Leto V., Štev. 49 — ___ Uublfana, torek, 26. februarja 1924 Po&nlta pavSoIlrnna. Cena 2 Din fzhsfa ob 4 zjutraf. _ Etine mesečno 20-— Din %k inozemstvo 30*— s neobvezno Oglasi po tarlfu. Uredništvo: UTklošičeva cesta St. 16/T. Tolefon št. 72. Upravnistvo i Liubliana. PreSernova ul. »L 54. Telef. it 34. Podružnici« Maribor. Barvarska ul fc Cel|e. Aleksandrova e. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko zavodu iiev. 11313. LJubljana, 25. februarja. n>?ignaeij.i na Reko ne bo, kakor tsb kaže, odina žrtev, ki nam jo nalaga sporazum z Italijo. V Beogradu io •■e 6estali delegati Jugoslavijo in Italiie. da sklepajo o trgovinski po-jr.vlAi med obema državama. Po zabavali. ki so jih dosedaj stavili za-(t&oniki italijaiLske vlade, sodeč, se jo litin postavila na stališče, da naj istane nn-a država zanio nekaka ko-ija. Italijanski gospodarski eJcsptn-naj bo prosta pot v naSem Pri-•rl'.!. a tudi v nie/rovem ozadju, po nožnostl po vsej državi. Iti>liiani zahtevajo prosto plo-t!> o ob n a S j obali. Po medna- rieo, Dve senzaciji v parlamentu RADIKAL RANKOVIC IN NEMEC MOSER PROTI VLADI. — NAČEL-NO GLASOVANJE O PRORAČUNU ODLOŽENO NA DANES. Deograd, 25. iebruarja. p. Navzlic pristanku vseh grup sc na današnji seji parlamenta načelno glasovanje o budžetu ni moglo Izvršiti. Govorili so le trije govorniki, med njimi posl. Rankovlč In Moser. Izvajanja obeh so bila senzaciia. Posla-ncc Rankovit! je, izgleda, deflnltivno prelomil z radikalnim klubom ter se je danes odkrito postavil kot opozicijonalec. Njegov govor je bil izraz bo/azni pred vo-lilei in je zato tembolj Izzval konsterna-, cijo v radikalskih vrstah. Mnogi radikali, foih dogovorih imn siccr Italiia tira-, zlasti kmečki poslanci, so pozneje prlzna-da r,ristf>«G vsaka njena ladia vj|i: Rankovlč ima pravo, politika vlade '"m pristanišču, vendar lo v sluča-1 razkraja stranko... Druga senzacija je da nrij-Invo iz ilozemstvn. Sedaj i bil govor nemškega poslanca Mostria, kl bi smelo njih ladjo J jc naznanil, da bodo Nemci glasovali proti proračunu. Ta govor sc je splošno In ■?3>'ovsio. dn irnvllati tudi takozvano «kabotnžo>. iid. Htero oba-'no plovitbo mr-d prista-1 terpretirai kot znak, da Nemci ne verjamejo več v življenje radikalske vlade ln smatrajo da bi nove pogodbe J njo ne odtehtale Izgube, kl jim preti, ako ostanejo do kraja zavezniki režima. Opozl-cijoualnl poslanec, ki jc k Moscrjevemu govoru pripomnil: podgane zapuščajo ladjo, jc dobro zadel. Seja narodne skupščine sc je pričela ob 10. Pred prehodom na dnevni red sta ministra Uzunovič In Vujlčič odgovarjala na nekatera kratka vprašanja poslancev. Potem je prvi govoril radikalni poslanec Ojorgievič, kl jc kritiziral opozicijo in branil proračun ter dokazoval upravičenost zahtevanih davkov. Za njim je govoril radikalskl poslance Rankovlč. Njegov govor je izzval veliko koiisterna-cljo v radikalnih vrstah. Na splošno začudenje jc pričel posl. Rankovlč govoriti naše dr/1 ve je združena tudi dra ustanavljati aarencije. paro-bone urade, postavitev skladišč v vseh lokah. Na'a trrovska mor-mrioa je £e dete nnnr^m inkl ita!i'an-Pod rrlf'«kcm italijansko bi nn£a ba'"« plovitba prej ali slei izgubila ;voio že itak okrnieno neodvisnost in nlej bi prevladaj tiri element, kakor ♦o bilo v Pilmn"!!! orod vnino. Po-Reke bi .Tucroslnviia s prizneniem hb"f»*e faoto izgubila še vse drti-Primorje. 7/i uvoz italijanskih lndustrl'«klh Mf-Ikov, aTomen in drugega blaga ahteViilo Itali*ani. da naš,-, država z «"Uiae.iio carin odnre vrata ra ste-r.ivno tfko pa tudi za izvoz one ki jo Ttritra od pa«s neobhodno potrebuje. Italijanski deV*rati zahtevajo. dn se morn p,i?n država zavera-da re ho t^kom no-roihene dobe rovpdnla n" rr^ejila uvoza gotovih '^'imet^v iz Italije, riti prenove1a'a j'i izvira fo.kih predmetov iz JtiToelavi.lo, ki jih ona, neoVbrdno tali od nas. Tak" obveze pozna sicer w?nMMca "ogodbn. svobodne države se navadno ne odreče'o pravici, da svoie regulira'o izroz in uvoz. Pn dolgem boru je r>ri p rs obveljalo čelo, di mora biti earira za vse IfltMizno bla~o č!m višin. S tem so lif-eza v dohodkih večii finančni ffrkt. SČiti se dinar, a so tudi omejn-med na-odom potrata. Po :tal"iT» »bf< proti proračunu in proti finančni politiki vlade. Proračun, jc rekel, je tak, da sa narod nc more odobravati. Davčna politika iinančnega ministra je nepravilna, ker uvaja silno velike davke in doklade, katerih narod nc bo mogel prenesti. Mc-sio da bl s štedenjem in zmanjšanjem Izdatkov uravnotežil finančno bilanco, jc finančni minister spravil budžet v ravnotežje z novimi neznosnimi bremeni. Govornik je odločno proti 500 odst. dckla-dam, češ da tega ne bo mogel braniti pred narodom, ker je prepričan, da so neupravičene. Finančnemu ministru jc zelo lahko. On gre v počitnicah na odmor v kopališče, mi običajni poslanci pa naj gretno med ljudstvo ln branimo proračun, dasl se z njim nc strinjamo. Govornik pozivlje vse vestne poslance, da glasujejo proti hudžetu. Nato jc govoril nemški poslanec Moser, kl jc kritiziral budžet In finančno politiko vlade, posebno velike davke, protestiral proti temu, da se niso izplačali 20 odst. odtegljaji, o priliki Izmene kronskih novčanic, zahteval jc plačilo avstrijskih vojnih posojil In rekel, da proračunsko ravnotežje ni stvarno. Radi teh ne-dostatkov v proračunu bo nemški klub glasoval proti. Seja je bila zaključena ob 12. ter določena prihodnja za jutri dop. ob 9. V načelni debati bodo govorili samo še radikalni poslancc opoziclonar Tadija Pan-tovie, nato poročevalec večine Boža Ma-ksimovič in poročevalec manjšine Seče-rov, nazadnje pa finančni minister, nakar sc bo vršilo glasovanje v načelu. Enotna jugoslovanska lista v Primoiju (Opa- Trst, 25. februarja, e. Nocoj so se končala pogajanja med tržaškim političnim drrštvom «EdlnoU» ter goriško klerikalno »trujo glede postavitve enotne kandidatne liste za državuozborske volitve v Prlmorjn. Sporazum jc dosežen ter je postavljena sledeča lista: 1.) posl. dr. Josip Wilfan (Trsi); 2.) novinar dr. Engelbert Besednjak (Gorica); 3) odvetnik dr. Ullso Stanger tija); 4.) odvetnik dr. Stojan Brajda (Gorica); 5.) inž. Podgomlk (brut dosedanjega posl. drja. Podgomlkn); 6.) dr. Josip BlteinlU (Gorica). Nemška tirolska iu jugoslovenska primorska lista sta vezani in imata obe isti znak: navzkriž položeno pluninVo in lipovo vejico. Pred odločitvijo v Atenah MOŽNOST PADCA KAFANDARISOVE VLADE. - VENI7.EL03 PRE. VZAME ZOPET MINISTRSKO PREDSEDSTVO. Atene. 25. februarja h. Ministrski pred j daris na odgoditvi vpriišanja dinastije sodnik Kafnndaris jc imel danes v purla« mentu govor, v katerem je povdarjal, da vlada nc more pripustiti glasovanja gledo odstavitve dinastijo in Izprcmombc do plebiscita. Glasovanje o tem sc bo v pariamcniu vršilo nocoj. V ilučaju po-> raza ho Rafandaris odstopil. Ni lzklju» ceno, da bo potem Vcnizclos «>pct sto» Odločitve o opozkijonalnem bloku VE- POSL. RANKOVIC IZKLJUČEN IZ RADIKALSKEGA KLUDA LIKA KONSTERNACIJA PRI RADIKALIH. čilo jo podu! posl. Spaho. nakar se Jo Deograd, 25- iebruarja. p. Danes Jc vse z napetostjo pričakovalo poročil iz Sarajeva in Ljubljane, kakšno stališče zavzemajo glavni odbori muslimanske In klerikalne stranke glede pogajanj za opo-zlcijcnalni blok. Sarajevski komunike je na radikale napravil globok vtis. Tolažijo sc s tem, da po njihovih informacijah slovenski klerikalci ne bodo brezpogojno odobrili dosedanjih zaključkov opozicijo-nalnih voditeljev. Nastop Ncmccv zlasti pa govor posl. Rankoviča jc radikale šc vršila obsežna debata o pogajanjih za opozicijski blok Osrednji odbor jo soglasno sprejel nastopni sklep: Osrednji odbor JMO. sprejme poročilo posianiškega kluba na znanje ter odobrava dosedanje delo in prizadevanje za so-stavo opozicijskega bloka. Pooblašča po-slnniški klub, da nadaljuje započeta pogajanja ter da jih čimprej konča. Osrednji odbor smatra, da jc sporazum tin taki ustave, dokler sc ni izrekel narod potom I pil na čelo vlndc. svobodnega pVbiscita o obliki vladavine. 1 KRALJ NI BIL UDELE2EN PRI MO. Vse stranke bi se morol«- zediniti na ; NARH1ST1CNEM UPORU? skupen program, ki n*i se predloži vo» j Atene, 25. februarja, j. General Gar. lilcem za glasovanje v plebiscitu. Dočim ' galidis, vodja protirevolucljonarccv, |o sc ie Vcnizclos v zadnicm trenotku ir- j iz ječe poslal parlamentu pismo, v ka. rekel za to, da bi sc mogla sedanja di« I tcrem svečuno izjavlja, da kralj nikakor nastija odstaviti po narodni skupščini ! ni bil udeležen poizkusa upora me se ca s pogojem, da izreče, zadnjo besedo o | oktobra. On s kraliem že več let ni 50. tutn ljudsko glasovanje, vztraja Kafan« 1 voril. Rusija bo priznala stare dolgove? POGAJANJA ZE VELIKO POSOJILO V ANGLIJI. London, 55. februarja, s. Diplomatski poročevalec lista «Dallv Telegraph» javlja: Približno takrat, ko je bila angleška nota gledo priznanja sovjetske vlado odposlana v Moskvo, jo imel Ttakovaki zanpon razgovor z londonskimi bankirji ter jim stavil vprašanja gledo izgledov, ali bi ntogla Ttusija dobiti angleški kredit. v znesku 30 do 10 milijono/ funtov. Rakovski je dobil odgovor, da bi bil vsak tozadevni poskus brozuspešon. dokler sovjetska vlada ne izjavi, da je pripravljena priznati vse državne in privatno dolgovo Angliji iz prod vojne in vojno dobo ter od Škodo vati angleško last- nike v Rusiji poškodovane ah zaplenjene imovine. Nekaj časa kasneje Je Rakovski pokazal bankirjem brzojavko Iz Moskvo, Id vel!, da bo sovjetska vlada ugodila tem pogojem. PONEStiECEN NAPAD NA TROCKEGA SiocKtolm. 25. februarja, s. Po vesti lista .tStoekholm Tidingcn» iz Moskve, je bi! v Suhumu v Transkavkaziji, kjer sodaj prebiva Troekij, na njega poskusen :iter.tat. Trije moški, oboroženi s samokresi in ročnimi granatami, so poskusili vdreti v vilo Trockega. Bili so rasa-čeni. Pri streljanju, ki je pri tem nastalo, jo bili vsi trije ustreljeni. predlogu bi morali sedaj T"Ižatl bolj dcprimiral. Posl. Rankovič le izkllu-rozno carino za eelo vrsto Ivksuz- čen iz radikalskega kluba. Pričakuje sc, »"ga b'a.ga. Ital"anskf predlogi izre-:-"0 nsStevalo: likerje, vi^o v bu'eli-Uh. šampai'ce. južno sndie. cvetlico. fiBi sir. svilo, ženske klobuke, poza-jent-riVko robo Itd. da bodo sedal nekateri njegovi ožji somišljeniki zapustili radikalski kiub ter sc pridružili njemu. Vse kaže, da sc vlada mrzlično priprav nja na novo situacijo ter da bo sktišrla Iz latno znižano carino zahtevajo j dobiti razpust zbornice v svoje roke. Pa-!ifi!Hanj'tudi za uvoz blaga, ki m vjšič se pegaja z Maglajličevo musliman- mS državi že farni lahko dovolj i-zde-amo. Semkaj snadnjo posebno sveče, »Ro. usnje vseh vrst čevlji, testenine. pivo. slemriiki. Ako ugodimo tej IMranski ?a Italrn.ui še za d o vol »"i. Oni ^»era'0 prnvieo. da svojo eksploa-nami izvršujejo. Vsak niihov r>o-ilnik naj Ima ^opol^o svobolo pa«e-itve pri ras. Tu nai bi smel izvrše-Ppl'ubno r-Vt in tTfrovirio. usta-loviti ter izvrševati in^ustrlio. kakor 'sat; na® državljan, skratka: vsak VOiian bi irr.nl ori pas nolc"' vseb iriih pravic. Vi jih ir^aio domačini, še osebno r,t?čito itali'n"«ke vlade. N' ivema. da terdira Ttaliia za tem. da iriborj xa svoje državljane naravnost 'riviligirano staliSče v JngoslavBi, ga bi-^.čas predstavi;n na enak. ali ffai slif-en rnčln. kakor ga imaio ivjnikoli v Trinolit.iniM. In vs« to za ;^vnjo Thiliiani od ,Tiuros!aviie isto-M^no, ko zapira'o svp'im lastnim lržnvljanom. nnž'm roiakom v Pri-»on'u od nekdaj obctoieče trgovino in 'hrti ter onemotročujejo sploh vsak fospoda-rski razvoj. Igra radikalov s Kmetijsko družbo Beograd, 25. februarja, p. Minister Vti-jo svoj čas obljubil, da bo ukinil ffpoved občnega zbora Kmet. družbe, ko se izkaže, da je obtožba klerikalcev 'radi zlorab neresnična. Akoravno pa ■tadne poizvedbe niso dognale niti sen-* suma proti bivšemu glavnemu odbo-u se ministor Vujičlč izogibljo držati da-15 obljubo, kakor se zdi, zaradi nekih oncesij klerikalcem. Baje mora sedaj »lokttpna vlada odločiti, ali se naj nre-»ved občnega zbora dvigne! Jasno jo, » (fre za politično igro radikalov s to njvažnejšo kmetijsko stanovsko In go-Podarsko orjanizaeljo v državi. sito skupino, ki b! naj v Bosni prevzela vlogo radikalskih pngaiijačev. Sarajevo, 25. februarja, p. Včeraj podlagi edina pot, po kateri bo prišlo do nanje ministrstvo objavlja zelo zanimiv rešitve težkega notranjega etnuja v drža- ^ dokument, ki dokazuje, da jo Nemčija vi in ozJravijenja noše-gu javnega živ- mcd vojno izvršila sijajno organizacijo, Ijenja od zla, vsled katerega trpi uarod ln da si osvoji francosko industrijo. Nemci država, posebno odkar jo radikalna vlada so vedno trdili, da so sc za časa vojne prevzela vso oblast v svoje roke. | omejili le na ona opustošenja industrij« Ljubljana, 25. februarja, Danes se je ske conc severne Francije, ki so bila Kaj bi storila Nemčija kot zmagovalka SF.NZACIJONALNA RAZKRITJA O NEMŠKEM IMPF^IJALIZMU. — NEISKRENOST DANAŠNJIH NEMŠKIH TOŽB. vedno mislili na to, osvojiti si kotlino Pariz, 25. Iebruarja. I. Francosko zu- vršila seja vodstva SLS., na kateri Je po slanec Korošec obširno poročal o poga-janji'1 za opozieijonalui blok. Njegov refe- vslcd vojnih operacij nujno potrebna. Takoj po premirju pa jc francoski ge= ncralni štab dobil v svoje reke knjigo. rat je bil vzel na znanje. V krogih SLS. iz katere jasno izhaj.i, da so Nemci iz se zatrjuje, da niso bili storjeni nobeni definilivnl zaključki. Smatrati pa je, da zboroval osrednji odbor Jugoslovensko. je dr. Korošcc dobil pooblastilo, da po-muslimanske organizacije. Politično poro-1 gajanja nadaljuje. Pogajanja z Italijo ITALIJANSKI EKSPANZIVNI NAČRTI. — PROMET Z REKO. Rim, 25. februarja, c. O avdijenci rav« natclja Kamenaroviča in zastopnikov trs žaške Banca Adriatiea (glej naše dnevne vesti op. ur.) poročajo laški listi: Ja* dranska banka se rajevu. Odobritev industrijskega posojila 8 milijard Din na leto. Beograd, 25. februarji, r. Finančni minister dr. Stojadinovič jo na včerajšnji seji ministrskega sveta poročal o najetju industrijskega posojila v smislu elaborata beograjsko industrijsko zbornico. Vlada je sprejela njegov predlog. Angleška grupa posodi naši industriji za dobo 10 let 23.5 milijonov funtov, to jo skoro 8 milijard Din po 17 od6t. za prvo loto, mod tom, ko so zniža obrestna mera od prihodnjega lota naproj za 3 do 4 odst. na loto. Jamstvo za ta kredit bodo dala Industrijska podjetja (s hipotekami in menicami), ki bodo reflektiraia na posojilo. Proti celemu rranžmanu se oglašajo jako resni gospodarski krogi, ki zatrjujejo, da so pogoji za posojilo tako neugodni, da bodo kvarili naš celokupni kredit v Inozemstvu. Na drugi strani pa •e bo posojila posluževala predvtom manj solidna industrija. NAPAČEN ALARM O BOLGARIJI. Beograd, 25. februarja, r. Tu so krožile danes vesti o rcvolucIjl na Bolgarskem, ki pa so sc izkazale kasneje kot navaden borzni menever. Poročalo se je celo, da je Cankov ubit MONAKOVO PRED PROCESOM. Monakovo, 25. februarja, h. Vse mesto pričakuje z nestrpno napetostjo jutrišnjega pričetka Hitlerjevega procesa. Policija jc odredila dalekosežue varnostno odredbo. Več oddelkov policije iz raznih bavarskih garnizij je v svrho ojače nja tnonakovskih čet prispelo v mesto. Pričakovati je, da se red In.mlr ne bo kalil. (Glej tudi članek na 5. strani današnje številke!) FRANCIJA IN BESARABIJA. Bukarešta, 25. februarja, h. Listi po-vdarjajo, da Francija kljub, predstoječlm rusko-rumunskim pogajanjem še nI ratificirala pogodbe glede priklopitve Besa-rabije Rumunljl. RumuniJa Je snova storila v Parizu tozadevne korake ter dobila zagotovilo, da se ho besarabska pogodba v kratkem ratificirala. delali načrt za sistematično uničenje francoske inousMjskc conc. Iz te knjige sc tudi vidi, da so Ncmci Bricx. Dejstvo jc, da za časa vojne ni* koli niča obstreljevali tc kotline. Glede vprašanja severne Francije so Nemci imeli pripravljenih več rešitev. Predvsem so mislili na to, da sc iz severnih depar« temunov Francije n.ipravi avtonomna država, ki bl bila odvisna od Nemčije. Zlasti bi ji morala dobavljati železo in p.-cmog. Ako pn ta načrt nc bi bil iz« vcdljiv, bi vrnili to province Franciji so< veda proti velikanski odškodnini. Za vojno odškodnino so bi!i določili za slu« čaj svoje zmage 50 milijard frankov mi« rovne veljave. Seja ministrskega sveta Beograd, 25. leb-unrja, p. Na včerajšnji seji ministrskega sveta jo bil definitivno dovršen Invalidski zakon. Sprejete so bilo nekatere izpremembe. kalere je zahteval j kralj v interesu invalidov. Minister PeleS I\\? pa primorski oblasti ter « je ž« predložil predlog Pažiču, ki je pristal, da izvede te korekturo. Inozemske borze 25. februarja: , CURin: Beograd 7.20, New-York 577, bo izdelal definitivno besedilo zakona ter L0ni]0!, 21.80, Pariz 25.G5, Milan 25.12, __- - _ ..M___IX.. X__________Ir,-^ i I nfll'A,illi . . . . ., rt , r, I ga v najkrajše" času predložil narodni skupščini. Na prihodnjih sejah ministrskega sveta bodo razpravljali o zakonu o sodnikih. Beograd, 25. februarja, p. Nocoj jo bila seja ministrskega sveta, ki jo trajala od 17. do 21. Ministri so trdili novinarjem, da se jo na ministrskem svetu razpravljalo samo o resorlnih stvareh ler da so bili odobreni razni resortni krediti. Odobren je bil kredit 200 tisoč Din ministru pravde za vzdrževanje kaznjencev, daljo 350 tisoč Din za sodnijo • Bosni, dalje je bd odobren kredit 370 tisoč Din za regulacijo gorenje Save v Sloveniji, 500 tisoč dinarjev za bogoslovje na Cetinju ter 70 tisoč, dinarjs- za vseučiliško biblioteko v Beogradu. Ker se v Splitu, Ljubljani in Bilolju nahajajo večje zaloge žita, se bo lo žito porabilo zn prehrano Dalmacije in Črne gore. Ministrski svet se je po referatu ministra Pcleša pečal tudi z izter-javanjem kreditov, kl so bili dovoljeni za prehrano pasivnih krajev tor jo sklenil, da se izlerjavanjo odloži do meseca junija. Korekture oblastne razdelitve Deograd, 25. februarja, r. Vsled oblastno razdelitve države pripade Modiimurje mariborski oblast!. Ka-«tav?čina Ijublianski. otok! Krk, Pas in Pab pa "splitski. Šolaj je za.počota akcija, da »e Mcdjimurjo pripoji za-grebgkJ, Kastavičina, Kik, Rab in Praga 10.80, Budimpešta 0.012, Bukarešta 3 10, Sofija 4.37, Dunaj 0.008125. DUNAJ: llorza radi baučne stavke šo vedno ne posluje z devizami in valutamL Tudi v efektih je promet minimalen. Kotirale so v tisočih aK delnice: Jesenice 2100 do 2200, Gutmann 1400, Slavonija 137. Trbovlje 688, Sečerana Osijek 1320, Bankverein 187. Lšinderbank 327, Zivuo-slenska 008, Alpino B05, JuliSUd 545, Sirnens 227, Daimler 37.5, TRST: Beograd 28.75 do 28.05, Dunaj 0.0325 do 0.0330, Budimpešta 0.04 do 0.05, Praga GG-60 do G7.20, BukareSla 12.75 do 13.25, Pariz 100.75 do 101.25, Londoa 00.10 do 0935, Ne\v-York 22.00 do 23, Curih 307 do 400, dinar 28.75 do 29, dolur 22.85 do 22.05, carinski franki (20 zlatih) 88.26 do 88.75, uradni tečai zlato lira +10.11. PRAGA: Beograd 43.875, Dunaj 4Al, Berlin 7.70, Rim 153.25, Budimpešta 7.75, Pariz 155.50, London 150.55, New-York 3". 10, Curih 600.50. BERLIN (v milijonih): Beograd 54.862, Milan 183.540, Pruga 122.103, Pariz 185.535 London 18.104.C2o, New-York 4.1SOJ5.r'\ Curih 728.175. NKW-Y(IRKt Beograd 125.50, Berlin 22.25, London 18137, Pariz 442, Curih 1785, Milan 480.25. Dunaj 14.12. Budim-pešta 32. Praga 290.75. LONDON: Becrnd 350. Berlin 19. Pariz 87.00, MIlan S8.S7, Curih 24.87. New. York 431.25, Dunaj C5.0TO, Bukarešta 175jOOO, Praga 148.02, Varšava 87.O0C. Priklopitev Baroša io Delte Jugoslaviji Sulak, 24. februarja. Danes so Italijanske čelo evakuirale Baroš fn Delto. Izročitev BaroSa in Dolte od strani italijanskih oblasti ter njun prirast k Jugoslovanskemu državnemu telesu je konča! reško vprašanje kot zaključni akt veliko politiC-no tragedije ni izzval pravega niti spontanega vesolja. Izvršil se je brez slehernih ceremonij. Dopoldne ob 11. je sušaška godba nn čoln pehotnega oddelka in množice sušažkih Jugoslo-venov obšla Delto in baroško pristanišče. Drugih svečanooti ni bilo, kakor tudi ni prišlo do nikakega incidenta z re'kmi fašisti. Opoldno se je občinski svet na ?ušaku sestal k izredni se'i. nižinski svet je najprvo pozdravil šef naše razmejitveno delegacije general Ljuba Mili č, čestital mestu Snšak, da je pridobilo pristanišče, ki bodi podlaga zvezam med Sa in Bankina v smislu reške konvencije izvršila ob 11. v popolnem rodu in da jo general Mili6 brez vsakih ceremonij izvedel formalnost prevzetja. Promet s priključenim kompleksom postaja živahen. Komisija za ureditev premeta m "d Reko in naSo državo nadaljuje delo. Včeraj je prvič nopot vozil vlak na progi Reka-Bakar, v njem sta se peljal! naia in italijanska delegacija ter kontrolirali progo. Rod on promet se vzpostavi v skorajšnjih dneh. Razmejitev med Jugoslavijo ia Italijo Sušak. 25. februarja. Pionirji so danes zjutraj pričeli postavljati provizorlčno mostove preko Rjcčlne, da se razvije osebni in vozovnl promet med Sušakom in Delto. Otvorjcn je tudi promet preko železniškega mostu na Rjc-čtni s sušaško luko. Razmejitvena komisija postavlja mejnike ob severni reSkl vsemi deli naše države in združevalec mej, k, tc3e od Matulja (na „aL ter|t0. interesov vseh tnproslovenskth pokrajin. Generalu Miličtt se je župan dr vpoklicem k vojakom. Nazadnje občni zbor najodločneje protestira proti kri« vicnomu taksiranju IJudsko-iolskih iz* pričeval, ker je z vldovdansko ustavo zajamčen brezplačni osnovno « šolski pouk.» Rakitna nad Pteserjem. V nedeljo. 34. t. m. popoldno se ie v Kil na Rakitni znani gostilni pri »Logarju« dobro Politične beležke + Opasal nasveti V vseh beograjskih političnih krogih vzbuja obflo ko-mentiranja nastopanje reakcljonarnega vellkosrbskega dnevnika > Beograd- Ve se, da so ga pokrenile in da za nilm stoje visoke radikalske osebnosti, vendar »Beograd« nastopa ravno proti Pašičcvl: ohiskan sestanek naprednih volilcev. — vl3di. Oni dan je strahovito razgalil — Udeležili pa .-.o sc tudi klcrikalci. To--.prcdscdnlkovcga sina. Rada Pašlča In ročal jc 1. Dcrščuk iz Ljubljane. Izva; preko sina zadel tudi očeta, v sobotni jonjcin govornika so navzoči sledili z številki pa v uvodniku »Jcdinl izhodi j velikim zanimanjem in odobravanjem, zastopa najrcakclionarnejšc tendence iu Po referatu se jc razvila živahna debata o krajevnih potrebah. Zborovalci so so« glasno sprejeli sledeče resolucije: I. Na« predni volilci vasi Rakitna zbrani na sc> stanku dne 24. II. 1924 v gostilni pri «Lo. garju zahtevajo, da dovoli vlada čimprej kredit za že projektirano in dovoljeno cesto Ig.Cerknlca, ki hi bila za nas vc» vellkosrbsko hegemonijo. Pravi, da se ra-dlkalska vlada nahaja v tako težkem položaju kakor se le da zamisliti in vsi radikali, ki niso zaslepljeni s partlzanstvom uvide vajo, da tako nc gre dalje. Obenem Izvaja, da bi prej morala nastopiti revolucija preden bi opozicijski blok prišel na vlado! Koalicija po njegovem mišljenju likega gospodarskega za državo pa še istotako ne bi pomenila Izhoda Iz težav, posebej važnega stratcglčncga pomena, ker bl bila «naihujša posledica demo-: II. Najodločneje protestiramo proti pre« kraciie«. Tretja cvcntualnost bl bile nove! visoki odmeri osebne dohodnino, proti volitve. Toda če bl se Izvršilo svobodno, i visokim toksam na razne listine in pa bi prinesle večino opozicijskemu bloku s, šolska spričevala, osobito z ogorčenjem SnSaka izrekel neomaje spomin zasužnjenim bratom i'i čut najglobje bolesti nad Iztfnbo Roke, Trsta, Istre in Oori"ke. Občinski svet je osvojil spre-memt>o imen pristanišča Baroš in ostalih objektov. Celotni prijodinjeni komnleks se odslej imenuje pristanišče Su?ak. P.aroškn luka se prekrsti v pristaniške Kralja Aleksrndra L Bankin v Karagjorglevo pristanišče, glavni pomol bivšeca baro£ktga pristanišča se odslej imenuje pomol Erazma Barčlča, jugoalovenska obal mrl veja kanala pn obal Frana Sunila. Delta obrani svoje dosedanjo imo. Istočasno jc bilo zunanjemu ministrstvu poslano brzo/avno službeno s|io-ročilo, da se je izročitev Dolte, Baro- Upravna ureditev Reke. Sušak, 25. februarja. Dekret, ki Je v soboto izžel v rimskem uradnem listu In odreja novo upravno ureditev reškega terlUiriia, vsebuje nastopne določbe: Osnuje se provinca Car-noro s sedežem na Reki. Teritorij obsega reško ozemlje, z okrajem Volosko-Opati-ja (ki se odcepi od Istrske province) iz-vzemši občini Castelnuovo in Mcterja, ki sc priključita Roparskemu okraju. Do nadaljnjega bo unravno oblast na Reki Izvrševal guverner. Dokler administrativnih funkcij v vseh granalt javnega življenja ne prevzamejo zadevni funkcijonarjl, ostanejo dosedanje naredbe v veljavi. Dekret se predloži rimskemu parlamentu. Povest o leva in jagnjetu NEKAJ PRIPOMB K DANAŠNJI SEJI LJUBLJANSKEGA OBČINSKE- GA SVETA. Danes se nadaljuje že dvakrat pre- j znanil, da še ni »odbila prava nra»... kinjena proračunska seja ljubljanske-; Nje-rov klub so od proračunske seje ga občinskega sveta. Kakor klerikal-jne bo abstiniral, ako sprejmejo kleri-ei zmagoslavno pripovedujejo, je ]>o kalci in soci!allsti sledeče pogoje: 1.) dolgotrajnih, mučnih in und vso zani- Soeijalistu Mlhevcu naj se izreče mivih političnih meSetarljah prišlo nezaupnica v klubu. Ce tega socijali- med »nppontirl'ivim. borcem, voditeljem »nepomirljivega razrednobojne-ga» proletarijnta dr. Lemežem in med voditeljem »krščanskega razredno-bojnegn« prolet?-'iat" dr. Stanovni-kom do sporaz Na podlagi te stični klub ne stori, bo komunistični klub g. Mihovca nn javni seji »izžviž-pralv. 2.) Klerikalni klub mora dati g. O r o h k u nezaupnico, ker drugače so bo zgodilo z ,ne narave. Dr. Letnežu se nadalje očita. da rima niti pojma o riliih m tak-tik i tretje intep^eijonale itd. Ko je >'g. dr. Lomež dobil ta poper pod nos, 7 se ie zbal in hitel zatrjevati centrali . v Beograd In svo-'im venrm najdnSem, . ki jih vodita v besedah strašno krvoločna brata Zorge. češ. odpustite mi, sni se bom poboljša! in bom začel s taktiko, ki jo predpisujejo generali mncknvske internacijonale. In v svoji bojazljivi duš!, da simboličnih spominov iz devetdesetih let, katerega jc društvo Slavlja uprizorila v Pragi dvakrat, cn« krat v Svandovcm, enkrat v Narodnem divadlu. Na slavnostnem večeru sta bila navzoča v zastopstvu prezidenta Masa« rvka minister BechJ-nc in kancelar dr. Šimal, dal:c ministri Inž. Bcčka, dr. Do« lansky, inž. Novdk in Udržal, predsed. nik poslanske zbornico Tomiišck, dr. Kramdf in dr. Ilajn, senatorji dr. Sou« kup, Klofdč, dr. Ncmcc, župan dr. Baxa policijski prezldcnt Bicncrt in mnogo drugih odličnih mož. - Bodoči Italijanski parlament Kakor je znano, al je pustil Mussolini od parlamenta odobriti volilni red, ki bo dal pri volitvah fašistom najmanj tri četrtine vseh mandatov. Zato je fašistovska volilna lista, ki je bila ravnokar sestavljena in objavljena, že tudi odločilna za bodočo sestavo rimskega parlamenta. Usta obsega 30S kandidatov, od katerih jih pripada 230 oficielni fašistovski stranki. Deset kandidatov .je vzetih iz onega krila klerikalne ljudsko Btranke, ki se je priklopilo fašistom, 25 je demokratov, 45 liberalcev, OBtali kandidati ia se niso politično ndejstvovali In stran 'carsko šo niso opredeljeni. Med kandidati je 80 novinarjev. — Belgijska vlada pred padcem? Zabeležili smo že vesti, kl napovedujejo skorajšnji pade« Poincarejeve vlade na Francoskem. Kakor vedo povedati sedaj angleški listi, se nahaja v sličnl ali še težji krizi tudi belgijska vlada. Baje je postalo njeno stališče v belgijskem parlamentu nevzdržno zaradi neuspehov v uhrski politiki in zaradi prevelike popustljivosti napram Franciji. Po zatidllu angleiklh Hiter belgijska javnost in i njo todi parlament v ogromni večini od ločno odklanjata misel tesnejše cvetne pogodbe, U naj bl m sklenila med Fran. Sodišče g Obsodba Evgena GrOnwalda pri vit jem dež. sodišču. Pri jesenskem porotnem zasedanju se je zagovarjal pred celj sko poroto poleg bosanskih Židov tudi carinik carinarnice Evg. GrUnwald zaradi raznih maiverzaclj pri pošiljkah monopolnega blaga. Porotniki so stavljeno vprašanje zaradi zlorabe uradne oblasti soglasno potrdili, nakar je bil Gritnwa!d obsojen na tri mesece ječe, katero je pa odslužil že s preiskovalnim zaporom. Državno pravdni štvo se je pritožilo proti izredno nizki kazui na višje deželno sodišč«, ki je prizivu ugodilo ter povišalo kazen na B mesecev. GrQnwaId pa je med časom srečno izginil na Madžarsko, § Zapeljavanje h krivemu prifavanju. Josip Doberšek, trgovec v Slovonjgrsd-cu je bil s sodbo okr. sodišča » -V.ji dne 24. marca 1923. spoznan k-ivim hudodelstva goljufije po §§ 107. in 800 k. z. ter obsojen na dvomesečno poostreno ječo. Ker se je pa izkazalo, Ia j« med kazenskim postopanjem ponovno nagovarjal ustno in pismeno nek-i p-ičo v Slovenjcrradcn h krivemu pričevanju » isti zadevi, ga je okrožno sodišče v Celju dne 19. febr. obsodilo zaradi hudodelstva goljufije vrhutega še na 3 mesece ječe. § Velikopotezna sleparka. Sojnik Marija, 20-letna služkinja iz Ojstrice v slo-venjgraškem okraju, je biU zaradi goljufijo že parkrat občutno kaznovana. Komaj je koncem , dec.ombra 1928. pri okrajnem sodišču v Marenbargu odslužila svojo tritedensko kazen, ee je med potjo iz zapora v rojstno občino zglasila v neki trgovini na Muti na ime neke po-sestnioe iz Vrat ter izvabila blaga vi vrednosti 8500 Din. Dne 21. januarja je v Slovenjgradcu v trgovini Klobasa in Smolčnik zatrjevala, da, jo je poslala njena gospodinja po razno blago. Ker je bil trgoveo nezaupljiv, se j» obrnil telefo-nično do dotične gospodinje v Šmartno, ki mu je sporočila, da je v resnici poslala. svojo uslužbenko po blago. Po srečnem naključju jn nato Sojnik nemoteno izbrala, kar je hotela, odšla In nato že večino blaga predala, nekaj pa tudi podarila raznim strankam. Okrožno sodišče v Celju jo je obsodilo na 8 mesece? poostrene ječe. Občni zbor društva »Dečji in materinskidom" Skupščina meščansko* šolskega učitelj stva Celje, 21. februarja. Meščansko - Šolsko učiteljstvo Slove-je jo pohitelo (lne 23. febr. v prijazno f,lja k zborovanju bvojo organizacije, vztraja v težkih časih v boju za pra-^ in obstoj te Solo, ki ima žal prernno- 0 prikritih nasprotnikov. Udeležba jo ■Ja izredno volika, saj je bilo iastopa- 24 šol, med njimi tudi najbolj pori-[rfična. . poročila društvenih fnnkcionarjev so ,a izčrpna ir, točna in so pokazala, da irganizacija celokupnega učlteljstva mo-lioskih Sol dobro napredujo, in da se iiiteljstvo odločno bori za obstoj in raz-,j tega prepotrebnega Šolstva. Doseda-društveni odbor, v prvi vrsti vrli Jcdsednik, ravnatelj Htirnek, je dobil J.jvečje zadoščenje s tem, da jo bil vno-{ soglasno izvoljen za predsednika, .lino dva nova namestnika sta stopili . mesto dveh dosedanjih borcev, ki sta zdravstvenih, oziroma starostnih ozi-iv izstopila iz vret prvoboriteljev mc-.Uurko ■ šolskega učiteljstvn. Odbor je lojtavljen sledeče: predsednik ravnatelj fcumek, odborniki ravnatelj Brinar, g. hipica in strokovna učiteljica Kalinova, io'ae«tniki strokovni učitelj Pečjak, šefova in Primožič. Načelniki odsekov: ii Ljubljano Albin Lajovic, ravnatelj v Iriiču, za Celje Beno Serajnik, ravna-rij v Celju, za Maribor A. Kvoder, rav-atelj v Ptuju. Pregledovalci računov Hirgout In Al. Novak. Va vldoz organizacija ni dosegla polnih uspehov. Dejstvo pa jo, da raste unimanje za meščansko šolo tudi med !rati Srbi in da je njen nadaljnji obstoj 1 razvoj odvisen v prvi vrsti od učitelj-«sa »amegn, ki deluje s požrtvovaloost-,-r za njen napredek. Mejnik v njenem ivialjnjem razvoju postavi razstava, ki i> pnrede vse meščansko Solo o velikih I«čitnicah v Beogradu. Ta razstava, ki ii pokaže sistematski razvoj in progra-aatično delo to Solo med narodom, bo »teg kongresa v Novem Sadu, kamor š nozval predsodnik tovariše v čim naj-Številu, najvažnejše delo tekočo-:j leta.. Meščanska Sola ni tovarna za proizvajanje duševnega prolctnriata, iz t i7bajaio in bodo izhajali najboljši Littopniki našega trgovstva, obrtništva Li kmetijstva. In to bo poskuSala doka-atl razstava s kvalitativno najboljšimi atjelki vseh šo! kraljevine. Pri slučajnostih so pretresali zboroval-ti premnoga, sedaj peteča vprašanja in te laišli z nado, da je le v bojn up na ljiazo in da dosežemo evoj cilj le tedaj, >»o ostanemo strokovno organizirani vsi »t mejdanu. A. M. predne strankev, da je bil n. pr. dr. Via-' dimir Ravnihar kot njen podpredsednik J protilip nesposobnega in neagilnega po-slcvorlečega podpredsednika, ki jo vedno znal fraze premlevnti. Zadnjih 20 let so se rnzmere temeljito izpremenile. Zlasti odkar imamo Jugoelo-veni svojo državo se je moralo začeti nacionalno delo po panogah deliti. Kullur-nim gospodarskim in socialnim delavcem jo Široko odprta pot za udejstvovanjd, le žal, da tudi vseučilišče in drugo narodno Šolstvo z vsemi kulturnimi organizacijami dosedaj Se ni utegnilo zu e oje delo pridobili zadostno Število prvovrstnih moči za delo na Širokem polju narodne vzgoje. Po prevratu s« je pa Se posebno pokazala potreba, da ss ob pomonjknnju borcev starejše generacije vzbudi kar največ Interesa za javna vprašanja med mladino, !;i je edina sposobna narod ln državo ozdraviti posledic starih nesvobod-1 nih tradicij. Videli smo In vidimo, da se je tudi akademska mladica opredeljevala v smereh političnih strank, videli smo pa tudi, da je slovenski omladini pretila poplava od strani, klerikalizma, ki z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi vabi roladež v svoje vrsto. Kmalu smo spoznali neod-pustne pogrešite starejših naprednih voditeljev, ki se za akademski naraščaj niso nič brigali in go pustili, da je materijelno propadal in zalo morallčno in idejno postajal slab. Bila je zopet naša demokracija, zvesta idealom, ki jih je gojila So kot narodno-radikalna omladina. ki je tudi vpraSanje ustvaritve predpogojev z:t napredek akndemoke mladežl vzela v svojo roke ter ga rešila, če tudi Se ne popolnoma, pa vsaj tako, da postajajo sedaj nacionalni omladini, kakor tudi njihovim skrbnim in požrtvovalnim starešinam zavidljivi listi ljudje, ki mislijo, da politikom pečeni golobi sami letijo v usta. JDS. so poznavalci razmer že velikokrat očitali, dn Je preveč svobodomiselna in preveč altruistična ludi napram omladini, pride pa g. dr. Ravnihar, ki dosedaj še niti z mezincem ni gnnil za slo-vonske akademike, pa si dovoljuje zamo-r vali demokratom, dn so oni prijatelji omladine in da oni uvnjajo oniladi-io ludi v politično delo. On bi menda najraje videl, da bi se vsa slovenska omladinn lr.č-nn in raztrgana udajaln komunističnim utopijam, ali pn kakor jata pilpogn? delala vaje za neznažajnoat in prescdlavnnje iz stranko v stranko. Ni pa tudi izključeno da si dr. Ravnihar želi, da bi omladina oboževitla njega ln njegovo politiko. Hrvatskem. Njeno glasilo je postal »Obzor«. Toda po lepih uspehih v saboru in med nnrodom so jo ustvarilo v stranki pod Starčavičem radikalno hrvatsko krilo, ki je delo in jugoslovensko tradicijo Narodne stranke zavedlo v čisto hrvatstvo in nadalje v današnjih dneh do radičevstva. Matija Mrazovl6 je kot vsestransko agilen mož deloval tudi prosvetno, županova! Zagrebu dve leti, končno pa v zatišju svojega doma umrl na težki bolezni 13. septembra 1896. Medtem je. žo ljuto nastopala Khuenova pra in delovanje njegove Narodno stranke jo vodilo k vedno večjim razočaranjem. Matiji MrazovMu ohrani jugoslovanska politična zgodovina častno mesto. Kino »Ljubljanski dvor" 25. 26. 27. februarja Gospodična ii'm«ka novela v ii. dejan iih, v glavni vlogi dražestna Ioa Lanke£fy v miličnik uuj- nioderuoiSih toaletah. Krnico slike narave ln moisk* o-balt z Benetkami Predpustna 20 let prekasno Stoletnica M. Mrazovica .Tttgoslovanksi politični anali so 24. t. m. zabeležili 100. obletnico rojstva odličnejša hrvatske?« javnega delavca Matija Mrazoviča. Bil je sin selskc.ga plemenita?« iz Visokega v križevski županiji, je v Zagrebu absolviral pra-Pred več kot 20 leti je nnrodno-rndi- Vo in se po par letni državni službi blna dijaSka struja, ki je takrat pod- posvetil javnemu političnemu delu. >?flom c iz naroda žo narod* začela in-, j Njegovo delovno je spada v burno i«nzivno reiormo predvsem med dijnštvoro opoho prekueij iii absolutizma 1852. fimim, nato pa zlasti na polju ljudske do 1F82. Bil je idealen pripadnik Ga-prosvete, kot propagator »podrobnega* ievega ilirstva, sodobnik in tovarij Ha med narodom, posebno poudarjala. Strossmaver.ia, Preradoviča. Bačkega. ia naj akademik ne bo slep pristaš poli- More so "reči. da je ob teh kulturnih Hooih strank. Poslednje stališče je bilo Ln nacijonaJnib preporotliteljih delo-takralnih razmerah predvsem taktične- val kot njihov izvršilni činitelj v po-E'. značaja, sredstvo, da se js mogla na- Ijtiki. Kot novinar je pričel s pravo miiuo-radikalna dijaška struja v narodu vnemo delovati v Gnjevem prvem hr-nveljavlll kot poneben pokret z novimi vatskem opozicijonalnem listu »Sla-idejami in novimi stremljenji. V istih ča-, venski Jug«, za časa absolutizma pa iih so vladale v naSih političnih stran-. v lastnem .Pravniku* pod plaščem bii naravnost dezolatne razmere. I strokovnega dela izraževal svojo po- Vsa nnpredna politika se je takrat sn-. lirično tendenco. Leta 1859. je s spo-tala okoli oboževanja par oseb, napretl- j menico na cesarja Franca Jožefi 1 ic stranke pa niso niti v progrnmatičnem,; vrgel bana Coroninija in na^o v kolu riti v strankarsko- tehničnem oziru mogle svojih velikih tovarišev osnoval prvo slfžlti mladini za vzor. Sistematično orga- hrvatsko pravo politično in parlamen-»izntorno delo je docela manjkalo. <81ov. tarno stranko. Imenovala se je Narod-Karooinagai, je odločil nenavadno humorističnl dogodek. Malo dUkreten je sicer, vendar pa naj r.ani nikdo no zameri, ako ga izdamo! Pred dvema večeroma se gospodu Petni ni poljubilo nriti na čaj. na katerega ga je povabila gospa mnmica, zmenil pa se je klbib temu z Lojzko, da se sestane ž njo ob določcr.i nri pri odprtem vrtnem oknu. Ura je šla na osmo ko je Lojzka odprla okence, na zvoniku pa ie pravkar odbila osem. ko je gospod Peter že gledi! družinski album, v katerem jo bilo oolno starih Lojzkinih bivših znanccv. katerim ie dala takoj po prvih Petrovih posrtih slovo. Zanimanje za <-?,lah-to* in Tx).r/.ko jc gospoda Petra zadržalo celo nof. Gospa mamica pa je prijetno sanjala v drmri sobi in na nerazumljiv način ni imela nobenega interesa za pomembne dogodke v sosednjih prosrtorih. Oh 0. zjutraj so Je "•ospodu Petru zahotelo par dimov dišeče -smodke. Prižgal je vžigalico, krenko potegnil, smodka jo zagorela. Peter pa je omamljen vnovič zadremal in vrgel še gorečo Rinodko sebi v naročie. Lojzka je sanjala na divann, obrnjena z obrazom proti oknn. Nakrat pa sta planila oba pokonen. Gospod Peter zato, ker ga .ie nekaj še veliko bolj peklo, kakor ljubezen, gospodično Lojzko pa je prestrašil in predramil Petrov krik. Po razburjenem mahanju in otepanju .ia bil ogenj končno pogašen, pokazale pa so se žalostne posledice. Gospod Peter je imel na sebi komaj še polovico hlač, Lojza p.1 ■ je ležala od napora skoro v nezavesti na tleli. Na vratih Pa se Je pokazala velika in grozna, kakor šiba božia. gospa mamica Marica. Neznansko veliko je bilo vpitia, joka in prepira. Končno pa je stavila gospa Maniea že popolnoma zniošanomu gospodu Petru usodopoln ultimat: «Ali vzame.š šo ta predpust Lojzko za ženko. ali pa pojdi pri belem dnevu domov v sami polovici hlač kot prodpustna Šema!> In gospod Peter ie izpll gorjupo čašo dn dna. Pristal je .siromak na prvo, ker jo pač dostojen človek, bodoča tašča pa mu je nato posodila še skoro nove hlače svojega rajnkega. No, in sedaj bo oiicet,! Iz naših župnišč Dvo značujni sodnijski razpravi Z Dolenjskega nam pišejo: Tc dni sc jc vršila v Novctn mestu ruzpruva proti znanemu klcrikalu. pc» telinu Francctu Erzarju, župniku v To< plicah, radi hudodelstva (joljulijc, ker je reko hranilno kniižico v vrednosti pri« bližno 9000 K topliške posojilnice, kojc voditelj je obtožence, potvoril in s tem zapuščinsko oblast in dedičo oškodoval za to svoto. Knjižica sc jc namreč fila< sila na ime pok. Franca Horvata, ime Franca pa je (j. župnik premenil v ime Janez in razen tct>a jc pripisal klauzulo. da jc vrednost knjižice voljena za mašel Potek razprjve je dokazal dejanski stan goljufije, pokazal pa jc tudi, kako «nc« rodno, jc vodil obtožcnec svoje posle kot faktotum imenovane posojilnice. In« tcrcsantr.a jc bila tudi njegova izjava, da principijolno neče sodelovati kot pri« ča pri oporokah; da jc pa zapisal v to knjižico ono klauzulo kot volilo tn ma« še in da je premenil Ime vlagotolja, se jc zfiovnijid nn svoicga prednika župni« ka, IU da jc ravno tako prakticlral llrm nll sc jc razkačeno, češ da ni storil nič hudega, potem sc jc zopet izgovarjal na svojo ncrvozuo->t Ko jo stvar izgledala opasno jc pt- njegov zagovornik celo predlagal preiskavo duševnega stunia po zdravniških izvcdcncih. Pri vsem tcin dejanskem stanju jc bil obtožcncc oproščen, ker jo sodišče sma« tralo, da pri krivotvorjenju hranilne knji žice ni imet slabega namena. Razprava jc pokazala, kako si neka« teri duhovniki na deželi predstavljajo skrb za svoje vernike ... Župnik Erzar jc znan politični fanatik in dohro je, da sc takega možakarju zo* pet enkrat predoči širši javnosti. Podobnega političnega nestrpneža so imeli svoj cas tudi v Mirni v osebi ter danjega kaplana, ki sedaj osrečuje svoje ovčicc na Vrhniki. Mirenski zaslužni nadučitelj Bcnedičič jc bil temu nestrp« nežu trn v peti, ker je pač naprednega mišljenja in jc mnogo storil za povzdigo Sokola v onem kraju. Dc bi ga odstranil je zaocl gospod kaplan proti njemu pravcato gonjo. Sad n:egovcga hujskanja jc bil ta. da so nekateri zaslcpljenci podpisali nc« ko vlogo nn šolsko oblast z obrekovanjem, da imenovani učitelj zasmehuje vero, da zanemarja svoj službo itd. Vsi ti, med njimi vprvi vrsti klerikalni žu< pan Jožo Bule, ki so podpisali (kaplan sc seveda previdomn ni podpisal) so sc morali zagovarjati -adi pregreška § 104 srb. kaz. zakona. SkuSali so doprinesti dokaz resnicc, ki sc jim je pa popolno« ma izjalovil, potem pa so sc začeli umi« kati,. češ. da niso vedeli, kaj so podpb saii. Dasi so po sreči utekli kazni zgol radi neke formalno hibo v postopanju, zapomnili so si gotovo vsi prav dobro to slepo zaupanje v politikujočega ka planiv vsaj so imeli dosti potov ua so« dnijo in plačati so morali ipastno hono« rarje svojemu zagovorniku... Dopisi POLJANSKA DOLINA. Za. Sokola r Gorenji vasi je nabral agilni starosta br. Ivo Sorli v vesoli družbi Ločanov in l'o-ljaočanov pri Anžonoveu 120 Din. Iskrena hvala vsem, posebno podstarosti loškega Sokola br. Rudolfu Ziberlu. — Na oni izmod prihodnjih nedelj gostuje naS oder v Sokolskom domu v Zireh z o vršil v Sokolskem domu in se ga udeleži tudi strankin predsednik ministor n. r. dr. Žerjav. SLO VEN .IG R ADEC. V torek se je vršilo v Šoštanju v osnovni Soli preda« vanje Šolskega nadzornika Fran Finka iz Maribor o podmladku Rdeč. križa. Predavanju se jc udeležil župan notar Matija Morinček, šolski nadzornik Ml« loš CrmovSck z učiteljstvom ter precej« šnjc število zasebnikov. Temeljitim Iz« vajanjem šolskega nadzornika Finka 'e sledilo občinstvo z zanimanjem. — V sredo dne 13. t. m. se jc predavanje ponovilo v meščanski šoli. Velika risalnica je bila nabito polna občinstva, med ko« jim smo opazili okrajnega glavarja r'r. Marko Ipavica, načelnika okrajnega zn« stopa in mestnega župnika Alojzij Ci« žcka, mnogo uredništva, zastopnike mestne občine in javne bolnice, učiteljstvo meščanske in osnovne Sole. s Šolskim nadzornikom Milošem Grmovšekom, ve« liko število meščanov, trgovccv in obrt« nikov. Šolski nadzornik Fink je 2cl za svoj trud burno odobravanje. PTUJ. Sokol priredi dn« 1. marca veliko maSkarndo v znamenju Štirih letnih &sov. Dvorana bo spremenjena v cvetočo pomlad, bujno poletje, divno jesen in kruto zimo. Poskrbljeno je za sijajne dekoracije, svirala pa bo godba. MALA NEDELJA. Tombola narodnega kulturnega društva so ne bo vriiia dno 18. marca, kakor srao zadnjič pomotoma poročali, ampak dne 18. maja. Pri ljudski veselici bo prvikrat sodelovala polnoštcvilna druStvana godba na pihala. Prosimo vsa sosedna društva, da se ozirajo na to prireditev In nas po možnosti posetiio. MURSKA SOBOTA. Tukaj sc Je vr« šil dne 17. lebruarja ustanovni o^tii zbor srezko organizacije JDS za srce Murska Sobota oh lepem številu udvlež« nikov. Notar Koder je podal obširno poročilo o političnem položaju in o po« ložaju stranke. Dr. Skcrlak, predsednik krajevne organizacije jc itizložil pomen in nalogo srezke organizacije, nakar so bili izvoljeni v odbor sledeči gospodje: predsednik dr. Vladimir Skcrlak, odvet« nik v Murski Soboti, tajnik Kajko Topo« lovec, okrožni tajnik JDS za Prckmurjo v Murski Soboti, podpredsednik Anton Koder, kr. notar v Murski Soboti, bla« gajnik Hinko Kos, bančni uradnik v M. Soboti, odborniki : dr. Makso Robič, gimn. profesor v Al. Soboti, Gorčan Ni« kolaj, posestnik, KupSinci, Podlcsck St., župan, Bodonci. Kuhar Aleksander, žu« pan, Pucinci. Titan Ivan, nadučitelj, Ku« pšinci, Grgorič, postajcnočeln|k, Pucln« ii, Vcrtcš Aladar, učitelj, Fokovci, Ivan \Vcbcr, carinik. Cankova, Pcrklč Franc, posestnik. Gradišče. Za zastopnike za strankin kongres sta bila izvoljena gospoda dr. Skcrlak iu notar Koder. Sc« stavila sc jc tudi resolucija estoječa iz stavila ic je tudi resolucijo sestoječa iz 13 točk. Sklonilo sc je, da sc bodo vršili redno vsako prvo sredo v mesecu se« Stanki, ki bodo bolj družabnega značaja in sc jih bodo člani udeleževali s svo« | iimi družinami. Splošno pa vlado med tukajšnjim ptekmurskim lludstvom ve« I liko zanimanje za našo JDS. Kulturni Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Torek. 26.: Zaprto. Sreda, 27.: «Otlicllo». A. Četrtek, 28.: Tri maske, Smešne precl- Jozc, Priljudni komisar. D. Petek, 20.: »Beneški trgovec.. C. Sobota, 1, ob 15.: »Mogočni prstan«. Dijaška predstava. Izv. Nedelja, 2. ob 15.: .Ugrabljene Sablnke«. Ljudska predstava. Izv. Ob 20.: «Danes bemo tiči«, izv. Pondeljek, 3.: Tr! maske. Smešne pre- ciioze, Priljudni komisar. E. Torek, 4.: Zaprto. Ljubljanska opera. Torek, 26.: Zaprto. Sreda, 27.: .Travlata«. F. Četrtek. 28.: Zaprto. (Generalna vala). pctck, 29.; .Travlata«. E. Sobota, 1.: .Poljub«. Slavnostna predstava. Izv. »edcija, 2.: .Prodana nevesta«. Slavnostna predstava. Izv. Pondeljek, 3.: Zaprto. Celjsko gledališče. Torek, 26.: .Mamzdlc Nltouclie«, B. Ljubljanska opera. Gledališka uprava sporoča: V torek, dne 20. lebruarja ostane operno gledališče zaprto in lo .sled obolelosti nekaterih članov in pa vsled potrebnih zadnjih skušenj za prihodnje novitete. Mariborsko gledališče. Uprava javlja, da se je mogoče poslužiti kuponov pri vseh predstavah, ki se vršijo v abone-mentih C, D in E, pri izven abonementnih predstavah pa bodo veljali kuponi takrat, kadar bo to označeno v listih in na lepakih. Sedmo glasbeno predavanje za mladino Tredavanje, ki se Je vršilo pod vodstvom in v aranžmnnu kons. prof. Karla Jeraja v nedeljo 24. I m. dopoldne v popolnoma razprodani dvorani Filhormo-nične družbe, štejemo med najuspelejše mladinske koncertne prlreditva tekoče sezone. Predavanje je nosilo naslov fM!a-dinska pesem in harla». Uvodoma le gospod profesor GrObmlng (mesto odsotnega g. proL Adamiča) temeljito. Izčrpno, deci prav lahko umljlvo in kratko govoril o mladinski pesmi v svetovni ln domači glasbeni literaturi, o skladateljih, kl so rf> tpi nnnnrri Wmnr.nri/ i ie u.no-no nn*rn- čall in končno obrazložil sestav in pomen kraljevskega instrumenta «hnrfe>. Koncertni, demonstrativni del predavanja je otvorila operna pevka gdč. Saxo-va, kl je lepo zapela Adamičevi , priobčil v va- Valerijo ^agnettl. - Dna tikanskern »Osservatore Romano. Sla- t. m. sta se pobila g. Uize Memen. nek. v katerem utemeljuje, zakaj so s gd«. Emlco Onta ta rimska cerkev ne moro . Izključiti iz. * »J^K^ J fe - politike. Čiankar pravi, da Imajo katoličani dolžnost, da ee »udeležujejo — no sicer v imenu cerkve, marveč pod lastno odgovornostjo* — političnega živi jen'a tvoje dežele.« Katoličani da morajo -zanesti v javno življenje »sol krščanske modrosti«. Pri nas so klerikalci g. Giuseppe Montija ?e daleč nadkrilili v politični gorečnosti. Naši klerikalci no vodijo politično borbo pod lastno odgovornostjo in tudi že davno več ne v imenu cerkve, pač pa v imenu samega Bora. Cerkev jim ob volitvah sicer služi kot acritaeijski lokal in to priž-niui in gpovednica, siccr pa izpostavlja sv. Režn je telo in agitira v imenu srca Jezusovega. Odkar imamo v Beogradu 21 tigrov, imamo tudi dovolj soli krščanske modrosti. Za produkcijo take soli sta menda posebno sposobna poslanca Numanlč in Stanovnik, pa tudi drugi imajo dosti tega kristala v sebi. Kaj posebno se sveti sol krščansko modrosti tudi na ljubljanskem magistratu. odkar via hi jo tamkaj klerikalci. Oikar so dobili gg. Pire in Jeglič in Stanovnik od mestnega župana brezplačne vozne listke, fia to sol krščanske modrosti prevaža celo ljubljanski tramvaj in sicer zastonj. Sek. co K n vi in roj. Gračner. — Včeraj se je poročil knjigovodja g. Zvonimir Kobljar z gdč. Marijo Vlšnlkar. Ello srečno I X8SgB2&ATE ta vse t >- 'o iftozein-l;e čamnise pproiem* aloma com?any II LJUBLJANA 6JH Ihlikn Širita"' ,lB,!,,e «nmi'8,10 , v Trstu Tulci in član direktorfja Rossini obiskali ministrskega predsednika Mussollnlja ln mu predložili delovni program obeh brat- 1 sklh zavodov, dn bi se trgovinski odno-5aji Italije in Jugoslavije razvijali čim intenzivneje • Volitev župana v Norem mesta. V nedeljo, dne 24. t. m. je bila v Novem mesta volitev novega župana. Izvoljen je odvetnik g. dr. Reiek, za svetovalce pa gg.: . , , , „„, ., Filip Ogrit, Anton Petrič, Adoll ,.«„„, vrednostna pisma od 1 marca pošiljati .1, nrt iiai (olra «1 sviaka#iiia v«o-va i «/1a titiGERM rnANC BAR ! uuuaunvuu p.baini amojl t L1U3UANA, CANKAR. KAD. 3. Tel. 407 p 'IMfA. IlliwvT MIVjatlB * EO.tiOO kron nagrade In 10 odst. od vrednosti ukradenih predmetov plačam onemu, ki mi na kutemoll način izsledi vlomilca, odnosno dne 21. L m. dopoldne ukradene predmetno vrednosti. — Ivan Rakove, veletrgovec v Kranju. u— Gledališko predstavo »Brat So« kol« jc priredil v nedeljo zvečer dram< ski odsek JDS političnega društva za ko> lizejslu okraj ob lepi udeležbi prebival« cev tega okraja. Tudi druga vprlzoiitev mladega in agilm-ga dramskega odseka je v splošnem vrlo ugodno uspela. Dasi še povsem začetniki, so vsi gralci svoje vloge dobro rešili, tako da skoraj pre« počasen tempo igro ni motil celokupne, ga dobrega uspeha. Iz pozdravnega nagovora društvenega predsednika g. rav» natelja Juga smo povzeli, da »i ic dru> Stvo nabavilo že novo kulise, ki ao jako okusno izdelane in praktično prirejene in radi tega vzbudile mnogo pozornosti. Da sc oddolžimo tej nadebudni mladini in pomagamo kriti veliko stroške, ki so v zvezi z vzdržavanjem odra se bomo gotovo z veseljem odzvali vabilu g. pred sednika na zabavni večer, ki ga priredi društvo prihodnjo kot pustno nedeljo z novo naštudirano igro, komičnim nasto« pom in p'csom, zlasti ko je znana točna in dobra postrežba restavraterja. u— Skok preko kože. Sobotna prirc< ditev naših montanistov s tradicionalno a pri nas prvikrat izvajano rudarsko«aka demsko ceremonijo sc je obnesla kar najbolje. Bila je nokako splošna zabava — Srednješolsko dijaštvo priredi v pon« deljek 3. marca v Narodnem gledališču v korist Dija&ki kuhinji umetniški večer s sodelovanjem ozkestra. * Promet z vrednostnimi pismi. Po od-redbt poštnega ministrstva se morejo i Jugodovanske mont7nisHčne"7n"teilge"nc; • 1 ker so se je udeležila poleg načelnika za šume in rude g. Iliča JI"]'' »l,™"',.,:!!,::: In 4.) letnika 1024. je pravkar izšel. Dobe jega rojstva in SOletnico svojega delovn- ' . ... _ ' > ,,„„„,.,„„ —,, nja kot sejzmolog. Svojo, po vsem svetu znano potresno opazovalnico v LJubljani, ga le oni, ki so plačali članarino. Stavek pa je v tiskarni ie shranjen, tako da do- luuuu i'uu i-bihi tiuiitut.iiiiltu v L.JUUI Itllll* : .,,,,. , je jubilnr ro prevratu prestavil v svojo be, tfarilo lahko la tu« oni. ki se ogla. vilo pod Triglavom, kjer izvršuje sedaj s »'J? *! ?0 tcj obiavl' Slov" Iovsko ^^ svojimi žepnimi sejzmometri, kntere je i v , imenovnl . natančna sejz-mična opazovanja. Njegov sejzmograf j« velik knkor kak žepni foto^ratični npnrat in se bo nedvomno kmnlu uporabljal v vse'' tehniških obrntlh. Jubilant je že pred 25. leti raziskovnl v zapndno Češkem premogovnem revirju kot strokovnjak v potresnih zadevah in študiral Inmkaj s pomočjo »volih npnralov tamkajšnje zemeljske Iznremrmbe, nastnle vsled l.-opa Obsodba npornikov iz fltnblco. V soboto je bila proglašena v Zagrebu obsodba proli seljakom iz Stubtce. ki so bili obložznl radi spopada z orožniki, ki se je vršil pred pol leta. Od 28 seljakov je bilo 0 oproščenih. 15 pa obsojenih od 2 do fl mesecev. Državni prnvdnik je vložil ničnostno pritožbo proti oprostitvi devetih Beljakov, a zagovorniki ničnostno pritožbo proti obsodbi. nja rude. Letn 1008 In ISTO. je izdelnl v * ™poro ""»P^nlm t Zagroba. -j.,___s., v__________ _______ Ministrstvo za socijalno politiko Je orlo- brilo Uredil v znesku 50.000 dinarjev kot podporo za nezaposlene delavce v Zagrebu. svoji delavnici brezplačno prve aparat« za potresirno v Rpoiradu in ustanovil tudi strokovni časopis . Urejeval ga bo g. Zlalko Planine. Trg^OTOl, obtičite 814 'a lllll. mednar. vzorCm veleseltm v Prag I 1'ojasn iLi in legitimacije d v je Cefikoslovaškl konzulat Aloma Company Ljubljana Ljubljana 3čenl v V. skupino 2. kategorija. * . Igrala bo vlogo gospe Alvingove. Zagreb nova nesreča. Ko je vozil brzo-vlak št. 6 Beograd-Ljubljana z največjo hitrostjo med Dugim Selom in Novsko, je skočila s tira lokomotiva in dva vagona. Vzrok: pokvarjen tir. CloveSkih žrtev ni bilo In preostali vagoni brzovlaka so se morali vrnili >• Novsko, odkoder so nadaljevali pot z novim 6trojem. Brzovlak je imel seveda precejšnjo zamudo. • Trajična a m rt pomorskega bapo'ana ra Su-aku. Na Sušnku se je zastrupil s plinom pomorski kapetan Milan Gn6paro-! vič, ki je bil upok^ien In ni mogel dobiti Josip Ogoreve, Edmund Kastelie in Fer- dl na™ v »vobodno mesto Odansk Llntetmtva .. ....... ......- dinand Bok. I !n Vrednosti pisma za rol sko | stva ^ vsch monUnistlčnlh • Jubilej prol dr. BrUrja. V nedeljo jo 'u G^ansk se odpravljajo na pošto Marf-, obratov v s:ovcnijl in JugoslavUl. Ce. praznoval svetovno znnni sejzmolog, naš 6oI 13 ESIPl pa m pošto Ljubljana 2. Jko montanlstično omladino Jc zoatopal In Belar OOletnlco svo-1 j"-.}.- j mont ing. Iva Vanck, došle so tudi de. putaclje jugoslov. montanistov iz Pfi« brama, Lcobna In drugod. Velika ude« ležba ljubljanskih funkcljonarjcv in pu» blike je dala svojevrstni akademski pri« reditvi odličen značaj. u— Predavanjo v govoli vrniti vsaj eno obleko in bi mu v tem primeru rad bil na uslugo z imeni onih srečnejših Zemljanov, ki posečajo bare in druge naše velemestne nočne prireditve; pri teh bi gotovo več našel, vsaj čutili nc bi izgubo. Tudi bi bilo umestno, ako bi naslov čas svojega dc. lovanja premestil na dopoldanske u:-c, ker bi s tem zelo olajšal delo policiji, ki tatove rajše išče po dnevu neao pa po noči. J. Suchy.» Sokol Otvoritev sokolske dvorane na Bledu Sokolsko dni št jo na Bleda si Je kupilo ob cesti, ki vodi iz Lesc proti jezeru, enonadstropno hlto z velikim zemljiščem, ki ?e razprostira ob hiši ln za hi So. To svoje poslopje »i polagoma preureja v Sokolski dom ter jo v minuli jeseni prizjdalo prostorno dvorano, ki služI za telovadnico in obenem kot gledališka dvorana, ker ima tudi lep gledališki oder. Preteklo nedeljo je Sokolsko društvo na Bleda s preprosto slavnostjo v ožjem krogu domačega članstca in naraščaja otvorilo dvorano. Prosvetni odsek, ki um predseduje br. dr. de Gleiia, je priredil ta namen skromno prosvetno akademijo, ki se je po končanem vzporodu spremenila v prijetno in zabavno veselico. DruStveni salonski orkester Je otvoril večer s sokoU-ko koračnico, ki Jo je občinstvo viharno pozdravilo. Nato je pod-starosta br. Kenda z lepim nagovorom na navzoč« proglasil dvorano za otvor-jono in pozval vse Sokole in njih prijatelje, da tudi v bodoče podpirajo blejskega Sokola pri svojem dolu, da dostojno dovrši svoj dom, ki bo »luži! še poznejšim rodovom za sokolsko vzgojeva-Ilšče. S trikratnim -.Zdravo!« na na,V ga najvišjega brata, ki si je lzhr.il Bled kot svoje letovišč«, ja zaključil br. podsta-rosta svoj govor. Pevski zbor pa je zapel »Bože pravde«, ki jo j« občin st ?o stoje poslušalo. — Tudi načelnik br. Repe je v kratkem govoru poudarjal važnost nove telovadnico za uspešni razvoj Sokolskcg» društva in pozival članstvo in naraščaj k rednemu ohiskn telovadile. Mala Sokolica jo dovršeno deklamirala »Pesem Južnih Sokolov« od br. Gangla. Društveni pevski zbor pod vodstvom br. Vrezoca Je zapel Aljaževo: Na dan, ki j« navdušila vse navzoč«. Pledilo j« predavanje br. BaJMja, Člana starešinstva JSS o sokolski ideji in o postanku So-kolstva. Predavatelj Je čestital drnMvu v imenu JSS k lepemu napredku. Viharno odobravanje, ki jc sledilo predavanju, je bflo dokaz, da je doseglo svoj nameh. Vrstile »o s« lope pesmi In točke orke-etra, nakar jo še v imenu zagrebškega Sokolstva pozdravil navzočo br. Iveko-vič, profesor iz Zagreba, ki se je slučajno mudil nn Bledu ln se udeležil prireditve. Br. podstarosta je zaključil oficiel-ni del sporeda, naraščaj se j« podal domov. Sledila je Sc vesela in šaljiva pan-tomina, pri kateri so ee posebno odlikovala članic«, nakar m Je razvila živahna zabava, Hlejskemn Sokolu je z novo telovad- nico dana priložnost, da se krepko raj. vii« ln pomnoži svojo kar ee o pa, te že sf>daj zlasti pri naraščaju. Poslano.55' V dnovnikn »Jutro« št. ?2 od 28. ja. nnarja 1924. je izšel članek »Roman&fc poštnih uradnic v ptujskem okraju«, ki, terega smatram za potrebno pojasniti v sledečih točkah: Jaz sem bil resnično po odločbi vlit dež. 6odiSča v Ljubljani od dne 7. marca 1922. Izključen iz pravne prakse glede vseh sodišč v njegovem okoliša, pač pa sem svoječasno proti tej odločbi vložil pritožbo na ministrstvo pravde, ker eem 6matral to odločbo za popolnoma neu-teirmljeoo in nepostavno in vsled tega popolnoma nepravilno. Ministrstvo prav. de jo priznalo, da je odločba umitem«, ljena bi je zato v kolikor se tičo Izključitev glede vseh sodišč razveljavilo. Sedaj sem vložil prošnjo za obnovitev f od nega postopanja ter preiskave proti g. D." Zmrzlikarjevi zaradi hudodelstva obrekovanji in krive prisego. Kdor je čital ta članek v »Jutru« je lahko prišel do zaključka, da jo mala mesečni plača poštnih uradnikov oni povod, ki je zakrivil primanjkljaj eramega denarja, ki se je našel pri poštarici g. D,-ZmrzlikarjevL Pravzaprav poštarlca je živela tako razkošno, da bi ji ne zadostovala sploh nlkaka plača — ns Silve, strov večer je ta plačala v gostilni »Hor-vat« na Ptujski gori za 30 litrov vina, od teh 5 litrov kuhanega po 100 K liter. Bil sem v začetku februarja na Ptujski gori in tamošnjl posestniki so me z n-čudnnjem vprašali, kako je mogoče ob-jasniti, da j« bila moja žena, ki je vsako krivdo zanikala, zadržana 17 dni v preiskovalnem zaporu, ko vendar razen osumnitve od strani poštarico ni bilo pro. ti njej nobenih dokazov, Ista poštarica pa jo ostala v preiskovalnem zaporu le par dni, kljub temu, da je njena krivda po pri njej najdenih ponarejenih plačil-nih izkazih popolnoma dokazana, in čeprav j« poštni komisar dr. Suhač sta ril predlog, da bi bila aretirana. Ne gleda na svojo žo več kot 20-letno sodno prakso, tega omenjenim posestnikom nisem mogel objasniti. Sedaj sem zvedel, da namerava orot-niški častnik g. Petelin, kateri Jo v tej zadevi vodil preiskavo na Ptujski gori in pri Sv. Lovrencu in ugotovil krivdo obeh sester Zmrzlikarjevih. vložiti proti osvol>oditvi imenovanih poštaric pritožbo pri ministrstvu notranjih del. Morda bodo vsi ti koraki obrnili pozornost merodajnih faktorjev in bi s tem zadeva prišla v pravi tir. Aleksander Barzlli pravni praktikant pri dež. sodišču v Ljubljani • Za vsebino uredništvo nl odjororno. Lastnik In Izdalatelt K on zoreli »Jutra«. Odeovornl urednik Pr. Brozovič, Tisk DelnUke tiskarne, d. A v l.tuhllanl, na 866» Hudožestvenlki pridejo t Split. Ilu dožestveniki gostujejo sednj z ogromnim t d*n;g;' pHmernrsiužbe uspehom v Beogradu Ko bo njihova tur- . Nor farugin (»vari« prijet. Preisko-neja po ostalih mestih naše države kon- vaIni 3odnil( v pr0CC6u proM ca i Je 0(!. čana, pridejo tudi v Spi kjer bodo go-jredu prei8kwaIni zapnr nad ,rg0Vcein etoval, štiri večere Oaljek Sarajevo in Malom Suientičem iz And.ijevrev pri Slov. Split bodo torej videli Hudoži-slveni teatr, Rr0(lu_ ,ter jo ,vn(e!fa(m(, skril v ^j, samo Ljubljana ostane za hrvatsko, bo- lm Carug0< ko j(J ^ prejgUoval- sansko n dalmatinsko provinco. | nega Mporn Ul r„ ludi polnej6 podplraI Naši zastopniki ra Smetanovi prosla- ,, vrf,lml denarnimi zneski, vi t Prasl- Na veliki Smetanovi proslavi, . Prlporofamo „em rodUnam K0LI„. v Pmglboetn zastopala našo državopo- gR0 CIK0KIJ0 ,Ivrston lfla,ck slanlk Ljuba Nešič in vodja umetniškega knru 1 p odelenja pri beograjskem ministrstvu t v > lit g. Ri«ta odavie. " Mublmne Oderskc novitete v Jagoslavijl. Boža u— Občni zbor političnega kluba JDS 5. Nikolajevič je napisal dramo iz beo- se vrši v četrtek dno 6. marca t I. v grnislcetra življenja v sedemdesetih letih sobi poleg dvorane v »Kazinii. (Kon« pod naslovom . Dejanje grešni trg 1) ob 6. uri zvečer. Člani dobe ge godi n« beograjskem DorČolu In obde še posebej vabi'« z dnevnim redom. — laja neko pmvdo, ki Je »vojčas budila ve- Ude'cžba jo zu člnno dolžnost. Koncem liko zintmnnje. — OsijeSko gledališče j« dnevnega reda s'.odi poročilo o poio« v nedollo uprizorilo novo npem »Djul- inu. Beazn. Tekst Js napisni plsnlelj Rad. Ko- u— Dva nova odvetnika. VHJe dežel« smajac, muzlko pa Je zložil osijsSkl vojn- n« sodišSc v Ljubljani Je sprejelo dr. Bd kapelnPt I. Urban. Snov za opere je Stani»'av« Sltka ln dr. Ivana Stanovnl« b t _ -kegu »vljenla pod TiukL.ka v ijnenlk kazenskih zagovornikov, 816 » 1. marca maškarada Sokola v Kraniu t veliki dvorani ..Narodnega doma". Iz Maribora a— Mariborska porota prične t pom adnim zasedanjem v poncdcljok dne 3. marca s prekmurskim umorom Štcfa« na Gabra. Doslej jc razpisanih žc deset razprav, med tomi 3 umori, 3 uboji, 2 težki telesni poškodbi in 1 rop; daljo tatvine, goljufijo in požig. Mariborska porota bo torej po kratkem odmoru zo--pet prcccj krvava. a— Drobil Mestni fiziko t javlja za pretekli teden v izkazu nalezljivih bo« lezni le pet slučajev Ikrlatinkc. — Poli« ciiska kronika beleži tatvino kolesa na Aleksandrovi ccsti, 6cvcda pri belem dnevu in pretep z noži v gostilni Vlaho« vič, kjer sta sc rezala dva krošnjarja. — V nekaterih gostilnah In kavarnah io oblastvo prisilno namestilo ventila, torjo. Bil jo žo skrajni čas. Enako po. treVino pa ja sedaj Se nadzorovanje, da bodo ti ventilatorji res fukdjoniralL V večini teh Javnih lokalov vlada ne« znosna atmosfera, ki bije v obraz ce!o , predpotopnlm higienskim predpisom 44. občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice reg. zadr. z neom. zavezo v Ljubljani ki se bo vršil dne 12. marca 1924 o!) 3. orf popoldne v sejni dvorani milnice v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 18. Dnevni red: 1.) Nagovor predsednika. 2.) Poročilo ravnateljstva. 3.) Revizijsko poroko. 4.) Poročilo nadzou./a. 5.) Odobritev letnega računi. 6.) Razdelitev dobička. 7.) Volitev predsednika, podpredsednika in treh članov načelstva. 8.) Volitev treh članov nadzorstva. 9.) Predlogi zadružnikov. V Ljubljani, dne 25. februarja 1924. Ljubljana 25 febniarla 1924. poročilo LlnhliBnn SOB nad moriem Krai opazovanja ob Zračni tlak Zračna temneratura Veter Oblačuo 0-10 Padaviu« mm 1 Ljubljana . 7. 76-V9 -94 sever jaeno j— Ljubljana . 14. 7611 —10 n n MM ; Ljubljana . 21. 7*84 —8'9 H n —' i Zagreb . . 7. 7fi2ft -00 brezvetra • Beograd . 7. •J64-0 -50 brez vetra — Dunaj , . 7. 7K39 —100 * ,t — rraga . . 7. 7KK8 -8-0 Inc vzh pol obl. — Inomoet , 7. 78:-« -90 breitotra n V Ljubiianl barometer nitji, teaiper. nU<iSe, da razprave ne jemlje preveč napično ln da ie uverjeno, da. bosta i ludemdorff i Hitler ali popolnoma •'proSčena. ali pa w.mo pro forma kaznovana s kako neznatno kaznijo. * Monakovskj prevrat jc bil Izvršen, kakor že omenjeno, lani 8. novembra. Organiziral in vo.lil ga je znani faSi-ttovski vodja Adolf Hitler. bivši sed-la.iski pomočnik iz nemškega dela fieSke, kl pa se je preselil v Nemčijo in si tam po svojem fanatičnem naci-irtnalizmu kmalu priboril vodilno vlogo v nacijonalističnom pokret.u. Udej-?tvoval se je zlasti v nsrodno-socija-'istični stranki na Bavarskem. Kljub A doli Hitler opozorilom in svarilom iooijahiih de-1 nir.Lrsu-,'.- • n trrfv/neisih Mfifc&uvkfh : mokratov iu tmnejših meščanskih krogov, je bavarska vlarla mirno glodala, kako formira in vežba Hitler v neposredni bližini Monakovega svoje nacijonaltetične bataljone »Haokon-kreuzlerjevi.. Tako jo mogel Hitler, ki so mu je posrečilo pridobiti za svojo akcijo tudi ganerala Ludandorffa, brez ovir pripraviti puč, ki ga jo izvedel zvečer 8. novembra. Takrat je s svojimi oddelki zasedel v?a javna poslopja Bavarske, odstavil staro vlado in imenoval novo, ki ji jo postavil na Čelo se-ilaj ž njim vred obtoženega policijskega predsednika v. Poehnerja, Luden-dorffa pa za vojaškega diktatorja. Hitlerjeva iu Ludendorffova vlada je trajala samo par ur. šo tekom noči sta organizirala državni komisar v. Kahr in poveljnik bavarskih čet v. Lossow protiakeijo, ki je naslednji dan pučiste popolnoma razgnala. Lu-dondorff je bil aretiran, a kmaln zopet izpuščen, Hitler pa jo pobegnil, vondar pa so ga v par dneh našli in zaprli. Danes stopita oba pred sodiSče, da se zagovarjata radi voleizdaje. Zagonetna žurnalistov* ska oporoka Pariz io dobil zopet novo senzacijo. Pred desetimi dnevi nekako so na katoliškem pokopališču Pere Lachalse pokopali enega najslavnejših francoskih žurnalistov, s. Arturja Meyerja, ki je v 85. letu starosti sredi dela (bil je ravnatelj razširjenega dnevnika ,xQaulols«) v tiskarni pri sestavljanju važnega članka Izdihnil svojo blago dušo. Ta duša ie bila do Imcjltcljcvega 30. leta, kl to pot nI bil dantovski «mezzo del cammin...», še židovske vere. kar je sicer očltoval tudl Maycrjev pristni izraelitsk! nos, pa je potem znameniti novinar spekorno prlbežal v edino zveličavno naročje sv. katoliške cerkve. Ta prlbcg mu ie z rožcami postlal življenja trnjevo pot In mu zlasti v bogaboječi Franciji priboril imenitno Ime, kateremu sta njegova Izvanredna nadarjenost in značilna semltska skozizidnost dodala svoie. Ta mož Je pred kratkim umrl In vsa pariška Javnost je pri sijajnem pogrebu objokavala bridko Izgubo nenadomestljivega kulturnega borca In odkritosrčnega konvertlta. Ravno so pariški listi poživljali premožne br.ivcc na subskripcijo darov za nagrobni spomenik pokojniku na katoliškem pokopališču, ko je rajnikov notar odprl njegovo poslednjo voljo in tam začuden čltal sledečo odredbo: »Zcllm, da me ljubi nared pokoplje z vsemi razpoložljivimi častmi na katoliškem mlrodvo-ru, ker sera bil dolga leta navidez katolik. Po oficljclnem pogrebu pa naj me svojci ponoči naskrivaj vzamejo Iz svežega groba in zagrebejo k moji ženi na židovsko pokopališče, ker sem do zadnjega diha živci spominu mladostne vere, zvest Mojzesovim naredbam.» Podobno je pokojnik izrazil svojo zadnjo odločitev tudi nekemu znanemu pariškemu rabinu. Sedaj se ves Pariz drenja na pokopališča in ugiba, lell njegov ljubljenec še v prvotnem grobu, aH pa so ga že prenesli. Druga: Jaz se nikdar nc razburjam ln sc ne dam razburiti. Tretja: Sveži zrak, pri odprtih oknili spati, ne pušlti, ne tipijanifl se, telovaditi In ne $e jeziti. Četrta: Oh, eno sredstvo Je, kl nam ohranja lepoto in jo kaže v vedno novem cvetju: to je ljubezen. Ženska, ki ljubi In je srečna, je mlada In ostane mlada. Vse drugo ni — nič! Peta: Trcnaža, šport, masaža! Podpirati naravo do skrajnosti in končno Izkoriščati tudl umetnost, a zmerno. Moškemu jo najljubša ženska, pri kateri sta narava in umetnost eno! Šesta: Vsak teden parkrat na zraku delati, plavati, veslati in na vrtu kopati, to vzdržuje moje zdravje, elastičnost bi humor. Lepoto prepuščam Bogu in ma-sezi. Sedma: Za zdravo ln naravno lepoto ni treba dosti več, nego luči In svežega zraka. Vseeno je, imaš li črne alt modro oči: izraz oči te dela prikupno ali zoprno. Šport zrak in vesela družba so poleg kozmetičnih sredstev najboljša taj-nostna sredstva za ohranitev lepote. Osma; Spori ln tudi ples Igrata pri vzdrževanju elcgance, prožnosti in lepote prvo ulogo. Ples kot šport gojen ohranja telo gibčno ln vitko, ako ga ne pretiravaš. Deveta: Ne jezi se! Smej se! • ,■■ Deseta: Ne jej preveč! Kako ostajam lepa? Berlinska revija »Šport im Bild», »das Blatt der guten Gescllsclmit«, kakor se sam imenuje, ic otvorila javno anketo o vprašanju, kako sl ženska ohranja lepoto. Moderna doba pravzaprav ne pozna več !ep!h žensk, nego le skrbno gojene ženske. To so ženske, kl so posebno čedne, lepe polti, kl se bavijo ne le s kosmetiko, nego tudi s športom so dovolj na zraku, na solncu in v vodi. Lepota današnje dobe ie zdravje ln čistost, vitkost, prožnost ln odpornost, hlad nokrvnost In Inteligenca. Izmed odgovorov premnogih dam. Igralk ln žensk v poklicih, navajamo nekatere: Ena piše-: Jaz ne člts." nobenih novin, ne govorim nikoli po telefonu in se sploh ne dam jeziti. Ne odlašajte! Za velikonočne praznike si priskrbite obleko pravočasno iu dejansko uajugodueiše le pri zuani konfekcijski Industriji * Drago 5rtiwab, Ljubljana t X Borba za Tutankamnovo grobnico. Poročali smo že o trustu, ki se ic stvoril na Angleškem s »Times«. na čelu za žurnalistlčno in linancljclao eksploa-tacljo izkopniu v Luksorju. Novi egiptovski vladi se jc zdelo to početje odveč ln je zato začasno ustavila nadaljno raziskovanje v Tutankamnovl grobnici. Pustila Jc piramido zapreti in izjavila Carterju. ki vodi raziskovanje, da mu pusti nadaljno delovanje samo pod gotovimi pogoji, katerih glavni Je bi!, da se Carter in njegova družba odrečejo monopolu In da smejo vse vesti o odkritjih v svet le z odobrenjem egiptovske vlade. Carter na te pogoje ni pristal in ko mu vlada ni hotela izročiti ključev od zaklenjene grobnice, je šel In v soboto vhod kratkomalo razstrelil. Konflikt med njim tn cglp tovsko vlado se bo sedaj seveda Se bolj poostril. X Maks Llndcr, znani filmski igralec ie v noči od petka na soboto v nekem dunajskem hotelu težko ponesrečil. Ko jc v soboto zjutraj prišla sobarica v njegovo sobo, je našla njega in njegovo ženo v popolni nezavesti. Takoj poklicani zdravnik je ugotovil zastrupljenje z veronalom. Oba so prepeljali v neki sanatorlj, kjer pa se do nedelje še nista zavedla; vendar pa zdravniki upajo, da sc ju bo dalo rešiti. Dozdaj šc ni znano, ali gre za poskus samomora ali za nesrečo. Verjetno je zadnje bolj, zlasti ker je znano, da sta Llnder in njegova žena često uporabljaja veronal kot uspavalno sredstvo. X Novovrstne električne ure uvajajo v Češkoslovaški, lznm ie delo nekega češkoslovaškega državljana In odpira iznajditelju najlepšo prihodnost. Ura omo Koča kontrolo vseh časomerov brez zveze z električno strujo in je absolutno zanesljiva. Izumitelj je svoj Izum žc patentiral in se zdaj pogaja z mnogim! državami, da se njegova Iznajdba splošno uvede. Interesantno Je posebno dejstvo, da se za stvar zanimajo tudl mnoge ameriške države, ki hočejo Izum odkupiti kakor ga je odkupila Češkoslovaška. X Pomanjšan zrakoplov. Francoski tehniki so prišli na originalno, a morda tudi koristno idejo. Skonstruirali so majhen aeroplan, kl je komaj pet metrov dolg, devet metrov širok in poldrugi meter visok. To letalo potrebuje samo 35 konjskih sil, da lahko zadosti nalogi letanja. Iznajdba se sedai patentira, nakar bo začela posebna tvornlca izdelovati ta- ka letala na debelo. Pomanjšani zrakoplov, ki bo prav pripraven za manjše izlete ln vožnjo, Jc prav poraben tn baje ne bo dražji od majhnega avtomobila. Grafatogične »cene značaja na strogo znanstveni podlaei i«leluio Fran Vorald, Maribor, Slomškov trg 10. Vpoilje so neprisdjeno labtno-rucuo, s črnilom pUano in podpisu no pismo ter Din — ali Din 61'— sli Um 101—, eteut znamke. — Pojasnili daje tndi trafika Ssver, Selenbnr-gova altoa v Ljubljani, s »."/a X Gledališki efekt. Pri predstavi nekega komada F.mlla Ojlc-a v francoski akademiji pokaže Aleksander Dumas slu avtorju nekega človeka, ki je prav sladko spal. »Vidite, tak efekt izziva Vaše delo«. Par dni za tem je bila Igrana v rledališču neka stvar Aleksandra Duma-sa. Emile Ojlcu se je posrečilo najti člo- veka, kl Je spal. »Poglejte, dragi prljatelf — reče obrnjen k prijatelju Dumasu — »tak efekt proizvaja Vaše delo.» Ali Dumas sc nI dal spraviti v zadrego, tcmveS Je promptno odgovorij: »Kaj ga ne poznate? To jc ravno eni glcdalec, kt je zaspal pred dvema dnevoma pri Vaši predstavi ln spi še ve merjenega proti domači malodušnosti, jc v macharjcvskih »Treh spevih od da« nes in jutri® (TU zpcvy dnesku i zitfku. 1905). Zbirka »Lyrika ld»ky s života* (1907) je knjiga težkih sani in plakajo. čih melodij, ki odkriva zlasti Sovovo erotično razočaranje. Oba toka se zliva, ta v zrelih »Zapasech (bojih) a osudech* (1910) ter v «2nich* (žetvi) (1913). pob nih rodoljubnih refleksij ln »ocijalnih razmotrivanj. Knfiga narodnega ponosa so «Zpevy domova* (1918), prvi dojmi v osvobojeni domovini so izraženi v ci« klu »Krviicejici bratratvi«, ki je izšel skupaj z »Jutranjim in večernim premi« šljevanjcm (Rozjiminl ranni in nevečer. ni) leta 1920). Ta čista lirika razpoloženja ter intimnosti jc zbrana v čistih kri> stalih v pesnikovi pomladi (»Basnikovo jaro) leta 1921. Sova prozaik se je rizvijal sporedno s Sovo pesnikom. Avtobiorallčno zani« miva in tudi sicer privlačna jc zbirka povesti raznih datov »Kolobeh starosti« (1921), ki je pravi biser Sovovc pripo« vedne umetnosti. Dva romana «lvuv ro« man» (1902) in »Vypravy chudych» (19C3) iščeta izraza m tipične krize fco» prneče mladosti; velika epopeja agrar« nega in političnega preroda v pesniko« vem južnočeškem rojstnem kraju je ro* man »Toma Bojar* (1910). Sova jc antipod svojega vrstnika J. S. Macharja. Tudi on je pojmil. presodil, strastno obdelal in premenil v liriko Idejno vsebino svoje prehodne, bolehne dobe, tudi zanj je pomenila modema neutešena ljubezen veliko šolo duše. — Toda v nasprotju z Macharjcm je bil Sova vedno predvsem človek čuta, čut« nega zanosa in tako je tudi razlagal, ra. zumoval ter umetniško pretvarjal resnič nost. V umetnosti, kako sklada Sova posamezne slike iz realnih, fantastičnih in simboličnih prvin, v sili lepega, glad. kega, zanositega govora, ko poje o so« cijnlnl pravičnosti, o svobodnem naro« du, o novih svetovih ol»rojcncga človc štva, v strastni čuvstvcn«sti, v vsem tem obstoji sila in pomen Antonina Sove, pesnika življenskega entuzinzma in rešil« nc vere v človeka. Odličnemu jubilantu iskreno želimo, da bl še dolgo vrsto let v zdravju in v sreči deloval svoji češki domovini v po« nos in sebi v čast. •»Zlomena duše« (1896), Vyboufen6 smutky» (1897), »Ješte jednou sc vrati« me (1900). Prenos zemskib ostankov Henrika Sienkiewlcza na Poljsko, Ns Poljskem so (e sestavil odbor za prenos zemskih ostankov velikega poljskega romanopis« ca Henrika Sicnkicvvicz« iz Švice na Poljsko. Prevoz bo združen z velikimi obredi, kl bodo Imeli značaj velike na. rodne manifestacije. Troplo pokojnega pesnik« polože k večnemu počitku T kripto varšavske katedra!«. Ruska založništva. Riusko časopisje je grozno nazadovalo po voini. Vsi sov. jetski listi skupaj no raczpcčajo danes več nego ROO.OOO izvodov. Pred vojno pa jc prodalo samo »Rusko Slovo« 1 mi« lijon 300.000 izvodov. Največji sovjetski listi, kakor »Pravda*. »Krasnuja Gaze« ta» nimajo več nego 50 ovc8tle. Kooeo zalave! Pobrali 60 ^ i'r-r-f — T' «-* vzrok, Nandek. da vos! — far ti, ki * tako težak. Do jutri ti jih že lahko popravijo, ker ste bogati. — 0, m&ni jih lahko kupijo deset! se jo bahat Mirko. — če bi jih bil tudi tebi kupil oče, bi bile' moje sanke danes Se cele, jc zopet očital Francek Nandku. -r- Kajpak, vsega sem kriv samo jaz. Saj bl jih imel tudi jaz, pa očeta ni doma, se je branil Nandek. — Kje je tvoj oče? — Mati pravijo, da prineso oče v par mesecih denar. Sedaj so po svetu. — Kaj pa dela tvoj oče? — Okoli hodijo. Dela iščejo. — O, vemo, vemo, 6e je rogal Francek. Tvoja mati je perica, oče se pa potepa . . . — Kdo je to rekel? — Kot bl ga pičil, je Nandek skočil v stran, sogcl v sneg in zagnal kepo Francku v obraz. Ti mene, ti mene? Ze sta so valjala po snegu in maltfa sneg drug drugemu za, vi&t. Mirko Jn Je bodril. — Le daj ga, le daj ga! — Nnndok. si za nič? — Brani te bodi, France! Oberoč in kolikor se jo e pri jelo snega. ju je obmetaval. Odnehala sta, toda sedaj je bežal Mirko. Za pet minut so ai bili že zoinet dobri. SmejoS se in čivkajoč so izmenoma vleki! polomljene sanke. Zavili so v predmestno nlico. Ondi ee jim Je nudil pester prizor. Pred hišo R pihano sliko r.ad vhodom se je zbrala gruča ljudi. Rdeče-llčni Gambriiius, ovenčan s hmeljem, Je sodeč na sodcu napijal s penečim pivom dvema pijančkoma, ki sta se valjala sredi ceste. Prvi hip si mislil, da so objemata, pa sta se le mvala in trgala obleko. Oba gologlava- Ob hiši. tn ogromno kopo srebro-zelenega, kristalastega ledu sta se zibala dva moža, sllčno opravljena, kakor ona dva. sredi ceste. Eden je * železnim batom prav leno razbijal ledene 'Plošče, drugi je oprt ob lopato topo in nepremično zrl na pretepača. — Kaznjenci ss topo — so «e menili ljudje. — Kje le paznik? Ali vsaj straJnlk! Vsi so pijani! — U o«tlrja so najcenejši delavci. Z Žganjem Jih je napojil. Vagrbunili so in tfjanci! Zabavljali sc, zbijali dovtipc in se zgražali toda v.-.i gledalci so uživali. — Evo cr. j-.c.znikal Krenil je iz hišo h klopčiču na tloh; najbližjega oretepača je pograbil ■- ramena, ga Iztrgal, da so popustili Sivi in ga postavil na noge, kakor bi dvignil polno vrečo. Nato se je lotil drugega, a je sam spodrsnil ln se povalil po brozgi. Krohot. Oni na nogah se je prestopil, so zamajal in že se je zgrudil; padel ie pa tako nerodno, da je obležal na hrbtu in z glavo tik nasprotnikovih nog. Še enkrat se je vzpel z glavo, tedaj pa je vsekakor bolj nasilni sosed dvignil svojo nogo — ln lop! ga je usekala svetla podkovica kakor kladivo po ustih. Glava je udarila ob tla s prstenim jokom, iz ust pa se je po-cedila kri. Tedaj je planil iz gruče — Nandek. Najnrej je odrinil grozečo nogo. da je usekala po tleh. Ves bosen jo nato nriskočil k glavi in brcnil moža v obraz — vse. kakor bi trenil. — Falot, dajte gal Gieite, tudi oko mu > menda izbil! so kričali gledalci. Paznik, Jedv* na nogah. Je dvignil par lico, Nandok se je zatekel vanj. Pograbile so ga, krepke roke; stresal so jo. Nekdo ga je podrl na tla, deček je suval z nogami Prisopihal Je stražnik. — Kdo si? Čigav si? Nandek Je molčal. Ko je opazil stražnik kri sredi ceste, ga je pograbil za vrat in ga postavil na noge. Otroku je posiuel obraz, iz oči so mu sršeli bosi. — Škandal, Škandal! se je zcrrozfl nekdo. — Tudi paznika je —! Stražnik je zdivjal; z ono roko ga je držal za vrat, z drugo pa pehal prod soboj. — Boš govoril? Ti kanacija! — Ne pustim, da bi ga žo vsak —^ Saj era je hotel oni tam ubiti! je dejal Nandek, Kaj tebi mar! Mar jo kaznjenec tvoj brat. ti himp? je režal paznik za njim. — Nak — nmpak moj oče so! . . . Nandek jo zaihtcl in si pokril oči. Vsi so se ozirali na kaznjenca, lei je pljuval kri. Francck in Mirko sta se spustila v tek. Sanke so skakala po snegu, Hcr-tale in cviiile 5-0 po suhih hodnikih. Molčala sta vso pot in, nist*. ei ojula pogledati v oči. ' ' Kreditni zavod za trgovino hi industrijo v LjiabJiam Celokupni blagajniški promet v letu josa je znaSnl Din 1.4l,9.8eO.G68.44 proti Din 1.271.386.515 v letu 1922. Stanje me- Tržna poroesla Novosadeka blagovno borza (25. t. m.) Pšenica: baška. 79 clo 80 kg, 2 odst., nio koncem lota 1028. j« bilo dinarjev 5 5 vagona 335. 79 do 80 kg, 5 vagonov 58.750. 617.51. Stanj« dolžnikov. in sicer m TuriHw baSka> 95 vagona .MO do bank Din 81.420 008:42, drugih dolžnikov Dtl4 22. t. m. je imel Kreditni zavod M i09,530.4G8.:i8, skupaj 100,050.^31.75 Dir. fcrgovlno in industrijo v Ljubljani redni - stanje kreditorjev Din 284.068.S27.45. CV-«bJci zbor pod pTedsedgtvom rr- Ivami lokupnl promet v letu 1023. je znaHal Knt-ca. Ir zanimivega poročila upravnega' oin 15.880.850.000 preti prejšnjemu lotu ki ga je poda! rnvnat-H j. Avgust j 10.547.210.000. Udeležbe pri trgovskih, Tor;i, povzemamo v kratkem: industrijskih in Hrupih podjetjih so fo I v V proSlem letu pmo brez večjih vidnih \ znatno razširile. Upo?tevujo$ dannSnje ! tresljajev stopili ludi v kronskem poti- j težke gospodarske prilike se mora prizna-, . rotlu naše dr. 2P0; duplikat kasa, 72 vagonov 240 do ."»>0; 25 odst. kasa, 3 vagoni 245; srem« ska, 5 vagonov 250 do 255; banatska, 3 vagoni 240. .Moko: baza «0>. J vagon 505; e0s», 2 vagona 510 do 540; «0ss», 1 vagon 540; "5», 1 vagon 385; «(>», 2 312.50. Tendenca nespremenjena. Tržoški trg s CaJcm. Cene so od za. i a t. 1. otalno naraščale in dosegle ive t dinarje. V poslovnem j ti, da eo skoro vsa podjetja vendar dobro ! najrU(C( 8toJ)||jo tckom radnjfh 35 tet. so ccne v primeri z začetkom žbrijeuju io računanje v dinarjih atrum-. uspevala. Pri delniški glavnici t)!n 5 mi-no izvedeno, v zasebnem gospodarstvu pa lijonov in rezervnih fondih D 2.481.870.20, se r« mnoga računa v kronah. V zvezi z, je »>aSnl Rstt dobiček !>H 1*22050.40.'" , letu prilično za 20 odst. Izvoz preko Tista r?rc. v glavnem v Jugoslavijo »V.koslovuSko. AnglcSki nakupi v Trste '.o rrtpct prenehali. Ceno: zelo fini . cejionski čaj do 32 lir kg, Darjeellng j do 3T;5\ 2* do 37 lir kg, dober in srednji čaj 14 i;. mnogo računa ofugimi ckolnosinti Je prehod od krone! Kelni občni ibor je teuieljfm poročila na dinar vsekake učinkoval dražilno. Na-. iiadzos?'voaegn sveta soglnmo odilvil ie v jedru Ir.*plto gospod-.rstvo Jo Slo J predložene letne ruEuuo in skleuil iO o.-it1., rroko tega brez vt.?ie ikode prav tako ka- j dlvideudo. Fodpornatnu »klado oradniStva kor pjoko valutuej reforme t?,, je &1I0 Din 125.000 iu za občekor!?tno' ,j0 jj ;, Romanske valute so v proSIem letu I n:;iiieii > Dir. 50.000. Izredni obiSn. zbor | }>r a 57 20 lir kg, indijski čaj Izjpbiki na svoji mednarodni vrednosti, dne 34. januarja je sklenil povišati del-1 jo s do 31 lir kg. j Kemika inaila ie zapadla katastrofi ic uiSko glavnico ol 5 milijonov na 12 tej jvuionskl živinski trg. Cene sredi t- m. i je postala uvedba rentno in zlate marke pol miHiua.iv dinarjev. T'ndpifovnn'e no- „a ^g jive teže: voli I. 6 lir, II. 5.4(1 lire, ! taobhodro potrehan. Avstrija je obdržala! vik delnic je bilo zavrženo do 15. i'?bru- ju 4 lire. krave I. 5.50 lire, II. 4.40 lire, >*>;o stabilizirane krono kot posledico i a rja t024. s popolnim uspehom. smotreno provajjne sanacije. Poljska in! -- madžarska valuta sta imeli lani zelo ne- j , . mirno dobo Ponovne spremembe v go- J LOmuSrdlfSllje CDVeZEC do 283.5, Švica 1382 do 1302, ček 1370.5' do 1880 5; valute: dolar 70 do 0, aK 1 0.11325, do 0.11525; efekti: Kreditna Za-1 greb 161 do 163, Hipotekama 80 do 87, j Jugosluvensku 130 do 138, Ljubl janska, kreditna 235 do 237, Oblina 08 do 00,1 fraStorliona 000 do 005, Itlii.čka puika j 02.5 do 95, Slavenska 105 do ICO, Srpska 1» do 142, Eksploatacija 121 do 124, Drava 420 do 450, Dubrovnika parobrodar-8ka 845 do 855, Sečerar.a Osijek 1-155 do 1500, Narodna Sumska 18! do 182.5, Ni-liag 180 do 185, Osječka ljevaonica 170 do 175, Gutmaca 13C0 do 1565, Slavonija 15S.5 do 180.5. Strojne 150 do 0. Trbovlje 750 do 760. 7 cist. investicijsko 57.5 do 58.3. BEOGRAD. Na današnji borzi so jc poslovalo r>o bnzl 7.25 za Beograd v Cu--rihu. Narodna banka je intervenirala v devizah r,a Ženevo, London, Ne\vyork in Italijo. PovpraSevanjc je bilo manj iS c nego proč'l toden. Notirajo devize: Am< ste rdim 2075 do 2005, Dunaj 0.1125 do 0.113. Budimpešta 0.23 do 0.235, Italija London 314 do 3-14.25, RO do 80.15, Pariz 352 do 354, ir k,^,ikitaj,ki čaj 10 do U j ^ 233.^^1382,^^ | tiauka 4300 do 0. ; iiodar.-tvu naših sosedov in naSiii kup-?/js',!j interesentov naravno uiso gladilo kupMJskik potov nnSi trgovini In I iiidurtviji. Zlasti "aaSa izvozna trgovina in | Zuann Jc. c industrija sta čutili posledice \v*ikiii is-. ' dri-vr.r prenetub v Nenrfiji. ft^-5- III. 3.rt0 lire, biki I. 5.70 lire, II. 5.20 lire, godne teleta I. 9.40 lire, II. 8.70 Ure, IU. 7.70 llvc. svinje Ka klanje po 180 kg in več, Q.°0 Pre (kg mrtve teže 10.20 lire za kg). K3 : investicijskega posojila !' Trg'z jcjci (25. t. m.) Ccne so nadalje ! padle. Nakupna povprečna ccna v drža« • pri oirisiji 7 odstotne- M komd je , do 1-25 Din. Izvoz jc mvo;t:,•:,:.*<•!». poro.':!a 1.1 m.ljhcn. Na svctoVnih tržiščih se v ved« takratni finanče: minister no vciJ5 množini pojavlja blago nove ......idr. KJicuviudi obvezno?', da ee obvet- TeKom lanskena leta Je v naSi državi I .f (afi ,nh].0 ion-.K-.rdirajo pri ^•spodarska kooaolidncija v vsakem oalru V v ln( hnll!![" i„ v,.rnih p<,dru2n!-napredovalc. Itaaveseljiv-o dejstvo je na-1 . .. 7aUon?kih predpisih. Narodna predujofa zavrst naSih gospodarskih fn bt>0MU vertno drt?!a to o velikih skupnih interesih in enotno, obvCi.rt }n ,e ,oml,araira!a vsako !,oii-^ct' leh obve:n'.e: lombardirala o! | ! dr. Novakovi* je izjavil, da je se- Bodreč pojav Je dejstve. da vt«fc I ll^if ? " ! rodno, jo njegova prav, vredno« bi ^»puje v nacionalni nover. Prednje ke-j we, pa je yaroJlia han. lobanje vrednosfi dinarja j,- prenehale paslopnnie v ofiuvanje ekonomskih interesov. Promet se le odločno izboliSal na , ,, ,ia ,xi nt i VOdL Ira'!i fmo 'udl riokai' -krtbirm "no p-ivf.t.nikih, ctarveiS I prevzet ;;>o ■.-... ,jh dan-.rvh zavolov produkcije. — Vzroki porasta dinarja. Zagrebško •Novosti* prinašajo izjavo posameznih naših finančnih strokovnjakov iz Beofra da v pogledu porasta in stabilizacije dinarja. Glavni direktor Narodne banko t meseci p; „ ,., r..., brez vsakršne«, ohvastiia prenehala naredno proprnozo zn razve, naS.h pospo- ,om,)ardl,.tf; ol„.WB,,.e te?a posoiiU ne durskih prilik depusce. sporazum z Italijo. gUf1e ^ ^ ^ obvernice ppMMtira. rnlgoletnn nesoglasje je pomenjaio odpise rat-o, ki j« trovnla nnS gospodarski organizem. jo banki sr iombavd razna. r,odjetja aii cilo privatniki. Obveza bivSega finančnega, ministra sicer nima zakonske mnfti, Neljub moment zanafa v preteklem lo-,vendar bi ee nikako ne smela omalova-•» v naSe gospodarstvo trdo pomanjkanj« |2ew)ti) ^ mnogi bas na podlagi mi-gotovine, velika lesnost na denarna« trgu j nfetr0„, 0tm,,ze vložili svoj denar v oh-fe draga obrestna mera. Do druge polovi-! varnicfl posojila, zanašajoč se, da ce leta 1922 v Sloveniji ri bila ravno, bodo „ potrebo lahko z lombar- ■trda za denar in kredit, ludi obrestna me-1 branjem prišli do potrebnega denarja, ra se je gibala v zmagljivih merah. Po-1 p^,^ tj,k oma!ovaževan,a mini 'ejn pri se j« pHčenJala napetost stoimje vatL Trde posledice d«narr« teenosti so opažajo rednjn mesece v Slovonlji v eo-sc«>darstvu vsepovsod. Stagnacija je zajela malone vse stroke nafega gospodarstva. Zajtoj je nastopil v inrinstitii, trgovini in obrti. Tudi agrarne sloje bremeni denarne draginja. Nnpeti položaj na denarnem trgu nalaga previdnost v.-em po-«Iawnlm krogom. Discipiioe in preudar-itoitf treba na pragu pred vsako večjo kupčijo. Obenem čutimo močen pritisk na naSih blagovnih tržiščih radi nndmoč-a? inozemske konkurenco. ■$redi te denarne pifclosti se je naš za-s»d vestno zavoda! svoje velike naloge napram svoji Številni trgovski in industrijski klijenteli ter je ISdi v tej sili razmer z vso možno kulanco gladko oskrboval vse legitimne kreditne potrebe v domači te tuji moneti. ___ Poslovanje naSega zavoda se je v preteklem letu gibalo precej v istili mejah kakor v letu 1022. Zaznamovati imamo celo napredek v vseh panogah vkijub stagnaciji v poslovnem življenju, strove obvezo je lahko nezaupljivost domačih gcspejfcrskih krogov, ako bi se država ponovno obrnila zn posojilo nn-nj\ Kdo pa bi dal jamstvo, da bi slična obvezno« pri kakem novem državnem posojilu no ostafe, zopet le na papirjn! Tako izigravanje bi te smatra'n za dopustno pač. Ie v Izrednih "lučajih, n, pr. za časa ,-ojne. Končno pa be ob vsej defbcijlki politiki sedanjega finančnega ministra ne izplača zaradi 50 do liO milijonov, kl se ao lahko Iombn.rdir.tjo od investicijskega posojila, tzigrati ohvezo bjvJega finančnega ministra dr. Kumanudija, ker nastane. državi lahko ca drugi strani, kakor smo žo omenili, mnogn večja škoda iz nezaupljivosti gospodarskih krogov. V interesu našega državnega kredita jo, d.i Narodna banka nemudoma prične zopet z lombardiranjom obveznic 7-odst. investicijskega posojila. Smatramo, da je to izvrševanje s pristojnega met t a dano obveze njena dolžnost. la rnpogo večja, rego sa je cenila na tr-ž!.'čih. Mišljenja jo, da se bo dinar stabilizira! n«" bazi 7.25 do 7.30 v Ourihtt. — n lavni direktor Izvozne banks dr. Bogdan Markovič misli, da je glavn! vzrok porasta v aktivni trgovinski bilanc; in Je uverjen, da bo dinar ?o porasel. -• Beograjski voletrgovec Dinlč izjavlja, da te jn dinar popravil največ zaradi konsoMdirarija ekonomskih in finančnih prilik. Končno je izjavil neki zelo ugleden finančnik iz bližine finančnega ministra, da je treba, iskati izvor v zboljžanju dinarja v konsolidiranju pri lik v državi. Svojo izjavo zaključuje z globoko uvorjenostjo, da se bo dinar stabiliziral na 7.50 do 7.60 v Curihu. Domače borze 25. lebruarja: ZAGREB. Na elelitnnm tržiSču jo bi'a tendenca zelo slaba. Blaga se je ponujalo | v izobilju, a trgovanje se je vršilo v ze lo ozkih meiah. Nekaj večje zanimanje ie vladalo za državne papirje. Bančni papirji so v glavnem nespremenjeni, le Srpska jc narasla. Od industrijskih papirjev so slabši vsi arbitražni papirji, v kaierih Je bil promet zelo slab. — Na Smuške prvenstvo SSove- Prvak ,lan>a .loško ILask). Prvakinja Mla Frlan (Skala). Na približno 22 km dolgi prcgl Poko-jišče-Vini vrh-Mcncšija-Rakek se je \ nedeljo vršila smuška tekma za prvenstvo Slovenije. Sneg Je bil dober, na nekaterih mestih siccr poledenel, nikjer pa južen in moker. Na progi čez Vrni vrh jc bila močna burja, ki je snes na nekaterih krajih razpilieki. Doseženi rczultail so v splošnem dobri. K moški tekmi sc jc prijavilo 13 tekmo-valcov. Naši smučarski prvaki, Švigeli, Kajzelj, Kmet In Prcdalič so tekme niso udeležili, ker so pritožbah zoper krajnopoUcijsUe na-redbe (=* abstraktne uredbe) občinskega odbi.ra kakor tudi o pritožbah zoper tra.inopollcliske odredbe županstva razsoja okrajna politična oblast«. S tem dodatkom se Je tudi oni del Ctovcntje, tl ie spadal k bivši Kranjski glode ln-•laitčnega teka v občinskih krajnopolicij-jkfb stvareh povsem Izenačil s Štajersko. Na Štajerskem se ie že v letu 1875. na tak način uredil Instančnl tek v krajno-piiiicljskih stvareh. Od 21. novembra 1918 hrrta tudi na Kranjskem o pritožbah za- radi krajevnopollcljskih odredb, kl Jih Je ukrenil občinski odbor' po § 35. občinskega reda za Kranjsko, kakor tudi o prl-tožhali zaradi kratevnopolici.Milh odredb, kl Jih jo ukrenil župsn, odločati kot pritožna Instanca okrajno politično oblastvo in le vsled tega obe rrstl pritožb nasloviti na okrajno politično oblastvo. Ker se nanaša Izpretncntba Instančnega teka lc ua krajcvnopollcljske stvari ln ker ostane glede vseh ostalih stvari samostojnega področja občin pri prejšnjih odredbah. Je za pravilno uporabo te nove zakonske odločba predvsem potrebno, da sc natančno določi pojcin in obseg krajevno-pollcljskih stv ari, kl se presoja io po omenjeni novi zakoniti odločbi. Krajevno-pollcljskc stvari spadajo, kakor prej, v samostojno ali lastno pedročle občin (§ 2K občinskega reda z?. Kranjsko) in obsegajo: a) .',krb za varnost osebe Iu lastnine (Š 28., točka 2.), W skrb za varnost in lahkoto prometa na cestah In vodah kakor tudi poljsko policijo (5 28., točka i.) In cestnopolicljski red; c) policijsko nadzorovanje živil ln tržnega prometa. zlasti pažnjo na mero in vago (§ 28., točka 4.); d) zdravstveno policijo (S 28., točka 5.); e) poselsko in delavsko policijo In Izvrševanje poselskega reda (§ 2fi., točka 6.); I) nravstveno policijo (§ 28., točka 7.); g) stavbno in požarno policijo. Izvrševanje stavbnega reda In podeljevanje policijskih stavbnih dovolitev (§ 28., točki 10.); h) opravljanje prostovoljnih dražb premičnin In prostovoljnih dražbenih zakupov nepremičnin (§ 28., točka 13.). V vseh teh stvareh mora občinski odbor glasom § 35. občinskega reda tudi v bodoče Izdajati za obseg občine veljavne predpise v okviru obstoječih zakonov In zapretiti za primer neposlušnosti denarno kazeu do 5 Din aH za primer neizterljivosti zapor do 48 ur. Na drugi strani pa ostane občinski odbor tudi dolžan, da dovoli potrebna denarna sredstva za ustanove tn naprave, kl so potrebne za Izvrševanje krajevne policije, in ie ra vsako dotlčno zanomarjenjo odgovoren. Vsakdo, ki sc čuti po takih odredbah občinskega odbora prizadetega, mora nasloviti pritožbo, ne morda na pokrajinsko oblastvo, kl lc stopilo na mesto deželnega odbora, temveč na okrajno glavarstvo (politično ekspozituro). Izvrševanje krajevne policije ie tudi v naprej ena najvažnejših nalog župana, ki se mora pri tem ravnati po obstoječih zakonih In predpisih In pravočasno ukreniti vse potrebne mere Iu naredbe (§§ 56. In 59. občinskega reda). Toda o pritožbah radi naredb ln odločb župana v zgoraj navedenih kraicvnopoliclisklh stvareh ne odloča vcc po § 35. občinskega reda občinski odbor, temveč po določbi člena lil, točka 3.. odstavek 2., naredhe cclokupne vlade v Ljubljani z dne 14. novembra 1918., Uradni list št. Ul., kos 11., politično okrajno oblastvo. Pri tem nI razločka, iz katerih razlogov se vlaga pritožba aH n. pr. zaradi kršitve ali pomolile uporabe zakona aH zaradi nepravilne presoje člnjenic in drugo. Te pritožbe ie vlagati pri županu, kateri jih ima predložiti s poročilom okrajnemu političnemu oblastvu v določitev. Iz tega sledi, da o pritožbah v krajevnopollcij-sklh stvareh ne odločajo oblastva, ki so stopila na mesto deželnega odbora. Zoper tako drugostopno odločbo okrajnega političnega oblastva v smislu ČL 18. zakona o državnem svetu tn upravnih sodiščih nl nadaljnje pritožbe na višje upravno oblastva Vse ostale stvari občin, to so stvari, kl nc spadajo k krajevni policiji, Jc obravnavati in reševati po Instančnem teku občinskega reda 1» dotlčnlh specljalnlh zakonov. Stvari te vrste so: 1.) prosta uprava občinskega premoženja In stvari, kl sc nanašajo na občinsko zvezo 28., točka L); 2.) skrb za vzdrževanje občinskih civst, poti, trgov ln mostov (§ 28., točka 3„ Iu zakou o gradnji ln vzdrževanju Javnih in nedržavnih ccst iti potov) 3.) ubrano .stvari In skrb za občinske dobrodelne zavode (Č t o'k a 9„ in zakon z dne 28. avgusta 1883., dci. zak. za Kranjsko st. 17.). V vseh teh stvareh o bdr.il občinski odbor svole dosedanje področje In Ima posebno glasom § 35. občinskega reda odločati o pritožbah proti odločbam in naredbam Jupans v teli stvareh. Ni tu mesta za rciltcv vprašanja, aH Jc z mirom ua predpis člena 18. zakona o državnem svetu kljub odredbam člena 32., odstavek 2, kraljeve uredbe po poslovnem rodu državnega sveta Iu upravnih sodišč nadaljnja pritožba zoper drugostopne odločbe občinskega odbora na ona pokrajinska oblastvu, ki so stopila na mesto deželnega odbora, sploh šc dopustna. Ne moro biti dvorna, da ima gori navedena osnovna uredba o prehodni upra-v Sloveniji z dne 14. novembra 1918. značaj začasnega zakona. Ker sc je ta uredba sklenila še za časa države Slovencev, Hrvatov In Srhov in tedaj pred 1. decembrom 1918., vsled tega tudi nl bilo treba, da bi se bila v smislu člena 130. ustave predložila zakonodajnemu odboru v pretres, in velje pat toliko časa, dokler se ne ukine, odnosno izpre-mcui po novejših zakonih. Poznejših zakonitih predpisov o iitsiončucra teku v krajnopolicijskih stvareh pa nl. V dotičnem primeru je šlo za stavbno dovolitev in ni dvoma, da spadajo vprav- nl akti, s katerimi se iatlajo policijske dovolitve ra stavbe, h krplnopollcljsklm poslom občine. Zoper sta\wr,o dovolitev, b.dnno od županstva, ie bila tedaj dopustih pritožba le na okrajim glavarstvo^ j nikakor pa na občinski odbor. Ssj so ! prr.Jšnje dotICne odredbe § 39. kranjskega i občinskega reda in § 93 kranjskega i stavbnega reda v tem oziru dcroglranl j ro novejših predpisih točke III., 3, gori i omenjene osnovne uredbe tiarodne vlade ' SHS v Ljubljani o prehojlnl upravi v Sloveniji. Istotako se ne nvire trditi, da bl gradbene sekcije, kl jih v svojih členili 12. in 13. omenja uzakonjena kraljeva uredba o ustroju ministrstva za grad-bc z rine 25. junija 1919., fdužbene No-vlne št. 66.. prevzele dotlčne) posle okral-uili glavarstev v krajnopolicijskih stvareh (glej v uredbi o ustroiu ministrstva za gradbe ..len 12. lit 13. o področju gradbenih sekcij v zvezi s členom 2. glede področja ministrstva za gr.idbe), ne glede na dejstvo, da gradbene sckcije niso primerno organizirane za reževanie takih Jurldičnih poslov. Zoper drugostopno odločho okrajnega političnega oblastva pa vzmislu čl. 18. zakrna o državnem svetu in upravnih sodiščih sploh nl več nadaljnje pritožbe. KUub temu te v danem primeru v prvi stopnji odločilo županstvo, v drugI občinski odbor in v tretji gradbena dlrck-cija. VpoStevali se tedaj niso bistveni predpisi postopanja. Ker so predpisi e kompetencl in instančnem teku v prehodnem upravnem postopanju v polnem obsegu prinudljive naravi, je moralo upravno sodišče dotlčne nedostatke že po službeni dolžnosti ugotoviti, ne glede na dejstvo, da so tl nedostatki tudi v zvezi s tožbnhul točkami. Dikastis.. t-n. .»k> h.seda Bfi par J!« .Pnplsnv anj«- In _*enl»v«» s« rečun« vask« besed« 1 Ol«. - PrlobčuJeJo .« I« mali oglasi. kl 10 platoo! » a.i>r.J Plate m l.bko tudi v znamkah N« vprašanja odgovarja uprav« Is, to j« vpraiaolo prltoien. znamk, sa odgovor ur m.nipuluetjsk. pristojbina C Dtcl. II. primorski ples " soboto, dn« 1. marce prt-rr<5s primerek! akademiki s ;ylslovanJem rastnega komi-lejo pt-Imorsklb gospa Tt. ;r!nor3kl ples v Narodnem •J'ran. — Odbor. 4218 Plesa Sokola L :i puat.no soboto, a« udeleži "-i gtevUo mask Kdor o« - * neprisiljeno zahuvnti In -.veseliti, bo gotovo po«et!I n prireditev. 420S Poslovilni večer Iredl osobj« TJublJantt gor. iil. dne 27. marca t. I. ob lf>. url v salonu kolodvorske Kstavranlje v I^ubljanl (ftl. svojemu bftvSemu nit-t»tnlko gosp. višjemu Dad-lorrlkn vivtorlu H raso v..- u - K obilni ndrlcZbl vnblmo ti* osobje ln prMntelJe. — r^op prost. — Zeteinlforjl dri. kol. 4212 •Novomeški Soko!» jrlredl dne 1. rnarea t. 1. ne y3Ftno soboto velik votnfkl lot-ert mustk'? dravske dl-vU1Je Iz LJubljane, po kon-^rtn pa ples. pri katerem «1ra tudi vojaltka ron»i'4 r.tfro ..Potni'-'. neo Tehnik poutluje zaN-Inlke angteKPtno [■o posebno uspeflnt br/l metodi. — Dopise se prosi pod ; ..Standntd Engltsh" na upr. ..Jutra". IJS2 Lokal za gostilno s koncesijo vzftniem v najem odnofno odkupim. Refiektl-ram tudi na pr;n-sren prostor v vvfjcro kraju lrven Ljubljene. Pferrroe ponudbe po^ ,.2-Oos't'na" na Alon-a Co:npany. Ljubljana. 4230 Slik«) za '-Mfitimacijo Izdeluje n.'hitreje (otograf Hugon II 1 b S e r, LJubtJsria. Valvazorjcv trg. S04 Deklica z dežele Seli vstopiti v trgovino s vso oskrbo v hlll. Namesto S tet, bl eo uftlla B let. — Ponudbe pod dlfro »Pridna ln poStena" na upravnietvo „Jutra". 4081 Boljša oseba z defbrlnit IzprlSevaJI. kl zna dobro kuhati in ilvatl, razu-i me pospodlnjstvo, ISSe mesto k botjet druZinl. — Ponudbe na upravo ...Tati-V pod letro ..Zanesljiva SSS". 4144 Išče se potnik strok«, U veliko podjetje !«kla ln orodja. Samo stro-'»vnjakl naj roaUcJo svoje »sadbe e tofntm Itvljenlo->'»ro In olik« pod »Ifro Zahtev« ta reference »500" ;« oglasni zavod „1 n t • r • .i.lnm", d. d., Zagreb, p«tmotl«eva is. 4007 Praktlctratl želi ml»d«ti», voJaSiiB« prost, prt lesni trgovini ali na 8agl kot oddajalec .11 prevzemalec le-1 bs. Ponudbe na upr.vnistvo sa. Ponudbo na ""—vnUtvo „Jutra." pod „PrnWiki>ni". 4100 K bollšl družini n. deUtt, naJraJKe n" »Is-jerikem. se priporoma prtdn. In poltena 10 let stsrm d»-kte, kl sna kuhati In vit biSna dela. — Nastopi rhlie tako), lvsn Tolar, tkUdlU-nik, Lukanja, p. Oplotnl-«. | .4WZ Popravila klobukov svilenih ln slamnikov so sprejemajo v nzjboljio izvršbo v modnem enlonu Stur-hh-Mnschke, Ljubljana, Zldo^^ia ulica 3. 4020 Pohištvo raznovrstne »palnlce. Jedilnice, kuhinjske oprave Itd, nudim po zelo ugodnih cenah. Matija Andlovlc. mizarstvo in zaloga pohl&tva, Vidov-danaka cesta 6. 4084 Pekarno vzamem v najem - vsakem ltraju. Ponudbo ne naslov: Josip Vlrant. Ved^-at 1"'. Moste pri UubU.nl. 4177 r« Katica, povej mi, kje st kuplts posod.,' Ali ne ve«, da s« kupi najbolj*« prt vtc«lnu. M.rlhor, Glavni trg t 181 Razno opravo: gosposko sob«, ilmnlce, slike, svetilk« Ud., prodam. — A&kerfie « cesta IS. SOOS Amerik, trte-sajenke s Črnim la belim arezdjim t NareSila In pojasnila s« dobe v trgovini s usnjem F. Pleterski, Vodnikov trg it. S 4040 Osebni automobil s« proda vadi odpotovonja po žeto ntrkl cent. — Aulo ..Puch". nov. fie nerabljen, TIr- VIII., 30 P. S., roodur-na korezerUa s 8 »edeji. — Za voz ee jam^l. Posredovalcem provizija. Naslov pove uprava ..Jutra". 4072 Samotna oneka sa notranjo obzldavo apne-niče, 700 komadov, napreduj. Naslov pov« uprava „Ju'ra" 3806 Dve damski maski se prodasta, ozlr. zamenlsta za bajaco ln plreta. Ogleda .c. od 7—8 sveter. Kje, rove uprav. „Jutra". 4225 Manulaktura vef-Jo množino — tudi posamezne 1-osA — ae proda no žejo ugo prometnem kralfl j LjubijAne 7« a«i z vsem Inventarjem ln keneenllo odda v naj«m. Naslov povo t;pr. ..Jutra". 4218 Šivalni stroj SInger, ansIeSkl, popolnoma nov. ne proda, kakor tudi kabinetna oprei^n (5 predalov*. c*-utrel b»ibL- ter nova smoklng obleka za srrflnjo postavo. Polzv*« se lz prijaznosti v trgovini Deftman, Sv. Pčtra cesta 12. 4180 Dve hiši neposredno »lk verske papirnic«. pripravni za vsako obr^ t%ko? naorodaj. Naalov rnv" uprava „.futra". 8609 .Posest' nealttetno pisarna, d. z o. z. v Ljubljani, Poljanska cesta 12. prodaja: STANOVANJSKE IUaE r preduirstjlh Ljubljane, vrt. stanovanja takoj prosta, po 82.800 Pm. 100 000, 1SO.OOO tn 175.000 Wn. GOSTILNO IN TSOOV1NO v Ijubljanakl okolici, 4 orale zemlilSta, Inventar. 175.000 Dln. POSESTVO IS oralov, MS«, fttlrt gosp. poslopje, fctlrl orale vinograda, aadonop-nlk, njive, travniki, sond. biizu posuje na Štajerskem. 100.000 Dln. TFlNAPKTrfOP.VA MKA. sredUce Ljubljane. IS stanovanj. eno takoj prosto. 200.000 DUI. ovow.4DsrBor.vo rriro na prometni cesti IJublJanoke-fta centra, dva trgovska lokala. Rtirl velik, steno-vanla, eno takoj proito. ugodni platllnl pogoji, 550.000 Dln. PARCB1A) 800 metro7 v centru Mubljane po TS Oln. dvonadstkopno niso i vrtom, veliko prosto et-i-novanje, sredtiče LJublj.. S25.000 Dln. VILO enodružinsko ra Mlr- iu. takoj prosta, 250.000 >ln. VILO dvodruBinsko v Trnovem. prosto, 235.000 Dln. niso z mesarijo v ljubljanski okolici, vrt, elektrika, 250.000 Dln. HJSO i VRTOM pr! Kamniku, vrt, njive, 8 sob, 100 tteoS Dln. TniNAD?.Tf!->PNO HISO v središču Llptkcgr. (Leipzig), Nemčija, najraje zamenjava s primerno v LJublJ.nl. Odda: GOSTILNO v jrdmes'JU Ljubljano proti letni aa-jemnlnl 10.000 Dln 1". majhni o.iltiipnlnl. '.'.2U VE* TRGOVSKIH LOKALOV. Mesečna soba v sredini meata. po motnosti e souporabo kuhinje. i;o IVo ra zaknorkt par brez olrnk za marce, event. tudi fcelo v tfnPrtku aprila. Cenjene ponudbe na upravo ..Jutru" pod »Ifro .,Mirna lokon.-a". 3383 lO.OCO kron na^-.ide dam onemu, ki nit pelB<"-e stanovanje za samca, olislo-jef« Iz dveh neopremllenit, oot, s oouporabo kopalnice, v sredini mesta, fe tnogoi!« v r.ovl t>l.«t. Vbod i« mo«nostl n stopnJISPa. Naerado plačam oh prevzemu stanovanj«. — Ponudbo pod ..Udobnost" n« upravo „Jutr.'\ 3767 Stanovanje oddam dvema gospodoma atl gospodičnam, z zajtrkom v Spodnji SlSkl. Naslov pove uprav. ..Jutra". 4222 Na brano I. stanovanje .e sprejme gospodttno. — Naslov pov« uprava ,.Jutra". 4216 Sobo za 1. marec. IRtrt. 2 nrad nlcl. — Cenjene ponudbe n. upravo ..Jutra" pod znamko ..Solidni". 4224 Mlad zakonski par brer otrok. IIUc lepo sob« v mesto s 1. marcem. Ponndbe n. upravo „Jutr." pod Hfro ,at. 10". 4184 Sobico s brano dnb! goapodtSna, nilaJSi dl tak ali dllaklnja. Naslov v upr. vi „Jutr.', 4108 OlCKfjKl Godba za ples d-12 moS. 1Wemo z. 1. ma-r-c. PomidtM pod ..Godba ' na upravo ..Jutra". 4270 Planino dobro hranjen, ae radi preselitve ugodno proda. Ponudbe In vprrSauJ. nn npr. ...lutra" pod elfro ..Planino. Sortan". 4171 Samostojna gospodična Ure dobrega premožnega prl-Jntelja. Ponudb* na podruS- i- .-o ..Jutra" v Mariboru pod fitfr« ..PrOetost". 4112 Gosplca kl Js poslala dopl. a. »ttr» „V skupnosti Ja moS" naj ■ i,pod ,.Slovenka 1024". 41SS Čebelarji! Z'to čebele v 1 ZnlderSI^e-vili tn v dunajski« panjih, proda Prane Rudolf v Pra-c-rskeir. Cena p« dogovoru. 3067 Mlad trgovcc IS,'e 50—100 000 Dln posojila na prvomestno vknjižbo. — Naslov pov« uprava ,,Jutra". 3088 25.000 Din posojila se iSče za eno leto proti dobrim obreatlm. Naalov pov« uprava ,,Jutra". 3S84 Čedno sobico IMo cellden cospod za takoj. Cenjeno ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Mir". 4244 Na stanovanje I. hrano so sprejme dtjuk. Naalov v upravi ..Jiltra". 4243 Vsako imržlno antene 8—18 m dote«, fr—15 cm, lm-plm. Ponudb« pod ..Botton-bol«" n. upravo „Jutr»". 4031 Ogrske knjige knntm. Ponudb« e ceno pod ..Knjige" a. upravo .Jutra'. 4 OSS Stare vreča s. mleko, dobro ohranjene, kupim. Ponndbe n« upravo .,Jutra" BO* »Vri!". 418» Manjša priti, hiša f! korporacljsko pr.ivtco (6 Acžnjrv drv, hlodi, itd. letno) v Kamniku In hiSa s majhno vodno močjo, 1 ln pol ure oddaUena od Kamnika. m sa 200.000 dinarje^ proda. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod »Korpcracijska pravica". 4066 Opremljena soba s separotnim vhodom, elak* tflftno razsvetljavo, odda 1—2 gofpodoma n hrano ali brez njo. Naslov povo upr. „Jutra". 4241 Dijak se i.prcjcie no stanovanje. — Naalov pove uprava ..Jutra". 4218 2 opremljeni sobi ortremi sobo z 2 posteljama, tfčet.- dva solidna gospoda. Ponudbe pod ..Uradnika" na upravo ..Jutru". 4227 Lepa hiša M proda v sredini St- Vid. poleg glavn« ceste, bllztl kolodvor. tn tole. Primera, z. vsako obrt ia trgovino. Obstoji lz t sob, kuhtnjs, dveh kleti. hlev. In dr. Zr.vet> je tudi lep vrt sil stavbna parcela. Polzve m v St. Vidu U. 2 nad Ljubljano. 417S Preda ?e hlla t dobro tdoCa trgovino, blln tadu.tr 1J« v Trbovljah. Cen. prnneras. KJ«, m trv« prt Fraacu Spora. TrbarlJ' I. u4B Na stanovanje I. brano se sprejme takoj gospod. — Naalov pov« uprav. ..Jutra". 422S Soba v elektr razsvettj.vo, m odda 2 gospodoma, ozlr dijakom«. — KJ«. pov« oprava ..Jutra". 418T 2 prazni sobi s o-.orabo Vublnje » aort htSI, s« oddMt«. — Ponudbe pod „M. D. 000" n« upravo ..Jutra". 4181 Stanovanja • mM In trahlnj., •• iio. i* vtsek. funkcljensrj« v mestu. Cenjen« ponudb« ss naprošajo pod ..FunkclJoBsr' a« upravo .Jutra", . 1183 Iščem družabnika z. splokno mizarstvo, lnnm kompletno urejeno delavnico, dobre odjemalce Potrebna vsota 30 iio 50 tisoč Din. Želim sodelov.nje Interesentu brez otrok stanovanje. Pl'-mene ponudbe pod „Mizar-atvo" ua Aloma Companv. LJubljana. 4145 Družabnlco aprejmem z. maniBe .todjetje na Dolenjskem. — Potreben kapital 20-30.000 Dln. -Lahko tudi sodeluje. Hran. In stanovanje no razpol-igo. Ponudbe na upravo ,.Jutra" nod ..Dobra naložitev". ^ 4108 Družabnlco ISfera za gostilno, trgovino In manjšo Industrijo na lastnem poaestvu, s kapitalom, dobro gospodinjo, v starosti 30—50 Int. Vdovo brez otrok nl Izključena, radi mogoč« poznejSc l.nltve. Dopis« pod ,,Industrija" n» upravnlltvo ,, Jutra". 4217 V svrho ženltve iell krisna, rniudi biondla-ka znanja z akudemično tia- obrsžeutm gor.podtim. Oenar postranska stvar. Popis« p« upravo „Jutra" pod „B1oh-dlr.ka". 4189 Svarilo Znana o«Tba s« reaao poživile, da nemudoma vro« v peki brivniri nilni.Io soUto zvečer, najbrže pomotoma vzet zavitek, veebujo* večjo vsoto denarin. Drž. uradntlc 422t V komisijo s« vzame manufakturno bla- r,o proti dobremu Jamstvv, Ponudbe Je poslati na up»i. ...lutra" pod ..Sulna trgovska zveza". 4159 Prvovrstno hrano pri dobri družini, želi dobrt eltulran gospod. — Ponudt« pod ..loženter" na upravo „Jutr.", 4223 Otomana Cent Interesenti se naj blagovolijo ponovno oglasiti Kr.alljevl ullul 0, pri hišniku. 422« Denarja ni! Za mali trud dobi vsakdo pri meni popolnoma »a-■tonj. blago sa molko ali žeusko obleko, kotenino, platno, uro budilko itd. 1'oiljite mi ta pojaeollo znamko za odtroror in svoj natsnfrn naslov. Jo lip Dattč, LlUJa. «73/» Drž. vrednost, papirje do 200.000 Dln. ISče ve*ja trgovsifa tvrdka kot depot za drž. dobave, proti goran-ljl ln 1 In pol odst. mesečn. obrestlm. TakoJSnJo ponudbo pod ..Ugodno obrestovanje" na Alom. Company, LJubljana. 4231 Kot družabnik pristopim b trgovini kolont-jalnega blaga. Primeren kapital na razpolago. Pismen« ponudbe pod ,,3-Koloniolo" . no Atoma Comp.nv, Ljub- I l.ian«. 4238 Družabnik ia več.Je mehanično podjetj« v Mariboru. .« l»Se. — Ponudbe pod ..Mehanično pe>d-tetj«" na podr. „Jutr." v Mariboru. »2S9 Kdo bl posodil drl. uradni''! proti vrnitvi v treh obrokih 1000 Dln T — Ponuč.b« pod ..Dobrosrčnost" na upravo ..Jutra". 41S9 Pristopim S vsCJfi vloge la osebnim sodelovanjem k b»v«hdu att vpoljanemu podjetja. Ponudbe pod „Delo" na opr.»« ,,Jutro", r . , ,, . tlSJ Miiin?mHiiiittnn»iiii Modni alellje M. Sare! Plesne toilete • Tskojin« IrvrJItev -NsJtlneJSI materljal na • • • ratpelijo ••• Kongresni trg 4/1 liiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiittf r.TUTRO . S!. 40 S Torek 26. n. 1924 ^/kis s-omatsi. Živahno viljlikanje in odobravanje Is« ogiaai v otlgovor: vse osobje treh ^eropiaoov se strinja s predlogom, ki ga je pravkar iznese) Romski v brez-primemem henoizmu. l^urenee ln firi-«yl imata oči polne solz, Corsat in 1'ilou kar zavMata Romskega na njegovi ideji, kapetan Girard mu stiska roke. Angleži ^a zro z občudovanjem. Lourmel pa vaklikne: «0, hrabri dečki stel* Sainelair vstane in objam-3 bratov-sko poljskega, častnika. Ko «> vseoličc razburjenje nekoliko poleže, povzame Nvotalope resno be-aedo: »Predvsem,* pravi. «smo dolžni zahvalo porufniku Romskemu za njegov plemeniti in nesebični načrt; hva-Vo smo dolžni tem mladim dečkom tu, J;i so g ploskanjem in odobravanjem takoj izkazali svojo pripravljenost, da umro t veseljem za cilj, ki je nam rvsem svet. Res, lepo je to! Jaz sam »sera ginjen v dno duše. In dobro čutim, » moreni sprejeti njegov, irtvi. Sli moramo ne samo zmagati Luciferja, polastiti se ga živega ali mrtvega in mu za veke vekov onemogočiti, da bi nam škodoval: ne samo da uničimo vse njegove privržence in zaupnike j« na-sa dolžnost; marveč polastiti se moramo tudi te!edynama nepoškodovanega. da ga preštudiramo in znanstveno preiščemo ter za vedno preprečimo, da bi še kdaj skušal kak perverzen človek zdaj ali pozneje rlo-soči to, kar je nameraval ž njim doseči Lucifer. Popolno razstreljenje utrdbe War-teek. ki bi bilo posledica Rom ski je vo ofenzive, bi za vedno uničilo ne samo teledvnamo. ampak tudi čarobni globus in morda še mnogo drugih -tro/v in naprav, ki bi nam morda še utegnilo korhtit!. Zmaga po načrtn ž la Pomski prinaša minimum koristi: smrt sovražniku. zmagovalen pa ničesar. Nasprotno pa mora prava zmaga do-nesti zmagovalcu vso prednosti, s katerimi se je še malo proj ponašal sovražnik. Tu, v našem slučaju, pa zma-galco ne bom ne jaz, no vi, no mi vsi, ki smo tn zbrani, ampak vesoljno človeštvo! K temu premišljevanju splošnega značaja naj dodam še eno t-očko: ker je možno, da zmagamo brez življensko žrtve, bi bil zločin, čo bi jaz sprejel načrt, po katerem bi dosegli zmago z žrtvijo več mladih življenj. Končno ne pozabite tudi. da se naboja, v utrdbi VVarteck mati gospodične I^turence 1'aili . . •>•• «0 JeanN vzkrlkno Lr.UTence, ki ji od silnega ganotja' vro solzo po njenem lepem obrazu. «Jeanl Če bi nas moja mati čula in bi lahko govorila, ona bi dejala: No mislite naine! Ubijte Luciforja. da rešite svetb <.I>ii, da!» odvrno Sainclair. »Vedel sem to, Laurence. Torla argument, da moramo vpoStevati vašo mater, jo le eden izmed mnogih, ki govore proti Romskemu. Ne bom več ponavljal. Romskemu pa pravim: Prijatelj moj, stc-!i zdaj overjeni, da je treba zmagati, da živimo, in ne umreti, da zmagamo?!' «0r>rostite ml gospodar!* izgovori Romski z ganjenim glasom. eUverjen sem. Zmagali bo^te. da bo svet živel . . . Toda . . .» »Toda? ...» se najuuejine Nvcta-lope. »Toda to ne bo lahko! . . .» ■ Potem se obrne k vsem in pravi: »Gospoda, stvar je torej zdaj,v rodu. Ali ima še kdo izmed vas kak predlog, kako opazko k mojemu načrta?* Vsi molče. «Evo vam torej,* zaključi Sainclair, »mojih ukazov, gospodje!* In Nyctalope govori, nič več kot posvetovalni član svčta, ampak kot poveljnik, ki ukazuje in odločuje. X. L a u r o , G r 1 s yl, Romski Bila je ura četrt na tri popoldne, ko izpregovorl Sainclair z veselim glasom, potem ko je dal žo vsa potrebna po volja in razdelil vloge v tragediji, Ki se je bližala: .»Pojdimo obedovat, umiram že cd lakote! ■» Da, z veselim glasom! Kajti njegov bojaželjni značaj si je vedno želel boja, pa bil tak ali tak, in čim vof'a je bila Dovarnost, v katero ae je podajal, tem večje veseljo ga jo navdajalo. *Grisyl!» pokličo I.aurcuce. ICo £0 ji mlada deklica približa, prime Paili poročnika Romskega, ki jo sedel poleg nje, za roko in mu tiho pravi: »Glejte, da vas nikdo ne opazi, in pojdite za nama. Govoriti moram z varni!* Grisy! pa glasno d6: fPojdiva si malo ogledat obednico, Ne smeva namreč pozabiti, da sva ženski.* Nasmejejo so ji. Celo Sainelair jima v znak odobren ia pomigne z roko. Govori! je baš v kotu dvorane s sirom Patriekom. Lonrmelom in kapetanom Gir.irdom ter jim dajal še zadnja navodila. Miza za obed osemindvajset članov svčta jo bila pripravljena v euem iz, mod hangarjev Elmwoodske postaje. Angleži so imeli nekega irskega ku-harja, ki so mu pomagali štirje Eskinii. njihovo žene pa so stregle pri jedi. Laurenoe Paili se seveda v resnici nameri v jedilnico, da ne bo morda kdo. ki bi jI slodil z očmi, česa ne za-sumil. Toda ko dospe v »hangar za pojedine«, kakor ga jo tiazvai vedno šaljivi Pilou, potogne mlada žena Gri«ylo in Romskega s seboj v kot k stranskim vratom in se obrne k poljskemu častniku: »Ce bi slučajno prišel Sainclair, Lo-urmej ali pa sir Patrick. izginite skori ta-le vrata! Nikdo no sme videti, da govorite z meuoj.* »Dobro.* Potem pa pravi Paili z resnim glasom Grisyii: «Grisyl, ste-li pripravljeni storiti vw, da koristite iu pomagate Sainclairu, čeprav morda proti njegovi volji?* »Pripravljena sem na vso!* odgovori odločno deklica. »In vi, Romski, ali mi stavite na razoolago vse svoje sile iu če trebi, tudi življenje?* Častnik zardi kakor otrok, moire oči so mu zasvetijo in s trdnim glasove, odgovori: »Vaš sem, m-i dame. ramolagajte /, menoj! In ker se nam, kakor slutim, bliža poslednja ura, dovolite, da vam izjavim: (vikar vas poznam, ne vidim zase druge odločitve knkor smrt. Ko sem malo poprej ponudil svoje življenje za Nyctniopa, sem mislil na vas.'- Zvonimir Kobljar knjigovodja Marija Kobljar, rojena V&nlkar rt? a poročena. Sv. Peter Sav. dol. • 25. februarja 1924 • Trbovlje Trboveljski premog in drva dobavlja Družba ILIRIJA, Llnbljana, Kralja Petra trg 8. tw Plačilo tudi ua obrobe. Telefon 220. MHO GAZELA" ODTEHTA PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI ♦se manlvredne, cenejše izdelke, ttobito ga v vsaki trgovini. Kostanjeve In akaclieve kole, 120 m dolge potrebujemo v vočji količini. — Ponudbe prosimo pol naslovom: 862/a FRIEDM A N N I ŠTERK ZAGREB, Medultčava nt. 17, ■i 11 "inl ji"11, J HKfflnmavni1 j lini IMTT-"f—TT*""'* Preden nakupite nll« za plesna totlete, oglejte at zalogo pri 87 II II. SIMc nasl. K. Soss Ljubljana, Mestni trg 19. Prodaja fo koakureačnlh cenah! Knjigovodkinja (bilanclstka) zmožna popolnoma samostojnega knjigo-Vodatva, se sprejme takoj pri vetjem trgovskem podjetja. — Ponudbo naj se pošljejo na opravništvo ..Jutra" pod šifro „Kn loovodklnja '. Sprejmemo takoj nekoliko delavcev ]erca Žičkar vDova Karlin, rojena GraJner lm Žičkar j gostilničar In posestnik K«' porodna. Ljtiilism • 24- februarja 1924 • Sevnica €mica KUsacncič rojena GraEner £ojze Klemenčič kavarnar poročena. I|it1|au • 24. februarja 1524 • Maribor Sprejmejo se vsa dela za strojno vezanje (Madora, rcchilje in v ploščastem vbodu) pri Matek & Scbcin, Ljublja -na, Dalmatinova ulica za brušenje in sekanje stekla ki se tudi razumejo v medeno oka-vanje. Službe so stalne in plača je visoka. Tvornica ogledal SPLIHAL 1 JAROLIMEK Beograd, Dubljanska ulica 96, izložbeni araožer obenem prvovrsten prodajalec; dalje izurjena, prodajalka, ki ima postavo za pomerjanje modelov (Probiermadam), se takoj sprejmeta pri tvrdki ELITE", Ljubljana, Prešernova ulica 9. 83s/a Važno za kapitaliste! Išče se kompanjoB ali finančnik za eksploatacijo premogo-kopa, ki obsega do 30 °/0 terne bmole. Ostalo je koks, kalorična moč istega po analizi znaša 6635 kalorij. Prcmogokop so nahaja v Tirnotski oblasti, blizn železnice. — Ponudbe jc poslati na Miloša Bogdanovica, Beograd, Poenkareva ulioa brol 99. 8C4/a Najboljši in najmodernejii pisalni stroj Kdanjosti. THE RES CO,. Ljubljana GlKUiSe to Telefon ICJ Spocijalns trsrovioa vteh pisarniških potrebščin I debel, zdrav, prebran, bel in rožnat, SKiapu-jem za dobavo takoj. — Ponudbe z označbo najnižjo cene je poslati na adreso: Predojevlč, Nova Si-sd š:--, 3TZ i T. n; čepice, najnovejše oblike t veliki izbori, nudi JAKOB LAH Maribor, Glavni trg 2. lep, črn, a 4500 kalorijami, proiiaja iz svojega ra 'm!;a Slovanska premogokopna druiba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica 1.1, — po 300 diourjev postaja Ormož, j 35U dinarjev pi sloja Ljub-| Ijnna in 400 dinarjev v i Ljubljaui, na dom dostav 1 ljeno, za 1000 kj. «7, a najboljših torarn Btisendorfer, Czapka, Ehrbar, Schwcljhofer, Original Stlngl itd. Ma Hubad, roj. Dolenc t, LJUBLJANA, Hilšerjava ulica &t. 5. Kot družbenik želim vstopiti v kako večje podjetje, oziroma, sprejmem d. brega drnibenika v neko večje, dubro vpeljano podjetje. — Relloktanti, 6amo prvovrstne moči, naj ae blagovolijo javiti a ponudbami pod naelotom „31gnrnoat it. 40" na npravmttro »Jutra«. t družba za import la amerik. mineralnega olja, i tn bencina, petroleja, tehn, masti itd. v Ljubljani javlja tem potem svojim cenjenim odjemalcem in interesentom, da jo preselila svoje skladišč s 8z dosedanjih prostorov na Dunajski cesti št. 33 v svoje lastne tovarniške prostore PT^ na Martinovi cesti 865/8 med Kolinsko tovarno in Tovarno za klej. kamor naj izvolijo poslati stranke svoje voznike. Naročila sprejema pisarna na Dunajski cesti 33, telefon 534. Tvrdka CA10 & JELINEK mednarodna odpremnHka fle'n!8ka drnžba, podružnica Maribor ei usoja naznaniti cenj. klienteli. »jev svetilnih teles gradnje g instalacijo 5' Elektrotehnično podjetje S teop, Tratnik ^ Ljubljana, Sv. Petra cesta 26. £ Proda se takoj Dinamo (Gleicbstrom) za električno razsvetljavo, napetost 115 voltov, 175 Amp., 2100 obratov, pripravno za vsaki pogon, mlin, žago itd., cena Diu 5000-—. Vprašati pod „0inamo' pri upravi „Jutra". 808/» TRCsrOITSKA BASKA PODRUŽNICE Maribor Novo mesto Rakek Slovenjsvadac Slovenska I BUNAJSKA GESTA št. 4 (v lastni stavbi) KAPITAL in Din 17,500,000 - Jzvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Bistrica BrzojAvi: Trgovaka <4 Tele£o»l: 139, 146, 453 EKSPOZITURE: Konjice Meža-Dravograd m