklonite naši Slovenski akademiji upo dabljajočih umetnosti v Ljub Ijani, katere rektor je naš najboljši slovenski umetnik, profesor Božidar Jakac Mogoče se kdo izmed vas ne bo strlnjsl s (Dalje na S. strani) U4 vedno zavijate resnico v po prelomu pogajanj y »j med Anglijo. Francijo mM ni slednja imela drage sprejeti Hitlerjev; pH Ako je ne bi T,,, se bil »tlet vrgdi"»JJ* njo, imajoč za svoj cin nč vin e Ch.mherls.na ^ ena kakor tudi v*h drug. zadnja>kih očetom v Rimu ns ceh. nazsdnjakom to^rJl vajalcem resrt _ | resnic* ] j,'ob *»u P"**' ^ glcikei!« * Amcc benede: r * k Ž&cvo in vrl,^; f»p.nJ. i »««■£ vrW, , mm Rusijo' (Dalje pHM«* isti iz. nove, lovenije zrelo Ljubljana. Lileta pretekle vojne smo f*L".;ti za •Vsakoletni Saj je okupator ffčasu žetve redno vpadal L-obojeno ozemlje, tamkaj letino, jo spravil v posto-na varno in si tako zago-I v-j za nekaj časa hrano. Liko primerih so bile takrat lTv stalni nevarnosti za jenje, saj so zele mnogokrat Ledno ob streljanju. V ta-^kolišcinah so tedaj žene po. tvliale žito s polj in ga skn-pred napadalcem. "Niti zr-iiU okupatorju!", to je bilo fctih časih geslo naših zena nega našega zalaija. Brez pa so tedaj prav žene, sku-i mladino, v veliko primerih tudi same, reševale žitno le-in tako preprečile lakoto prebivalstvu in pri partizan-vojski. Hos pa nam že drugo leto naša žetev v svobodi in mi-Nič se nam ni treba bati, 1« nam oktyaator morda že iz ; pobral z znojem in žulji plačano letino, ni je nam tre-privljati s polj v strahu za bo življenje. Seveda pa vse i ne pomeni, da bomo letoš-iitni pridelek lahko spravili ih že brez težav. Pomislimo i, koliko naših domačij je gospodarjev! Naše matere idružino sameipotijo na zem-game garajo fin se trudijo, li gospodarstva kljub temu fio slabše kot nekdaj. In ko-naših kmečkih družin je iz- 10 sinove in danes pogreša-ijihove krepke roke pri polj- i delu. Mnogo pa jih je še v vojski, saj demobilizacije bi bilo mogoče do kraja iz-. , In vendar bo morala biti letošnja letina pospravlje-tpolj s prav tolikšno vestjo, kot je bila vsaka doslej, j« brez najmanjšega dvoma •ianjc žetve in žita naše živ-pko vprašanje. Žetev, to je kruh, to ve vsaka izmed Vsako zrno, ki bi se po ne-iKbntm iz prezrelega klasja Hlc a zemljo, ker ta ali ona Na ni mogla pravočasno do-ienjic ali voza na posodo, jim je njihov zgorel, ko je ' dom, in ne konja, da bi n z njim snopje v kozolec domačega so švabi odpe-.v* vas sestaviti M" in iti z njo Kj«*r to ni pn-k*«da tudi čete • ba sestavljati. ' be. da bi so->rna morda še •ve. tam niti D/ ba. Toda to bi rade povedale, da ne bodimo slepih oči, nemih ušes in trdih src za svojega bližnjega. Ne čakamo, da sosedova vdova prijoka k nam, da ji za božjo voljo pojdimo pomagat žet, zakaj dragocena pšenica se ji osiplje in rž je že prezrela. Za medsebojno pomoč in skupno delo so pokazale naše žene brez dvoma vedno veliko razumevanja. Pa kako ne bi, saj niso kot farizej, ki se je bahal z ne vem kakšnimi čednostmi vse v resnici ga ni bilo pa nič prida. V naših ženah je ljubezen do bližnjega v večini nekaj resničnega. Delovne čete, ki so bile med okupacijo na osvobojenem ozemlju redna oblika za pomoč drug drugemu, to prav gotovo v veliki meri potrjujejo. Marsikje se jih žene še tudi danes poslužujejo. Tako nam je Ana Težak iz Dragomlje vasi pri Suhorju (v Beli Krajini in na Primorskem je bilo število delovnih čet pri nas največje), prav pred nekaj dnevi pisala, da si letošnje leto pomagajo pri žetvi prav tako, kot so si vsa leta doslej. Takole nam pi§e: Žene iz Dragomlje vasi smo se na množičnem sestanku domenile, da ..bomo v žetvi druga drugi pomagale. To smo tudi naredile. (V Beli Krajini je žetev zgodnejša kot druge pri nas.) V enem tednu smo opravile 609 delovnih ur medsebojne pomoči. Eni materi, ki je ostala sama in ima šest otrok, smo napravile 35 delovnih ur in to udarniško, to se pravi, da ji ni bilo treba za to nič plačati. Ko smo pri njej o-pravile, smo šle še k ženi, ki je tudi sama z dvema sinovoma, pa je eden invalid, drugi pa še v vojski služi. Se njej smo pomagale in ji olajšale delo." Skupna pomoč s pomočjo d lovnih čet je še bolj kot pri nas razvita pri drugih naših narodih. Tako najirimer poroča "Nova žena", ki izhaja v Bosni, da je mogoče videti preko Semberije vsako jutro kolono žena in mladine, kako hite na njive. Pomagajo jim tudi tovariši iz vojaških edini^ katere se nahajajo tamkaj. Delajo dan za dnem, od jutra do večera. Ali pa žene Kozare! Te so se v celoti priključile mladinskim delovnim brigadam in hodijo skupaj z. njimi na žetev, na košnjo, — na delo. Najmanjšega dvoma namreč ni, da je tamkaj, kjer je delovna pomoč organizirana, načrtna zakaj vsaka delovna četa si poprej naredi načrt, kam bo šla in kod bo pomagala, da je vsaka taka pomoč izdatnejša od one slučajne, ki jo opravimo mimogrede, druga drugi morda samo zato, ker smo si pač poznanke ali smo si mogoče celo v daljnem sorodstvu. Tako priložnostno pomoč naj bi uporabljale v resnici le tamkaj, kjer so potrebe manjše. V vseh krajih pa, kjer bi bilo treba sedaj pri žetvi in pozneje pri kakršnem koli drugem delu % b tir. iM 1 Primi Ntoft fc rtv,,. P* Urr.jt- Ik r,( Obnovljena Dobrna Dobrna, Štajersko.—V prijaznem zdravilišču in kopališču Do brne je postalo v mesecu juniju in juliju zelo živahno. Lepo u-rejeno in prenovljeno kopališče in zdravilišče je polno gostov, ki so prišli, da si po mračnih letih okupacije okrepe zdravje v ko-pelih znane dobrnske vode. Tu rist-hotel in uprava zdravilišča sta si mnogo prizadevala, da bi spravila zdravilišče na tisto stopnjo, ki jo je Dobrna uživala pred okupacijo. Delo pri obnavljanju je bilo težavno, toda pridne roke našega delavstva so prebrodile vse težkoče in pripravile zdravilišče onim, ki so zdravljenja in oddiha resnično potrebni. Danes je zdravilišče kakor tudi vse pripadajoče stavbe in zdraviliški park v polnem redu v veselje nafcih gostov. Radijski orkester, ki mu dirigira Uroš Prevoršek, skrbi za živahno razpoloženje gostov, 9. julija je priredil veliki simfonični koncert, ki ga je prenašala tudi ljubljanska radijska postaja in relejna postaja Maribor. Izvedba koncerta je bila na umetniški višini in je žela priznanje vseh udeležencev. Prostovoljne prispevke koncerta je zdraviliška uprava poklonila dobrnskl šoli za obnovo. Prav tako je kulturno prosvetna in politično življenje na Dobrni živahno. Več je gostovanj in prireditev naših domačih kulturnih ustanov in odsekov. Pri zadevamo si, da bi čim bolj,zadovoljili goste, ki so prišli iz raznih krajev,* zlasti tudi iz južnih krajev naše republike. V preteklem mesecu je gostoval okrajni LO Celje, sindikat št. 2, nadalje kulturno-prosvetni od sek OF iz Sv. Jurija pri Celju z igro "Ujež", pevskim zborom in orkestrom. Pionirji osnovne šole na Dobrni so priredili ob koncu šolskega leta lepo kulturno prireditev. Dostojno smo proslavili tudi obletnico smrti Maksima Gorkega. Pred krat kim nas je obiskala sindikalna podružnica tovarne Vesten iz Celja in nas presenetila z uspelo kulturno prireditvijo. Doži veli smo tudi gostovanje ljub ljanske drame z "Ano Christie" Svoje delovanje so oživile vse organizacije na Dobrni. Sedaj sta tu dve počitniški koloniji in sicer v vili Ružička okrožna zdravstvena kolonija otrok, a v gradu Gutenek počitniška kolonija Rdečega križa. Poleg tega je na Doberni lepo urejen okrajni Mladinski dom, ki ima prostore v Novem gradu, kjer je našla mladina prijeten dom. Dober opazovalec bo takoj ugotovil zadovoljstvo mladine, zadovoljstvo partizanskih sirot, pravo vzgojo Titove mladine, ki bo postala veren naslednik svojih staršev, ki so izgubili življenje za osvoboditev domovine. Mladina se krepi na sprehodih v lepi okolici in je hvaležna vsem dobrotnikom in ljudski oblasti, ki ji je omogočila dobro vzgojo in dostojno življenje. Juro. Glasovi iz naselbin (Nadaljatanj* s S. straal.) to mojo idejo. Povem pa vam tole: kadar obiščete vašo domovino, boste s ponosom gledali na dela naših mladih partizanskih umetnikov, ki 30 vam ustvarili nesmrtna dela tako rekoč iz nič. Duša vsega, voditelj in učitelj teh naših nadarjenih fantov, pa je naš veliki umetnik, naš J a kac. On in njegova 4ena Tatja na sta bila ves ta strumni č as v vrsti naših junaških partizanov. On je bil tudi prvi, ki je slikal še v gozdu tovariia Tita, današnjega voditelja naše nove Jugoslavije. , Dragi rojaki, iz srca rada bi vas vse tu imenovala in povedala, kaj in koliko je kdo prispeval, pa ker vem, da je prostor dragocen v našem listu, zato naj vam zadostuje moje zagotovilo, da bom hranila vaša i-mena na listi in se vas bom spominjala ter se vam ob priliki tudi oddolžila po moji moči. V dolžnost si Štejem, da se zahvalim gostom iz Milwaukee-ja in Chipaga, mojim dobrim sosedom, posebno 'pa mrs. Mary Kink, družini Fr. Župec, Lojaki in Matiji Ogrin. Še enkrat vsem tisočera hvala!. M. Celarec. odnoano goepodarskega poloiaja ni apoaobno delatL ima pravico sahtevali od skupnosti dostojna aredstva sa življenj«. Narod jamči otrokom in odraslim enako pravico do isobraa-be in kulture. Organlsadja javnega bresplačn«ga in laičnega pouka vaeh stopenj—ja dolinoet države. Francija svečano objavlja, da Je njeno tradicionalno poslanstvo v tem. da pripelje narode, nad katerimi je prevsala varu-štvo. do avobode. da ai bodo sami vladali in demokratično vodili svoje poale. Francoska republika obsoja sistem kolonlaa-clje. ki alonl na satiraaju. In jamči vsem ljudem, ki Žive na osemlju francoska unija, enako pravico do javnih alužb in oeeb* no ali kolektivno okoriščanje a pravicami in avobožčlnami. ki ao proglašena odnoano potrjene v tej deklaraciji. IZ URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta m. IM W, ttth Slrttl Nov uvod v francosko ustavo Ustavna komisija francoeke u-stavodajne skupščin« Je sprejela nov uvod v ustavo namesto dosedanje deklaracije o člov«čan-skih pravicah Pariz.—Ustavna komisija je sprejela uvod v ustavo, ki nadomešča dosedanjo deklaracijo o človečanskih pravicah. Dokument se glasi: ><' -MPo zmagi svobodoljubnih narodov nad režimi, ki so skušali uničiti in zasužnjiti človeka, francosko ljudstvo ponovno proglaša, da ima vsako človeško bit je brez ozira na raso, vero in prepričanje neodtujljive in ive te pravice. Francosko ljudstvo svečano potrjuje pravico in svoboščino človeka in državljana, ki so poudarjena v izjavi o pravicah Iz leta 1789. Proglaša naslednje socialne in gospodarske pravice, ki so današnji dobi najbolj potrebne: Moiki In šenake so enaki pred aakonom. Vsak. ki ga preganjajo saradl njegovega delovanja v korist svobode. Ima pravico do satočl-U.a na oaemlju francoske republike. Vsak ima dolžnost in pravico do dela. Odjek na Byrnesov~ govor v francoski javnosti PARIZ.—ONA—Govor ministra Byrnesa v Stuttgartu je sicer. izginil s prvih strani pariškega čaaopisja, a je še vodno eden poglavitnih predmetov vseh javnih razprav. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da je izzval ta govor enodušnost med vsemi francoskimi političnimi strujami in strankami—da ga vse najodločneje obsojajo. V Parizu pravijo, da se je Byrnes preveč naklonjenega pokazal "tem ubogim Nemcem." Ne le, da so Francozi bridko zadeti, ker se minister Byrnes upira njihovim aspiracijam v Porurja, toda kar jih je še bolj užalilo in nad čemer so zgražajo, je dejstvo, da ni zadosti poudarjal potrebe denaciflkacl je, In njegova prijaznost napram Nemcem v splošnem. Francoski desničarji se boje, da bo to mnogo pomagalo ko munlstom v prihodnjih volitvah, pred vsem pa tudi, da bo mora la Francija plačati račun amerl Sko-sovJetHke borbe zn Nemčijo. Stranka, ki je zdaj na vladi, po kret ljudskih republikancev, He boji, da bo Francija ostala na rešetu, med tem ko si bo Ame rika prizadevala, ■ da pridobi Nemce zase. ANGLUA POSREDOVALEC MED RUSIJO iN AMERIKO? Napisal K. Zilllacus. član angleške poslanske zbornice Nasprotstvo amerlžkega in ruskega nazlranja glede politični . (| in gospodarske ureditve Evrope je prišlo do svojega jasnega iz-Nikogar se ne sme ps^anjan^^ wgUnkom delegatov parilke mirovne konfe- Listnica uredništva Ker poštni sakon prepoveduje vsako oglata nje kakršnega koli r______________ _ srečksnja v llatlh. prosimo vse pomagati v večji mori, pa je do- dopisnike, ki oglašajo priredb« ni t pot sti bolje, da storimo to organizirano In načrtno, to se pravi s pomočjo delovnih čet. Drži namreč, da bi na splošno ne škodovalo, če bi vse naše organizacije po vseh krajih, okrajih in okrožjih, vnesle v svoje delo nekaj več načrta in več točne priprave. Unpehi bodo tedaj prav gotovo dosti večji! Naše žene si druga drugi sko-ro povsod veliko pomagajo. Toda mnogi odbori AFŽ te njihove pi ipravljenosti ne znajo porabiti. Oni enostavno puste, da se ta medsebojna pomoč vrši še napi ej le priložnostno, ne znajo pa te pripravljenosti porabiti v neko trajno pomoč, no znajo te pripravljenosti porabiti tako, da bi si žene na vasi pomagale vselej in pri vsem. Ne znajo jim, pokarati, kako skupno delo dosega večje uspehe in to ali v krajšem času. Ce nam bo uspelo, ds bomo v letošnjem letu pospravili vso žetev o pravem času, bomo prav gotovo lahko s ponosom dejali, da smo k temu pripomogle predvsem žene in da smo s tem lz- P"moči nI tre- vršile veliko in vaino nalogo. svojih društev all drugih orgs-nlsscij, ali pa kako drugo akcijo sa sblrsnje denarja, naj v svojih poročilih ne omenjajo sr«čk ali sr«čkaaja. kakor tudi n« kartnlh ali tombulsklh sabav. ako J« »• nI« določena vstopnina. Poitns up- nih narodnih interesov. Težava Je v tem, da so Interes! Sovjet- Na trni sliki J« videli saaedaol« satfižnegs sveta Zdrefteeih narodov v Uk. Succaaau K Y. Od des» n. l~o sod« pet misli <*csr Laeg«. Poljska, Hualja; Aleee^er Csdogan. A»gl!)s; Mersekel Jokeeoe. Amerika. sianu v Oromiko sko unije interesi države, ki jt nastala Iz socislne revolucije. Sovjetska vlada ne vidi svoj eg 1. prvobitnega interesa v tem, da bi sovjetski sistem razširila na druge evropske dežele. Ona žeti le, da zmagajo v evropskih deželah levičarske struje, ki gc bile nositeljlce odpora proti Nemcem In zdsj izvsjajo obnove na podlagi napol socialističnih programov. Sovjetska vlada smatra, da je fašizem socialni pojav, In sicer neke vrste- kapitalistična proti- 1 evolucija. Prepričana j« radi tega, ds je ustvsrltev zanesljivega demokratičnega sistema mogoča le, ako se velebiznesu iztrga iz rok kontrolo nad denarnimi zavodi, velikimi industrijami, velepoaestvl, prometni mi sredstvih ter se vse t« preda v roke narodu. To se dogaja v deželah, v ka-U*Hh so prišle na površje stru je, ki so bile noaiteljke od|iore| J„ od Franro/ev, da dejansko !z-protl nacizmu | vsjajo svoje staro rovolucionar- Zedlnjene države Amerike pa! no geslo: "Nikdar sovražnikov ao sr vrnile nazaj v nebrzdani na levici!" V Angliji pa bi mo kapitalizem In imajo vero le v tala delavska vlada prenehati gospodarstvo, katerega ne vodi I Izvajati zunanjo politiko jionser • nobena druga sils kot zasebno vativne strsnk« in preytetl na-medsebojno tekmovanje. Ame | čela delavske stranke tjiidi v «u-rika si hoče odpreti tržišča za nanj i politiki. ;e—zahteva, katere vlade teh .ežsl nočejo sprejeti, ker je v jrotlslovju s cilji in načrti, ka-vre skušajo izvesti. Levičarji v Evropi, socialisti, zomunlsti in njihovi zavezniki v eh deželah, so prepričani, da piipravljs ameriško naziranje o Jsmokrsclji med narodi, ki so oili pred vojno, ali so postali .ned vojno fsšistični, krvavo jruU revolucijo in meščansko /ojno. To radi tega, ker tuje .odnl fttšlsti ni no bili pregnani, 1 domači kvlzllngl In kolabora-;orjl še vedno uživajo svoje sta-e privilegij«, češ, da Jim je tre-oa nuditi priliko, da se popra* vljo. S tem pa se Jim daje po mnenju teli krogov le prilike, da še enkrat poskusijo . . , Jasno je, ds je kompromis med obema koitcepcljsms nujno In neobhodno potreben. Tods tak kompromis je nemogoč, sko se zapad ne odloči, da prizna in •e pobota, da nekako postane prijatelj te evropske socialne revolucije. Tu bo potrebno, da stopita na pozorišče angleška delavska vlada In francoska četrta republi" ka. Obe pripadata politično sa> hodnim liberalnim tradicijam demokracije. Obenem pa sta si začrtali pol, ki ju bo na gospodarskem 1 »olju povedla bližje •o cializmu. Obe sta se tudi ve zali s Sovjetsko unijo za sodelovanj« v Evropi. Ta potitIčns sfrier bi zahteva- zunanjo trgovino, da bi tako preprečila gospodarsko katastrofo v nekaj letih. V imenu enakopravnosti In "avohodnei. trgovl ne" skuša prisiliti dežele vzhodne Evrope, ds ji od pro svoje tr- I Delavska strsnks se je uradno obvesals, ds bo podpirsla u-ničen je fašlzms, odpravila vsro lie za nove vojne In pomagala h gospodarski obnovi C^repe In pevrstku demokracije. ONA. GRAJSKI PISAR zgodovinska podoba Dr. IVAN TAVČAR (Nadaljevanje) "No, prav! Sedaj je tukaj, In sedaj moramo gledati, da izpolnimo svoje dolžnosti! Ukazi so taki, da ostane tu na Visokem. Ti pa pazi, da je ne iztakne kakšen predikant in da pojde vsako nedeljo v cerkev! Poleg tega takisto nikdar ne pozabi, da je sorodnica škofa tvojega in da ji imaš izkazovati največje spoštovanje!" "Največje spoštovanje!" je govoril pisar vzdihujoč za njim. "Če te kdo vpraša, kako ji je ime, reci, da je to grofica Suzana in da drugega ničesar ne veš! Ali si vse umel?" "Sem, gospod milosti vi!" "Moja pa bo skrb, da iz Loke dobiš vse potrebno. Zbogom, amice!" Že prej je bil z roko mignil jezdecem, da so posedli na konje. Sedaj ga je obkrožila vsa četa in ž njo je oddirjal po poti proti Loki. Jošt • Tolmajnar pa je obstal na mestu, prava živa podoba bede in zapuščenosti! V nekaki nezavesti je prihajal grajski pisar tisti večer pred visoške hleve. V dvorcu so gorele že luči po vseh zgora-njih prostorih in v vsem poslopju je vladala živahnost, prav kakor v časih, ko je škof prišel na jesenski lov ter s svojim obilnim spremstvom tu nočeval. Oddal je hlapcu konja in molče odšel proti veži. Na stopnicah sta sedela oborožena grajska hlapca in eden je ravno izpregovoril: "To bo dolgočasno stražiti to žensko! Da bi le kaj pijače bilo!" "Saj ga poznaš, tega pasjega oskrbnika," je odgovoril drugi; "vse bi rad sam pognal in požrl. Na Laško se bom vpisal, tam bo kaka vojna in tam se dobro živi!" Jošt Tolmajnar je stopil v vežo. Na velikem in prostornem ognjišču je gorel ogenj v mogočnih plamenih ter švigal okrog trebušnega kotla, ki je na težki verigi visel od stropa. Mina, kuharica iz loškega grada, je vrtila s potnim obrazom pišče, da se je pravilno peklo nad žerjavico, in deklam je ukazovala, da 10 prestavljale lonce, donašale vode in cepile drva. Ugledavši našega piaarja, je Mina takoj oblastno zavpila nanj: "Pod to streho pa res ni nič! Ni jajec, ni masti in še moke ni! Moj Bog, kaj bi počeli, če bi prišla Njega presvetlost, premilostivi škof, in bi hotel tu nočiti in jesti! V zemljo bi se morali po-grezniti, če ne bi hoteli mu skuhati samega fižola, kakor ga kuhate svojim svinjam! Nisem vedela, da tako slabo gospodarite, gospod Jošt! Da nismo zasačili pod streho grahaste kolje, ki jo sedaj tu vrtim na ražnju, ne vem, kaj bi bila jedla premilostiva grofica Suzana!" "Kdo je znal, da pridete!" je odgovoril Jošt zamolklo. "Vitez Hohenburg mi ni pisal, ne sporočil. Kje naj vzamem mesa in drugih potrebščin? Na Visokem je revščina, mati Mina! Tudi mi je vitez Hohenburg, predobri naš gospod, pravil, da ste vse s seboj pripeljali." "Kaj"—in mati Mina je tu za na$e čase precej robato zaklela—"kaj vi mislite, da nam v Loki na gradu vsega oataja? Kmetom recite, pa vam navlečejo skupaj; mi pa moramo vse kupovati in drago plačevati! Glej, da lonca ne prevezneš, burkija poljanska!" Zadnje besede so veljale dekli, ki se je pri ognjišču nerodno sukala. "2e vem, da bom pa le jaz morala vse prebiti zavoljo te luteranske grofice!" Se bi se bila jezila kuharica Mina, ali prav takrat je prihitela po stopnicah s prvega nadstropja nizdol mlada gosposka ženska. Bila je to, tako je mislil Jošt Tolmajnar, nekaka hišna pri grofici Suzani. V tistem času pa se je zelo ošabno nosila in s lno osorno je vprašala: "Ali boste že vendar kaj scmarile?" "Kaj hočemo pripraviti, ko nimamo ničesar v roke vzeti!" je odgovorila kuharica Mina ravno tako osorno. "Tiho!" In tu je debelo kuharico tako ostro pogledala, da se je tej takoj vsaka beseda zaprla. Potem pa je ugledala Jošta Tolmajnarja. "Kdo ste vi?" Ubogemu pisarju je Šinila kri črez belo lice, ko je čutil pogled mladega dekleta. "Jošt Tolmajnar, grajski pisar tu na Visokem!" je odgovoril ponižno. "Grofica Suzana je že povpraševala po vas, ali nikjer vas ni bilo!" "Gospod vitez Hohenburg je imel z mano opravitf, in mati Božja ve, da bi bil drugače že prej doma!" , "Gospod vitez Hohenburg!" se je zasmejala pikro hišna. "Pognali bi ga bili, da bi bil tekel tja do Rima! Matere božje mi pa ne častite, ker grofica Suzana tega neče! Mi smo spoznavavci svetega evangelija! Sedaj pa stopajte za mano, mladi vi krivotvorec! Ha!" Sfrfotala je po stopnicah navzgor. Jošt Tolmajnar je korakal za nio in hipoma ga je navdala čudna srčnost. Čutil je, da ima vendar s samimi luteranci opraviti, in toliko je vedel, da ne bo pustil, da bi ga zaničevale te tujke in spoznavavke krivega preroka! Stopila sta v tisto sobo, ki je bila pripravljena za prevzvišenega škofa samega, če je hotel nočevati na Visokem. Ali xlanes pa so bile ta krasni prostor zasedle te ženske, in postelja, ki je služila dosedaj blagoslovljenemu nasledniku apostolov, je imela danes objeti grešno telo mlade luteranke! Pisarja je hotela zastati kri v srcu. Ozrl ae je po stenah, kjer je viselo nekaj v železje zavitih podob freisinških škofov, in videlo se mu je, kakor bi ga ironično opazovali ti stari obrazi izmed starih, okajenih okvirov. Z globokim poklo-nom je obtičal pri vratih. Mlada njegova spremljevavka pa je veselo vzkliknila; "Tu je naš strah, Suzana! Glej ga sovražnika svetega evangelija! Ta nama ima z oboroženo roko zapirati pot do nebes! Ha, ha!" Jošt Tolmajnar je dvignil oko. Ondi v visokem stolu je sedela bogato napravljena ženska. Kaj tako krasnega naš pisar do tistega dne še ni bil ugledal. Okrog rožnatega obraza so se ji usipali na ramo rumeni nemški lasjp v toliki obilici, da se je bilo čuditi, da nje glavica ni opešala pod tem lepim bremenom! Obleka se ji je tesno oprijemala telesa, tako da so se povsod kazale bohotne oblike njegove. Grofica Suzana je imela tedaj komaj dvajset let in je cvela v pomladi svoje lepote! Ti-stikrat pa je bila razjarjena in z belo roko je včasih udarila po mizi pred sabo. (Dalja prihodnjič.) « Trst-Ljubljana-Banoviči Na Mladinski progi v Bosni delu danes 120 delovnih brigad, Slovenci in Srbi, Hrvati, Make donci in Bosanci, pa tudi Čehi, Bolgari in Madžari. Med najbolj delovnimi brigadami je pa brigada našega Primorja, iz cone A in iz Trsta. Vse mladinske brigade delajo z velikim po letom. Ponosne so, da morejo sodelovati pri izgradnji te toliko potrebne proge, tekmujejo med seboj v množini izkopanih kubičnih metrov zemlje, vse hi ti in se peha, tl| se napravi čim več in čim prej, da bo skoraj zu-čela voziti železnica premog i/ premogovnih revirjev. S pet jem korakajo brigade na delo. s l>etjem so utrujeni fantje In dekleta vračajo z dela. Vse bi i gade si medsebojno pomagajo in dopolnjujejo, videl sem nekaj živih primerov: V KiM-ljaku. pri (19. km proge, dela |H*ta ljubljanska delov na brigada (univerzitetna). Delovni noMtlje so ji Cehoslovaki in Primorci, v Kiscljaku pa' ta bore tudi Beograjčani in Vojvo-dinci ter brigada EPONA a, močnih grških fantov In mož. l»orc*v *a svobodo in obnovo. Ko ho je /vedelo, da je tu brigada ljubljanske univerze, so poslali Sarajevčani B mladih Bo Kančkov 15-lHnih fantov, s pis rnom: "Bratje z univerze, tu Vam pošiljamo naše fant*, na« učite jih, da hodo mogli, ko se vrnejo, učiti naš narod. ime. ki šc ne znajo pisati!" jn Ukoj ae je pričel pouk za učitelje anal-fubetskih tečajev, risale so se uzbuke in željno so si mladinci beležili, kako in kaj bodo poučevali doma. Popoldne pa so delali, kakor njih "učitelji" svojih 6 ur na progi sami. Primorcem je bilo še teije. Toliko let niso čuli naše besede v šolah, toliko let so bili odrezani od nas, niso vedeli, kako je pri nas. Čutili in vedeli so, da so naši, da smo eno, ali manjka medsebojno poznavanje. "Niti zemljevida nimamo, nič ne vemo o zemljepisu našo domovine Jugoslavije, kar na hitro smo se odločili, da pridemo in da pomagamo na mladinski progi. Toda niti prav ne vemo, kaj smo." Tako so nam pravili. " Hčerka je imela s seboj mal raztrgan šolski zemljevid. Ta mi je pomagal, da sem narisal hitro pregledno karto Jugoslavije z železnicami in rekami, s starimi in f. novimi mejami. Na-Tiaal som novo progo od Brčka do Banovičev, pa sem šel k Primorcem, ko se Je vrnila dopoldanska zmena. Utrujeni so bili od napornega dela, pa so vendar napeto poslušali moja Izvajanja vsi, Slovenci in Italijani. Govoril sem jim o zvezah Trsta s Jugoslavijo, o metalurgiji Jugoslavije in o tržaških železarnah, pravil sem. koliko želesa porabi naše prebivalstvo danes |n kako hočemo povečati porabo želeva in knvln %v bližnji bodočnosti. denjskih železarn in plavžev, o tem, da dobiva Trst železno rudo iz Jugoslavije in o tem, da manjka Jugoslaviji koksa, ki ga morejo izdelovati tržaške kok-aarne iz črnega premoga. Pravil sem jim o naših kovinah, ki jih oni tako zelo rabijo, o bakru v Boru. o svincu iz Trepče in Mežice, o srbskem antimonu, ki ga rabijo za ležajne kovine, o jugoslovanskih kromovih in mo-libdenovih rudah, ki jih rabijo za izdelavo kvalitetnega jekla Pa tudi o rudniku živega srebra v Idriji, ki je cvetel do prve vojne in ki Je propadal pod fašizmom, ki ga sedaj kličemo k novemu življenju. Govorili smo o progi Brčko-Banoviči, o velikih slojih lepe ga, rjavega premoga, ki ima zelo malo žvepla in pepela in ki bo koriMil naši industriji. In o "starih časih", ko sta se Avstrl ja in Madžarska prepirali za siroto Bosno in ko so zaradi teh aporov zgradili v Bosni le ozkotirni proga z edinim izhodom čez Bosanski Brod. Videli so na zemljevidu, kaj pomeni za Bos no nova Mladinaka proga, kako ustvarja mladina s prostovoljnim delom svojih rok začetek velike mreže norma I not i rn i h prog. Kmalu se bodo podaljše vale na vse ameri, na zapad. čer Doboj do Banja Luke. pa vzhod čez Drino v Srbijo in na jug do Sarajeva in kasneje do Jadranskega morja. Videli šo. da bo ta proga odprla vrafa Bosni In JI bo omogočila prevažati avoje pridelke hitro in poceni Vrhnja plast - -Afc .«• * Znana kapitalistična "incentive" — boss policajem: sdrobi pikefno linijo, bo dobil en dan več počitnic." Kdor prvi ju jugoslovanske metalurgije in kako bi nam Trst pri tem pomagal. Trst, ki ima velik kader strokovnih .delavcev in mojstrov, bi nam mogel zelo koristiti. Razvila se je velika debata, deževalo je italijanskih in slovenskih vprašanj, izražali so želje po strokovnih tečajih za delavce in specialiste v Ljubljani in v slovenskih železarnah. Pomenili smo se o naših šolah, o rudarskometalurških oddelkih pri Srednji tehniški šoli ter na naši univerzi. Vsi smo bili pod vtisom: Trst in Jugoslavija spadata skupaj, ne more Trst uspevati brez Jugoslavije. Težko sem se poslovil od njih in od sodelavcev v naši brigadi, moral sem nazaj v Ljubljano, delo je klicalo. Te dni pa, ko so odmevale ulice od klicev Ljubljane, ki pozdravlja našo delegacijo, ki odhaja na mirovno konferenco zaradi Trsta, danes pa aem doživel še potrdilo, da to vse ni bilo izjema, in ne enostransko. Videl sem, da misli ves pošten Trst, tudi italijanski,.,tako kot mi: Prišla je velika delegacija Tr-žačanov, večinoma so bili Italijani, delavcf in dijaki. Rektor univerze jih je pozdravil, mlad itajilanski antifašist mu je odgovoril v ognjevitem gorovu: "Videl sem v očeh vseh njih, da jim govori iz srca, /la izraža njihove misli. Ponavljam le nekaj stavkov: M. . . niso nas zlomili SS-ovci,' niti fašisti, niti nas ne bo zlomila civilha policija!"— . . delamo za prijateljstvo in sodelovanje obeh naših naro- dov .. ter zadnji stavek: "Ne bomo mirovali, dokler Trst ne postane VII. republika Jugoslavije!" Ing. V. F. Razni mali oglasi HOUSEWORK MIDDLE-A.GED WOMAN 3 or 4 days Your hours 7818 Stoney Island SOUTH SHORE 0160 Razni mali oglati PRIVATE PARTY will sell 20 acres rich soil, adjoining Wheaton, 111. Will divide. Write to: Box F, Chicago Foreign Newspapers, 30 W. Washington Street, Chicago, 111. GIRLS and WOMEN Pay day every Wednesday No experience needed HIOHE8T RATES IN INDUSTRY Paid rest periods STONE CONTAINER CORP. 4200 West 42nd PL 2 blocks West Pulaski Surface Line Bus MEN - BOYS GOOD JOBS AVAILABLE No experience needed HIGHEST RATES IN INDUSTRY Vacation with pay STONE CONTAINER CORP. 4200 West 42nd PL 2 blocks West Pulaski Surface Line Bus Izvrstna prilika za stalno delo pri GRAVERTANK družbi . Preskrbite si dalo sa bodočnost GROVER tovarna potrebuje WELDERJE F I T E R J E POMOČNIKE Začetna plača Ja $1.04 Vt na uro Dnevno ali ponočno dalo Dobro delovno stanja - Ugodna prilika sa napredek. Upoelovalnl urad Ja odprt od 8 A.M. do 5 P.M. vsak dan od pondeljka do petka. VAftE BODOČE DELO NAJ BO PRI GRAVERS DRUŽBI GRAVER TANK & MFG. C0. 4809 Tod Ave. - . E»»t Chicago. Ind. Covoril Km o k.pacitcti i lit Oorvvili to 9 bodočem raivo- P 0 M 0 Čl - P O M 0 C! - P 0 M 0 C! MOŠKE POREBUJEMO TAKOJ ZA TOVARNIŠKO DELO * Stalno delo *osi vee leto v stabilni šivaŽnl Industriji NAJVIŠJA PLAČA In DOBRA PRILIKA ZA NAPREDOVANJE lavratnl delavski podporni programi ] DOBRI DELAVSKI ODNOSAJI Zglaaite ae pri katerem koli navedenem uradu: CORN PRODUCTS REFINING CO. Mr* AND ARCHER - AROO. ILLINOIS U. S. E. S. • IT • MS Exch.ng. An. . Cklc.go. Illlnol. U. S. E. S. »Ml 8. A.bl.nd At.ou* . Chic.90, Illlnol, MILLWRIGHTS STEAM FITTERS and ARCH WELDERS Steady Work Excellent Pay Darling & Company 4201 So. Ashland Ave. girls THE BEST RADIO PLACE IN TOWN Haa openings for ASSEMBLERS SOLDERERS WIRERS PACKERS HIGHEST PAID WAGES IN THE INDUSTRY Come in and be convinced^ motoroTa 4545 W. Augusta Blvd. !***ni maii 0|1 HIŠNA (IOSPODINj?! KUHARICAMI °OBI "HI MAU J imanjst- «T; Plača. Kličiu-: V ALBANY 2102 SEWING MACHlf operators EXPERIENCED on LEATHERi *nd CANVAS STEADY WORK GOOD PAY Excellent working conditio, STORKLINE furniture ( 4400 W. 26th Street ALI GLEDATE ZA DOB PLAČO IN STABILNOSTI Telefon kompanija ima M takih prilik HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od sačetka plač« 72Hc uro, po treh mssecih 77Vic na i In po šestih mesecih po 12 uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V Vsi DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči Oglasile ta pri iujn0isbei1 telephone company V uposloTslnem uradu ta iti v pritličju AH sto naročeni na dnevnik "Proeveto"? Podpirajte svoj listi 309 W. WASHINGTON Važno ZA POŠILJANJE DENARJA PREKO MORJA: Kraji, v katere se sedaj lahko pošilja denar, so se po številu zel povečali. AMERICAN EXPRESS družba služi vsem. 3« pr« vojnih uradov tam črez je v teku uradovanja zdaj. Po vsem širi kem svetu daje AMERICAN EXPRESS družba zanesljivo posluj —z navadnim zanesljivim pošiljanjem denarja po zmerni ceni i v staro domovino, z vašo izbiro pošilja po POŠTI, ZRAČNI POSl ali KABLOGRAMU. Zelo važno za vas je, da vi veste to, ker zdaj kot še nikdar preji bodete potreboval! to AMERICAN EXPRESS poslugo. za poiiljj nje denarja dragim svojcem točno in pravilno v staro domovino. Ta poslužba se lahko dobi pri vsakem AMERICAN EXPRES uradu v Railway Express uradih, pri tisoče podružnicah in v bar kah kjer koli vsepovsod v Zedinjenih državah. AMERICAN EXPRESS Formi** HemUttmmeeš 178 North Michigan Ave., Chicago L Illinois naroČite si dnevnik prosvetc Po sklepu 12. redne konvencije se lahko naroči na list Pr0*vtt®J prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov is ane druilna k eali nini. Ust Prosveia stane sa vse enako, sa člane ali načlans M.w ■ eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri aseimantu « tednik, se Jim to prišteje k naročnini. ToraJ sedsj ni »«oks. ^ da Je list predrag sa-člane SNPJ. Lisi ProsTtts ja rsis ls.tnias gotovo Je v vsaki drušinl nekdo, ki bi rad člial liti »«ak daa. Pojasnilo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha Diu« SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam *o)jm tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, k« j« tsso s*wj» naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvn.it yu us» in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta A«oirs stori, tedaj mora upravništvo mižati datum zs to vsoto nar Cena listu Prosveta Jet ti (J Za Zdruš. dršave in Kanado M00 Za Chicago In okolico js ^ 1 tednik in_________4J0 1 tednik In $„ 2 tednika in .......... 3 M 2 tednika in ........................t „ I tednike ta_______2.40 J tednika io . J?| 4 tednike in_________1J0 4 tednika In J3J I tednikov in _______________ nit 5 tednlkoj in Za Evropo Je----------------- *100 . denarja *u Ispolnite spodnji kupon, priloilte potrebno ese» lMl„ina. Money Order v pismu in si naročite Prosveto. Ust. ki »a ^ PROSVETA. SNPJ. 2157 So. Lawadale Ave. Chicago 23. III. Prilošeao pošiljam naročnine sa Ust Prosto *»c!c 1 L l—............ CLdnrftrs*. Maelov_______________________ ' Ustavite tednik In ga pripišite k moji n«ro">m. članov moje drušiaei a ....._Čl Aruttvstt— 3. ................ .. *__________._____ čl * - t ČLdn**** 1.............* MmIO . prieva, - Nev aerečnik □ SImi -