' Primorski
Št. 22 (15.466) leto LIL
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI | DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka.
Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_
GORICA - Drevored24maggto 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
POSTKINA PLAČANA V GOTOVH
Plačilo cestnin s kartico BANCOMAT
EDITO Dl TRIESTE EDITNA BANKA

1500 lir	TOREK, 30. JANUARJA 1996
Nova
lekcija
ustavnih
sodnikov
Bojan Brezigar
Mnenja o pomenu včerajšnje razsodbe ustavnega sodiSCa bodo verjetno deljena, predvsem glede na to, ali ta razsodba kaj »dodaja« prejšnji razsodbi iz leta 1992, ali ohranja raven zaštite na isti stopnji, sliSali pa smo tudi oceno, da gre celo za korak nazaj.
K tem ocenam se bo mogoCe povrniti po poglobljeni preučitvi kompleksnega besedila, ki v enem samem dnevu seveda ni mogoCa. Vsekakor pa so že sedaj možne nekatere osnovne ugotovitve.
Dejstvo, da je v Šestnajstletnem razdobju ustavno sodiSCe izreklo že pet razsodb v zvezi s pravicami slovenske manjšine, je živ dokaz slabosti italijanske zakonodaje, ki manjšinske problematike ni resno načela, kaj Sele, da bi jo rešila. Dejstvo, daje v vseh petih primerih ustavno sodiSCe razsodilo manjšini v prid, to slabost potrjuje in jasno kaže, da ni res samo, da Italija ni izpolnila pričakovanj manjšin, ampak da niti ni uresničila mednarodnih in ustavnih obvez, ki jih je sama sprejela.
Kdo bo morda ugovarjal, da postopki pred ustavnim sodiSCem zadevajo marginalna vprašanja To predvsem ni res, kajti raba jezika, o kateri govorijo kar tri razsodbe - vse na pobudo prof. Sama Pahorja - ni marginalno vprašanje, prav tako za neko skupnost ni marginalno vprašanje pravica do rabe zastave, in konCno ni marginalno vprašanje (zlonamerno?) kršenje volilne zakonodaje, kot se je to zgodilo v primeru tržaške pokrajine. Ko bi ne bilo tako težko sprožiti postopka pred ustavnim sodiščem, bi bilo razsodb verjetno še precej več, kot je precej več problemov, s katerimi se mora ukvarjati naša skupnost.
Vendar tu ne gre za razglabljanje o tem, kaj bi bilo, ko bi bilo... Ostanimo raje pri tem, kar je, in še enkrat povejmo, da se parlamentu navkljub v Italiji manjšinska zakonodaja še vedno piše na ustavnem sodišču. Ce smo torej ob njegovih razsodbah zadovoljni, ker so nam bile doslej vedno v prid, smo nad takim trendom upravičeno zaskrbljeni, saj res ne moremo Čakati v nedogled, da si pravice, ki nam pripadajo - tako ocenjujejo tudi ustavni sodniki - izborimo s posameznimi sodnimi postopki. Cas bi bil, da tudi parlament naredi svojo dolžnost. Ustavni sodniki so mu vCeraj ponudili še en zgled.
ZADNJA VEST
I Požar v beneškem 1 gledališču La Fenice
BENETKE - Pozno sinoči so plameni zajeli znano beneško gledališče La Fenice. Poslopje je bil že nekaj časa zaprto zaradi popravil. Po prvih podfatkih so plameni zajelo vse poslopje in ogrožajo tudi sosednje hiše. Poseg gasilcev, ki jim je priskočila na pomoč policija, je bil zaenkrat žal neučinkovit.
■ Za odgovoren I odnos do manjšin
Slovenska poslanska Jadranka Sturm Kocjan govori v intervjuju, ki ga je zapisal Bogo samsa, o resoluciji, ki jo Državni zbor pripravlja o položaju in zaštiti slovenskih narodnostnih skupnosti v Italiji, Avstriji in Madžarski. V intervjuju se Sturmova zavzema za odgovoren odnos do manjšin. Govor je potem bil tudi o uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki bo odslej v pristojnosti vlade.
Na 4. strani
■ Sodniki zavrnili I zahtevo Hrvaške
TRST - Prizivno sodišče je zavrnilo zahtevo Hrvaške po ekstradiciji 37-letnega Muslimana Muhameda KliCiCa, Ceš da je kriv pokola, bombnega atentata, požara in drugega. Tržaški sodniki so menili, da pohticne razmere v bivši Jugoslaviji in na Hrvaškem ne izključujejo možnosti, da bi na sojenje proti KliCidu, ki sedaj živi v Trstu, med drugim lahko vplivali tudi verski, politični ali rasni razlogi.
Na 6. strani
RIM / POMEMBNA RAZSODBA USTAVNEGA SODIŠČA V ZVEZI S CIVILNIM POSTOPNIKOM
Potrjena pravica do rabe slovenščine, ki pas tem ne postane uradni jezik
RIM - Ustavno sodiSCe je včeraj izreklo razsodbo v zvezi z rabo slovenščine v civilnem postopku. Zadevo je ustavnim sodnikom poslala tržaška pretorka Fanel-lijeva, ki je ovenila, da bi utegnil biti v nasprotju z ustavo 122. Člen civilnega posto-pnika, ki določa, da je v civilnem procesu uradni jezik italijanščina. Ustavni sodniki niso soglašali s to oceno, Ceš da je uradni jezik procesa eno, pravica do rabe jezika s strani pripadnikov manjšine pa drago. Razsodili so torej, da pripadniki manjšine lahko uporabljajo svoj jezik preko prevajalce, da pa s tem slovenščina še ne postane uradni jezik civilnega postopka, ki ga vodijo pretežno odvetniki. V razsodbi, ki jo je sestavil poročevalec Za-grebelsky, pa je ponovljena teza, da že sama ustava daje pripadnikom manjšine pravico do »minimalne zaštite«, ki vključuje tudi rabo jezika v odnosu s sodnimi oblastmi.
Na 3. strani
POLITIKA / DOSLEJ ŠE BREZ DOGOVORA
Tretji krog posvetovanj za rešitev vladne krize v znamenju negotovosti
RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro bo zaCel danes tretji krog posvetovanj za rešitev vladne krize. Vse kaže pa, da tudi tokrat njegova naloga ne bo lahka. Levosredinska koalicija in Kartel svoboščin se še nista domenila o dogovoru, kako naj bi prenovili italijansko ustavo. Fini se vneto oklepa takoimenovane »predsedniške variante«, medtem ko se njegov partner Berlusconi zavzema za prehodno obdobje s tehniCno-politiCno vlado. D’Alema opozarja, da Ce ne bo prišlo do dogovora, so volitve neizbežne, obenem pa poudarja, da ne želi razbiti desničarske koalicije. Desničarski »grmički« pa že premišljujejo o razkolu... Na 2. strani
Nashville: letalo strmoglavilo na naselje

NASHVILLE - V bližini mesta Nashville v ameriški zvezni državi Tennessee je na neko naseljeno območje strmoglavilo bojno letalo F-14. Goreče letalo, ki je strmoglavilo le nekaj minut po vzletu z mednarodnega letališča Nashville, je povzročilo požar na štirih hišah. Pilotoma se ni uspelo izstreliti iz letala, tako da sta v nesreči umrla; prav tako so po dosedanjih podatkih umrli trije prebivalci, ki se iz hiše, v katero se je zarinilo letalo, niso mogli pravočasno rešiti. Prebivalce zaselka so evakuirali, preiskava o vzrokih nesreče pa še poteka.
Jacques Chirac napovedal konec jedrskih poskusov v Tihem oceanu
PARIZ - Francoski predsednik Jacques Chirac je včeraj sporočil, da bo Francija ukinila jedrske poskuse na jugu Tihega oceana, potem ko jih je v zadnjih petih mesecih opravila kar šest. V kratkem televizijskem govora, ki je bil napovedan le nekaj minut prej in po dnevu spekulacij vseh opazovalcev in političnih komentatorjev, je Chirac poudaril potrebo po poskusih, ki so se zaceli 5. septembra lani. Obenem je sporočil, da bo Francija odslej »opravljala aktivno in odločno vlogo za razorožitev v svetu« in v tem smisli sprejela pobude »v teku prihodnjih tednov«. Zadnji in obenem najmočnejši poskus je Francija opravila v soboto na atolu Fangataufa na Tihem oceanu. Predsedstvo francoske republike pa je za tem sporočilo, da bo Francija v prihodnjih tednih podpisala protokole sporazuma iz Rarotonge o denuklearizaciji južnega Pacifika. Obrambni minister Charles Millon pa je medtem izjavil, da je vseh šest jedrskih poskusov popolnoma uspelo.
Na 13. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Vlada raztegnila konkordat
Poleg tega je za mesec dni odložila rok, do'katerega morajo delodajalci izpolniti obveznost nasproti zavodu INPS v zvezi s prispevki za socialno skrbstvo.
Stran 2
Berlusconi financiral Craxija?
Milanski sodniki so končali preiskavo o bančnih računih v tujini za nezakonito financiranje PSI in Bettina Crarija. Vpleten naj bi bil tudi Berlusconi.
Stran 2
V	Škednju še vedno huda kri
Zelezarji nadaljujejo stavkovni protest zoper Lucchi-nija, ker jim je z vsiljenimi nadurami naložil preveliko breme in ogrozil celo varnost pri delu.
Stran 5
Dinijevi napori nezadostni
Izvedenci OECD zatrjujejo, da bi morala italijanska vlada letos speljati dodaten gospodarsko-finanCni manever za ublažitev javnega deficita ter inflacije.
Stran 9
Umrl je Josif Brodski
V	starosti 55 let je v New Yorku umrl Nobelov nagrajenec za književnost Josif Brodski.
Stran 11
H RIM / DAVČNI KONKORDAT
Vlada sprejela dva važna ukrepa v zvezi s podjetniki
RIM - Ministrski svet je včeraj sprejel dva pomembna ukrepa.
Z enim je podaljšal do 29. februarja rok, do katerega lahko delodajalci, ki so dolžni vplačevati prispevke za socialno skrbstvo, vložijo ustrezno prošnjo zavodu INPS; rok bi moral sicer zapasti jutri. Ob tem je minister za delo Tiziane Treu napovedal tudi olajšave v zvezi z odpustom v korist kmetov (SCAU).
Z drugim ukrepom pa je vlada odobrila raztegnitev davčnega konkordata na račun davčnega leta 1994 in nova merila za vnaprejšnje ugotavljanje dohodkov v letu 1995, kot to predvideva spremna listina k finančnemu zakonu za letošnje leto. Kakor je pojasnil finančni minister Augusto Fantozzi, bo Sel konkordat na roko približno poldrugemu milijonu vršilcev samostojnih poklicev, a tudi pripomnil, da se ga ne bodo vsi okoristili; med podjetniki z nižjim letnim dohodkom naj bi to priložnost izkoristila nekako polovica, med tistimi pa, ki imajo visoke dohodke, komaj 30 odstotkov. Konkordat bo državni blagajni prinesel predvidoma 5.500 milijard lir v dveh letih, in sicer 4.000 milijard za leto 1995 in 1.500 milijard za leto 1994. Ugodnosti konkordata ne bodo deležne finančne, nepremičninske in nekatere druge družbe.
POLITIKA / DIALEKTIKA MED POLOMA
Dogovora med silami še ni Danes tretji krog posvetovanj
D'Alema: »Če Fini vztraja pri "predsedniku", gremo na volitve«
RIM - Pregovor pravi: v tretjič gre rado. Bo veljal tudi za rešitev vladne krize?
Predsednik republike Scalfaro bo začel danes tretji krog posvetovanj, da bi končno razjasnil, kakšno bodočnost čaka Italijo: vlada ali predčasne volitve. Po tistem, kar je bilo slišati včeraj v političnih krogih, čaka Scalfara težko delo.
Glavno besedo so spet imeli Fini, D’Alema in Berlusconi. Fini je že stotič ponovil, da se bomo izognili volitvam le, če bo prišlo do takega predloga o spremembi volilnega zakona, ki bi predvidevala neposredno izvolitev premiera ali kako podobno »predsedniško« varianto. Na vprašanje, zakaj pa Berlusconi meni, da bi lahko prišlo tudi do drugačnega dogovora med obema poloma, je odgovoril, da on (Fini, namreč) ve, kaj ima Berlusconi v mislih, medtem ko časopisi večkrat po svoje krojijo njegove (Berlusconijeve) misli.
D’Alema je bil po Finijevih izjavah kategoričen: če v Kartelu svoboSčin prevlada Finijeva linija, ne preostaja
drugega, kot volitve. Dodal je, da predstavlja dokument, ki ga je pripravil bivši Finijev »delfin« Fisichella, zanimive predloge, in pozval Berlusconija naj prepriča Finija, da bo bolj spravljiv. Poudaril je, da se je čas dogovarjanja z drugim polom iztekel; sedaj bo treba zakorakati na jasno institucionalno pot. Dejal je Se, da ni njegov namen »razbiti« desničarsko koalicijo, ker je sestava levosredinske že jasno začrtana.
Zvečer je spregovoril Se Berlusconi. Vztrajal je pri iskanju dogovora z Oljko glede institucionalnih reform. »Skupno napišimo ustano, nato pa naj gre spet vsak svojo pot. Kdor bo na volitvah zmagal, bo vladal, poraženec bo v opoziciji,« je podčrtal in tudi nakazal, kakšna vlada naj bi vodila to ustavodajno obdobje: bila naj bi tehnično-politič-na, sestavljalo naj bi jo 16 ministrov in po'en predstavnik vsakega pola.«
Predsednik Scalfaro je včeraj spregovoril na slovesnosti turinske politehnične Sole. Dejal je, da je prebil umirjeno pavzo. Od danes ga spet čaka politična godlja.
rTREVISO / INFEKCIJO Sl JE NAKOPAL PRED 25 LETI n
Transfuzija mu je poškodovala kolk sedaj pa mora vrniti 700 milijonov lir
TREVISO - Po transfuziji si je leta 1971, malo po rojstvu, nakopal infekcijo, ki mu je poškodovala stegnenico in kolk; Sele po 19 letih (leta 1990) je od pristojne KZE prejel odškodnino v visini 430 milijonov lir. Sedaj pa bi moral vrniti KZE isto vsoto, seveda z interesi in torej okrog 700 milijonov lir; to pa zaradi tega, ker je kasacijsko sodišče medtem sklenilo, da bi morala odškodnino plačati Občina, pod katero je bila bolnišnica v obdobju transfuzije in ki Se ni povrnila izdatka KZE.
Taka je zagonetna zgodba 24-letne-ga Omarja Cagnata iz Trevisa, ki skupno z materjo Eddo Se ne vidi konca dvajsetletnemu sodnemu sporu. Kazalo je, da se je zgodba zaključila leta 1990 z razsodbo prizivnega sodišča, ki mu je priznalo Se višjo škodo od
one, ki mu jo je lani priznala razsodba prve stopnje. KZE je takoj vložila priziv na kasacijsko sodišče, zgodba pa se je nadaljevala z dogovorom o znesku 430 milijonov lir (medtem ko jih je prizivno sodišče zahtevalo 500), ki so ga končno izročili družini. Leta 1993 pa je poseglo kasacijsko sodišče, ki je plačilo odškodnine naložilo občinski upravi; 1. marca pa se bo morala družina Cagnato zagovarjati pred sodnikom.
Družina v teh zadnjih letih nikakor ni imela lahkega življenja; leta 1984 je umrl Omarjev oče, mati pa je obolela za rakom in prav nič ji ni pomagalo zelo drago zdravljenje. Sedaj pa je prejela ukaz o plačilo odškodnine, poiskati pa bo morala tudi novega odvetnika, ker se dosedanji noče več ukvarjati s tem primerom.
HRIM / UNIVERZA LA SAPIENZAh
0 diplomi v rekordnem roku bo odločal senat
RIM - Zakon predvideva, da se študij zaključi po štirih letih, zaradi česar mora primer Giacin-ta Canzone, študenta prava, ki je na rimski univerzi La Sapienza dosegel diplomo pri 21 letih in svojo tezo zagovarjal 6 mesecev pred iztekom Studija, kot sicer določajo zakonski normativi, preučiti akademski senat, ker gre za nekaj povsem novega. Tako je izjavil rektot rimske univerze La Sapienza Giorgio Tecce, ki je tudi podčrtal,, da ne želi in ne more oceniti tega dogodka pred zasedanjem akademskega senata. Po rektorjevih besedah pa si je tako zaslužni študent, ki si je diplomo pridobil v rekordnem času, prav gotovo pridobil, mimo zakonskih normativov, prednost pred tolikimi študenti, ki študija ne zaključijo v predvidenem roku in ki v celoti spoštujejo zakonske zapadlosti.
Giacinto Canzona, 21-letni oče s 3-letno hčerko, je trenutno brez dela; diploma, ki so mu jo razveljavili, bi mu omogočila, da bi lahko sodeloval na raznih javnih natečajih.
Tudi Berlusconi na bi financiral PSI in njegovega tajnika Craxija
MILAN - Javna tožilca Francesco Greco in Gherardo Colombo sta zaključila preiskavo o bančnih računih v tujini, na katere naj bi se tudi s strani grupe Fininvest stekala sredstva . za nezakonito financiranje PSI in njegovega tajnika Bettina Craxija. Po nekaterih vesteh naj bi bilo kar 21 zahtev po sojenju, med drugim tudi proti bivšemu predsedniku Fininve-sta Silviu Berlusconiju. Na seznamu naj bi bili Se odgovorni za finance pridruženih družb Fi-ninvesta v tujini Giorgio Vanoni, bivši tajnik PSI Bettino Craxi ter njegova sodelavca Giorgio Tradati in Mauro Giallombardo. Omenjajo Se grofico Francesco Agusto in njenega prijatelja Maurizia Raggia, ki sta sicer v Mehiki, bivšega funkcionarja American Express Bank Huga Cimentija in druge. Poleg nezakonitega financiranja strank nekatere dolžijo pranja denarja in prekupčevanja z ukradenim blagom. Do preobrata v preiskavi naj bi prišlo 22. novembra lani, po izjavah Giovannija Romagno-nija, ki je bil med vodilnim osebjem Fininve-sta. Romagnoni naj bi bil povedal, da je družba Ali Iberian sodila v »krog Vanoni«. Govoril naj bi tudi o povezavah s »Silvio Berlusconi Finanziaria«.
Preiskava se nanaša na vrsto operacij, s katerimi naj bi najprej »napajali« in zatem jemali denar z računov v tujini, a s temi računi naj bi bil razpolagal Craxi. Epizoda, zaradi katere je bil vpleten tudi Silvio Berlusconi, sega v leto 1991, ko je družba Ali Iberian prenesla 15 milijard lir z računa »Sbs« v Luganu na račun »Northerm holding« v Ženevi. Račun je bil naslovljen na Tradatija, a z njim je razpolagal Craxi. Pet milijard se je vrnilo naslovniku, ostalo je končalo v Luksemburg, na račun družbe »Belhart«, katere referent naj bi bil tedanji Craxijev sodelavec Mauro Giallombardo. Fininvest in sam Berlusconi sta operacijo upravičila s plačilom kinematografskih in televizijskih pravic, kar je potrdil tunizijski televizijski podjetnik Tarek Ben Ammar, ki je Se dodal, da mu je Fininvest milijarde tudi izplačal.
BRESCIA / KOT PRIČA OBRAMBE IN OBTOŽBE
FIRENCE / V ODSOTNOSTI OBTOŽENCA
Andreotti je v dvojni vlogi včeraj pričal o Enimontu
Zasliševanje pred sodniki je trajalo le slabo uro
Giulio Andreotti (AP)
BRESCIA - Včerajšnje pričevanje dosmrtnega senatorja in bivšega predsednika ministrskega sveta Giulia Andreottija na procesu proti Diegu Curtoju, bivšemu namestniku predsednika milanskega sodišča, ki je obtožen korupcije v okviru preiskave Enimont, je trajalo le slabo uro.
Predno je zapustil sodišče je Andreotti na vprašanja novinarjev, na kratko komentiral italijanski politični položaj. »Sedim na klopci za rezerve, vendar ne z namenom, da bi vstopil na igrišče« je dejal ih na izrecno vprašanje tudi dodal, da se na rezervni klopci v sedanjem trenutku in zaradi tega aspekta v tem položaju kar dobro počuti. Kronisti so bili tudi radovedni, kaj misli o možnem vstopu Di Pietra na politično prizorišče; odgovoru se je izmaknil rekoč, da se v Brescii nahaja, da bi pričal na procesu in da naj politiko kujejo v Rimu. Pred odhodom pa je še jedrnato zanikal, da bi kdajkoli spoznal bivšega namestnika milanskega sodišča Diega Curtoja.
Na milanskih procesih proti finanč-
niku Sergiu Cusaniju in glede zadeve Enimont niso Andreottija nikoli poklicali na zasliševanje, v Brescii pa je bivši ministrski predsednik pričal kot priča obtožbe in tudi obrambe. Pred sodno palačo so ga pričakali številni novinarji, fotografi in televizijski operaterji.
Pred sodniki je najprej odgovarjal na vprašanja o zadevi Enimont; na vprašanje javnega tožilca Guglielma Ascioneja je dosmrtni senator obrazložil, da je bila cenitev delnic Enimont v vidiku nakupa 40 odstotkov delniškega paketa opravljena po ukrepu o posegu sodišča. Andreotti je tudi razložil, da je od tedanjega ministra Pige izvedel o nameri, po kateri naj bi zainteresirali državno pravdništvo za ustavitev skupščine, ker bi v nasprotnem primeru vse propadlo. Andreotti je torej v bistvu potrdil, da je sodni postopek sluzil za ustavitev Raula Gardinija, ki bi v nasprotnem primeru prevzel nadzor nad kemijsko joint-venture. Andreotti je nato pred sodnikom obnovil glavne prehode celotne zadeve Enimont.
Polemike v obrambi na procesu Pacciani
Eden od odvetnikov je po polemikah prejšnjih dni zapustil tehnično-preiskovalni tim obrambe
FIRENCE - Prvo razpravo na prizivnem procesu, na katerem se sodi Pie-tru Paccianuju zaradi osmih dvojnih umorov florentinske »pošasti« sta označevali odsotnost Pietra Paccianija in pa polemična disocijacija odvetnika Rosaria Bevacque; slednji je namreč eden od dveh zgodovinskih zagovornikov (prvi je Nino Marazzita) kmeta iz kraja Mercatale Val di Pesa, ki se je ločil od tehnično-preiskovalnega tima, ki zagovarja Paccianija.
Odvetnik Bevacqua je svojo odločitev pred prizivnim sodiščem sporočil le nekaj minut po vstopu sodnikov v sodno dvoranu; izjavil je, da se je po polemikah iz prejšnjih dni o sestavi obrambe pogovoril s Paccianijem, ki mu je potrdil svoje zaupanje. Potrdil pa je, da kljub globokemu spoštovanju do kolege Marazzite, da ni bil nikoli član nikakršnega tima, ampak da delo opravljale po svoji vesti. Kratka in odločna izjava je globoko presenetila dvorano v bivši ženski kaznilnici Santa Verdiana. Po zasliševanju je odvetnik Marazzita rahlo v zadregi izjavil,
da ga je kolega Bevacqua sicer seznanil, da bo jasno izrazil svoj položaj; izjava pa ni bila njemu namenjena,' zaradi česar ni niti nanjo odgovoril. Ostro pa je repliciral kriminolog Francesco Bruno; dejal je, da prisotnost tima izhaja iz dejstva, da je prav sam Pacciani sklenil obnoviti obrambo, potem ko je spoznal, da bo Bevacqua nadaljeval po isti obrambni poti, ki jo je uporabljal na prvostopenjskem procesu; odrekal se je vsakršni preiskovalni pomoči, kot sicer izrecno predvideva novi kazenski proces. S svoje strani pa je odvetnik Bevacqua po zasliševanju repliciral, da se na procese podaja s »papirji in da mu nikakor niso po godu topovi«. Očitno se je obregnil ob besede, ki jih je pred nekaj dnevi izrekel Francesco Bruno ko je glede tolmačenja Paccianijeve izbire o zamenjavi obrambe izjavil, da je treba na prizivnem procesu »nastopiti s topovi, ne pa s puškami ali samokresi«.
Paccianija pa ne bo niti na naslednjih zasliševanjih, ker je v zelo slabem zdravstvenem stanju.
Kaj vsebuje razsodba o rabi slovenščine v civilnem postopku
RIM - Ustavno sodišče je včeraj objavilo razsodbo v zvezi s pravico do rabe slovenščine v civilnem sodnem postopku. Do te razprave je prišlo v postopku, ki ga je sprožil profesor Samo Pahor, ki se je uprl rubežu in v civilnem postopku pred tržaškim sodiščem zahteval pravico do rabe slovenščine. Ta postopek omogoča zainteresirani stranki, da osebno obrazložijo svoje ugovore, kar je Pahor naredil pisno v slovenskem jeziku. V spomenici, ki jo je Pahor dostavil ob ugovoru, so bili navedeni vsi prijšnji akti, vključno z dvema razsodbama ustavnega sodišča, sodnik pa je ocenil, da Pahorju na osnovi obstoječe zakonodaje (122. člen civilnega posto-pnika, ki določa, da je v civilnem procesu obvezen italijanski jezik) ne more zagotoviti prevajalca.
Ustavno sodišče je v začetnem delu razsodbe natančno preučilo stanje pravic slovenske manjšine v Italiji in ugotovilo, da je Pahor postavil zahtevo po razveljavitvi omenjenega člena, v kolikor imajo pripadniki jezikovnih manjšin pravico do rabe svojega jezika tudi v civilnem procesu in pravico do odgovora v istem jeziku. Sodniki že v uvodu ugotavljajo, da gre sicer za specifični del civilnega postopka, vendar se njihove ugotovit-
ve nanašajo splošno na civilni postopnih.
Sodniki potrjujejo, da je zaščita jezikovnih manjšin eno osnovnih načel italijanske ustavne ureditve, ki je tako premostila koncept nacionalne države in nacionahstično zasnovo fašizma. To značilnost je ustavno sodišče že nekajkrat ovrednotilo. S takimi določili se namreč italijanska ustava vključuje v naddržavno gibanje v korist sožitja ljudi različne identitete znotrej iste državne tvorbe. Vendar pa po mnenju ustavnih sodnikov v tem primeru ni umestno sklicevanje na mednarodnopravne dokumente.
Zelo obširno pa so sodniki obdelali poglavje o Londonskem memorandumu in Osimskem sporazumu, v katerem med drugim navajajo tudi preambulo Osimskega sporazuma. V celoti je navedeno določilo Memoranduma o pravici do rabe slovenskega jezika v odnosu z oblastmi, pri navajanju 8. člena v predzadnjem odstavku 3. točke razsodbe pa je ustavno sodišče (namenoma?) obšlo odlomek o ohranitvi »že obstoječih« pravic, priznanih na osnovi Londonskega memoranduma, in osredotočilo pozornost na »raven zaščite«, ki jo je predvideval Londonski memorandum.
Ustavno sodišče nato poudarja, da je pri dosedanjem obravnavanju vedno upoštevalo dvojno naravo ustavnih določil o manjšinskih pravicah. Prva zadeva načela, ki jih določa ustava, druga pa obstoj načelnih določil - kot na primer 3. člen posebnega statuta dežele Furlanije - Julijske krajine: iz slednje izhaja, da je že v veljavi nekakšna »minimalna zaščita« slovenske manjšine ne glede na posamezna normativna določila. Tu se sodniki zopet sklicujejo na Londonski memorandum in navajajo tri točke, o katerih ni dvoma, da so že v veljavi: pravico do rabe jezika v odnosu s sodnimi oblastmi, pravico do odgovora v istem jeziku in pravico do prevoda razsodbe. To je bila že osnova razsodbe štev. 28 iz leta 1982 in razsodbe štev. 62 iz leta 1996, ki ju ustavno sodišče v tej razsodbi navaja v daljših izvlečkih.
Ob tem ustavno sodišče precizira, da ta pravica ne zadeva odvetnikov, ki morajo v odnosu s sodnikom vsekakor uporabljati italijanski jezik. Sicer pa je ustavno sodišče dodalo, da je že samo v prejšnjih razsodbah »razširilo« pravice, ki jih določa posebni statut priložen Londonskemu memorandumu, s tem da je v omenjeno razsodbo številka 62 že vključilo pravico, da državljani prejmejo tu-
di odgovor v slovenskem jeziku, kar v Londonskem memorandumu po oceni sodišča ni bilo izrecno predvideno.
Glede na vse to je po mnenju ustavnih sodnikov povsem upravičena odločitev tržaškega sodnika, ki soglaša s pravico do rabe slovenskega jezika v postopku, ki je bil v teku. To pa še ne pomeni, da je treba sprejeti ugovor o protiustavnosti 122. člena kazenskega postopnika: s tem določilom so lahko norme kombinirane, niso pa v nasprotju z njim. Obstaja namreč razlika med »jezikom sodnega postopka«, ki je italijanski, in pravicami pripadnikov manjšin, ki se uveljavljajo z ustnim in pisnim prevodom. Tu po mnenju ustavnih sodnikov civilnega postopka ni mogoče enačiti s členom 109 kazenskega postopnika.
Poleg tega sodniki opozarjajo, da izvajanje pravic jezikovne manjšine terja tudi ustrezne strukture, ki pa ne smejo predstavljati dodatnega bremena za državljana, pri čemer sodišče ne ve, ah je sedanja struktura ustrezna ah ne. Ob koncu ustavno sodišče ocenjuje, da 122. člen civilnega postopnika ne onemogoča uveljavljanja manjšinskih pravic in je na tej osnovi razsodilo, da omenjeni člen ni v nasprotju z ustavo.
Samo Pahor.

Razsodba vsebuje najmanj tri pozitivne aspekte
TRST - Profesor Samo Pahor, pobudnik postopka pred ustavnim sodiščem, ocenjuje, da vsebuje ta razsodba najmanj tri pozitivne aspekte. Tako nam je povedal sinoči v telefonskem pogovoru, ko je tudi navedel vse tri aspekte:
Prvi je v dejstvu, da osnovna ocena pravice do rabe jezika velja za ves civilni postopek in ne samo za primer, na katerega se je nanašal ta proces. Drugi pozitivni aspekt je v dejstvu, da je ustavno sodišče ocenilo, da bi morala Dežela izdati izvršilne norme 3. in 6. člena posebnega statuta. Tretji pozitiven aspekt pa je sklicevanje na raven zaščite, ki jo je določil Londonski memorandum kot na del notranjega prava. K temu je treba dodati še celotno navedbo 5. člena posebnega statuta priloženega Londonskemu memorandumu, ki bo tako objavljen v Uradnem listu. Čeprav je torej formalni del razsodbe negativen, je profesor Pahor torej z njozadovoljen, kajti drugačne odločitve ustavnih sodnikov po njegovi oceni ni bilo mogoče pričakovati. Dejal je tudi, da se je poročevalec Zagrebelsky potrudil pri obravnavanju manjšinske tematike, o čemer priča tudi dejstvo, da je razsodba zelo podrobna in vsebuje vrsto navedb in citatov, ki so tako postali sestavni del normativov, ki jih s svojimi razsodbami ustvarja ustavno sodišče.
PRIMORSKI DNEVNIK - P R E D N A R O < N I N E 1996
TUDI LETOS BOMO OBVEŠČALI, INTERVJUVALI, POROČALI, FOTOGRAFIRALI TISKALI IN PRINAŠALI PRIMORSKI DNEVNIK K VAM DOMOV
ZATO VAS TUDI LETOS VABIMO,
DA OBNOVITE NAROČNINO
- '4oWwi°'IU>''^ne
“»Ijfssss«
pr"; |Ss i	....
Mej dnevnik.


Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1996 nudimo vrsto ugodnosti:
Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice
Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke
Za novoporočence v letu 1996 bo naročnina brezplačna
Do 31. januarja 1996 ostane prednaročnina nespremenjena
(TUDI LETOS 300.000 lil)
KAKO PLAČATE:

^ prednaročnino lahko plačate na upravi r Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK
^ na Goriškem in po vaseh na Tmškem pri r raznašakih Primorskega dnevnika
___POGLEDI_
Arhivi,
arvički
V zadnjih mesecih je v zamejskem prostoru izšlo kar nekaj brošur in knjig s tematiko, ki je tesno povezana z delovanjem, ustvarjalnostjo in nasploh prisotnostjo našega človeka na teh tleh. V glavnem gre za publikacije, ki so izšle ob raznih obletnicah društev in krožkov ter ob obletnicah pričetka nekega delovanja.
Stalno se jočemo, da v naših društvih ni ljudi, da s svojim delovanjem nismo prodorni, češ da je leto primerno samo naši majhnosti, da smo za širšo javnost nezanimivi, itd. Ko pa prelistamo komaj izšlo publikacijo, se nemalo začudimo ob ugotovitvi, da smo s sicer skromnimi sredstvi uspeli postaviti na noge marsikatero stalno ali občasno pobudo, ki bi se je bržkone ne lotila niti kaka gmotno mnogo bolje zasidrana organizacija z zvenečim imenom in s profesionalnim kadrom. Sele ob strnjeno zbranih podatkih se nam iz spomina prikaže nekoliko bolj jasna slika iz naše preteklosti. Tedaj se spomnimo, da je naš pevski zbor tega in tega leta nastopil in se uveljavil na pomembnem mednarodnem festivalu, da je naš športnik postal svetovni prvak, da smo imeli udeleženca ali udeleženko na olipijskih igrah, da je umetnik, naše gore list, postal mednarodno priznana osebnost. Pri tem kdo poroča, da je pač pisalo v časopisu! Seveda to vemo sedaj. Kaj pa naši potomci? Bodo oni čez dvajset ali trideset let sploh vedeli, da je domače nogometno moštvo osvojilo nek naslov, da sta vaški pevski zbor ali godba na
pihala štela toliko in toliko članov, da se je neke proslave ali manifestacije udeležilo več tisoč ljudi, da so tega in tega dne odprli oz. posodobili krajevni prosvetni dom? Po vsej verjetnosti tega ne bodo nikoli izvedeli. Se sedanja generacija, ki je te pobude včasih doživljala v prvi osebi, se bo s težavo spomnila kdaj in kako je pred leti izpeljala določeno prireditev.
To nam lahko ohrani samo pisana beseda. Na ustno izročilo se ne moremo preveč zanašati, kajti z leti se spomini zameglijo, podrobnosti pa porazgubijo. Za majhen narod, še bolj pa za narodnostno manjšino, je izredno pomembno v pismeni obliki ohraniti zgodovinski spomin.
In tu prihajam v srž teme, ki se je nameravam dotakniti. Skrb za arhivsko gradivo. O tem vprašanju smo na raznih ravneh in ob raznih prilikah že razpravljali, a vseeno se mi ne zdi odveč, če ga od časa do časa vnovič odpremo.
Veliko naših ljudi je z dušo in telesom predano domačemu kulturnemu ah športnemu društvu, a so večkrat njihovo delo, trud in doprinos k uspehu nekoliko razvrednoteni, ker niso nikjer zabeleženi. V tem pogledu so nekoliko v predanosti športniki oz. športna moštva, kajti ime vsakega igralca in igralke vestno beleži dnevno časopisje. Včasih bomo našli še ime trenerja in predsednika društva, imen posameznih odbornikov pa ne bomo nikjer zasledili. Nikjer tudi ne bomo zasledili imen pevcev pevskega zbora, ki v sicer nekoliko drugačni obliki, igrajo po-
dobno vlogo športne ekipe, a so za to čast prikrajšani. Dvomim celo, da posamezna društva vodijo evidenco prisotnosti na vajah in s tem seznam pevcev, med katerimi bomo našli tudi take, ki so po trideset in več let zvesti domači pevski ustvarjalnosti. Zelo redko, žal, imena le-teh ne najdemo niti na občasnih priložnostnih brošurah. To pa je velika škoda, kajti vsak posameznik je za skupnost pomemben.
Včasih smo do vprašanja vodenja arhivov nekoliko pomanjkljivi, celo brezbrižni, češ, saj bomo vse podatke našli v zbirkah Primorskega dnevnika in drugih časopisov. Ko pa se pri društvenem odboru odločimo, da bomo izdali brošuro ali postavih razstavo, se pojavijo težave. Iskanje po časopisih je zamudna zadeva, saj mora izbrana društvena "žrtev” prelistati trideset in več letnikov, kar seveda zahteva zvrhano mero potrpežljivosti in ogromno časa. Med drugim zbirk časopisov nimamo doma in moramo to nehvaležno delo opravljati na redakcijah in v raznih arhivih, ki pa so odprti le v določenih urah. Časopisni članki so sicer pomemben vir gradiva, vendar neznaten v primerjavi z urejenim društvenim arhivom. Za urejenost smatramo shranjene društvene zapisnike sej, vabila, plakate, razna obvestila, izrezane časopisne članke, sezname, pri športnih društvih urejene trenerske dnevnike in seveda fotografije. Ce se pokaže prilika in možnost, ni odveč, če pri društvu v pismeni obliki zberemo osebna pričevanja, predvsem za obdobje črne vladavine, ko ni bilo slovenskih časopisov in ko so naša društva bila prisiljena delovati v ilegali. Cas namreč neusmiljeno teče in se že približujemo točki, ko ne bomo imeli več koga spraševati.
Večkrat sem imel priložnost pobrskati po raznih arhivih. Koliko jeze, ko sem naletel na nedopustne pomanjkljivosti! Našel sem cele kupe pomembnih dokumentov, vabil, plakatov in fotografij, na katerih ni bil označen datum. Na lično izdelanem plakatu piše: »V nedeljo, vsi na proslavo!« Katere nedelje in katerega leta se je to zgodilo, pa nam ni dano izvedeti.
Isto se dogaja s fotografijami. Tako malo stane, da na hrbtni strani napišemo datum in kaj fotografija predstavlja, vendar tega ne napišemo, češ saj vemo, za kaj gre. Mi vemo, naši sinovi pa ne bodo vedeli. Podzavestno si torej sami sebi delami krivico in izničujemo to, kar so generacije pred nami in tudi mi sami uspeli ustvariti. Edino ohranitev v pismeni obliki je dokaz naše prisotnosti in življenjskosti. Drugi bodo zaradi nepoznavanja o nas pisali izkrivljeno in potvorjeno.
Vib Prinčič
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600. fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mah oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
POGOVOR S POSLANKO JADRANKO ŠTURM KOCJAN
Za odgovoren odnos do manjšin
Delovna skupina za problematiko slovenskih manjšin pri parlamentarnem Odboru za mednarodne odnose je pripravila osnutek Resolucije položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije. Odbor je resolucijo soglasno podprl.
Resolucija na osmih straneh obravnava štiri temeljna poglavja: splošni del z izhodišči, odnos Republike Slovenije do organizacij in dejavnosti manjšin, organe Republike Slovenije, pristojne za sodelovanje s slovenskimi manjšinami v sosednjih državah in osnovna področja sodelovanja Republike Slovenije s slovenskimi manjšinami v sosednjih državah. Pri pripravi osnutka resolucije, kot tudi pri obravnavi celotne problematike slovenskih manjšin v zamejstvu, je zelo aktivna poslanka Jadranka Sturm Kocjan, s katero smo pripravili ta krajši pogovor.
Državni zbor pripravlja resolucijo o položaju in zaščiti slovenskih narodnostnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Gre za obsežen dokument Priprave so bile intenzivne. Cernu je potreben?
Slovenija še nima dokumenta, v katerem bi bila začrtana politika do rojakov v zamejstvu. Torej je namen deklaracije opredelitev politike slovenske države do svojih manjšin v zamejstvu.
Katera načela so vodila sestavljal-ce osnutka dokumenta?
Med prvimi je spoštovanje pluralnosti vseh oblik dejavnosti, ki jih je manjšina doslej razvila. V dokumentu je poudarek predvsem na volji manjšine, ki naj kot subjekt sama definira interese in zahteve tako do države v kateri živijo, kot do matičnega naroda.
Ko govorimo o Slovencih v Italiji, nastanejo težave pri tako imenovanem zagotovljenem zastopstvu, ki ga predvideva osnutek deklaracije, zagovarja pa ga le del manjšine, ki jo zadeva. Se večje so težave z enotnim zastopstvom, saj se ponujajo različne rešitve. Ali ne bi bilo bolje, če bi reševanje teh vprašanj prepustili kar manjšini?
S tem se strinjam. V bistvu je resolucija za manjšine obvezujoča, zahteva volitve, s tem pa se ne strinjajo vsi njeni predstavniki. Morda bi v nadaljnji obdelavi dokumenta veljalo zapisati samo »skupno zastopstvo«, za katero se odloči manjšina. V prvem odstavku resolucije je izrecno poudarjena manjšina kot subjekt, kar je tudi glavno vodilo dokumenta.
Naslednje poglavje obravnava financiranje in druge oblike pomoči matične države. Dokument omenja zakon. Ali to pomeni, da bi morala Slovenija sprejeti poseben zakon?
Manjšina je pod hudim finančnim pritiskom. Zlasti v Italiji so razmere neurejene. Prihaja do resnih težav. Slovenija je morala že nekajkrat posredovati, ko so se zamejci znašli v denarni stiski. V odboru smo ugotovili, da pravzaprav ni pravne osnove za črpanje denarja za izvajanje ustavne norme, ki nas obvezuje, da tudi denarno pomagamo manjšini. Zato bi bilo prav - in lažje za finančno ministrstvo - če bi izhajati iz zakonske norme. Treba pa bi hilo našteti tudi druge pravne akte, ki se nanašajo na finančno in druge oblike podpore. Z resolucijo želimo spodbuditi različne resorje vlade in druge subjekte civilne družbe k dejavnejšemu sodelovanju z manjšinami na različnih ravneh.
Proračun je že zelo oklestil državno pomoč manjšinam. Slovenci v Italiji bodo iz Ljubljane dobili za tretjino manj kot doslej. Kaj boste storili za omilitev razmer?
To me skrbi. Manj denarja je bilo že v prvem predlogu proračuna, vsota se je še zmanjšala po medstrankarskem usklajevanju, če pa k temu prištejemo neugodna valutna razmerja, ugotovimo, da bo pomoč precej manjša kot lani. Amandmaja, s katerim bi vsoto ohraniti na lanski ravni, nam žal ni uspelo uveljaviti. Najbrž bomo zato prisiljeni iskati dodatna sredstva iz proračunskih rezerv, kar nikakor ni ustrezen način financiranja.
Osnutek resolucije govori tudi o državnih organih, ki so odgovorni za delo z manjšinami. Kateri organi so to in kakšne so njihove pristojnosti?
Že na začetku pogovora bi morala poudariti, da je osnutek rezultat konsenza parlamentarnih strank, katerih člani so sodelovati v delovni skupini za pripravo akta. To smo narediti zato, da bi dosegli konsenz že ne najnižji ravni sestavljanja dokumenta. Iz prvega besedila so biti črtani nekateri organi, ki bi biti po mojem zelo pomembni, zato se bomo o njih še pogovarjali. Osnutek predvideva dve ustanovi: državni zbor, ki naj bi določal in vodil načelno politiko do slovenskih zamejcev, v njem pa bi delovala posebna komisija, saj je področje zelo razvejano. Za izvajanje politike je seveda odgovorna vlada, zato naj bi pri njej okrepila vloga Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Urad po novem ne bo več pri zunanjem minitrstvu, pač pa pri vladi.
Manjšinsko vprašanje je širše in zadeva vse dejavnosti, ne le zunanjepolitične. Zato nismo poudariti vloge zunanjega ministrstva, ko gre za sklepanje dvostranskih in drugih dogovorov. Žal je izpadel manjšinski gremi, ki si ga manjšina zelo Zeli, saj bi ta lahko povezal predstavnike manjšine s posamezniki in ustanovami v Sloveniji, ki se tako ali drugače ukvarjajo s temi vprašanji. Nismo se mogli dogovoriti o tem, kje naj bi bil, zato ga v predlogu dokumenta ni. Menim, da bi morali pri tem upoštevati želje predstavnikov manjšine. Zdi se mi, da je lokacija manj pomembna kot to, kakšno vlogo bo opravljal.
Omenili ste pomoč zamejskim gospodarskim dejavnostim. Za manjšino je to zelo pomembno vprašanje. Kaj predvideva resolucija?
Resolucija poudarja gospodarsko krepitev manjšine in v ta namen zagotavlja različne ukrepe - predvsem ustanovitev posebnega sklada, ki naj pomaga gospodarskim subjektom pri njihovem delovanju. V resoluciji ni natančno opredeljeno, kje naj bi bil, kdo naj bi ga vodil itd., saj smo predvsem želeti poudariti potrebo po takšnem skladu, v katerem morajo biti navzoči tudi predstavniki manjšine. Resolucija poudarja potrebo po ohranjanju in krepitvi samostojnega delovanja bančnih in drugih ustanov.
Resolucija poudarja tudi vprašanje šolstva in kulture.
Ta vprašanja so podrobno obdelana v posebnem razdelku resolucije. Tu prihaja do izraza skrb matične domovine za izobraževanje Slovencev v zamejstvu, kot tudi skrb za skupen slovenski kultumo-jezikovni prostor.
Ati je slovenska zunanja politika usklajena z uresničevanjem zahtev manjšine?
Odnos do manjšin je ena ključnih nalog naše zunanje politike. Manjšine ne smejo postati žrtve meddržavnega dogovarjanja, kar je tudi poudarjeno. Upoštevati je treha nasledstvo in mednarodnopravne instrumente, ki varujejo manjšine. Na tem gradimo odnose s sosedami. Prizadevamo si, da bi raven zaščite manjšin še dvignili. Slovenija pogosto poudarja svoja visoke merila za zaščito obeh avtohtonih manjšin, ki živita v naši državi, italijanske in madžarske.
Kako se na dokument odzivajo drugi parlamentarci?
Konsenz bo mogoče doseči, saj so si interesi parlamentarnih strank, ko gre za to vprašanje, dokaj podobni. Zaradi občutljivosti te teme tudi pri nas postopoma prodira zavest, da je to področje, kjer mora biti država posebeno državotvorna in si ne sme privoščiti strankarskih posegov, ki imajo lahko le dolgotrajne negativne posledice. Postopoma bomo morali ustvariti enoten slovenski etnični prostor, v katerem bodo slovenski zamejci hkrati subjekt naše zunanje in notranje politike.
Pogovor zapisal Bogo Samsa
A			Torek, 30. januarja 1996
r			
H SKEDENJ / ZARADI NEVARNOSTI PRI DELU		H	BOLJUNEC / V NEDELJO POPOLDNE	
železarji še protestirajo
Nadure in neizkušeni mladinci
Železarji Se niso zakopali bojne sekire. Kot so napovedali prejšnji teden, dosledno izvajajo svojevrsten stavkovni protest tako, da vsak dan po dve uri ostanejo križem rok, vendar ne vsi in povsod hkrati, temveč razčlenjeno po tovarniških oddelkih. »To se bo nadaljevalo vse dotlej, dokler ne bo prišel iz vrst direkcije spodbuden znak,« nam je zaupal pokrajinski tajnik kovinarskega sindikata FIOM-CGIL Bruno Galante. »Danes (vCeraj, op. ur.) ali najpozneje jutri bi morali prejeti odgovor strokovnjakov Službe za medicino dela,« je pripomnil in s tem mislil ovadbo zoper lastnika Lucchinija, ki so jo vsi trije osrednji sindikati naslovili tej službi ter Inšpektoratu za delo v zvezi s kršenjem najosnovnejših naCel varnosti pri delu.
Kakor je dobro znano, so delavci že uprizorili celodnevno stavko in tri dni ustavili delo v jeklarni, ker se Giuseppe Lucchini ne drži sindikalnega sporazuma. Za to, da bi železarna čimprej stekla s polno paro, je hudo pritisnil na vso delovno silo, staro in mlado. ZaCeti je bilo treba opravljati nadure, za katere se prej
niso bili domenili, a ne samo to; v proizvodnjo je sin nekdanjega predsednika Confindustrie vključil celo najmlajše, tiste, ki jih je bil pravkar vzel v službo in nimajo zadostne prakse. Tako so nastale nove delovne izmene, ki jih tvorijo po en izurjen in dva neizkušena Človeka, kar je proti vsem varnostnim predpisom in lahko celo ogrozi komu življenje.
NiC Čudnega torej, Ce je možem stopila kri v glavo. Sicer pa so železarji že tako in tako jezni, saj zatrjujejo, da jih je za takšno gmoto dela zaenkrat premalo; Lucchini to ve in jim vsiljuje naporno nadure, ki si jih v že itak nevarnih razmerah ne bi smeli privoščiti. Od tod tudi grenke opazke, Ceš, se mu tako hudo mudi v interesu mesta, ali pa morda zgolj zaradi lastnega interesa, saj je znano, da so škedenjski proizvodi nujno potrebni magnatovim jeklarskim obratom drugje po Italiji, začenši pri Brescii in Piombinu. »Od njega zahtevamo, da z nami spet vzpostavi tvorne odnose, kakor jih je bil pred nakupom železarne,« je dejal Galante. (dg)
Prvi letošnji javni nastop ricmanjske godbeniške šole
Predstavili so se otroci, ki sledijo glasbenem pouku pod okriljem ricmanjske godbe na pihala - Vodil je M. Marsič
Prvi javni nastop, ki so ga gojenci ricmanjske godbeniške šole pripra-
vili v letošnjem letu, je privabil v občinsko gledališče v Boljuncu kar
lepo število poslušalcev. V nedeljo popoldne so nastopili otroci, ki sle-
dijo glasbenemu pouku pod okriljem ricmanjske godbe na pihala. Predstavili so se pretežno v manjših zasedbah, poleg gojencev klavirja, flavte, klarineta, saksofona, trobil in tolkal pa je nastopil šolski orkester. Pod vodstvom Marina MaršiCa je sklenil popoldanski koncert in obenem spremljal nastop najmlajših gojencev ricmanjske šole, ki se z glasbenim svetom šele zbližujejo z igro in ritmičnimi vajami. Častni gostje koncerta so bili gojenci koprskega Centra za glasbeno vzgojo. Nastopajoči in občinstvo pa so se še pred tem zbrali v enominutnem molku v počastitev spomina na Sašo Ota in ostala dva uslužbenca RAI, ki jim je pred dvema letoma granata v Mostarju pretrgala življenje, (dam)
OBČINSKA SKUPŠČINA / PRORAČUN
r- V ZAVODU ZDRUŽENEGA SVETA
PREBENEG / PRAZNOVANJE
Usklajevanje
popravkov
Tržaški občinski svet je sinoči nadaljeval proračunsko razpravo. Pred sejo skupščine so se sestali načelniki svetovalskih skupin in sprejeli nekaj sklepov, da bi se razprava spričo številnih vloženih popravkov lahko normalno in tekoCe odvijala. Načelniki skupin so se dogovorili, da bo odbornik za proračun Franco Degrassi najprej sporočil, kateri popravki so na osnovi zakonskih predpisov sprejemljivi in kateri pa ne; dogovorili so se tudi za kratek premor, da bi omogočili ločena sestanka večine in opozicije. Sklicana je bila tudi seja komisije za proračun, ki je začela vsklajevanje posameznih amandmajev. Potem ko je popravke sprejela, jih je komisija sproti predložila občinski skupščini, ki je o popravkih razpravljala in se o njih tudi izrekla.
rfZAHODNI KRAS / JAVNA DELAh
Novo plinsko omrežje od Kontovela proti Dolanji vasi
Prepoved vožnje na odseku - Prenovili bodo tudi vodovodne cevi
V središču Proseka so konec preteklega leta zaceli postavljati cevi novega plinskega omrežja. V kratkem bodo nadaljevali z deli, in sicer na kontovelskem koncu. Dela bodo potekala na cesti, ki se po Mejdulah pri »Opoki« (kot pravijo domačini kraju v bližini cerkvice med Kontovelom in Prosekom) odcepi navzdol proti Mlaki in zavije nato v reber proti Dolanji vasi. Na tej cesti bodo uslužbenci podjetja ACEGA izkopali kanal, v katerega bodo položili cevi plinskega omrežja, prenovili bodo vodovodno omrežje in postavali tudi podzemske elekrticne kable. Dela bodo trajala predvidoma 60 dni. V tem Času
bo vožnja na omenjeni cesti prepovedana, z izjemo vozil tamkajšnjih stanovalcev, vozil izvajalcev del, taksijev in vozil hitre pomoči. Na cesti bo tudi prepovedano parkiranje. Parkirane avtomobile bodo odpeljali s pajkom.
Tržaška občina sporoča tudi, da bodo na Furlanski cesti v blizini hišne številke 269 popravili oporni zid. Zaradi tega bodo na omenjenem odseku od 8. ure do 17.30 uvedli izmenično enosmerno vožjo, ki jo bosta mejevala semaforja. Parkiranje vozil bo, seveda, prepov-Medano, postajališče avtobusov ACT pa bodo začasno premestili v bližino hišne številke 261.
L Peterle na obisku v Devinu
Predsednik SKD Lojze Peterle je bil vCeraj gost jadranskega zavoda Združenega sveta v Devinu. Povabili so ga, da bi skupno s predsednikom Zavoda Corradom Bel-cijem govoril na temo: »Prihodnost Evrope med regionalizmom in nacionalizmom«. Peterle je povedal, kako gleda na narodnostne vrednote in na sožitje med narodi v novi Evropi. Pri tem je kajpak stalno izhajal iz še sveže zgodovine slovenske osamosvojitve in iz svoje soudeležbe v njej. Predsednik SKD je med drugim poudaril, da mirno in plodno sožitje predpostavlja spoštovanje enakopravnosti narodov. Iz-
razil je tudi prepričanje, da bo Slovenija v doglednem Času uredila svoje odnose s sosednjimi državami in še posebej z Italijo ter da bo postala polnopraven elan Evropske zveze. Peterle je s svojimi izvajanji izzval veliko zanimanje veC kot 200 gojencev devinskega zavoda, tako da se je po uvodnem predavanju razvila daljša razprava.
Predsednik SKD je izkoristil svoj obisk na Tržaškem tudi za krajši sestanek z voditelji SSk. Beseda je tekla predvsem o najnovejših dogodkih na slovenskem in italijanskem političnem prizorišču ter o problemih slovenske manjšine.
Drevi predstavitev Pirjevčeve knjige
Na pobudo Slovenskega kluba, Narodne in študijske knjižnice in koprske založbe Lipa bo nocoj ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani na vrsti prestavitev knjige zgodovinarja Jožeta Pirjevca Jugoslavija 1918-1992. O uresničitvi tako svojevrstnega založniškega načrta bo uvodoma spregovoril založnik koprske Lipe, o vsebini in problematiki, ki jo obsežno zgodovinsko delo odpira, pa bo razmišljal avtor sam.
Pirjevčeva knjiga, ki je najprej izšla v italijanskem jeziku z naslovom Vidov dan, se tako pojavlja na tržišču še v slovenski inačici. Nit, ki jo avtor razpreda v svojem zahtevnem raziskovalnem in znanstvenem delu, se razpleta v času nastanka, razvoja in do razpada Karadjordjevičeve in nato Titove Jugoslavije. Tako se glasi tudi podnaslov nocojšnjega srečanja v Gregorčičevi dvorani, ki želi biti ne le predstavitev javnosti dokaj nove knjižne izdaje, temveč predvsem priložnost za razpravo ob se kako aktualnih temah, (dam)
Pokušnja domačih vin in gostovanje iz Boršta
Zadovoljiv odziv občinstva in domačih vinogradnikov
Z gostovanjem borštanskega društva in pokušnjo domačih vin se je v Prebe-negu sklenilo letošnje praznovanje ob vaškem zavetniku sv. Antonu. Niz pobud, ki jih je ob tej priložnosti priredilo domače SKD Jože Rapotec, se je začel še na godni dan svetnika, ki ga v svojstvu zavetnika Častijo tudi v sosednjem Borštu. Tedaj je v prebeneški cerkvi bila slovesna maša, pri kateri so peli elani MePZ MaCkolje. Pod vodstvom Iva Lešnika so po bogoslužju dodali še krajši koncert nabožnih in ljudskih pesmi.
Prejšnjo soboto večer se je niz nadaljeval z gostovanjem zbora in dramske skupine, ki je pripravila tradicionalno veselico ob borštanskem sv. Antonu. Ob res številni prisotnosti občinstva so se v dvorani srenjske hiše v Prebenegu predstavili najprej MePZ Slavec-Slovenec pod vodstvom Danijela Grbca, nato pa so nastopili še člani dramske skupine PD Slovenec, ki so z režijo Bože Hrvatic za letošnje praznovanje patrona pripravili narečno veseloigro »Ta prelepa spomladanska ljubezen«.
Dober odziv občinstva je požela tudi Pokušnja domačih vin, ki je bila na vrsti v nedeljo popoldan. Že od 15. ure dalje so se v prostorih srenjske hiše zvrstili pokuševalci, ki so ocenili 24
vzorcev belega in 7 vzorcev črnega vina. Na osnovi ljudskega ocenjevanja so bila prebeneška vina tudi nagrajena. V pričakovanju izidov pa je pokušnjo vin poživila tudi zabavno glasbena prireditev: vabilu SKD Jože Rapotec so se odzvali moški nonet, ki deluje pod okriljem MePZ Primorsko, godec na fraj-tonarco Tiberio Mauri in pa že slavna zabavna godba Long Slunk. Nedeljsko srečanje je tako kronalo nagrajevanje najboljših letošnjih vinskih pridelkov v Prebenegu: predsednik Boris Bandi in podpredsednik Dario Kraljic sta spominsko plaketo izročila Mariu Ole-niku za tretje in Viljamu Bandlju za drugo najboljše belo vino, Igraciju Bandi za tretje, Valeriu Prašlju in Mariu Oleniku za drugo najboljše Črno vino. Prvo nagrado v obeh skupinah pa je prejel Boris KocjanCiC. Ljudskega ocenjevanja belih vzorcev se je udeležilo 45 oseb, za Crna pa jih je sodelovalo deset manj. Odziv tako občinstva kot tudi domačih vinogradnikov je bil ob letošnji drugi izvedbi pokušnje vin z glasbeno prireditvijo kar se da zadovoljiv. Ocenjevanje in natgrajevanje najboljših pa naj bo, kot je dejal društveni predsednik, spodbuda za bodoče delo in prijetna obveznost vseh, da tudi v prihodnje sodelujejo pri tej vaški pobudi, (dam)
NOVICE
Okužbe z aidsom v naši deželi
V	Furlaniji-JulijskL krajini so v lanskem letu zabeležili 30 novih okužb z aidsom (13 v Pordenonu, 8 v Vidmu, 7 v Trstu in 2 v Gorici). Od 1985. leta sem so zabeležili skupno 243 primerov aidsa. Med okuženimi je bilo 190 moških in 53 žensk. Te podatke je sporočila deželna posvetovalna komisija za omejevanje aidsa.
V	primerjavi s prejšnjimi leti se je število novih okužb nekoliko zmanjšalo (leta 1993 in lani so zabeležili 40 primerov okužb). Največ primerov so ugotovili v pokrajini Pordenone (skupno 97), sledijo Videm (86), Trst (41) in Gorica (19). Kar polovica okuženih je zasvojenih od mamil, s transfuzijo krvi pa sta se okužili dve osebi. Doslej je umrlo 127 okuženih bolnikov (to je 52 odstotkov).
SKP o pribežnikih iz nekdanje Jugoslavije
Deželna svetovalca Stranke komunistične prenove Elena Gobbi in Fausto Monfalcon sta zaprosila deželni odbor, naj poskrbi za primeren sprejem beguncev iz nekdanje Jugoslavije, ki bi želeli ostati v naši deželi, da bi se izognili sluzenju vojaškega roka ah pa sodnim postopkom zaradi dezerterstva.
V	preteklih dneh smo že pisah o mladem Muslimanu, ki se je zatekel v naše kraje, a za katerega sedaj hrvaška oblast zahteva izročitev. Mladenič je bil član posebnih oddelkov, za katere ni jasno, v kakšne vojaške akcije so bili vpleteni. Po mnenju svetovalcev SKP obstaja nevarnost, da bi mu na Hrvaškem sodili iz represalje in ne po strogih pravnih merilih.
Pianist Ray Bryant v Miell
Sloviti jazzovski pianist Ray Bryant bo v Četrtek, 1. februarja, nastopil v tržaškem gledališča Mie-la.Bryant je igral s slovitimi jazzovskimi izvajalci, kot so Lester Young, Sonny Rollins in Charlie Parker, spremljal pa je tudi znane pevke, kot sta Carmen McRae in Betty Carter. Dolgo let je nastopal pod okriljem producenta Normana Granza z njegovo Jazz at the Philarmonic. Zadnja leta je igral najraje v Mu (z bobni in kontrabasom, v Mie-li pa bo koncertiral sam. Izvajal bo skladbe iz klasične jazzovske zakladnice, bluese in standardne skladbe.
Film Woodyja Allena v kinodvorani Ariston
Po Kusturicovem Undergroundu so zaceli v kinodvorani predvajati najnovejši film Woodyja Allena Boginja ljubezni (La dea deli’ amore), ki je doživel na beneškem filmskem festivalu velik uspeh. Film Underground vrtijo sedaj v kinodvorani Alcione.
Un mercoledi da leoni v kinu pri Sv. Ivanu
Zadrugi Duemilauno in La quercia bosta v sodelovanju s filmskim krožkom La Cappella Underground filmsko revijo za otroke in mladostnike od 6. do 16. leta starosh. Filme bodo predvajah ob sredah (od tod tudi naslov revije: Un mercoledi di leoni - Levja sreda, po znanem istoimenskem filmu) v župnijsld kinodvorani pri Sv. Ivanu (Ul. S. Cilino 101). JuM ob 16.30 bo na sporedu prvi film, in sicer Nightmare before Christmas.
NA HRVAŠKEM GA DOLŽIJO ATENTATOV
Sodišče zavrnilo zahtevo po ekstradiciji Kličića
Tržaški sodniki se bojijo, do bi no Hrvaškem sojenje proti Muslimanu Kiičiču lahko pogojevali rosni in drugi razlogi
Glede na to, da KličiC pripada muslimanski manjšini in upoštevajoč pretekli ali sedanji politični položaj v bivši Jugoslaviji in v Republiki Hrvaški, pretekle kazenske prekrške (čeprav lažje) ter odločno nasprotovanje služenju vojaškega roka na Hrvaškem, ni mogoCe izključiti, da se položaj Klicića poslabša zaradi kateregakoli razloga (verskega, političnega ali rasnega), ki jih izrecno predvidevata 3. Člen (II. odstavek) evropske konvencije ter člen 689 kaz-snekega zakonika. Sodišče zato meni, da ni razlogov za sprejetje zahteve po ekstradiciji.
Tako je sklenilo tržaško prizivno sodišče, ki se je ukvarjalo s primerom 37-letnega Muslimana Muhameda Klicića, ki sedaj prebiva v Trstu, kjer se je tudi zaročil in ima otroka. Hrvaška vlada je od italijanskih oblasti zahtevala njegovo ekstradicijo, češ da je kriv pokola, bombnega atentata, požara in drugega. KliCiC, ki je doma iz Labina, je vse obtožbe zavrnil, Ceš da imajo politično ozadje, in se nikakor noče vrniti na Hrvaško, ker se boji, da ga tam ne Caka nic dobrega. Časopis »Naši foji« je na primer avgusta lani trdil, da je javna skrivnost, da so teroristi pripadniki ene od hrvaških paravojaških skupin. »Glas Istre« pa je pisal, da so z atentati hoteli destabilizirati Istro in upravičiti policijski režim, da bi zaustavili napredovanje Demokratične liste. Odgovornost
za atentate (na disko-bar v Nedešcini, na dva kioska in tovornjak) so morali na nekoga zvrniti in so izbrali Klicića, ki je med služenjem v hrvaški vojski verjetno videl marsikaj takega, kar bi koga bremenilo.
KličiC se je zato obrnil do odvetnika Bogdana Berdona, ki je zbral obširno dokumentacijo, s katero je očitno prepričal sodišče, ki med drugim še pravi, da dejanja, ki jih očitajo KliCiCu, na prvi pogled lahko niso izrazito politične narave, a tudi most v Mostarju ni bil politični cilj, vendar nihče ne bo zanikal, da so ga glede na to, kar je pomenil v oCeh ljudi po svetu, podrli tudi iz političnih ciljev, poleg vojaških.
Muhamed Kličić sedaj živi v Trstu, kjer ima tudi otroka
llly
ukinil
»davek
na
senco«
Tržaška občinska uprava je za letos ukinila »davek na senco«. Gre za pristojbino, ki naj bi v okviru takse na zasedbo javnega prostora TOSAP bremenila tudi ponjave, s katerimi lastniki barov, kavarn in drugih gostišč prekrivajo mize in stole pod milim nebom, da jih zavarujejo pred dežjem ali pripeko. Pokrajinska-tajnica združenja Confesercenti Ester Pacor je ukrep mestnih upraviteljev toplo pozdravila in ga označila tudi kot posledico lanskih jesenskih protestov zoper navitje takse.
USPEŠNA AKCIJA POLICIJE / V GARAŽI PRAVA DELAVNICA
V UL. GIULIA / ZAPUSTIL JE TRI OTROKE
Finančni stražnik iz Rima se je odločil za usodni korak
Včeraj zjutraj, okrog 9. ure, se je v kasarni v Ul. Giulia odločil za usodni korak 38-letni vicebriga-dir finančne straže Fran-cesco Maccaroni, doma iz Rima. Na kraj je prihitelo osebje Rdečega kriza in kvesture, nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico, vendar je kljub vsemu trudu zdravnikov čez dve uri podlegel hudi poškodbi.
Kaže, da je Maccaroni imel osebne težave, bolno ženo in očeta, tudi sam naj bi bil zaradi depresije pred Časom pri zdravniku. O svojih težavah pa delovnim kolegom in nadrejenim ni govoril, le nekomu naj bi bil omenil, da bo vsemu naredil konec. Včeraj je šel v toaleto in si pištolo kal. 9 pomeril v glavo. Maccaroni poleg žene zapušča tudi tri otroke.
Kasarna finančne straže v Ul. Giulia, kjer se je pripetil tragični dogodek (foto KROMA)
Z ukradenimi deli sestavljal nova vozila
Na prste so stopili tudi nekemu drugemu mladeniču, kije prodajal ukradene avtoradie
Klet je spremenil v pravo mehanično delavnico (na sliki) , kjer je iz raznih delov sestavljal nova motoma kolesa, s katerimi je »zalagal« tržišče. Seveda jih je lahko tudi prodajal po konkurenčnih cenah, saj je bilo vse... ukradeno. Šestindvajsetletni Fabio Bubnich, »marljivi« mehanik, bo sedaj moral pred sodišče, kjer se bo zagovarjal	zaradi
prekupčevanja z ukradenim blagom. Družbo mu bo delal dve leti mlajši Denis Gioghi, ki so mu agenti stopili na prste že decembra.
Policija je Gioghija, ki prebiva v Ul. Sbisa 5, zalotila v Terezijanski Četrti, kjer je prodajal avtoradie. Ugotovili so, da so bili ukradeni. Ker se je zadnje Čase zaskrbljujoče povečalo število vlomov v avtomobile, iz katerih so odnašali avtoradie, so se preiskovalci odločili za širšo akcijo, med katero so ugotovili, da je z ukradenim blagom verjetno okoriščajo osebe, ki niso iz držav Članic EU; Preiskavo je vodilo osebje 4. sekcije letečega oddelka kvestme v tesnem sodelovanju s kolegi urada za tujce, koordiniral pa jo je namestnik državnega pravdnika Santacatterina. Tako so pri Bubnichu v Ul. San Pasquale 10 našli veliko količino ukradenih avtoradiov, motornih koles s ponarejenimi registrskimi številkami, nešteto rarnih delov za motorna kolesa ter številne dokumente, delno originalne, delno ponarejene, ter 4 milijone lir v gotovini. Zaplenjeni predmeti so vredni okrog 15 milijonov lir.
Policija je sodnim oblastem prijavila še nekaj drugih oseb, vendar njihovih podatkov zaenkrat ni sporočila, ker se preiskava nadaljuje.
Fabio Bubnich
Pri tujkah našli orožje
Patrulja letečega oddelka je prejšnji večer, okrog 22. ure, ob bolnišnici pri Katinari opazila dve tujki, ki sta s sabo imeli tri otroke. Zaradi pozne ure je skupinica pritegnila pozornost agentov. Sum je bil upravičen: pri eni od žensk so namreč našli tri dušilce za pištolo ter dva saržerja (sicer prazna). Kasneje so jo aretirali in identificirali za 32-letno Sevalo SahoviC, doma iz Sarajeva. Njena spremljevalka, 37-letna bosanska državljanka Senada AganoviC, pa je imela težave z dokumenti: ugotovili so, da ima ponarejen slovenski potni list. Sledila je prijava sodnim oblastem. Policija sedaj skuša ugotoviti, od kod prihaja orožje in komu je bilo namenjeno.
PRIREDITEV / V NEDELJO
Vanka in lonca show v Zgoniku
Uspeh humorističnega popoldneva
Najbolj znani zamejski klepetulji Vanko in Tonco so sanje v nedeljo privedle v Zgonik. V luči sveC sta se znašli na odru v Sportno-kultumem centru: sanjali sta, da je 10-letnico njunega neumornega klepetanja proslavil celo sloviti Maurizio Costanzo show. In kot se kdaj pa kdaj do'-godi, se sanje tudi uresničijo...
Tako je bilo tudi v nedeljo, ko sta Vanka in Tonca (ki ju anagrafski računalniki dolinske občine poznajo pod imenoma Ingrid Žerjalove in Tatjane Turko) nastopili na edinstvenem zamejskem showu: Vanka in Tonca shovvu, seveda. Prireditev, ki je potekala v okviru vsakoletne revije Zadruge Ars nova Humoristi vseh dežel, združite se, je vsebovala vse primesi znanega TV programa. Voditelj Igor Malalan je - tudi vizuelno - močno spominjal na Costanza, Miran Košuta je brezhibno odigral vlogo pianista Braccar-dija. Glavno besedo sta imeli, seveda, Vanka in Tonca, ki sta pozabavali številno občinstvo s svojimi narečnimi škeCi in domislicami. A nista bili sami. Na odru sta se pojavili tudi njuni »konkurentki« z boljunškega konca Urša in Pepa, za kateri pravijo, da sta se zaceli tudi že pred Časom ukvarjati s vrtenjem jezika in podobnimi ženskimi zadevami.
Glasbe ni manjkalo. Kraški kvintet je zaigral nekaj domačih viž, kantavtor Ed-
vard pa je s pomočjo prijatelja-kitarista Luke ponudil občinstvu nastop mednarodnih razsežnosti (pel je namreč v angleščini...). Na odru se je predstavil še en duo: pevke Edith Kocjan in pevca Maria Simiča, ki se je ob spremljavi mojstra Aleksandra Vodopivca kar sam po sebi prelil v dobro uglajen trio. Sam samcat pa je nastopil harmonikar Denis Novato, ki je s svojim bravuroznim izvajanjem na diatonično harmoniko posegel že po marsikateri nagradi. Med tiste, ki so vajeni priznanj, sodi tudi znani zamejski Čarodej Vikj. V nedeljo je svoj »shovv v shovvu« (Vikj shovv v okviru Vanke in Tonce shovva, vendar) izpeljal brezhibno s pomočjo sodelavke Tanje.
A to še ni bilo vse. Občinstvo se je še pozabavalo ob skečih v tržaškem narečju Magde Svare in ob intervjujih, iz katerih pa je prevevala tudi resna vsebina.
Ob koncu sta se slavljenki spet pojavili na odru s svečama in z novimi sanjami: da bi čez deset let spet priredili tak shovv.
To je seveda dolgoročna Zelja. Kratkoročno se Vanki, Tonci in ostalim protagonistom nedeljske prireditve obeta še kopica nastopov v slovenščini, dobili pa so tudi ponudbo, da bi ves shovv »prevedli« v tržaško italijansko narečje, in da bi nato nastopali na odra tržaškega amaterskega gledališča.
PO TV KOPER / DREVI OB 21.00
Debata o vzrokih krize v informaciji ter založništvu vFJK
Razmere so zlasti hude v Trstu in tudi naš dnevnik žal ni izjema
Tema današnje oddaje »Dialoghi«, kibo ob 21.00 po TV Koper, bo kriza informacije v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Skušali bodo odgovoriti na razna vprašanja, kot npr. kako biti Časnikar v današnjem Času, ko se založništvo spreminja z vse večjo hitrostjo ali pa, kako uravnovesiti račune podjetij z dolžnostjo do korektne informacije in ob spoštovanju profesionalnosti samih Časnikarjev.
Oddajo bo vodil Maurizio Bekar, udeležili pa se je bodo Časnikarka Franca Fiorellino, predsednik deželnega sindikata Časnikarjev Furlanije-Julijske krajine Fulvio Gon, v zastopstvu založniške zadruge »La Crona-ca« bo prisoten Alessan-
dro Maržo Magno.
Med oddajo bodo naCeh tudi vzroke krize, v kateri se je v Italiji znašlo veC Časopisov, radijskih in televizijskih postaj in ki je seveda hudo prizadela novinarje (in ne samo novinarje), ki so bili zaposlenih pri teh medijih. Glede tega je položaj v Trstu izredno težak (»La Cronaca«, »II Meridiano«, »Teleanten-na«, »II Piccolo«), a tudi Primorski dnevnik žal ni nobena izjema, saj so uslužbenci rotacijsko v dopolnilni blagajni, ukinjena je bila ponedeljkova številka, zmanjšano je bilo število strani, pri izplačevanju osebnih dohodkov pa je podjetje v velikem zaostanku.
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
30.	januarja 1996
JACA
Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.08 - Dolžina dneva 9.39 - Luna vzide ob 13.02 in zatone ob 3.18.
Jutri, SREDA,
31.	januarja 1996
JANEZ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,6 stopinje, zračni tlak 1019,6 mb ustaljen, veter vzhodnik 21,6 km na uro, vlaga 56-odstotna, nebo spremenljivo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marco Cantoni, Sabrina Ugrin, Gilda Paternuostro, Elena VVaiglein, Matteo Busetti, Morgana Cescon, Davide Monaco, Alessandro Bo-sdachin, Dylan Lorello.
UMRLI SO:	83-letni
Mario Mohorčič, 50-letni Pietro Campolattano, 90-letni Mario Crepaz, 82-Iet-ni Vincenzo Lehner, 68-letni Luigi Ferluga, 61-let-ni Tullio Sidoti, 55-letna Adriana Segnani, 81-letna Antonia Pellicani, 46-letni Fabio Parovel, 84-letni Ot-tavio Balanzin, 60-letni Sergio Borsatti, 58-letni Mario Pozzecco,91-letna
Ob prazniku slovenske kulture prireja
Slovensko planinsko društvo - Trst
v četrtek, 1. februarja večer z naslovom
Z BESEDO IN MUZIKO PO ISTRI
Oblikovali ga bodo narečna pesnica Nelda Vojska in vokalno-instrumentalni trio Istrijanske mužikante.
Večer bo v Gregorčičevi dvorani,
Ul. sv. Frančiška 20, z začetkom ob 20.30

GLASBENA MATICA TRST
Koncertna abonmajska sezona 95/96
v Kulturnem domu v Trstu v četrtek, 1. februarja, ob 20.30
ČRTOMIR ŠIŠKO VIČ - uiolina EMANUELE ARCIULI - klauir
Na sporedu: KOGOJ IN BUSONI
Vabljeni!
Narodna in studijska knjižnica v sodelovanju z ZALOŽBO LIPA -KOPER
Narodna in študijska knjižnica v Trstu
vabita na predstavitev in razpravo o knjigi
prof. dr. JOŽETA PIRJEVCA
JUGOSLAVIJA 1918 - 1992
Nastanek, razvoj in razpad Karadjordjevičeve in Titove Jugoslavije
danes, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (ul. sv. Frančiška 20 - II. nad.)
Ameba Montagna, 87-letna Čarobna Ippolito, 60-letna Antonietta Bartole, 73-letni Armando Balbi.
□ LEKARNE
Od PONEDELJKA, 29. januarja, do NEDELJE, 3. februarja 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. delVOrologio 6 - v začetku Ul. Diaz (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. delVOrologio 6 -začetek Ul. Diaz, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. Septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1.
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Drevored XX. Septembra 6 (tel. 371377).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.30,
18.25, 20.20, 22.15 »La dea dell’amore«,' r.-i. Woody Allen, i. Mira Sorvino. EXCELSIOR - 15.30,
18.30,	21.30 »Heat - La sfi-da«, i. Al Pacino, Robert De Niro.
EXCELSIOR AZZURRA
- 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »L’ussaro sul tetto«, r. Jean-Paul Rappeneau, i. J. Binoche, C. Amendola. AMBASCIATORI
17.30,	19.50, 22.10 »007 Goldeneye« i. P. Brosnan.
NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »High-lander III«, i. Christopher Lambert.
NAZIONALE 2 - 16.30,
17.00,	18.20, 20.15, 22.15, »Babe - un maialino corag-gioso«.
NAZIONALE 3 - 17.30, 19.45, 22.00 »Seven«, i. Brad Pitt, Morgan Free-man.
NAZIONALE 4 - 17.30, 19.50, 22.15 »Assassins«, i. Sylvester Stallone, Antonio Banderas.
MIGNON - 16.00- 22.00 »Oroscopiamo«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30 »Po-cahontas«, risani film, prod. Walt Disney; 18.20, 20.15, 22.10 »II profumo del mosto selvatico«, i. Keanu Reeves.
ALCIONE - 18.30, 21.30 »Underground«, r. Emir Kusturica.
LUMIERE -	18.00,
20.00,	22.15 »I solisti so-spetti«, r. Bryan Singer, i. Stephen Baldvvin.
Bi PRIREDITVE
KD ROVTE KOLONKO-
VEC ( ul. Monte Sernio 27) vabi v soboto, 3. februarja, ob 20.30 na večer posvečen slovenski kulturi. Nastopajo moška skupin MePZ Primorsko iz MaCkolj in domači recitatorji.
KD PRIMORSKO vabi na proslavo dneva slovenske kulture v nedeljo, 4. februarja, ob 18. uri v srenj-sko hišo v MaCkoljah. Sodelovala bosta MePZ Primorsko pod vodstvom A. Baloha in dramska skupina KD RdeCa zvezda z veseloigro "Priprava na zlato Poroko”.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. - Opčine prireja NA JEZUSOVO DAROVANJE -SVEČNICO v petek, 2. februarja, ob 19.30 v župnijski cerkvi na Opčinah KONCERT, ki ga bosta oblikovala Andrej Pegan-orgle in Aldo Žerjal - bas. Prisrčno dobrodošli.
DANES, ob 20. uri, bo v Kopru v glasbeni šoli ul. Gallus 2, koncert v priredbi Vasje Legiša - violoncei-lo in Floriana Lauchli -klavir. Program obsega dela Bohuslva Martinu, Clauda Debussy in Johannesa Brahmsa.
H3 OBVESTILA
ODBOR SKD TABOR -
Opčine, vabi elane na 28. redni občni zbor, ki bo danes, ob 20. uri v prvem sklicanju, ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah.
KMETISKA ZADRUGA V TRSTU vabi oljkarje in vse, ki imajo pri srcu oljko
Na dunajski visoki Soli za glasbeno in gledališko umetnost je z odliko diplomiral iz zborovskega dirigiranja nas dragi
Marko Ozbič
Ob tem pomembnem življenskem uspehu mu iskreno čestitamo in mu Želimo Se veliko zadoščenja v dirigentskem poklicu oče Silvijo, mama Meri in sestra Maila z Borisom.
in oljeno olje na srečanje, ki bo danes, ob 10.30, v dvorani KD Venturini pri Domju. Sodelovali bodo: ing. agr. Viljenka Vesel in ing. Darko Sedmak iz Kopra ter dr. Ludvik Cepak -zdravnik, ki bo predaval o vplivu oljenega olja na zdravje človeka. Za italijansko govoreče občane bo predavanje ponovljeno v Camporah, jutri, 31. t.m., ob 19.30. Predaval bo dr. Aldo Raimondi.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -krožek Kras vabi elane in simpatizerje na praznik včlanjevanja jutri, v Trebčah - Ljudski dom, v ponedeljek, 5. februarja v Bub-niCevem domu - Repen in v torek, 6. februarja v Prosvetni dom - Opčine. Vsa vpisovanja so od 20. ure dalje.
ZDRUŽENJE EUROest cultura (bivša Italia-URSS) sporoča, da so odprta vpisovanja za brezplačen tečaj ruščine, ki bo od 25. do 29. septembra letos. V teku so tudi vpisovanja za pripravljalne in celoletne tečaje ruščine, kitajščine, japonščine, madžarščine, CešCine, slo-vašCine in hrvaščine. Informacije ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 17. do 20. ure na sedežu združenja, ul. deli’ Eremo 10, tel. 946713.
KD F. VENTURINI sporoča, da je odprto včlanjevanje za leto 1996. Odborniki so na razpolago v centru A. Ukmar-Miro ob sredah od 18. do 19. ure in v sobotah od 14.30 do 16. ure.
H SOLSKE VESTI
DIDAKTIČNO RAVNA-TELJSTO V DOLINI vljudno vabi starše otrok, ki se nameravajo vpisati v otroške vrtce in v prve razrede osnovnih šol dolinskega didaktičnega področja, na informativna srečanja, ki se bodo vršila po sledečem razporedu. Otroški vrtci: v Ricmanjih 2. 2., ob 16. uri; v Borštu 1. 2., ob 16. uri; v Dolini 9. 2., ob 15.30j v Boljuncu 2. 2., ob 16. uri; v MaCkoljah 31. 1., ob 15.30. Osnovna šola: C.o.š. F. Venturini v Boljuncu, 12.
2.,	o 16. uri; O.š. v Borštu 7.
2.,	ob 16. uri.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH obvešCa, da se vrši vpisovanje v prvi razred osnovne šole in vse letnike vrtca na sedežu ravnateljstva (Nanoški trg 2) ter v posameznih vrtcih. Rok vpiso-vana je do 28. februarja vključno. Vse dodatne informacije dobite na tel. št. 211119, vsak dan od
8.00	do 14.00.
DRŽAVNI POKLICNI ZAVOD J. Stefan vljudno vabi starše na predavanje dr. Viljema Scuke na temo "Problem odnosov med starši in dijaki”, ki bo danes, ob 18. uri na sedežu šole, Canestrinijev trg 7.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
IŠČEMO delavca, italijanskega državljana z vozniškim dovoljenjem ”C”, za razvažanje blaga. Telefon št. 383993
NADJA DOLHAR vas vabi na predstavitev najnovejših posod TUP-PERVVARE, ki bo jutri, 31. t.m., ob 16. uri v kongresni dvorani hotela Palače v Gorici.
KUPIM zazidljivo zemljišče po možnosti z delno obdelovalno površino. Tel. 040/228835 v večernih urah.
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka ćo petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST - Ul. Voldirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije oz. pomoC pri pisanju domačih nalog osnovnošolcem in srednješolcem 1-krat ali 2-krat tedensko (po dogovoru), cena ugodna. Tel. 040/211258 v večernih urah.
OSMICO ima v Zgoniku št. 71 Mario Milic.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira v Trnovci 14. Ob sredah in Četrtkih zaprto.
OSMICO je v Rupi odprl Salomon Tomšič. ToCi odlično belo in rdeče vino.
OSMICO ima v Ricmanjih Berto Pregare. Toci belo in Crno vino.
OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku.
OSMICO je odprla Marija Gombač, Lonjer 291/1. ToCi belo in Crno vino.
TRGOVINA ČEVLJEV MORIS v Nabrežini ima sezonsko razprodajo. Izkoristite priložnost!
OSMICO v Dolini sta odprla Boris in Pepi Sancin (Sarmek). Točita belo in Crno vino.
PRISPEVKI
Ob 20. obletnici smrti drage mame Milke Žerjal darujeta sinova Danilo in Darko z družino 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na Ivana Kre-sevica darujeta Darko in Marta 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
Ob 2. obletnici smrti svoje predrage žene Danile daruje Nino Slavec
150.000	lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Sekcija VZPI-ANPI Do-lina-Mačkolje-Prebeneg daruje 100.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Namesto cvetja na grob Ivana KreseviCa daruje družina Žigon (Zgonik)
30.000	lir za SK Kras.
Ob 1. obletnici smrti drage tašče Gizele se je spominja Danica in daruje
50.000	lir za KD Primorsko Mackolje.
V	spomin na drago Gi-zelo daruje Alojzija 50.000 lir za KD Primorsko Mackolje.
Modra Rinzner daruje
50.000	lir za KD Ivan Grbec.
Namesto cvetja na grob pok. Štefke Križmančič daruje Ida Grgič 20.000 lir za SD Zarja.
Namesto cvetja na grob pok. Joškota Ceha daruje Edi Glavina z družino
50.000	lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob pok. sestrične Milke Kalc vd. PeCar daruje Edi Kalc z družino 30.000 lir za OS Kajuh - Gropada.
V	spomin na Karla Cal-zi darujeta Edi in Eda
20.000	lir za OS Kajuh -Gropada.
V	spomin na Magdo Kralj, mamo prijateljice Damjane, darujejo Tanja, Sara, Nadja, Nataša, Lucia, Sandra, Melita, Roži, Mirjam in Gigi 350.000 lir za Center za rakasta obolenja.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
NOVICE
PODGORA / OGORČENOST KRAJANOV
ŠTEVERJAN / 4. FEBRUARJA
Filmski večer o delovanju KD Briški grič
Kulturno društvo Briški grič vabi v četrtek, 1. februarja ob 20.30 na prdvajanje filmskih zapisov o društveni dejavnosti v preteklih desetletjih. Podoben večer so v dvorani na Bukovju priredili že pred dvema tednoma, ko so prikazah fotografske zapise iz razdobja zadnjih dveh desetletij. Tokrat bodo "osvežili” spomin še za desetletje nazaj, ko marsikdo od tistih, ki jih bomo videli na platnu, še ni imel srebrnih las in marsikdo tudi ne družinskih obveznosti.
Spomenik so spet poškodovali
Jeseni so obeležje očistili in prenovili
Gostovanje Musiča viva
Prireditev prireja SKPD Sedej ob Prazniku kulture
Poštni uradi bodo jutri sprejemali vplačila do 18. ure
Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe obvešča, da bodo jutri, ob zapadlosti roka za plačilo davka na posest avtomobila in radijske in televizijske naročnine podaljšali urnik pri okencih za sprejemanje poštnih položnic. Do 18. ure bo odprto okence na glavni pošti v Gorici in do iste ure tudi na podružnični pošti v Tržiču.
Danes možne težave na pošti zaradi stavke članov CISNAL
Za danes je napovedana celodnevna stavka poštnih uslužbencev, ki jo je oklical sindikat CISNAL. Ravnateljstvo pošte obvešča občane, da utegne priti zaradi stavke do določenih težav in zamud, oziroma prekinitev storitev v kolikor bi bil odziv na stavko polnoštevilen. Občani pa bodo, ne glede na stavko, lahko nujne obveznosti poravnali na glavni pošti v Gorici in na podružnični pošti v Tržiču, kjer bodo vsekakor sprejemali priporočene in zavarovane pošiljke ter sprejemali in oddajali telegrame.
Konji so si zaželeli prostosti in povzročili pravo paniko
Precej panike je bilo včeraj popoldne v južnem predmestju in zlasti na območju Tržaške ceste. Štirje konji so namreč pobegnili iz sicer ograjenega prostora na območju mejnega prehoda StandreZ. Po Tržaški cesti so jo ubrali proti mestu, pri vojašnici zavih v ulici di Manzano in se naposled znašli na postaji. Tačas so na kraj prišh gasilci, pohcija in karabinjerji. Gasilci so Živah uspeh zaustaviti, kmalu zatem pa so je na ploščad pred postajo pripeljal tovornjak za prevoz živine, kamor so pobegle natovorili in jih spet odpeljali na mejo. Kljub paniki hujših posledic ni bilo. Konje so v nedeljo okrog poldne pripeljali s tovornjakom z Madžarske, na mejnem prehodu pa so jih razstovorih in spustih v poseben prostor, da se nahranijo in napojijo ter predvsem odpočijejo. Ne izključujejo možnosti, da je konjem kdo "pomagal” na prostost.
Neznanci so se spravili nad parkirani avtomobil
H.V. iz Podgore je prijavil, da so mu neznanci v noči od sobote na nedeljo razbih vetrobransko steklo na avtomobilu, ki ga je pustil na ulici Attems. Vandalsko dejanje naj bi neznanci zagrešili med polnočjo v soboto in 8. uro v nedeljo zjutraj. V teku je preiskava.
Pred nekaj dnevi, na zadnji seji občinskega sveta, je svetovalec Igor Komel opozoril, da so se neznanci, potem ko je občina poskrbela za odpravo škode na partizanskem spomeniku v Pod-gori, spet znesli nad obeležjem. Torej že drugič v nekaj tednih. Predstavniki VZPI/ANPI pa so včeraj z ogorčenjem ugotovili, da se namerno uničevanje spominskega obeležja nadaljuje. Neznanci so spet iztrgali in odlomili kovinske črke slovenskega dela napisa. Nekaj jih je bilo raztresenih v okolici obeležja, druge pa so izginile neznano kam.
Izvedeli smo, da je predsednik rajonskega sveta posegel pri karabinjerjih in zahteval primerne ukrepe, da se podobna dejanja, ki kažejo predvsem na najnižjo civilizacijsko raven storilcev, ki pa po drugi strani ustvarjajo ozračje za podžiganje strasti, ne bi ponavljala tudi v prihodnje, če je že storilca, ali storilce nemogoče odkriti.V nedeljski številki smo poročali o razbitju oglasne deske krožka SMREeK na Korzu, kar navaja k razmišljanju o tem, da bi utegnila biti dejanja medse-boj povezana.
Glede spomenika v Podgori velja opozoriti, da je bil lansko jesen, ko so obeležili dvajseto obletnico postavitve, lepo očiščen in urejen tudi po zaslugi občine. Zal pa je obeležje komu, upamo, da gre za posameznike, ki jih je treba onemogočiti, trn v peti. (Foto Bumbaca - poškodovano obeležje).
Ob bližajočem se Prazniku slovenske kulture, so kulturna društva obogatila, oziroma pospešila dejavnost. V prihodnjih tednih se bodo v raznih krajih zvrstile pevske in glasbene ter druge prireditve. Osrednja in skupna bo, kakor smo že v nedeljski številki poročali, v petek, 9. februarja v Kulturnem domu v Gorici.
Prešernovo proslavo pa bodo v nedeljo, 4. februarja ob 16. uri priredili v Steverjanu, na pobudo SKPD F.B.Sedej. Ob tej priložnosti bo v Sedejevem domu nastopil zbor Musiča viva iz Kranja, ki ga vodi Nada Kos. Napovedoval bo Janez Dolinar.
Pozitiven obračun razstave ”19. stoletje na obrobju”
Razstavo "Ottocento di frontiera” o umetnosti in življenju nasploh v Gorici v drugi polovici osemnajstega in v prvi polovici devetnajstega stoletja si je ogledalo okrog petnajst tisoč obiskovalcev. Razstava v prostorih pokrajinskega muzeja na gradu bo odprta samo še danes in jutri.Tik pred zaprtjem razstave so včeraj na Pokrajini sklicali srečanje z novinarji in predstavili prvi obračun vsekakor odmevne pobude. "Uspeli smo doseči cilj, ki nam je bil še posebno pomemben”, je na srečanju dejal odbornik Petiziol. Razstava je namreč uspešno pomagala pri premagovanju goriške obrobnosti, stanja, ki je v prejšnjih desetletjih pomenilo negativni predznak, ki pa ga je mogoče danes povsem spremeniti.
Ravnateljica muzejev dr. Ruaro je posredovala niz ugotovitev o poteku in odmevih manifestacije, podčrtala ugoden odziv, ki ga
je manifestacija našla prav pri Goričanih ter konkretne korake sodelovanja med različnimi ustanovami s ciljem kulturne in turistične promocije mesta (n.pr. enotna vstopnica za obisk gradu in pokrajinskega muzeja, vodeni obiski pomembnejših palač itd). Dogajanje na gradu so spremljale tudi razne dodatne prireditve. Zlasti velja opozoriti na niz koncertov komorne glasbe. Zadnji bo na vrsti prav jutri zvečer.Odbomik Petiziol je napovedal dve novi pomembni razstavi: skupaj z Narodno galerijo iz Ljubljane je v pripravi velika razstava posvečena slikarju Paroliju, ki je deloval prav v tukajšnjem prostoru. Razstavo bodo postavili v Ljubljani, zatem pa jo bodo prenesli v Gorico. Na Pokrajini pa delajo na tem, da bi v doglednem času, morda že prihodnje leto, pripravili tudi razstavo o življenju in delu znanega arhitekta Pacassija.
Mešani pevski zbor Musiča viva je med kranjskimi zbori z najdaljšo pevsko tradicijo, saj je nastal kmalu po drugi svetovni vojni in deluje že celih 48 let. Zboru se je dolgo posvečala Julka Mandeljc in prav njeni vlogi je pripisati, da se je zbor v tem času spreminjal in pomlajal in, kar je najpomembnejše, kvalitetno rasteh V petih desetletjih je pri zboru sodelovalo nad 150 pevcev.
Kranjske pevce bo na koncertu v Steverjanu predstavljal radijski in televizijski napovedovalec Janez Dolinar, sicer že kaki dve desetletji prijatelj, sodelavec in spremljevalec zbora.
H3 OBVESTILA
OBČINSKA UPRAVA V SOVODNJAH obvešča, da je v teku postopek za spremembo regulacijskega načrta. Občani, ki prosijo ali predlagajo spremembe, naj vloge predložijo najkasneje do 10. februarja.
SKUPINA 75 začenja s prihodnjim tednom redno dejavnost. Prvo srečanje bo v sredo, 31. januarja ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
DRUŽBA se dobi v četrtek, 1. februarja ob 19.30 na trgu v Standrežu.
KINO
GORICA
CORSO 17.15- 19.40-22.00»Seven«. B. Pitt in M. Freeman.
KULTURNI DOM / ANSAMBEL ŠTAJERSKIH 7
Večer domače glasbe
V Kulturnem domu je v petek gostoval ansambel narodnozabavne glasbe Štajerskih sedem. Glasbene točke je povezoval Boris Kopitar, sicer tudi pevec na področju narodnozabavne glasbe. Gostovanje je priredila uprava Kulturnega doma. Izvajalci so ponudili dokaj pester spored viž, med drugim tudi pesmi s katerimi so pred leti nastopili v Steverjanu, na tamkajšnjem festivalu narodnozabavne glasbe. Desetega februarja bo v Kulturnem domu, v okmviru glasbene sezone društva Lipizer, nastopil Komorni orkester dežele Furlanije Julijske krajine. (Na sliki - Foto Bumbaca - Štajerskih sedem med petkovim nastopom v Kulturnem domu).
SKGZ
Delovno srečanje z Rudijem Merljakom
Goriško tajništvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze se je v petek srečalo - na delovnem sestanku - s predstavnikom urada za Slovence po svetu pri Ministrstvu za zunanje zadeve Rudijem Merljakom. Slo je za izmenjavo in pregled informacij o trenutnem zelo težkem stanju nekaterih manjšinjskih ustanov, o splošnem političnem stanju in družbenem okolju posebej na Goriškem ter o nekaterih v tem trenutku zelo aktualnih zadevah. Pobude rednega posvetovanja in medsebojnega obveščanja se bodo nadaljevale tudi v prihodnje.
KRONIKA
Sam tajnik Sev. Uge pisal gesla po zidovih
Pred dnevi so se na različnih krajih v mestu in po zidovih pojavila "udarna” gesla, ”za osvoboditev Severa” o "odcepitvi” itd. Nekaj teh napisov je tudi v ulici kjer je naše uredništvo. Slišati je, da so pristojni organi pred dnevi le ugotovili avtorja udarnih sporočil. Menda so ga celo zalotili ravno pri delu in to v nočnih urah. Vest sicer ni uradna, vendar pa dovolj zanesljiva: gesla naj bi lastnoročno pisal pokrajinski tajnik Severne Lige, ki bo moral, kot se zdi, odgovarjati zaradi namerne povzročitve škode, morda pa bodo v ovadbo zapisali še kakšno ob-težilno okoliščino.
H SOLSKE VESTI
Na sedežu SDZPI sprejemajo prijave za strokovni tečaj za natakarje. Tečaj bo trajal skupno 400 ur (od tega 150 ur prakse). Rok za prijavo zapade že v prihodnjih dneh. Pojasnila in prijave : na sedežu zavoda SDZPI tel. 81826.
SDZPI (Gorica) obvešča, da je še nekaj prostih mest za tečaj ”win-dovs office”. Prijave in podrobnejša pojasnila nudijo intersentom na sedežu zavoda v Gorici, tel. 81826.
[1 PRIREDITVE
KD SOVODNJE vabi v petek, 2. februarja na celovečerni koncert mešA-nega pevskega zbora Primorec - Tabor ob desetletnici delovanja zbora. Koncert bo ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
SD SOVODNJE bo 17.
februarja priredilo VESELO PUSTOVANJE. Prijave pri Lucijanu Fajtu, Davorinu Peliconu in Gian-niju Marsonu.
[J LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
MARZINI, C. Italia 89, tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
AL REDENTORE, Ul.
F.lli Rosselli 23, tel. 410340.
POGREBI
Danes, ob 10. uri, Fran-cesco Cella, iz splošne bolnišnice; ob 10.15, Nives Morassutti por. Furlan iz splošne bolnišnice; ob 10.30, Federico Delphi, v Podgori; ob 11. uri Margherita Fabbro vd. Valentina iz bolnišnice sv. Justa; ob 11.30, Venica Štrukelj vd. Federicis, iz bolnišnice sv. Justa; ob 13.15, Enrico Cumin, iz splošne bolnišnice; ob 13.15, Lidia Tofful, iz splošne bolnišnice.
Člani KSD Danica z Vrha izrekajo iskreno sožalje Stanku Kosiču ob izgubi dragega očeta
______RIM / ZA PRILAGODITEV POGODBI IZ MAASTRICHTA_
OECD: Italija potrebuje še en finančen manever
Davčni sistem krivičen z delojemalci in neučinkovit zaradi utaj
	TOR SRE ČET PET PON |					
r™	1 15:	97,8	15!	31,3	15	94,9 ie y	>05 160	5,5
			—			
ii		384	10' v	'0,3	10! A	10,2 10'	'9,6 107	6,8
			r			
RIM - Vrtoglavi javni primanjkljaj in bližanje evropske monetarne unije narekujeta, italijanski vladi dodaten finančen manever Se letos in morda začenši že z marcem. Takole so zapisali analitiki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj v poročilu o razmerah v Italiji, ki so ga objavili decembra lani, včeraj pa podrobneje obrazložili.
Napoved kaže, da bo stopnja rasti tudi letos višja kot drugje v Evropi, da pa inflacija ne bo kaj prida popustila, zato bi bilo treba revidirati programsko gospodar-sko-finančno listino za čas do konca leta 1997 z vsemi potrebnimi popravki, torej, kakor rečeno, z dodatnim manevrom, brez katerega se ne bo mogoče do kraja prila-
goditi pogodbi iz Maastrichta. V OECD so mnenja, da bo reforma javnega pokojninskega sistema Se naprej glavni vzvod za ozdravitev državne bilance. Skratka, spet naj bi klestili pokojnine, z druge strani pa ublažili davčni pritisk. Možnost, da se cilji, ki si jih je zadal ministrski svet, ne dosežejo, ni majhna, ta okoliščina pa bi brez novih finančnih posegov še zaostrila nezaupanje trgov, povzročila poslabšanje menjalnega tečaja in zvišanje obresti ter otežkočila brzdanje inflacije.
Poročilo omenja torej tudi davke. V zadnjih 25 letih se je davčni pritisk rekordno povečal, ustvarila se je perverzna kombinacija, ki jo tvorijo z ene strani previsoki in še rastoči nominalni
količniki, z druge strani pa zaradi razpasenosti utaj premočno omejena davčna osnova, struktura tekočih prihodkov je hudo nerav-novešena, enako neravnovesje pa je med politiko izdatkov in davčno avtonomijo. Z drugimi besedami, italijanski davčni aparat je krivičen in neučinkovit, zato ni čudno, če se javnost vse bolj zavzema za davčni federalizem kot sredstvo za omejitev vloge, ki jo igra državno birokratsko kolesje. Za davčno upravo dela nič manj kot 83.000 oseb ali 0, 7% vseh zaposlenih, medtem ko jih je v ZDA
90.000,	na Japonskem 53.000, v Franciji 80.000 in v Vel. Britaniji
55.000.
Krivičnost sistema tiči po zatrdilu OECD predvsem v davku
na osebne dohodke IRPEF oziroma v dejstvu, da ta bremeni v prvi vrsti delojemalce, kaj malo pozornosti pa so deležne premoženjske rente. In še: nekateri dohodki sploh niso obdavčeni, drugi so davka oproščeni, a vse to na rovaš družin z otroki in eno samo plačo. Poseben poudarek velja davčnim utajam, in sicer zlasti med podjetniki. Lani je 2, 5 milijona osebnih družb z davkoma IRPEF in ILOR vplačalo samo 14.200 milijard lir, torej manj kot 1% domačega bruto proizvoda (v državni ustvarjenega bogastva).
Zaradi vsega navedenega OECD predlaga prehod od neposrednega k posrednemu obdavčevanju.
TRST / Z ZASEDANJA DEŽELNE GOSPODARSKE KONZULTE
»Jadranski koridor« bo bistvenega pomena za gospodarski razmah FJK
Jutri srečanje zborničnih predstavnikov iz sedmih objadranskih dežel
TRST - Načrt za speljavo »jadranskega koridorja«, ki predvideva uresničitev integriranega sistema tovornih prevozov po morju in železnici med srednjo in vzhodno Evropo na eni ter Grčijo, Albanijo in Sredozemljem na drugi strani, bodo sestavili javni upravitelji in tehniki vseh sedmih objadranskih dežel. Tako bo mogoče preprečiti razpršitev finančnih resurzov in utrditi načelo mednarodnega sodelovanja ob lojalni konkurenci, v ta namen pa bo jutri v Rimu sestanek med zborničnimi predstavniki omenjenih dežel.
To so povedali na včerajšnjem zasedanju Deželne gospodarske konzulte, ki se ga je udeležil tudi deželni predsednik SDGZ Boris Siega. Poudarili so nujo po izpopolnitvi infrastrukture in kakovostnem zboljšanju servisa za mednarodni transport, ki sta bistvenega pomena za gospodarski razmah Furlanije-Julijske krajine; to je tembolj nujno spričo naglega razvoja zvez med zahodnim in vzhodnim delom Evrope ter med njima in državami na Sredozemlju. Strateške cilje, kot sta »jadranski koridor« in visokohitrostna železniška zveza Lyon-Benetke-Trst-Madžarska-Ukrajina, pa bo mogoče doseči le s sklepanjem zavezništev med merodajnimi subjekti na deželni in vsedržavni ravni oziroma med njimi in pristojnimi telesi v Sloveniji in Hrvaški. Gornjejadranske luke naj namreč postanejo srž multimodalnega prometa med osrčjem Evrope in vzhodnim Sredozemljem.
Evropski zakon priznava tudi potrošnikom enake možnosti
RIM - Načelo enakih možnosti bo začelo veljati tudi za potrošnike. V Uradnem listu bodo kmalu priobčili zakon Evropske unije, ki pravičneje ureja odnose med tistimi, ki prodajajo dobrine in storitve, ter onimi, ki ene in druge kupujejo oziroma koristijo. V formalno pravni državi, kjer pa je meja med zakonitostjo in nezakonitostjo prečesto nejasna, bo zakon ustvaril pravo revolucijo, saj je vzel na muho kar 20 pogodbenih klavzul, s katerimi profesionalci šikanirajo porabnike njihovega blaga in servisov. Takšne klavzule bodo izgubile vsako veljavnost, četudi so bile že podpisane, njihovo tolmačenje pa bo moralo biti vselej ugodnejše za plačnika kot za nasprotno stran; ta ne bo sicer potegnila ravno najkrajšega konca, kajti klavzule, ki so predmet osebnega dogovora, ne bodo veljale za krivične.
Navajamo nekaj primerov. Ce naročiš turistično potovanje, ti ga mora agencija zaračunati po tisti hip veljavni cehi in ne šele ob odhodu, razen v primeru, ce te že vnaprej opozori na možnost podražitve. Banka te je dolžna takoj seznaniti z vsako obrestno spremembo, kajti v nasprotnem primeru smeš takoj zapreti tekoči račun. Ce zavarovalnica hoče tihi pristanek na obnovitev police, lahko to počne edinole, če ni pogodbeni odpovedni rok pretirano dolg.
Evropski zakon ima za krivične klavzule, ki izključujejo ali omejujejo odgovornost profesionalca za smrt in siceršnje oškodovanje klienta, ki omejujejo pravico priziva zoper profesionista zaradi napak ali nespoštovanja pogodbe, ki podrejajo spoštovanje le-te njegovi samovolji, ki ne predvidevajo, da mora profesionalec poravnati dvakrat višjo odškodnino, kot jo je dolžan plačati potrošnik, ki določajo, da ima pravico do razveljavitve pogodbe samo podjetje idr. In še: profe-sionist ne sme enostransko spremeniti nobene klavzule, prav tako ne vnašati v pogodbo klavzul, s katerimi ni podpisnik seznanjen. Cena za dobrino ali storitev mora biti vnaprej določena, če pa je končna cena previsoka glede na začetno, ima koristnik pravico, da se dobrini ali storitvi odpove, četudi se je bil zanjo dogovoril.
Zakon nazadnje odreja, da gre klavzule, ki zadevajo finančne transakcije, tolmačiti nekoliko prožneje.
		29. JANUAR 1996	V LIRAH	
	5 i	valuta	nakupni	prodajni
	9 1	ameriški dolar	1582,00	1631,00
		nemška marka	1065,00	1097,00
	2	francoski frank	308,00	317,00
	sf	holandski gulden	946,00	974,00
	iE S ES IS	belgijski frank	51,20	53,30
		funt Sterling irski Sterling	2373.00 2461.00	2446.00 2535.00
	fi	danska krona	274,00	282,00
	Ii g t	grška drahma	6,30	6,70
		kanadski dolar	1142,00	1177,00
	11	japonski jen	14,70	15,30
	§2	švicarski frank	1304,00	1344,00
	36	avstrijski šiling	150,70	155,30
	-aš S	norveška krona	242,00	249,00
	it	švedska krona	226,00	233,00
		portugalski escudo	10,10	10,50
	:=	španska pezeta	12,40	13,10
	§	avstralski dolar	1168,00	1203,00
	t	madžarski florint	11,00	14,00
	1	slovenski tolar	11,60	12,40
	2	hrvaška kuna	265,00	290,00
		
29, JANUAR 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1580,00	1625,00
nemška marka	1066,00	1091,00
francoski frank	308,00	318,00
holandski gulden	945,00	970,00
belgijski frank	51,40	53,20
funt Sterling	2371,00	2451,00
irski Sterling	2458,00	2553,00
danska krona	274,00	284,00
grška drahma	6,30	6,90
kanadski dolar	1142,00	1177,00
švicarski frank	1310,00	1338,00
avstrijski šiling	150,50	155,00
slovenski tolar	11,50	12,00
			
29. JANUAR 1996	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1605,580	—
ECU	—	1966,510	—
nemška marka	—	1076,850	—
francoski frank	— '	312,980	—
funt Sterling	—	2411,900	—
holandski gulden	—	961,480	—
belgijski frank	—	52,367	—
španska pezeta	—	12,688	—
danska krona	—	278,190	—
irski funt	—	2499,410	—
grška drahma	—	6,496	—
portugalski escudo	—	10,345	—
kanadski dolar	—	1164,050	—
japonski jen	—	15,072	—
švicarski frank	—	1321,570	—
avstrijski šiling	—	153,130	—
norveška krona	—	245,710	—
švedska krona	—	228,150	—
finska marka	—	351,330	‘ —
avstralski dolar		1188,130	
			
26. JANUAR 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4835	1.4875	.1.4915
funt Sterling	2.2339	2.2409	2.2470
irski funt	2.3165	2.3235	2.3305
kanadski dolar	1.0750	1.0790	1.0830
nizozemski gulden	89.177	89.287	89.397
švicarski frank	123,75	123.85	123,95
belgijski frank	4.8542	4.8642	4.8742
francoski frank	29.033	29.093	29.153
danska krona	25.797	25.857	25.917
norveška krona	22.766	22.826	22.886
švedska krona	21.370	21.430	21.490
italijanska lira	0.9231	0.9271	0.9311
avstrijski šiling	14.201	14.221	14.241
španska peseta	1.1753	1.1793	1.1833
portugalski escudo	0.9580	0.9610	0.9640
japonski jen	1.3953	1.3963	1.3983
finska marka	32,364	32.444	32.524
V KOMEDIJI POSVEČENI SEZONI GLEDALIŠČA LA CONTRADA
Na odru Cristalla zabavno delo »Večerja tepcev«
Med interpreti Giuseppe Pambieri in Enrico Beruschi
V komediji posvečeni sezoni gledališča La Contrada v dvorani Cristallo je do prihodnje nedelje v gosteh sodobno, še skoraj povsem novo odrsko delo francoskega avtorja Francisa Vebera Le diner de cons ali Večerja tepcev, če naj prevedemo naslov italijanske postavitve La cena dei cretini.
Komedijo bi lahko označili kot tipično naslednico lahkotnega francoskega bulvarskega gledališčla, denima Feydeauja in Guitryja, z usodnimi nesporazumi, smešnimi situacijami, zamenjavami oseb, komičnimi osebami, briljantnimi dialogi; vsi ti elementi so natančno odmerjeni in skrbno premešani ter ponujeni občinstvu na lepo okrašenem pladnju, kar pa seveda ne pomeni, da servirana jed nima nobene hranilne vrednosti, vendar je jasno, da je namenjena bolj občutljivim ustom, ki bi jih preveč trpki okus lahko odvrnil. Zabavati občinstvo je bil prvenstveni avtorjev namen, kar je pravzaprav nelahka naloga, ki zahteva veliko trdnih izkušenj, dolgega truda in resnega dela. Sicer je Francis Veber uspešen filmski scenarist in režiser, tudi kot gledališki avtor ni od muh. Le diner de cons je v sezoni 1993 v pariškem Theatre des Varietes doživela več kot 300 ponovitev, povzela so jo tudi gledališča od drugod po svetu, obeta pa se nam tudi filmska verzija. V Italiji jo je v lanski sezoni postavila skupina Plexus T v produkciji Lucia Aredenzija, ki je sploh izvedenec za tovrstno gledališko zvrst. Prevajalec Sergio Jacqiuer je komedijo iz Pariza prestavil v Rim, tako da italijanska obarvanost omogoča tukajšnjemu občinstvmu lažje istovetenje natopajočih likov.
Večerja tepcev je nekoliko kruta zabava skupine prijateljev: enkrat na mesec povabijo na večerjo neumnega tep-
ca, tako da se za njegovim hrbtom zabavajo nad njegovo nevednostjo, najneumnejši seveda prinese svojemu odkritelju prvo nagrado. Uspešnemu izdajatelju Pieru Bonsantiju prijatelj priporoči Franca Pi-gnoneja, ulužbenca na davčnem uradu, ki zna govoriti le o svojem konjičku, izdelovanju miniaturnih kopij velikih spomenikov iz vžigalic, ki res obeta, da bo potolkel vse rekorde neumnosti. Vendar se ciničnemu brihtnežu zlobni nasmeh hudo maščuje; s svojo nerodnostjo mu poslabša ishias, prepodi ljubico, ženo potisne v naročje ženskarju in na koncu še privabi v hišo davčnega inšpektorja.
Režiser Franco Crivelli je skrbno izkoristil vse komične elemente odrskega dela, ven-
dar brez vsakršnega burkaškega pretiravanja in predvsem brez vulgarnosti. Nastopajoči liki so živi, do potankosti dodelani in vsem je odmerjen pravi prostor na odru. V vlogi Piera Bonsantija, ki je v življenju uspel in je prepričan, da se lahko nekaznovano posmehuje tuji neumnosti, nastopa Giuseppe Pambieri, ki smo ga bili doslej bolj vajeni v resnih vlogah. Njegov prevzetni uspešnež je v težavah zdaj nebogljeno histeričen, zdaj povsem predan tuji pomoči. V vlogi tepca Franca Pignoneja nastopa presenetljivi Enrico Beruschi, ki ga marsikdo pozna iz televizijskih skečev, vendar bi lahko mirno rekli, da je na odru daleč bolj prepričljiv kot na malen ekranu, z odličnim smislom za mero, tako da ne-
srečnega tepca ne spremeni v burkaškega bebca, temveč le v sivega, nerodnega malega moža. Med ostalimi nastopajočimi je še posebej učinkovit Vittorio Viviani kot neomajno strogi davčni inšpektor in tepčev prijatelj Luciano Ca-vallo. Privoščljivo simpatičen je Maurizio Marchetti kot Bon-santijev prijatelj Giusto Lo Blanco, saj mu je izdajatelj speljal družico. Ansambel dopolnjujejo š Sofia Spada kot Bonsantijeva žena Cristina, Chiara Colombo kot ljubica Marlene in Mario Marchi kot zdravnik revmatolog Arlacchi. Sceno, ki učinkovito prikazuje snobovsko premožno Bonsan-tijevo stanovanje, in kostume je ustvaril Alberto Verso, Bruno Coli pa je avto glasbene kulise. (bov)
LAHKA GLASBA
Ob izidu dveh Gmnemeyerjevih
plošč »Unplugged« in »Uve«
Mnogokrat sem si postavila vprašanje, zakaj pač postanejo svetovni hiti izključno popevke v angleškem jeziku. Mogoče je vzrok tale, da korenine lahke glasbe sežejo prav v ameriško zemljo iz evolucije rag-jazz ter blues glasbe. Sklepam, da si prav zaradi tega ne moremo zamisliti svetovno hit popevko v nekem dugem jeziku, ki ne bi bil angleščina. Zato pa mnetniki, ki se opredelijo za izvajanje glasbe v ne angleškem jeziku ponavadi nikoli ne prekoračijo meje lastne države izv-zemši narode latinskega porekla. Prav z namenom, da bi naredili nekako izjemo in predstavili novost bodisi na slovenski kot italijanski glasbeni sceni, bomo za hipček pogledali kaj se dogaja na nemškem glasbenem tržišču.
Letošnjega 30. oktobra je namreč nemška podružnica diskografske hiše EMI izdala istočasno dve plošči glasbenika Herberta Gronemeyerja (na sliki), »Unplugged« ter »Live«. Herbert Gr6nemeyer je eden najbolj popularnih rock-glasbenikov v Nemčiji, Avstriji in Švici in je v teh državah v teku let dobil kar 20 platinastih plošč.
Prav Gronemeyer je bil tudi prvi nean-gleško pojoči umetnik, ki ga je znana glasbena televizijska mreža MTV povabila na snemanje koncerta sicer za legendarno akustično serijo »Unplugged«. Koncert so posneli v berlinskem Babelsberg studiosu in poleg videa so izdali še zelo kvalitetno ploščo. Kdor že pozna Gronemeyerjev stil, bo prijetno presenečen nad akustičnem podajanjem skladb, ki so se sicer rodila iz rockovske zamisli. Ce pa prisluhnemo še albumu »Live« se pa tokrat navdušimo skupaj s posneto publiko nad pristnimi rockovskimi prijemi. Album »Live« so povzeli iz treh najbolje obiskanih »open-air« koncertov in sicer na Dunaju, Dortmundu ter Berlinu. Končna ocena albumov pa je tale: izreden Gr6nemeyer, dobra glasba, tehtni teksti in ne nazadnje, odlična Grdne-meyerjeva skupina glasbenikov Stephana Zobeleya, Jakoba Hansonisa, Norberta Hamma, Armina Rtih la in Alfreda Kritzerja. Skoda je le ta, da če si hoče človek nabaviti plošče tega glasbenika, bo moral skočiti v glasbeno trgovino, najbližje čez avstrijsko mejo.
PAN
CENTER EMIL KOMEL
Poučno, dragoceno ali odsev
klasicizma v Gorici
Protagonist 2. koncerta je bil Alessandro Arbo
Da je bila Gorica v prvi polovici naše ere pomembno glasbeno središče, mesto z bogato glasbeno kulturo in tradicijo, ki je žal zaradi krutih političnih dogodkov desetletja »živela« v senci ostalih glasbenih centrov, pripovedujejo Številni viri. Koliko pa je bilo to mesto na prepihu, mesto, kjer se je pretakala kultura različnih narodov, glasbeno aktivno in plodno v prejšnjih stoletjih? Natančnih, muzikološko pomembnih podatkov, ki bi nam dah odgovor, doslej nismo uspeli zaslediti v italijanski, nemški ali slovenski glasbeni literaturi. Gorica je namreč vedno ostajala mesto, ki so si ga radi prilaščali narodnostno različni gospodarji, istočasno pa se nihče med njimi ni resnično boril za njeno kulturno identiteto.
Grehe preteklosti, vsaj na glasbenem področju, je pred leti pričel odpravljati Alessandro Arbo, poznana osebnost v goriških glasbenih krogih. Po dokončanem študiju filozofije na tržaški univerzi je diplomiral tudi iz klavirja. Kot avtor različnih esejev s področja muzikologije si je utrl pot tudi v širši italijanski glasbeni svet, pomembno vlogo pa zadnja leta Arbo opravlja tudi pri raziskovanju slovenskega glasbenega delovanja v Gorici in vsa svoja spoznanja pisec tudi temeljito in celovito vnaša v svoje dragocene glasbene prispevke. Kot štipendist turinske univerze Arbo pripravlja doktorsko delo s področja ermenevtike, v pripravi pa je tudi njegovo obširno delo z naslovom Petsto let glasbe na Goriškem. Knjiga, ki naj bi izšla v prihodnjih mesecih, je v bistvu nadaljevanje projekta, ki ga je go-riški glasbenik deloma predstavil tudi leta 1994 v študiji I fondi musicali delharchivio storico pro-vinciale di Gorizia. V delu je avtor katalogiziral in predstavil gradivo, ki ga hrani goriški Pokrajinski arhiv. Delo, ki ga je opravil, je dragoceno, ker daje prvo podobo glasbene kulture na Goriškem v 18. in 19. stoletju in ker je dobra podlaga za nadaljnje preučevanje.
Plod teh prizadevanj Alessandra Arba je tudi program, ki je v četrtek, 25. januarja naznanil drugi abonmajski koncert Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici. V komorni dvorani šole je nastopil Arbo (kot komentator in pianist) z vokalno-instmmentalno skupino. Osrednjemu protagonistu večera so se pridružili Se glasbeniki, ki izhajajo večinoma iz goriškega glasbenega kroga: Enza Pecorari - sopran, Martin Srebernič -bas, Fabio Comand - klarinet in Fulvia Antoniah -fagot. V različnih komornih sestavih so koncertanti predstavili program, s katerim so oživeli glasbene partiture iz konca 18. in začetka 19. stoletja, partiture, ki so dolgo
počivale v goriških arhivih. Odmev dunajskega klasicizma na Goriškem bi lahko bil podnaslov večera, saj so skladbe dovolj avtentično »pripovedovale« o skrbnem »posnemanju kompozicijskih vrlin Haydna in Mozarta«. Dunajski klasicizem je prihajal v Gorico preko Prage in Ljubljane s češkimi glasbeniki in tako so prav ti tudi zaznamovali osrednjo noto glasbene Gorice na začetku 19. stoletja. Od leta 1740 je v Gorici delovalo mestno gledališče »Bandeau« in v njegovem »objemu« in »zakulisju« se je tudi razvijala glasbena ustvarjalnost.
Franz Josef Benedikt Dušik (1756-1816), imenovan »Cormundi«, je deloval v Ljubljani, Benetkah in tudi v Gorici, kjer je učil klavir in skladal. Svoja dela je posvetil grofu Ferdinandu Attemsu, svojemu mecenu. Alessandro Arbo je v goriških arhivih našel njegov Capriccio v c-molu za klavir, ki je nastal okrog leta 1804 in ga na koncertu tudi solidno izvedel.
Iz Prage je v Gorico ob koncu 18. stoletja prišel tudi VVenzel VVrattni, nekaj let poklicni glasbenik ljubljanskega filharmoničnega orkestra. V goriških arhivih je Arbo poiskal njegov Trio v B za dva klarineta in fagot - skladbo so dostojno krstno izvedli prav na četrtkovem koncertu v dvorani Centra Emil Komel. VVrattni pa je tudi avtor dovolj prikupne Maše in Tantum ergo, nastale leta 1808 za dva glasova in orgle (klavir). Tudi to šest-stavčno delo so, z rahlimi intonancnimi nihanji zlasti sopranistke, izvedli na drugem abonmajskem večeru centra Emil Komel.
Ob čeških glasbenikih, ki so očitno kreirali goriški glasbeni klasicizem, je v tem obdobju v orkestru gledališča »Bandeau« igral prvo violino tudi Ignazio Gobbi (1741-1830). Tartinijev učenec je v goriških arhivih zapustil Sonato na violino in klavir. Delo je ob koncu 20. stoletja vnovič zazvenelo v malce prestrogi interpretaciji violinistke An-nalise Elemente in spretni pianistiki Alessandra Arba.
Skratka: poučen, zanimiv, dragocen glasbeni dogodek, ki s svojo podobo odpira vrata v doslej povsem neznano bogastvo naše glasbene dediščine. Seveda pa je Arbo s svojim izjemnim delom lahko razkrival le eno plat ustvarjalnosti. V Gorici namreč obstajajo še druge ustanove, ki hranijo v svojih arhivih dokumente pretekle in polpretekle zgodovine in upati je, da se bo našel kdo, ki bo lahko s pomočjo te zbirke Se oplemenitil vedenje o glasbeni kulturi Gorice v preteklosti in v njem poiskal tudi ustrezno mesto slovenski prisotnosti.
Tatjana Gregorič
LITERATURA / V NEW YORKU
Umrl je Brodski: zapornik, kije postal Nobelov nagrajenec
NEW YORK - V starosti 55 let je v nedeljo v svojem stanovanju v Brooklynu umrl Josif Brodski, ruski pesnik, Nobelov nagrajenec za književnost leta 1987. Njegova smrt je bila napovedana, vsaj tako je posmrtno izjavil njegov zdravnik: že dalj časa je bolehal na srcu, umiriti bi se moral, zdravniki so mu prepovedali kajenje in uživanje alkohola, a ni jih poslušal. Držal se je svojega pravila življenja: živeti kot sam hočeš, neuklonljivo. Zato je tudi tako rano umrl.
Brodski je bil neuklonljiv že od rane mladosti, kar ga je tudi stalo težka leta zapora. Rodil se je v Sankt Pe-tersburgu v židovski družini; šolal se je pičlih sedem let, ker se je moral preživljati. Bil je zidar, mlinar, opravljal je še druge poklice. Pri petnajstih je prejel v roke prvo pesniško zbirko, in od takrat se je zapisal poezij. A ni pisal tako, kot je takrat pisala večina ruskih pesnikov, tistih, ki so poveličevali režim. Njegova poezija je bila čista, prozorna. Izdajal jo je v samozaložbi s kopico prijateljev, krožila je med takratnimi »prepovedanimi umetniki«, prevzela je Ano Ahmatovo in druge uveljavljene pesnike. Režim je ni razumel, zaradi tega je videl v njej nevarnost. Jeseni 1963, ko je bil star 23 let, so ga aretirali, naslednjo pomlad pa ga obsodili na pet let ječe na ledenem severu polotoka Kole. Ker se je proglašal za pesnika, in ker za sodnika to ni bil nikakršen poklic, je »mož pravice« odločil, da je »družbeni parazit«. Zato je moral v zapor.
Po izpustitvi si je kopica sovjetskih umetnikov prizadevala, da bi mu vendarle dovolili odhod v tujino, kjer bi lahko Brodski svobod-
no zadihal. Leta 1972 se mu je želja uresničila: izgnali so ga. S pomočjo prijateljev je prispel v Združene države, ki so postale njegova druga domovina. Začel je objavljati, prevajati, poučevati. Svetovno je zaslovel, ko so mu podelili Nobelovo nagrado. Mnogi so menili, da jo je prejel le zato, da bi »prizadeli« sovjetski režim.
Slabega pol leta po podelitvi v Stockholmu je spregovoril na otvoritvi 1. italijanskega knjižnega sejma v Turinu. Svojemu govoru o »uporabi« knjige je dal naslov: Kratka navodila za kompas. V gledališču Reggio je bila zbrana vsa smetana italijanske književnosti ' in Založništva. Gostil jo je odvetnik Agnelli. Brodski je bil oblečen preprosto, v karirasto srajco in drap jopico. Po govoru mi je uspelo izmenjati z njim nekaj stavkov. Zanimalo me je, ali se še spominja srečanja s slovenskim pesnikom Tonetom Pavčkom leta 1963, malo pred aretacijo. Pavček je o tem srečanju pisal v 12. številki Sodobnosti leta 1987. V članku je omenil težave, ki jih je imel, ko je pri Zvezi sovjetskih pisateljev zaprosil za srečanje z Brodskim. Brodski namreč ni bil »uradni književnik«. Nobelovec se je v Turinu spomnil Pavčka. »A to je bilo pred več kot dvema desetletjema,« je dodal. »Ce se ne motim, sva se srečala v Leningradu pri Ruskem muzeju. Jaz sem mu prinesel nekaj svojih pesmi, pa tudi pesmi dveh prijateljev, Dmitrija Bobiševa in Jevgenija Rejna.« Tako je Brodski skrbel za poezijo. Malo prej je na odru povedal sledeče: »Obstaja način, kako si pridobiš literarni okus: z branjem poezije.«
Marjan Kemperle
ZDA / PO DVEH DNEH NAPETEGA OBLEGANJA
Policija aretirala ameriškega kemijskega magnata Du Ponta
Obtožen je naklepnega umora olimpijskega prvaka
NEVVTON SQUARE -Po 48-urnem obleganju doma multimilionarja Johna Du Ponta, je policiji v nedeljo zvečer le uspela njegova aretacija. Za Du Ponta, ki je osumljen umora bivšega prvaka v rokoborbi, niso določili varščine, zaslišanje pa naj bi potekalo v četrtek.
Du Ponta, ki ga poleg naklepnega umora olimpijskega prvaka bremeni kršitev osmih nadaljnih točk obtožnice, so zajeli v nedeljo, ko je zaradi popravila bojlerja prišel iz hiše. Sef nevvtonske policije je povedal, da je du Pont želel popraviti bojler, ker je v mrzli in zimski nedelji ostal brez ogrevanja.. Na prizorišče so takoj prišle posebne enote in ga aretirale.
Ko se je du Pont po dolgih letih izolacije znova pojavil v javnosti, je bil le še senca nekdanjega renesančnega človekoljuba, ki se je v 70. letih v lepih oblekah prevažal v kočijah. Na večer aretacije je dedič kemijskega podjetja nosil oguljeno trenerko, bele nogavice in lisice. Med izrekom obtožbe pred prevozom v zapor, je vzišeno molčal.
Sosedje so izrekli pohvalo policijskim enotam, ki jim je s previdno strategijo telefonskih klicev uspela aretacija brez streljanja in poškodb, česar ne bi mogli trditi za brutalni hladnokrvni umor. Du Pont naj bi se z avtomobilom pripeljal do Schultzove dvonadstropne hiše na robu posestva in vanj izstrelil tri krogle. Policijsko poročilo pravi, da je Schultzova žena, ki je pritekla iz
hiše, zagledala du Ponta, ki je skozi okno avtomobila s pištolo meril in streljal na moža, ki je ležal na tleh.
V svojem prvem javnem nastopu je Schultzova vdova izrazila žalost: »Ne vem, zakaj je John tako brutalno ubil mojega moža. Moževa nenadna smrt je pretresla vso družino.«
Čeprav so ga sosedje in prijatelji označili za čudaka, je Du Pont začuda gojil simpatije do policistov in jim večkrat dovolil trening na svojem strelišču in uporabo osebnega helikopterja. Občasno se je celo vozil v policijskem patruljnem avtomobilu.
Na slikah: desno aretacija Du Ponta, spodaj magnatova vila (Telefoto APJ
______OKINAWA / ZARADI POSILSTEV_
Za ameriške marince zahtevali 10 let zapora
Zahteva po zmanjšanju ameriških čet
Gridin	Pri
Turid	VVaterioju
si lastijo 'j tokrat otoček I belgijska Imio	bitka
TOKIO- V ponedeljek so japonski tožilci za tri ameriške vojake obdolžene posilstva, zahtevali desetletno zaporno kazen s prisilnim delom.
Trojici sodijo zaradi ugrabitve in posilstva 12-letne šolarke septembra lani. Marcus Gill, 23 je priznal krivdo v zvezi z ugrabitvijo in posilstvom, medtem ko sta Ken-drick Ledet, 20 in Ro-drico Harp 21, priznala samo sodelovanje pri ugrabitvi.
Po obtožnici naj bi trije vojaki odvlekli deklico, ki se je vračala z nakupov v kombi ter jo odpeljali na samotno plažo, jo tam pretepli in posilili. Iz zdravniških poročil je
razvidno, da se je dekle za posledicami napada dva tedna zdravilo v bolnišnici.
Dejanje vojakov je ogrozilo nadaljno usodo ameriških vojaških baz na otoku Okinavva, majhnem strateškem otočku na jugu japonskega otočja, kjer se nahaja polovica celotnega števila 47 000 ameriških vojakov na Japonskem.
Zaporna kazen za posilstvo se giba na Japonskem od treh let do doživljenskega zapora, zapor s prisilnim delom pa je najbolj običajna kazen. Zaporniki med tednom osem ur dnevno izdelujejo kovinske in lesne izdelke ter strojijo usnje. Ustvarjeni dohodek si
prilasti država.
Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo družin obtožencev po premestitvi sodnega procesa iz otoka, saj po njihovem mišljenju fantom zaradi razburkanih čustev ob prisotnosti ameriških vojakov na otoku, ne bodo sodili pravično.
Otoške oblasti so kljubovalno zavrnile predlog tokijske vlade, po katerem naj bi podaljšali najemne pogodbe za nekatera ozemlja, ki jih zasedajo ameriški vojaki.
Japonci in Američani so združili moči v preiskovanju kriminalnega dejanja in del vojakov preselili na druga področja Japonske.
ATENE - Nenaseljeni otoček Imia v Sredozemlju ob turški obali je formalno del grškega ozemlja, vendar ga Turčija zahteva zase. Vprašanje je postalo znova aktualno potem ko sta na otočku dva turška novinarja razvila turško zastavo. Dogodki je sledila uradna protestna nota gržkega zunanjega ministra, ki je o dogodku obvestil tudi ZDA in Rusijo. Posegla je grška vojna mornarica, ki je turško zastavo zamenjala z grško, okoli otočka pa križarijo grške in turške vojne ladje.
BRUSELJ - Malo je manjkalo, da pri VVaterioju, belgijskem mestu, kjer je bil pred 180 letih poražen Napoleon, v nedeljo popoldne ne bi prišlo do nove bitke. Tokrat pa na bojnem polju ni bilo bne Francozev ne Angležov, ampak samo Belgijci. Flamci so se namreč povzpeli na grič z namenom, da bi nanj izobesili flamsko zastavo. Do manifestacije je prišlo, češ da frankofonska skupnost - Valonci -ne spoštuje etničnih meja v belgiji. Posegla je policija, ki je razpršila demonstrante.
12
Torek, 30. januarja 1996
SVET
PRIČAKOVANA POTEZA SRBSKOČRNOGORSKE FEDERACIJE
ZRJ se je odločila za priznanje Makedonije
Beograd si zdaj obeta priznanje EU
BEOGRAD (Reuter, dpa) - Vlada Zvezne republike Jugoslavije je včeraj sprejela osnutek sklepa o normalizaciji odnosov s svojo južno sosedo Makedonijo in priznanju njene državnosti. Jugoslovanski zunanji minister Milan Milutinovič je ta korak napovedal že pred Štirinajstimi dnevi, ko je dejal, da je treba za navezavo diplomatskih stikov resiti le Se nekaj tehničnih vprašanj.
Opazovalci ugotavljajo, da se je ZRJ za priznanje Skopja odločila predvsem zato, da bi tako dosegla svoje mednarodno priznanje - zlasti bi rada, da bi jo priznale Članice EU. Jugoslovanska vlada v dokumentu, s katerim razglaša normalizacijo odnosov z Makedonijo, predvideva, da bosta Beograd in Skopje kmalu določila datum podpisa sporazuma o normalizaciji odno-
sov. V Bruslju napovedujejo, da bodo zunanji ministri EU kmalu po uradnem podpisu sporazuma med ZRJ in Makedonijo soglasno priznali Jugoslavijo, dokument o priznanju pa je pripravljen že od prejšnjega tedna.
Ni še znano, pod katerim imenom bo Beograd uradno priznal Makedonijo. Vodja jugoslovanske diplomacije Milutinovič je konec tedna
obiskal Atene, kjer je tamkajšnjim sogovornikom pojasnil stališče ZRJ do grške severne sosede. Kot navajajo zanesljivi viri, Grčija ne bo nasprotovala evropskemu priznanju Jugoslavije, saj bi med ostalimi Članicami petnajsterice težko našla zaveznice. Gerhard Enver Schrombgens, nemški odpravnik poslov v Beogradu, je povedal, da bo Nemčija med prvimi državami EU, ki bodo spet navezale diplomatske odnose z Jugoslavijo. ZDA pa so pred nekaj dnevi ponovile zahtevo po odložitvi priznanja ZRJ, dokler Beograd ne bo spoštoval pravic Albancev na Kosovu.
Francoski vojak, ki označuje minsko polje pri Sarajevu, noče tvegati usode svojih britanskih tovarišev (Reuter)
KRIŽI IN TEŽAVE HAAŠKEGA SODIŠČA ZA VOJNE ZLOČINE
Goldstone ne sme odnehati
Odvetniki in zagovorniki človekovih pravic izjavljajo, da se mednarodno sodisce, ki preiskuje vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, sooča s problemi, ki bi lahko oslabili njegovo sposobnost, da privede osumljence pred roko pravice. Najbolj perec problem je možen odhod glavnega tožilca Richarda Goldstonea. Goldstone, ki se je prejšnji teden v Washingtonu in New Vorku srečal s predstavniki ameriške administracije in OZN, je namreč dejal, da se mora junija ali julija vrniti v Južno Afriko, od koder je doma. Odvetniki, ki se spoznajo na delo sodišča, pravijo, da je zelo pomembno, da v naslednjih tednih tožniki pokažejo svojo odločnost. Usoda sodišča bi bila zato po njihovem mnenju z Goldstoneovim odhodom vprašljiva, piše Jane Ferlež v Časopisu New York Times.
Čeprav je Clintonova administracija dala na razpolago nekatera gradiva obveščevalnih služb in se sodišče z Natom že dogovarja, kako mu bodo pomagale njegove sile v Bosni, si odvetniki še vedno prizadevajo rešiti nekatera zelo pomembna vpra-šnja, med katerimi so tudi naslednja: kako bo mogoče srbske in hrvaške voditelje, ki so se z daytonskim sporazumom obvezali, da bodo sodelovali, prisiliti k temu, da bodo osumljene vojne zločince, ki so pod njihovim varstvom, poslali v Haag, kjer zaseda sodišče? Kako naj aretirajo osumljence, ko sta tako Pentagon kot Nato jasno povedala, da se z aretacijami ne mislita ukvarjati? Kakšen napredek lahko mednarodno sodišče doseže v preiskavah, ki jih je začelo proti srbskim paravojaškim voditeljem, katerih Čete so obtožene nekaterih najhujših grozodejstev? Kako intenzivne naj bodo raziskave o Slobodanu Miloševiču in Franju Tuđmanu, ki sta podpisala daytonski sporazum in sta zdaj nujno potrebna za pomoč pri vzdrževanju miru?
Južnoafričan nima primernega naslednika
Haaško sodišče, ki so ga ustanovili leta 1993, ko je balkanska vojna povzročila najhujše grozovitosti v Evropi po koncu druge svetovne vojne, samostojno sprejema odločitve o tem, koga bodo osumili in na kakšen način bodo nato osumljenca preiskovali. 11 sodnikov iz 11 držav je razvilo svoje sodne postopke. V trikotni stavbi v Haagu, ki je zavarovana kot kakšna trdnjava, za tožilca dela skoraj 150 odvetnikov, analitikov, preiskovalcev, prevajalcev in ura-
dnikov. Približno 50 raziskovalcev je razdeljeno v devet skupin, od katerih vsaka preiskuje določeno področje. Lansko leto je bila ustanovljena tudi posebna skupina, ki naj bi se ukvarjala z Miloševičem, Tuđmanom in Izetbego-vicem, vendar je po mnenju sodnih uradnikov dosegla zelo majhen napredek.
Sodišče je do sedaj genocida in zločinov proti Človeštvu obsodilo 52 ljudi - 45 Srbov in 7 Hrvatov. Doslej je v jeci samo Duško Tadič, ki je sorazmerno majhna riba. Tadiča so aretirali leta 1994 v Nemčiji in ga obtožili deportacije muslimanskih civilistov, posilstev in umorov zapornikov.
Goldstone je dejal, da bo zaenkrat še ostal na položaju glavnega tožilca, vendar bo pozneje verjetno moral odpotovati v Južno Afriko, kjer naj bi zasedel položaj v novoustanovljenem ustavnem sodišču. Kljub temu je v zadnjih dneh izjavljal, da bo nadaljeval z delom, Ce ne bo mogoče najti naslednika. Nekateri zagovorniki mednarodnega sodišCa dvomijo, da bi lahko katerikoli naslednik imel tolikšno simbolno vrednost kot Goldstone. Poleg tega pa je zelo vprašljivo, ali bi temu nasledniku uspelo pridobiti soglasje vseh »gospodarjev« v Varnostnem svetu, ki mora potrditi vsakega, ki se ga imenuje na takšen položaj. Da so od-brili Goldstoneovo imenovanje, je moralo na primer miniti kar šest mesecev, saj so Rusija in muslimanske države zavrnile kar nekaj predlogov.
Srbski odvetnik Srda Popovič je dejal, da je zelo pomembno, da Goldstone nadaljuje z delom, saj lahko le on doseže sodelovanje srbske
vlade. »Miloševiča Haag sploh ne skrbi, ker ne verjame v njegovo uresničitev,« je dejal Popovič, ki je, preden je prišel v njihovo nemilost in je moral v izgnanstvo, branil elane Miloševičeve vlade. »Ce bo Goldstone odšel, bo to za Miloševiča še en znak, da se nima Česa bati.«
Beograd ignorira vse zahteve
Diplomati in pravniki trdijo, da morajo, Ce hočejo, da bo Srbija izročila osumljence, najprej prepričati Hrvaško, da bo to storila prva. »Ce ne bo sodeloval Tuđman, tudi Miloševič ne bo,« je dejal direktor Civilne organizacije za varstvo človekovih pravic Keneth Roth. Namestnik hrvaškega zunanjega ministra, Ivan Simonovič, je dejal, da je Hrvaška pripravljena sodelovati, vendar ni zadovoljna, ker mednarodna skupnost ne pritiska tudi na Srbe. Medtem pa, kot pravi Goldstone, Beograd nadaljuje z obstrukcijo sodišCa. Sestanek predsednika sodišCa Antonia Cassesseja in srbskih predstavnikov ni namreč prinesel nobenih rezultatov. Kljub vsemu pa so prejšnji torek voditelji bosanskih Srbov, najverjetneje na Miloševiče-vo zahtevo, preiskovalcem le dovolili, da si ogledajo množična grobišča. Vendar pa je po drugi strani Beograd ignoriral zahteve po aretaciji Ratka Mladiča in Radovana KaradžiCa, ki sta obtožena genocida v Srebrenici. Milo-ševičeva vlada sodišču ni dovolila, da bi v Beogradu odprlo svojo pisarno. Beograd od bosanskih Srbov tudi ni hotel zahtevati, da Tadičevemu branilcu dovolijo obisk Omarske, kjer naj bi Tadič zagrešil grozodejstva. Pravniki trdijo, da so skušali Srbi tako zavreti delo sodišča. Ce namreč Tadičev odvetnik ne more obiskati Omarske, sodnega procesa ne bo mogoče nadaljevati.
Na Miloševiča niso pozabili
Sodni uradniki trdijo, da je eden od razlogov, da je seznam osumljencev videti pristranski - na njem ni nobenega Muslimana - v tem,
da so preiskovalcem onemogočili dostop do srbskih prič muslimanskih zločinov. »Ne morem reci, da sta nam srbska in črnogorska vlada nudili pomoC, do katere imamo pravico,« je dejal Goldstone. »Po daytonskem sporazumu se ni nic spremenilo, Čeprav ta vse strani zavezuje, da sodelujejo pri odkrivanju in izročanju osumljencev.« Ce Srbija noCe sodelovati, daytonski sporazum predvideva obnovitev gospodarskih sankcij. Diplomati pa trdijo, da bo tudi Hrvaški, Ce ne bo hotela sodelovati, onemogočen vstop v evropske finančne in politične institucije, v katere si želi. Ameriški vrhovni poveljnik, general John Shalika-shvili, naj bi zelo ostro nasprotoval predlogu, da bi ameriški vojaki aretirali Mladiča in Karadžiča. Pri tem naj bi se skliceval na smrt 18 vojakov, ki so v Somaliji skušali zajeti generala Aidi-da. Aretacija priljubljenih srbskih voditeljev bi po mnenju Pentagonovih uradnikov zagotovo privedla do maščevanja nad Natovimi silami.
Ko je bil v VVashingtonu, je skušal Goldstone dognati, kaj si lahko sodišče obeta od obljubljenih posnetkov, do katerih je Cia prišla s prisluškovanjem. Posneti pogovori - predvsem tisti med srbskimi poveljniki - bi lahko služili kot potrditev izjav prič. Toda neki ameriški uradnik, ki ima dostop do obveščevalnih akcij v Bosni, je dejal, da bo moralo preteci še veliko vode, preden bo Cia izpolnila obljubo. Zato je urad tožilca pri haaškem sodišču že izjavil, da bodo morah dokaze proti Miloševiču zbirati s pomočjo priznanj njegovih sodelavcev. »Vtis imam, da sodišče ni pozabilo na Miloševiča, vendar menim, da on zdaj ni ravno najvišja prioriteta,« je dejal neki zahodni diplomat. Medtem pa je Mihajlo Markovič, nekdanji visoki uradnik srbskih socialistov, izjavil, da po njegovem mnenju Miloševič ne bo nikoli prišel pred haaško sodiSCe, saj ga bodo ZDA ščitile, vse dokler bo kazal pripravljenost za sodelovanje.
ANALIZA
Mine ne vedo, da je vojne konec
Zahrbtne morilske naprave kosijo tudi med varuhi miru v Bosni
LONDON - Odkar so Natove Čete pred enim mesemm prispele v Bosno, so imele največ žrtev zaradi nevidnih nadlog sodobnega vojskovanja - min. Zadnji incident, v katerem so umrli trije britanski vojaki, jc ponovno spomnil na to dejstvo. Spomnil pa je tudi na probleme, ki jih ima mednarodna skupnost, ko skuSa doseči sporazum o omejitvi uporabe orožja, ki ubija še dolgo po koncu sovražnosti.
Mine, ki so se prvič pojavile v drugi svetovni vojni, so sedaj posejane povsod, kjer obstaja kakršenkoli konflikt. Za vojaškega poveljnika, ki je pod velikim pritiskom, so cenen in učinkovit način obrambe ozemlja, za mednarodno skupnost pa so postale zelo resen problem. V 64 državah sveta je nastavljenih kar 110 milijonov min, ki so v glavnem neoznačene. Po podatkih ZN vsako leto ubijejo okoli 24 tisoč ljudi. Poleg tega pa mine naredijo tudi veliko gospodarsko škodo, saj je minirana zemljišča nemogoče uporabljati v kmetijske ah katere druge namene. Največ min pa je prav v nerazvitih deželah, ki se preživljajo predvsem s kmetijstvom. Prednjačijo Kambodža, Angola, Afganistan, Somalija, Vietnam, Mozambik in Bosna, kjer naj bi bilo po mnenju Iforja postavljenih okoli tri milijone min. Pri poskusih odstranjevanja in označevanja se je smrtno ponesrečilo že 40 srbskih, hrvaških, muslimanskih in Iforjevih vojakov.
Mrkonjič Grad
V	eksploziji mine, na katero je zapeljalo oklepno vozilo, so bili v nedeljo ubiti trije britanski vojaki.
V	Bosni in Hercegovini je po oceni strokovnjakov zveze Nato nastavljenih še približno tri milijone protipehotnih in protitankovskih min.
V skladu z določili daytonskega mirovnega sporazuma bi morale vse sprte strani v BiH do 19. januarja uničiti ali označiti minska polja v štiri kilometre širokem demilitariziranem območju ob razmejitveni črti, dolgi 950 km. Doslej je uničenih 30 odstotkov minskih polj, 30 odstotkov pa jih je označenih.
Medtem ko se vojaki v Bosni trudijo odstraniti Cim več min, pa si svetovne vlade prizadevajo doseči sporazum, ki bi povečal omejitev njihove uporabe. Butros Gali in glavne humanitarne agencije ZN so predlagali popolno prepoved proizvodnje in uporabe, vendar se zdi, da je takšen predlog v ten trenutku neuresničljiv. Amerika trdi, da je to zaenkrat še neizvedljivo, Kitajsko, ki je najvecja proizvajalka min, so obtožili, da se pogovorom izmika, diplomati pa trdijo, da tudi zahodnoevropske države z omejtvami niso pripravljene iti predaleč. Nekatere države v razvoju so celo najavile, da min ne bodo opremili niti s samouničevalnimi sistemi, Ce jim Zahod ne bo dal na razpolago tehnologije, ki je za to pobebna.
Kljub vsemu pa so vse Članice ZN izjavile, da je njihov dolgoročni cilj popolna prepoved min. Louise Dossuvald-Beck, predstavnica Mednarodnega rdečega križa, pa je glede tega zelo skeptična. »Ce bodo države porabile velike vsote denarja za razvoj novih min, ali bodo res pripravljene na njihovo popolno uničenje?« Za zdaj bo sporazum, ki naj bi ga podpisali maja, predpisal le izdelovanje taksnih min, ki jih bo lažje odkriti ali ki bodo imele vgrajene samouničevalne naprave.
Nicholas Doughty / Reuter

PROTIPEHOTNE MINE
Kljub najsodobnejši tehnologiji morajo vojaki mine še vedno odkrivati s preiskovanjem zemljišča. Stroški čiščenja enega kvadratnega kilometra so višji od pol milijona dolarjev.
REUTER
			
ameriška mina TMN-46	ruska mina OZM-4		ameriška mina M-14
Sproži se ob pritisku ali s potezno	Sproži se ob pritisku		Sproži se ob pritisku -
žico - 600 g TNT.	ali na daljavo - 75 g TNT.		28 g TNT.
SVET
Torek, 30. januarja 1996
FRANCOSKI PREDSEDNIK SE JE ODLOČIL
Serije jedrskih poskusov je konec
Chirac je pretehtal strokovne in politične vidike
PARIZ (Reuter) - Francoski predsednik Jacques Chirac je vCeraj zveCer sprejel in razglasil odločitev o koncu serije jedhrskih poskusov v Tihem oceanu. Opazovalci so že pred tem napovedovah, da je bil šesti poskus, ki so ga v nedeljo izvedli na atolu Fangataufa, tudi zadnji. Vendar pa je bilo treba počakati na mnenje strokovnjakov, ki so pripravili končno poročilo o doslej najmočnejšem poskusu. To naj bi pokazalo, ali imajo v Parizu dovolj podatkov, da lahko serijo prekinejo.
Chirac se je vCeraj sestal z obrambnim ministrom Charlesom Miltonom, ki je nato novinarjem v šali dejal, da sta se pogovarjala »samo o vprašanju prekinitve ali nadaljevanja serije jedrskih poskusov«. Chirac je menda temeljito preučil prva poročila znanstvenikov, ki so skušali ugotoviti, ali je šesti poskus, ki je dosegel moC, enakovredno eksploziji skoraj 120 kiloton klasičnega razstreliva TNT, dal dovolj podatkov za razvoj računalniške simulacije eksplozij ali pa bodo morda nujni novi poskusi. KonCni podatki bodo sicer na voljo Sele Cez ne-
kaj dni, vendar pa je francoskemu predsedniku zbrano gradivo očitno zadoščalo za sklep o prekinitvi jedrske avanture. »Ce bodo podatki tako dobri kot po prvih petih poskusih, potem ne bo treba nadaljevati,« je vCeraj dopoldne sporočil vir, ki je blizu predsedniku. Neki strokovnjak za obrambo pa je izjavil, da naj bi šlo predvsem za politično odločitev, ne za strokovno.
Odločitev, da prekine poskuse štiri mesece pred načrtovanim rokom in da izvede le šest od osmih poskusov, bo Chiracu omogočila, da med obiskom v VVashingtonu na-
stopi kot pristaš jedrskega razoroževanja. Chirac je že oktobra napovedal, da se bo Francija najverjetneje ustavila pri šestem poskusu in nato podpisala mednarodno pogodbo o prepovedi izvajanja jedrskih poskusov. Ko je 13. junija lani Jacques Chirac sporočil odločitev, da prekine moratorij na izvajanje poskusov, ki ga je leta 1992 uvedel tedanji francoski predsednik Francois Mitterrand, se je v mednarodni javnosti in diplomaciji sprožil precej večji val ogorčenja, kot ga je Pariz sprva pričakoval. Opazovalci ocenjujejo, da je politična škoda, ki je zaradi jedrskih poskusov doletela Chiraca, večja od vojaške koristi.
»Bojim se, da bodo politične posledice, ki lahko ogrozijo načrtovano jedrsko razoroževanje, večje od tehnološke prednosti, ki jo bo imela Francija zaradi novih podatkov,« je dejal Pascal Boniface, vodja pariškega inštituta za mednarodne in strateške raziskave.
GolistiCni predsednik naj bi se danes sestal s predsednikom vlade Francoske Polinezije Ga-stonom Flossejem. Najverjetneje mu bo kot nadomestilo za izpad dobička zaradi letošnjega zaprtja jedrskega poskusnega centra na tem ju-. žnopacifskem otočju ponudil finančno pomoč. Pacifiške države so včeraj znova izrazile ostro nasprotovanje poskusom in obtožile Pariz, da ogroža proces jedrskega razoroževanja.
Francija poziva Rusijo k ratifikaciji sporazuma START 2
PARIŠ (Reuter) - Francija je Rusijo pozvala, naj sledi odločitvi ameriškega senata in Cim prej ratificira sporazum o jedrski razorožitvi START 2. Po določilih tega sporazuma bi VVashington in Moskva v prihodnjih desetih letih za tretjino zmanjšala količino jedrske oborožitve. Ameriški senat je START 2 ratificiral minuli petek, gre pa pravzaprav za nadaljevanje sporazuma o jedrski razorožitvi, ki sta ga pod imenom START 1 sklenila sovjetski predsednik Mihail Gorbačov in George Bush. START 2 sta pred tremi leti podpisala predsednik Bush in ruski predsednik Boris Jelcin, ki je minuli konec tedna, po novici o ratifikaciji sporazuma v ameriškem senatu, obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moCi, da bi sporazum o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve še pred aprilom ratificirali tudi poslanci dume.
Francoski predsednik Jacpues Chirac je včeraj zvečer javnosti sporočil dolgo pričakovano odločitev ....
„„še pred tem pa so protestniki pred pariško opero glasno izrazili svoje nasprotovanje Franciji z jedrskim orožjem (Reuter)
FRANCOSKI PREDSEDNIK PRIHAJA V ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
NOVICE
Kako se je Gingrich zavzel za Chiraca
VVASHINGTON - V tem tednu bo francoski predsednik Jac-ques Chirac prispel v VVashington s sporočilom, na katerega so Američani Čakali celih trideset let. Francoski predsednik pa svojega sporočila ne bi mogel predstaviti na najprimernejši način - na zasedanju ameriškega kongresa - Ce ne bi posredoval Newt Gingrich, predsednik Predstavniškega doma.
Zgodba o Gingrichevi odločitvi, da sklice skupno zasedanje kongresa, na katerem bo v Četrtek spregovoril Jacques Chirac, je polna političnih in zgodovinskih ironij, ki si jih delita Francija in ZDA. To je zgodba, ki lahko pojasni vse zahteve, ki jih bo francoski predsednik naslovil na ameriško nacijo; ta naj bi se vse bolj izogibala odgovornostim na mednarodnem prizorišču.
Gingrich se je kot voditelj republikanskih revolucionarjev vidno zavzemal za omejitve financiranja ameriških posegov v tujini. To je počel tako vneto, da bo Clintonova jesenska predvolilna kampanja poskušala prikazati volilcem, da je republikanstvo v ZDA mogoče enačiti s popolnim izolacionizmom. Nekateri viri znotraj ameriške administracije pa zatrjujejo, da je kljubovalni Gingrich že večkrat igral sicer zakulisno, a izredno
konstruktivno vlogo pri reševanju zunanjepolitičnih vprašanj (predvsem pri obravnavi Rusije in Bosne), ko ga je ameriška administracija zaprosila za pomoC. Gingrich je tudi ob organizaciji Chiracovega obiska posredoval in preprečil, da bi se vladajoči osramotili.
Francoski predsednik je svoj načrtovani obisk v ZDA v novembru preložil na ugodnejši termin, saj mu je proračunska kriza preprečevala, da bi se udeležil skupnega zasedanja na naCin, ustrezen pomembnim tujim voditeljem. Protokolarno previdni Francozi so se - razumljivo -odločili za prestavitev obiska. Ameriška administracija je presenetila in skorajda užalila Francijo, ko je odklonila posredovanje pri republikanskem vodstvu, da bi se francoski predsednik mogel udeležiti skupnega zasedanja kongresa. Predsednik
ameriškega senata Bob Dole je naCrt obiska načelno podprl, obenem pa je dal jasno vedeti, da se ne more zavezati, da bo v ključnem trenutku v VVashingtonu. KonCna odločitev je v rokah predsednika Predstavniškega doma, je dejal.
Gingrich se je izkazal kot težak pogajalec v boju za proračun, ki je potekal v ozračju prave politične vojne. V Parizu je bilo prejšnji teden mogoče zaslediti znake zaskrbljenosti, da do skupnega zasedanja sploh ne bo prišlo. Lekcija o Bosni in pomoči za Afriko, ki jo je v juniju lanskega leta Chirac namenil Gingrichu in Doleu, naj bi predsednika ameriškega spodnjega doma odvrnila od nacrta, da bi francoskega predsednika postavil na prestižni oder, od koder bi lahko pozival k obširni in odgovorni ameriški prisotnosti v tujini. Gingrich je končno le odobril skupno zasedanje, ker se Chiracov obisk v VVashingtonu nezadržno bliža in ker so ogroženi pred nedavnim izboljšani francosko-ameriški odnosi. Obljubil je celo, da si bo prizadeval za številčnost
kongresne udeležbe, Čeprav senatorjev uradno ne bo na zasedanju.
Republikancem, ki skušajo oklestiti ameriški proračunski izdatek, nekateri deli Chiracovega predavanja ne bodo pisani na kožo. V svojem govoru bo prav gotovo pozval ZDA, naj z nižjimi prispevki za pomoC nerazvitim ne obrnejo hrbta tretjemu svetu. Francoski predsednik si bo kot gostitelj srečanja Skupine sedmih v tem poletju prav gotovo prizadeval za nov skupen projekt Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada in regionalnih organizacij, ki naj bi preprečil katastrofo pri nudenju človekoljubne pomoči in trpljenje v nerazvitem svetu. Chiracovega sporočila o novi francoski pripravljenosti za vojaško sodelovanje z ZDA in partnerji Nata pa bodo Američani gotovo veseli. Odkar se je Charles de Ganile leta 1966 odrekel vojaškemu poveljevanju zveze, da bi preprečil ameriško prevlado nad francoskimi silami, se francoski voditelji o sodelovanju v vojaških komitejih za načrtovanje in gosti-teljstvu sil Nata na franco-
skem ozemlju niso želeli pogovarjati. Francois Mitterrand je napovedoval celo ustanovitev »Evropskega stebra« za obrambo zunaj zveze.
Chirac je spet poslal francoske predstavnike v večino vojaških komitejev znotraj Severnoatlantske zveze, odobril Natove vojaške manevre, postavil svoje čete pod poveljstvo zveze v Bosni in jasno povedal, da je pripravljen na polno sodelovanje po ponovni vključitvi Francije v severnoatlantski vojaški obroč. Pariz se še vedno zavzema za organizacijo Evropskega stebra, vendar znotraj Nata. Bill Clinton bi se na osnovi teh dejstev v četrtek lahko pustil prepričati, da pripada Evropi večja vloga v zvezi.
Samo Richard Nbcon bi lahko odšel na Kitajsko, ne da bi ga pri tem napadel Richard Nbcon. Jacques Chirac je premaknil Francijo k tesnemu sodelovanju z Natom, ne da bi izzval večja notranjepolitična trenja. To je sporočilo, ki bi ga morali slišati vsi ameriški politiki in državniki ameriškega kongresa.
JimHoagland, VVashington Post
Proslava ob obletnici rojstva kubanskega heroja
HAVANA (Reuter) - Kubanski predsednik Fidel Castro je povedel nekaj deset tisoč mladih Kubancev v paradi z baklami po ulicah Havane, kjer so proslavljali 143. obletnico rojstva kubanskega nacionalnega heroja Joseja Martija. Parade se je udeležil tudi predsednik vladajoče mehiške stranke - Revolucionarne institucionalne partije (PRI) - Santiago Onate, kijev Havano prispel na pogajanja s kubanskim vodstvom. Marti, ki je umrl v boju pred sto leti, je bil glavni organizator in ideološki vodja kubanskih domoljubov, ki so se med letoma 1895 in 1898 borili v osvobodilni vojni proti Španiji. Čeprav Marti ni doživel kubanske neodvisnosti, so njegovi spisi, govori in članki še vedno vir polti-Cnih in etičnih idej, iz katerih so se napajale generacije mladih Kubancev.
Nigerski prevratnik obljublja obnovo demokracije
NIAMEV (Reuter) - Nigerski vrhovni poveljnik Ibraahim Bare Mainasara, ki je vodil državni udar proti prvemu demokratično izvoljenemu predsedniku Mahamaneju Osmaneju, je vCeraj tujim diplomatom dejal, da nima namena ostati na oblasti, ampak hoče, preden bo ponovno vzpostavil demokracijo, zgolj izvesti ustavne spremembe. Diplomate je povabil, naj njihove države ne obrnejo hrbta obubožani državi. »Obsodili so nas, ne da bi nas sploh poslušali,« je še dejal. Mainasara je tudi pojasnil, da namerava kmalu imenovati novega premiera, predvideva pa tudi vzpostavitev prehodnega parlamenta - nekakšnega telesa, ki naj bi ga sestavljali »modri možje«. Oblikoval pa bo tudi posebno komisijo, ki bo poskrbela za spremembo ustave in volilne zakonodaje, ki za zdaj ne omogoča proporcionalne zastopanosti.
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96
Danes, 30. t. m., ob 19.00 (red F) bo na sporedu VVagnerjeva opera »Tristan und Isolde«.
Ponovitev v Četrtek, 1.2., 19.00 (red H).
V Četrtek, 8. februarja, ob 20. uri (red A) premierska predstava: Carl Orff »Carmina Burana«. Ponovitve: petek, 9.2., 20.00 (red B); sobota, 10.2., 17.00 (red S); nedelja,
11.2.,	16.00 (red D); torek, 13.2., 20.00 (red E); sreda, 14.2., 20.00 (red F); Četrtek,
15.2.,	20.00 (red H); petek, 16.2., 20.00 (red C); sobota, 17.2., 20.00 (red L); nedelja, 18.2., 16.00 (red G).
Predrodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
Gledališče Rossetti
Jutri, 31. t. m. in v Četrtek, 1. februarja, ob 20.30 (red prost) gostovanje gledališča Teatro di Leo »II ritorno di Scaramouche di Jean Baptiste Poquelin e Leon de Berar-din« z Leom De Berardinisom. Predstava v abonmaju: odrezek 18-bel.
Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predpro-
daja vstopnic za predstave » Le Troiane« (odrezek 19- bel), »Ma non e una cosa se-ria« (odrezek 13-moder) in »Un anno nel-la vita di Giovanni Pascoli« (odrezek 7-ru-men).
Od 16. do 18.2. bo na sporedu »II paese dei campanelli« s S. Massiminijem. Predstava izven abonmaja. Niso veljavne izkaznice.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 30. t.m., ob 16.30 premiera F. Veber je vega dela - prevedel v ital. Sergio Jac-quer - »La cena dei cretini«. Rezija F. Cri-velli. V glavnih vlogah G. Pambieri, E. Be-ruschi.
Avditorij Muzeja Revoltella
V	petek, 9. in v soboto, 10. februarja, ob 20.30 nastop gojencev Zavoda združenega sveta s predstavama »Parole suoni e colori di una serata futurista« in »L’amore fa fare questo e altro«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	ponedeljek, 5. in v torek, 6.2., ob 20.30: J. P. Poquelin in L. de Berardin »II ritorno di Scaramouche«.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče: danes, 30. t.m., ob 19.30 J. Strauss »Netopir« - opereta.
Pri Joklnu (Badgasse 7): v Četrtek, 1.2., ob 19. uri predstavitev videofilmov »Narečje pod VrtaCo« in »Barbara, Lucija, pomoj...«.
O RF Teater, Sponheimer Strasse 13: v sredo, 7.2., ob 19. uri Prešernova proslava. Slavnostni govornik Jani Osvvald. Glasbeni spored Giinter Lenart, Janez GreoriC in Andreja VVuzella-MoCilnik.
BELJAK
(Studijski oder): danes, 30. t. m., ob 20. uri Helga David: Lani Riefenstahl - Spomini.
(Branje).
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+K center - Slovensko planinsko društvo: na ogled je razstava fotografij »Planine v sliki«.
VOGRCE
Pri Florjanu: v soboto, 3.2., ob 20. uri kmečki ples s srečelovom.
KOTMARA VAS
Farna dvorana: v nedeljo, 4.2., ob 14.30 mladinska igra »VilinCek z lune«.
SVECE
Na pokopališču: v nedeljo, 4.2., ob 11. uri spominska svečanost za padle borce.
TRST
Gregorčičeva dvorana (Ul. sv. Frančiška 20/11 nad.): danes, 30. t. m., ob 20.30 vabita Slovenski klub in NSK-
ter založba Lipa na predstavitev knjige prof. Jožeta Pirjevca »Jugoslavija 1918-1992 - Nastanek, razvoj in razpad Ka-radjordjeviceve in Titove Jugoslavije«.
V obnovljenih prostorih tržaške galerije Rettori Tribbio 2 na Starem trgu (Piazza Vecchia) 6 bo od sobote, 13. februarja na ogled razstava tržaške slikarke Leonor Fini. -Razstava bo odprta vsak dan od torka do sobote od 10. do 12.30 in od 17. do 19.30, ob praznikih in nedeljah od 11. do 13. ure, ob ponedeljkih je galerija zaprta.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana
J. Massenet: MANON Danes, 30. januarja, ob 19.30, za red TOREK in IZVEN.
Petek, 2. februarja, ob 16.30, za red PETEK in IZVEN.
Jutri, 31. januarja, ob 19.30:
J. Strauss ml: NETOPIR, za IZVEN in KONTO.
Sobota, 3. februarja, ob 19.30:
G. Verdi: NABUCCO, za IZVEN in KONTO.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 Danes, 30. januarja, ob 18. uri:
J. Godben NA SMUCISCU, za IZVEN in KONTO.
Jutri, 31. januarja, ob 19.30:
T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO!
Alfred Jarry: KRALJ UBU Četrtek, 1. februarja, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI A in IZVEN.
E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE
Petek, 2. februarja, ob 19.30, za abonma RED V in IZVEN.
Sobota, 3. februarja, ob 19.30: Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO.
Mala scena
TO NY D U N HAM
Ljubezen & seks & terapija
Danesa, 30. januarja, ob 21. uri. PREMIERA.
Četrtek, 1. februarja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO.
L. VVilson: ZA2GI!
Jutri, 31. januarja, ob 17. uri, za IZVEN in KONTO.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6
Arthur Schnitzler: VRTILJAK.
Predstava Studentov AGRFT Ljubljana. Jutri, 31. januarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Harold Pinter: PREVARA Petek, 2. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Četrtek, 8. februarja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI in IZVEN.
Zijah Sokolović: CABAres, CABArei, Sobota, 10. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO.
R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI Sreda, 14. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov tra 2
Veliki oder
Četrtek, 1. februarja, ob 17. uri:
B. Vovk: HOČETE PETI Z MANO. Sobota, 3. februarja, ob 11. in 17. uri: E. Umek: CAPEK IN KLARA.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11 ■ Lubliana
VVaechter-Dekleva: KLOVNI. Gostovanje v Murski Soboti. Danes, 30. januarja, ob 12. in 19. uri.
TRST
Kulturni'dom
Koncertna abonmajska sezona Glasbene matice 95/96
V	četrtek, 1.2., ob 20.30: Črtomir Siško-vic (violina) in Emanuele Arciuli (klavir). Na programu Kogoj in Busoni.
V	torek, 13.2., ob 20.30: zbor Jacobus Gallus. Vodi Janko Ban.
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 5. februarja, ob 20.30 nastopa Trio di Milano. Na programu Beethovnove skladbe.
V	Četrtek, 15. februarja, ob 21.00 - Koncert Francesca GUCCINIJA. Izven abonmaja.
Gledališče Miela
XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije
V	Četrtek, 8.2. - Nastopila bosta Ennio Guerrato (kitara) in Aleksander Rojc (klavir). Na sporedu VVeber, Carulli in Diabell.
»No man’s Land«
V	okviru Filmskega festivala Alpe Adria bo danes, 30. t. m., ob 21. uri koncert orkestra Mitha Contemporary Alphorn Orchestra.
TRST
Muzej Revoltella
Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt.
Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva.
Galerija Rettori Tribbio 2
do 2.2. razstavlja Gianni Brumatti. Urnik: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih 11-13 (zaprto ob ponedeljkih).
Galerija Lipanjepuntin (UL Diaz 4) do 31. t. m. je na ogled razstava ameriškega slikarja Jamesa Brovvna . Galerija Turistične ustanove (Ul.S.Ni-cold 20)
Do 13. februarja je na ogled razstava slikarjev F. Berninija, C. Fichsa, N. Pereza in M. Terbon.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala
je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
Do 30. marca 1996so na ogled najnovejša dela koroškegaslikarja Arnulfa Rainerja.
Galerija Ars temporis
razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross.
Kunstforum
Villacher Strasse 8/11 - Do 27. februarja je na ogled razstava Manfreda Heben-streita
BV Galerie
razstavlja Andreass Strasser.
BELJAK
Galerija Freihausgasse:
razstavlja Bruno Girocolli.
TINJE
Galerija Tinje
stalna razstava lesorezov VVernerja B erga in razstava Milana Springerja iz Maribora.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center
na ogled je razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«; Hanzi Weis - fotografska razstava o gledališki dejavnosti koroških Slovencev.
SPETER
Beneška galerija
Na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka.
KOROŠKA
CELOVEC
Dežena Galerija
RADIŠE
Kulturni dom
Na ogled je razstava del MarianneBe-chan.
BOROVLJE
Posojilnica-Bank
na ogled je razstava fotografij Hanzija Sašla.
GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3, Ljubljana BIGGIBILLA, avstralski aborigin:
SANJE: GUMMAROI.
Otvoritev razstave bo danes, 30. januarja, ob 19. uri.
NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Liubliana
V galeriji je do 18. februarja na ogled razstava VTIS OBILJA, Štukatura 17. stoletja v Sloveniji.
NARODNI MUZEJ Muzejska 1. Liubliana
NARODNI
MUZEJ
SOL INVICTVS - SOL IV-STITIAE, Zgodnje krščanstvo na celinskem Hrvaškem. Razstava bo na ogled do 18. marca. RAZSTAVIŠČE UNION Prešernova 2. Maribor PRIJATELJSTVO IN SODELOVANJE.
Razstava nagrajenih del evropskega likovnega natečaja ob dnevu Evrope. Razstava bo na ogled do 2. februarja.
GALERIJA ILIRIJA Tržaška cesta 40. Ljubljana
V	galeriji do 2. februarja razstavlja Anamarija Smajdek.
GALERIJA ŠOU KAPELICA Kersnikova 4. Ljubljana
V	galeriji je do 7. februarja na ogled razstava japonskega
umetnika RjoiCija Hajašija z naslovom ZGODBA BREZ OBJEKTA.
GALERIJA MEDUZA Čevljarska 8. Koper
V galeriji je do 9. februarja na ogled razstava grafik Janeza Mateliča.
MESTNA GALERIJA
LJUBLJANA. Mestni trg 5
V galeriji je do 9. februarja na ogled razstava akademske slikarke Seke Tavčar.
AVLA NOVE
LJUBLJANSKE BANKE. Tra francoske revolucije 2. Ljubljana
Ciklus OČETJE IN SINOVI MATERE IN HČERE.
V	galeriji je do 10. februarja na ogled razstava Marka in Mojce Turk.
MALA GALERIJA Slovenska 35. Liubliana
V	galeriji je do 18. februarja na ogled instalacija Dušana Kirbiša z naslovom Časovni stroj. UMETNOSTNA GALERIJA Strossmaverieva 6. Maribor
V	galeriji je do 11. februarja na ogled razstava slik Marka Jakseta.
Gledališče
GLEDALIŠKI ABONMA CD - izbirna predstava:
U. Cetinski in P. Vetrih:
ALMA.
Četrtek, 1., in petek,
2. februarja, ob 20. uri ter nedeljo, 25. februarja, ob 19. uri.
Glasba
Danes, 30. januarja, ob 19.30: KOMORNI VEČER TROBILNI TRIO:
Stanko Arnold, trobenta; Radovan Vlatkovič, rog; Branimir Slokar, pozavna; Katharina Kegler, klavir. Program: J. F. Mic-hel, C. Saint-Saens, G. Enesco, J. Golob, F. Pou-
lenc, N. Rota.
Sobota, 10. februarja, ob 21. uri: Legenda kubanske glasbe: ELIO REVET SU CHARAGON: FIESTA GUBANA, SALSA, ME-RENGUE, MAMBO.
Razstave
SILVIA DE SVVAAN: Return. Razstava bo na ogled do 11. februarja.
Film
Od 2. do 9. februarja, ob 20. uri: ELDORADO, režija Charles Binarne, Kanada 1995.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana
Danes, 30. januarja, ob 20. uri: 2.2.2.7. Koncert s predstavitvijo videoproje-ktov Oliverja Marčete. Sobota, 3. februarja, ob 20. uri: GIANLUIGI TROVESI TRIO.
DISKOTEKA PC 3 DAKOTA BTC, dvorana E. Ljubljana
Četrtek, 1. februarja, ob 21. uri: SCHOOL’S-ROCK FESTIVAL. Nastopajo:
DEMILITION GROUP, LET 3,
MILADOJKA VOUNEED,' BIG FOOT MAMA IN in predskupine.
Ponedeljek, 5. februarja, ob 20. uri: FOETUS. Kot predskupina bodo nastopili MORNING GLORIES.
KLUB K4
Kersnikova 4. Liubliana
RAVELAND Jutri, 31. januarja:
STROBO PARTV. d. j. Valentino.
Sreda, 7. februarja:
MARIO DE BELLIS and KIKI.
KINOTEKA Miklošičeva 28. Ljubljana
Nedelja, 4. februarja, ob 21. uri: Sainkho Namchylak & Ned Rothenberg.
AMERIŠKI NOGOMET / FINALE POKLICNE LIGE V ZDA
»Kavboji« iz Dallasa petič dobili Super Bowl
V finalu so premagali »železarje« iz Pittsburgha - Nap>et konec tekme - Larry Brown najboljši igralec srečanja
PHOENK - Moštvo Dallas Cowboys je po zmagi nad Pittsburgh Steelers s 27:17 še petič osvojilo Super Bowl, eno najprestižnejših lovorik v ameriškem Sportu. V finalu poklicne lige v ameriškem nogometu (NFL) v Phoenmi se je najbolj odlikoval obrambni igralec Larry Brovvn z dvema ujetima žogama v trenutkih, ko je že kazalo, da bi »Zelezarji« lahko prevzeli nadzor nad tekmo, v zaključku pa bi lahko prišli celo do zmage.
»Kavboji« so dominirali v prvem polčasu, ko so iz prvih treh posedovanj žoge dosegli točke, kljub temu pa so po prvem delu vodili le s 13:7. Štiri minute in 15 sekund pred koncem tekme je bilo 20:17 za »kavboje«, napad pa so pričeli graditi »železarji«. Vmešal se je Brovvn in presekal poskus podaje Pittsburgha, ko je skušal Neil 0‘Donnell podati do Coreya Hollidaya. Emmitt Smith je dve igri pozneje izkoristil tudi drugo priložnost za zadetek. Prvi »touchdovvn« je dosegel po zaslugi Brovvna že v tretji Četrtini, ko je Dallas povedel z 20:7. Brovvn je tedaj prekinil napad igralcev Pittsburgha, ki so bili že blizu sredine igriSCa, po tekmi pa je bil izbran za najkoristnejšega igralca tekme (MVP).
»Kavboji« so sedaj skupaj z ekipo San Francisco 49ers najuspešnejša ekipa v zgodovini NFL. Zmagah so še leta 1970,1972,1993 in 1994, Pittsburgh pa je izgubil prvi finale po štirih osvojenih naslovih v sedemdesetih letih.
wrWW7r^ma
1c ^5
Uh;
KOŠARKA
Magic Johnson bo spet igral
Že danes v dresu LA
LOS ANGELES -Nekdanji košarkarski šampion Magic Johnson, ki je pred već kot štirimi leti prenehal z aktivnim igranjem, ker so odkrih, da je okužen z virusom aidsa, bo spet igral za Los Angeles Lakers v NBA. magic bo v dresu s St, 32, ki je od takrat pri LA ni nihče veC oblekel, zaigral že danes zvečer proti Golden States.
Nov rekord Emine George v skoku s palico
PERTH - Avstralka Enima George je včeraj izboljšala svetovni rekord v skoku s pahco za ženske. Nova rekordna znamka znaša 4, 41 m, prejšnji rekord, ki ga je imela prav tako Em-ma George, pa je znašal 4, 28m.
NOGOMET / AFRIŠKI POKAL
Zambija velik favorit, polfinale med JAR in Gano bolj negotov
Zambijci doslej pokazali največ, zat je Tunizija jutri najbrž brez možnosti
JOHANNESBURG -Zambija Kalushe Bwalye gotovi finalist in izredno izenačen drugi polfinalni dvoboj med Južno Afriko in Gano. Taka je neizogibna napoved za polfinala 20. Afriškega pokala, potem ko so Četrtfinalni dvoboji postregli z dragocenimi navodili o dejanski moči moštev.
Najugodnejše presenečenje vsekakor predstavlja Zambija. Reprezentanca, ki jo je pred tremi leti zdesetkala letalska nesreča, kateri sta se izognila prav Ka-lusha Bwalya in njegov brat Johnson (akterja zgodovinske zmage 4:0 proti Italiji na OI v Seulu), je bila doslej neustavljiva, saj je dosegla natanko tri gole na tekmo. Zadnji biser je bila zmaga nad Egiptom, ki je veljal za favorita ne samo na tej tekmi, pac pa celo eden izmed možnih zmagovalcev tekmovanja. Zelo spodbudno je tudi, da za razliko od ostalih afriških ekip, ki jih sestavljajo starejši igralci, igrajo za Zambijo pretežno mladi nogometaši. Zunanja branilca Litana in Malitoli bi tudi v Evropi imela zagotovljeno bodočnost. Zambija bo v polfinalu igrala proti Tuniziji in ima sebi v prid vse napovedi, saj so Tunizijci Sele po 11-metrovkah premagali Zaire.
Kot rečeno bo veliko bolj izenačen dvoboj med Južnoafričani in Gano. JAR je po zmagi nad Alžirijo spet pridobila na samozavesti, saj
so Magrebcani kot znano ena izmed afriških nogometnih velesil. Proti Gani bodo imeli dve veliki prednosti: pomoč 80 tisočih navijačev na First National Bank Stadiumu v Johannesburgu in odsotnost poškodovanega Abedija Peleja v vrstah »Black Starsov«. Igralec Torina je na Afriškem pokalu prvič zaigral pred štirinajstimi leti, a vsakič se mu je »tik pred zdajci« zataknilo.
Se nekaj »folklornih« cvetk. Za evropska usta najbolj zape-letena imena: igralci B w 1 a i y m m a Maklweyianzo, Nzigou Mboughanze, Kapabvve Mwlenga in sodnik Lukaku Mvanamnenyi. Velike težave je ustvarjal tudi spisek igralcev Gabona: priimek Camara (pet primerov, dva Mohameda) in Syl-la (štiri) sta očitno tropski inacici našega Rossija in Bianchija. Pa še kotiček za najpopularnejšega igralca (VVeahu navkljub): to je domačin Doctor Khuma-lo, ki bo kariero nadaljeval v novem prvenstvu ZDA. Morda je kdo pomislil, da je morda AmeriCananom prišla na misel asocijacija s slavnim prednikom - košarkarjem Doctorjem J...
ČETRTFINALNI IZIDI: JAR - Alžirija 2:1, Egipt - Zambija 1:3, Zaire - Tunizija 1:1, 2:5 (po 11-m), Gabon - Gana 0:1.
POLFINALE (jutri); JAR - Gana in Zambija -Tmiizija. (dk)
KOŠARKA / RAZSODBA |
Virtus mora Levingslonu plačali skoraj 4 milijarde
VTaoimini
predstavitev
Benettonovega
dirkalnika
TAORMINA - Novi Benettonov dirkalnik za formulo 1 bodo predstavili 5. februarja v Taormini, prisotni pa bodo voznika Jean Aleši in Gerhard Berger ter direktor ekipe Flavio Briatore. Novi dirkalnik bo poganjal Renaultov motor »Rs8«, Taormino pa so za predstavitev izbrali zato, ker je Jean Aleši po rodu s Sicilije. Takoj po predstavitvi se bosta Aleši in Berger podala na poskusne vožnje v Estoril na Portugalskem.
BOLOGNA - Pretor za delo federico Govematori je včeraj odločil, da mora košarkarsko društvo Virtus Bologna plačati Cliflu Levingslonu skoraj 4 milijarde lir odškodnine. Ameriški košarkar je za Virtus odigral deset prvenstvenih tekem in prva srečanja v euroclubu v sezoni 1993/94, decembra pa je bolonjski klub z njim razdrl pogodbo in ga v prvenstvu zamenjal z Russom Schoenejem. Po mennju pretorja je bila prekinitev pogodbe nezakonita. Levingston je imel namreč težave s hrbtom in je zaprosil, da bi
ga operirali, v ekipo pa naj bi se vrnil ob koncu prvenstva (Virtus je takrat osvojil naslov). Toda vodstvo kluba je smatralo, da bi z ustrezno terapijo Lev-binston lahko igral naprej, zato je prekinilo pogodbo, ameriški košarkar pa se je pritožil na ustrezne sodne oblasti. Pretor je njegovo pritožbo sprejel in v skladu z njo je Virtus Levingslonu dolžan približno 4 milijarde lir.
Za Virtus predstavlja v trenutku, ko je predsednik Cazzola odstopfi (zamenjal ga bo trener Buc-ci), predstavlja to novo dodatno težavo.
ZIMSKI ŠPORTI / USPESNA NEDELJA ZA SLOVENIJO
Primož Peterka tokrat drugi
Velik uspeh Nataše Bokal na slalomu v Sene Chevalierju
ZAKOPANE, SERRE CHEVALIER -Mladi MoravCan Primož Peterka je po sobotni zmagi za svetovni pokal v Zakopanih v nedeljo dosegel se drugo mesto. Premagal ga je le lanski zmagovalec svetovnega pokala Avstrijec Andreas Goldber-ger, ki je skočil 122.5 in 125.5 metra ter osvojil 267.3 točke in Se CetrtiC v letošnji sezoni stal na najvišji stopnički za zmagovalce. Slovenski uspeh sta dopolnila Se Robi Meglic je zasedel visoko peto mesto (119.5 in 114.5 metra, 240.1 točka) in Matjaž Kladnik pa je bil deveti (117.5 in 115 metrov, 235.9 točk).
Uspešne pa so bile tudi slovenske smučarke na slalomu za svetovni pokal v Serre Chevalierju. To velja Se posebej za Natašo Bokal, ki je osvojila 4. mesto, za stopničkami pa je zaostala pidi dve desetinki, na katerih je nazadnje stala leta 1991, ko je v Kranjski Gori dosegla svojo edino zmago za svetovni pokal v slalomu, tedaj pa je bila tudi druga v veleslalomu. Kljub številnim poškodbam je vztrajala in se letos približala svetovnemu vrhu. »Po vsej smoli v zadnjih letih je to zelo dober rezultat. Fomia mi je v zadnjem Času sicer nekoliko padla, vendar sem dokazala, da trud v zadnjih dveh letih ni bil zaman. Zdaj upam, da bom tudi v prihodnji sezoni dosegala take ah se boljše izide,« je povedala Bokalova..
Zmagala je Avstrijka Claudia Riegler, ki nastopa za Novo Zelandijo, pred Švicarko Rotenovo in Svedinjo VVibergovo.
SKOKI
Izidi: 1. Goldberger (Avt) 267.3 (122.5, 125.5), 2. Peterka (Slo) 263.3 (120,128), 3. Nikkola (Fin) 248.1 (117.5, 121.5), 4. Lj0kels0y (Nor) 242.4 (115.5, 119.5), 5. Meglic (Slo) 240.1 (119.5, 114.5), 6. Bre-desen (Nor) 239.6 (119.5,114.5) in Maly-sz (Pol) 239.6 (119.5, 115), 8. Duffher (Nem) 236.7(119,114.5), 9. Kladnik (Slo) 235.9 (117.5, 115), 10. Berg (Nor) 231.8 (119, 114); vrstni red v svetovnem pokalu: 1. Nikkola (Fin) 1064, 2. Goldberger (Avt) T 894, 3. Laitinen (Fin) 678, 4. VVeissflog (Nem) 624, 5. Ahonen (Fin) 597,... 15. Peterka (Slo) 307.
SLALOM
Izidi: 1. Claudia Riegler (Nzl) 1:31.27 (44.06, 47.21), 2. Karin Roten (Svi) 1:31.56 (43.98, 47.58), 3. Pemilla VViberg (Sve) 1:31.79 (44.77, 47.02), 4. Nataša Bokal (Slo) 1:31.99 (44.33,47.66), 5. Patii-cia Chauvet (Fra) 1:32.18 (44.08,48.10), 6. Anita VVachter (Avt) 1:32.47 (44.72, 47.75), 7. Karin Lambrigger (Svi) 1:32.57 (44.33, 4824), 8. Urška Hrovat (Slo) 1:32.65 (44.64, 48.01) ; vrstni red v svetovnem pokalu - skupno (24): 1. Anita VVachter (Avt) 875, 2. Martina Ertl (Nem) 794, 3. Katja Seizinger (Nem) 782, 4. AIexandra Meissnitzer (Avt) 632. 5. Elfi Eder (Avt) 580: slalom (9): 1. Elfi Eder (Avt) 580, 2. Urška Hrovat (Slo) 400, 3. Kristina Andersson (Sve) in Marianne Kjorstad (Nor) 338, 5. Pemilla VViberg (Sve) 334.
NEDELJSKI IZIDI
NOGOMET
Italijanska A liga: Milan pobegnil
IZIDI 19. KROGA: Atalanta - Roma 2:1, Bari - Tirano 2:2, Fio- j rentina - Vicenza 1:1, Inter - Parma 1:1, Juventus - Piacenza 2:0,	,
Lazio - Cagliari 4:0, Padova - Napoli 4:2, Sampdoria - Cremoneso j 2:0, Udinese - Milan 0:2.
VRSTNI RED: Milan 40. Fiorentina 36, Panna 35, Juventus I
32,	Lazio 29, Roma 28, Inter in Napoli 26, Sampdoria, Vicenza, j Udinese in Atalanta 25, Cagliari 23, Piacenza 19, Padova in Torino 18, Bari 17, Cremonese 12.
PRIHODNJI KROG (4.2.): Cagliari - Fiorentina, Cremonese -Udinese, Lazio - Bari, Milan - Roma, Napoli - Atalanta, Parma -Sampdoria, Piacenza - Inter, Torino - Padova, Vicenza - Juventus.
Italijanska B liga
IZIDI 21. KROGA: Cesena - Palermo 1:0, F. Andria - Brescia 1:0, Lucchese - Ancona 3:1, Perugia - Bologna 2:1, Pescara - Co-senza 1:1, Reggiana - Pistoiese 2:0, Reggina - Genoa 2:1, Salemi-tana - Chievo 2:2, Venezia - Foggia 1:1, Verona - Avellino 2:1.
VRSTNI RED: Cesena 34, Pescara 32, Bologna, Verona in Reggiana 31, Genoa, Ancona*, Perugia, Cosenza in Palermo 29, Venezia 27, Brescia, Salemitana, F. Andria, Foggia in Reggina*
26, Lucchese* 25, Avellino 23, Chievo 22, Pistoiese*16.
Italijanska C2 liga: Triestina uspešna
IZIDI 20. KROGA: Baracca Lugo - Rimini 1:1, Centese - Livorno 0:1, Cecina - Triestina 1:2, Forli - Imola 1:0, Fano - Pontcdera 0:0, Fermana - San Dona 0:0, Ponsacco - Giorgione 0:0, Treviso -Temana 1:1, Tolentino - Vis Pesaro 0:0.
VRSTNI RED: Treviso 41, Livorno 39, Temana 37, Triestina
33,	Ponsacco 32, Sandona, Fermana in Giorgione 27, Rimini in Vis Pesaro 26, Pontedera 25, Forli, 24, Baracca Lugo, Fano in Tolentino 21, Imola 20, Cecina 14, Centese 7.
PRIHODNJI KROG: Triestina - Tolentino
Cedra - Triestina 1:2 (1:1)
Strelci: Pivetta v 20., Savoldi v 44. (11 m) in Polmonari v 70. (Hm) minuti.
TRIESTINA: Nioi, Pivetta, Birtig, natale (Apollonio od 65. min.), Tiberio, Zanotto, Battiston (Polmonari od 55. min.), Pava-nel, Palombo (Marži od 76. min.), Gubellini, Marsich.
Izključen: Marsich v 90. minuti.
KOŠARKA Italijanska Al liga
IZIDI 19. KROGA: Olitalia - Buckler 82:101, Nuova Tirrena -Cagiva 102:92, Teamsystem - Cx orologi 70:65, Benetton - Reg-gio Calabria 100:78, Stefanel - Illycafie 95:81, Mash - Teorema-tour 100:85, Madigan - Scavolini 76:74.
VRSTNI RED: Buckler Bologna 32, Teamsystem Bologna 28, Stefanel Milan 24, Cagiva Varese, Madigan Pistoia in Nuova Tirrena Rim 22, Benetton Treviso, Scavolini Pesaro in Reggio Calabria 20, OUtalia Forli 16, Mash Verona in CX orologi 14, Teore-matour Milan in Illycaffe Trst 6.
PRIHODNJI KROG (4.2.): Teamsystem - Buckler, Cagiva - Benetton, Teorematour - Stefanel, Cx - Mash, Reggio Calabria - Teo-rematour, Illycaffh - Madigan, Scavolini - Olitalia.
Stefenel -'Hly 95:81 (47:35)
STEFANEL: Gentile 7, FuCka 20, Bodiroga 19, Alberti 4, Blackman 21, Cantarello, De Pol 13, Portaluppi 9, Baldi 2, Sam-bugaro.
ILLY: Calbini 18, Guerra 13, VVilliams 24, Tonut 9, Crudup 9, Zamberlan 2, Pol Bodetto 5, Gori 1, Gironi, Piazza
PM: Stefanel 22:27, Illy 14:19; PON:: Guerra (37), VVilliams 40); 3T: Stefanel 7:21 (Gentile 1:4, Fucka 1:4, Bodboga 0:4, Blackman 3:6, Portaluppi 2:4, Sambugaro 0:1); Illy 3:14 (Calbini 1:3, VVilliams 1:6, Tonut 1:3, Zamberlan 0:1, Gori 0:1); v 30. minuti je Tonut zapuistil igrišče zaradi zvina gležnja.
Italijanska A2 liga
IZIDI 19. KROGA: Juve Caserta - Reggiana Reggio Emilia 94:90, Tinboair Fabriano - Panapesca Montecatini 76:85, Polti Cantu - Jcoplastic Napoti 99:72, Brescialat Gorica - Banco di Sar-degna Sassari 94:92, II Menestrello Modena - Floor Padova 67:77, Auriga Trapani - Reyer Benetke 67:73, Koncret Rimini -Casetti Imola 97:85
VRSTNI RED: Polti 20, Juve in Reyer 28, Floor 22, Panapesca in Koncret 20, Casetti ine Brescialat 18, Reggiana in Jcoplastic 16, Banco Sardegna in Turboair 14, Auriga 12, H Menestrello 10.
PRIHODNJI KROG: B.Sardegna - Koncret, Panapesca - Polti. Floor - Jcoplastic, Caserta - II Menestrello, Reyer - Turboair, Reggiana - Brescialat, Casetti - Auriga
Brescialat - Banco di Sardegna 94:92 (50:46)
BRESCIALAT: Coco 2, Conti, Fumagalti 33, Borsi, Davis 39, Sfitigoi 6, Foschini 12, Mian 2, Gilardi, Kristiancic.
BANCO DI SARDEGNA: Ziranu 4, Casarin 9, Bonino 18, Hegli Agosti 14, E. Rotondo 21, Lang 20, Esposito 6, Rotondo, Pi-cozzi, Donati.
PM: Brescialat 18:25, Banco di Sardegna 16:24; 3T: Brescialat 6:19; Banco 4:12; PON: Sfitigoi, Ziranu in Degli Agosti
ODBOJKA Italijanska Al liga
IZIDI 18. KROGA MTA Padova - Com Cavi 3:1 (8:15,15:1, 15:10, 15:4), Lube Banca Macerata - Sisley 0:3 (10:15, 10:15, 8:15), Alpitour - Jeans Hatu 3:1 (15:6, 16:14, 11:15, 15:9), Cari-parma - Daytona 1:3 (15:13,12:15, 5:15,13:15), Gallo - Edilcuo-ghi 3:2 (11:15,16:14,12:15,15:12,12:15), Gabeca - VVuber Schio 3:1 (1:15,15:7,15:11,16:14).
VRSTNI RED: l^as Daytona Modena in Alpitour Traco Cuneo 32, Sisley Treviso m Ectilcuoghi Ravenna 26, Gabeca Galatron Montichiari 20, Carpiarma Parma 18, Lube Banca Marche Macerata in MTA Padova 14, ComCavi Multimedia Neapelj 12, Jean Hatu Bologna 8, Gallo Gioia del Colle 4.
PRIHODNJI KROG: Sisley - Mta Padova, Com Cavi - Alpitour, Las Daytona - Gallo, Edilcuoghi - Lube, Jeans Hatu -Gabeca, VVuber - Cariparma.
Totocalcio
PRAVILNA NAPOVED: 1XX XII 112 112X; DOBITKI: 13 (223 dobitnikov) 58.706.000 tir; 12 (7051 dobitnikov) 1.853.000 lir.
Totogol
PRAVILNA NAPOVED: 2-5-6-11-16-18-20-30; DOBITKI: 8 (10 dobitnikov) 554.222.000 tir; 7 (2062 dobitnikov) 2.012.000 tir; 6 (81845 dobitnikov) 50.100 tir.
Totip
PRAVILNA NAPOVED: 2X X2 Xl 12 XX IX; corsa piu: 5 -11; DOBITKI: 14(ni dobitnikov, jackpto za naslednje kolo 1.001.133.937 lir); 12 (29 dobitnikov) 17.877.000 Ib; 11 (634 dobitnikov) 817.000 Ib; 10 (6140 dobitnikov) 84.000 lir.
Derbi v Križu pritegnil največ zanimanja Tokrat poprečno kolo
Gaja je že sedmič zapored zmagala
V	nedeljskem kolu amaterskih prvenstev je bilo za naše ljubitelje nogometa osrednje srečanje v Križu, kjer je bil na vrsti 40. prvenstveni derbi med Vesno (ocena 6/7) in Zarjo (6/7) . Srečanje se je zaključilo s pravično delitvijo točk. Igra pa je bila le občasno privlačna in kot se ponavadi zgodi na derbijih se kar groba. Za Križane je to tretji zaporedni remi, za Bazovce pa je prišel nedeljski remi po seriji treh zaporednih zmag. Vesna je sedaj na 8. mestu s 23. točkami, Bazovci pa s 27 točkami zasedajo 3. mesto. Na vrhu ostajajo Pro-seCani (+7), ki so zasluženo, a le z zadetkom z bele točke premagali Buiese.
V	promocijski ligi je uspeh naših dveh predstavnic polovičen. Sovodenjci (7/8) so dosegli osmo prvenstveno zmago in delijo skupaj s tremi ekipami drugo mesto s točko zaostanka za vodilno Juventino (5) , pri kateri očitno nekaj ne gre. Standrežci so namreč doživeli že drugi zaporedni poraz na domačih tleh in to v zadnjih treh srečanjih. Ali visoka uvrstev povzroča glavobole (podobno se je zgodilo s Sovodnjami)?
V	2. amaterski ligi so Trebenci(5) žal doživeli nov poraz. Se dobro, da se na dnu lestvice stvari niso bistveno spremenile in je rešitev še možna. Ven-
dar bo treba odloCno reagirati. Kdor očitno ne pozna zastojev, so gajevci (9) , ki so zabeležili kar sedmo zaporedno zmago. Kdo jih bo ustavil?Morda Kras (6/7) , saj je prihodnji teden na vrsti derbi. To nedeljo pa so kra-sovci zasluženo, a šele iz 11-metrovke, premagali Romano. Važno točko pa so dosegli Do-linčani (6/7), ki se počasi bližajo sredini lestvice.
Prihodnji teden bo poleg derbija Gaja -Kras, ki bo na Proseku, vrsta drugih zanimivih srečanj: Mossa - Juven-tina, Manzano - So-vodnje, Zarja - Basal-della, Primorec - Cor-no in Romana - Dolina.
Statistični podatki
Odigrana srečanja: 9 (1 derbi); osvojene točke: 15 (4 zmage, 3 remiji, 2 poraza); doseženi zadetki: 12; prejeti zadetki:	7;
izključeni: nihče; 11-metrovke v korist: 4; 11-metrovke proti: 2 (od katerih ena zgrešena).
Zanimivosti
Med zanimivostmi ne moremo mimo zares odličnega dosežka gajevcev. V zadnjih sedmih tekmah so namreč igralci predsednika Kalca dosegli prav toliko zmag. Dali so 20, prejeli pa samo 3 zadetke. Zanimivo je tudi dejstvo, da so gajevci do sedaj dosegli le en remi in sicer proti Junior Aurisini. Nato so zabeležili tri zmage in štiri poraze, nato pa se je začela
zlata serija, za katero seveda navijači Gaje upajo, da je ne bo kmalu konec. Glede nepremagljivosti pa ima najdaljšo pozitivno serijo Kras, ki je že devet kol nepremagan. Sledita mu Primorje in Gaja s sedmimi koli, Sovodnje in Vesna pa sta v zadnjih petih kolih vedno osvojila vsaj točko. Trebencem letos prav ne gre. V nedeljo so sicer izgubili 2:0, na poraz pa je brez dvoma vplival tudi sodnik, ki je pokazal kar deset rumenih kartonov, od katerih kar osem igralcem Primorca. Morda je bil poraz neizbežen, vendar kriterij sojenja je bil zares nekoliko Čuden.
Nogomet ali tenis?
Nekaj nedeljskih izidov: Sacilese - Ge-monese 6:1„ San Lorenze - Moraro 6:1, Monfalcone - Olimpia 6:2, Talmassons - Ca-mino 2:6.
Strelci naših ekip:
Miclaucich 11 zadetkov, Gregorič in Smilovich 10; Pesca-tori, A, Majcen in La Calamita 7; Tomizza, Businelli, Lacoseljac, OsmanhodžiC, Ravali-co, Šircelj, Vrše in P. Gergolet 6.
Postava tedna: Ba-bich (Primorje), Gio-vini (Vesna), Babudri (Dolina), Al. Majcen (Kras), Štrukelj (Zarja), Parovel (Gaja), Štolfa (Primorje), La Calamita	(Kras),
OsmanhodžiC (Zarja), Fajt (Sovodnje), M. Kalc (Gaja). E.B.
NOGOMET / V AMATERSKIH PRVENSTVIH
Derbi v Križu se je po nezanimivi igri končal brez zmagovalca (Foto Balbi/Kroma)
NOGOMETNI IZIDI
Promocijska liga
IZIDI 17. KOLA: Aielo - Ponziana 2:0, Cussignacco -Manzano 1:1, Juventina - Rivignano 0:1, Maranese - Staran-zano 0:0, Pro Fiumicello - Mossa 0:2, Ruda - Torviscosa 1:0, San Canzian - Flumignano 0:0, Sovodnje - San Luigi 2:1.
VRSTNI RED: Juventina 30, Sovodnje, Mossa, Staranza-no in Rivignano 29, Maranese in Cussignacco 27, Manzano 26, Ponziana in Aiello 25, San canzian 23, San Luigi 21, Flumignano 15, Ruda 10, Pro Fiumicello 90, Torviscosa 8.
PRIHODNJE KOLO: Mossa - Juventina, Manzano - Sovodnje.
1. amaterska liga
IZIDI 17. KOLA: Basaldella - Cividalese 1:0, Medeuzza -Aurora 1:0, Pradamano - Fagnacco 0:1, Primorje - Buiese 1:0, Reanese - Opicina 3:2, Torreanese - Forgaria 0:1, Union 91 - Tavagnacco 0:1, Vesna - Zarja 1:1.
VRSTNI RED: Primorje 33, Basaldella 31, Zarja 27, Torreanese in Union 26, Medeuzza 25, Forgaria 24, Vesna in Opicina 23, Cividalese in Pagnacco 22, Reanese 21, Tavagnacco 17, Aurora in Buiese 14, Pradamano 11.
PRIHODNJE KOLO: Opicina - Vesna, Pagnacco - Primorje, Zarja - Basaldella.
- Domio 1:2, Como - Azzurra 1:0, Medea - Čamp. Prisco 2:1, Portuale - Mariano 0:0, Roianese - Pro Romans 1:2, San Lorenze - Moraro 6:1, Villesse - Primorec 2:0.
VRSTNI RED: San Lorenzo 35, Domio in Como 33, Pro Romans in Medea 26, Mariano 24, CCS 22, Moraro 21, Azzurra in Portuale 16, Villesse 15, Čamp. Prisco 12, Primorec 10, Roianese 9.
PRIHODNJE KOLO: Primorec - Como.
3. amaterska liga
Skupinas G
IZIDI 15. KOLA: Aurisina - Vermegliano 0:2, Cus - San Vito 1:1, Kras - Romana 1:0, Mont. D. Bosco - Gaja 0:5, Ser-vola - Dolina 1:1, Venus - Union 2:4, Breg prost.
VRSTNI RED: Kras 36, Gaja 31, San Vito 30, Breg in Vermegliano 27, Romana 25, Servola 21, Cus 20, Aurisina 13, Dolina 10, Venus 9, Montebello D. B. 7, Union 4.
PRIHODNJE KOLO: Breg - Venus, Gaja - Kras, Romana -Dolina.
V Veroni so si krasovke priboril© pivo letošnjo zmago
™r°‘ ■K,ee
KRAS: Čakri, Jagodic katero se nasprotnice uiti. Bizjak 3, V. Kemiec 3. so mogle prebiti, čeprav T. Kemiec l.D.Ferluga so v nadlajevanju neko-
ROKOMET / B LIGA
ga, Rudolf, Gregor!, Ci- V drugem polčasu so e rokometašice v Vera- trejo in učinkovito. Kra-
Premagale so tamkajšnji tesno pokrivanje dveh Cus. ki je bil tako kot najboljših nasprotnic, Zgonicanke pred to tek- kar pa ni _ obrodilo
ma fe bila zato kar zani-
Tlj T6S i*« .n * 111 n»i.
Krasovke so takoj na detkoma V zadnjih mi-zacetku prvega dela tek- nutah je napetost dose-me povedle s preprielji- gla višek, trenerja sta vo igro v napadu, kjer dajala navodila, publika sta se tedaj izkazali je glasno navijala, na predvsem Vera Kermec igrišču pa je bila prava in Dolores Ferluga. V15. zmeda. Toda krasovke minuti so naše igralke so zaigrale zbrano in ob-povedle s petimi goli držale prednost predv-prednosti, kar je bilo naj- sem s pomočjo Vratarke več: na tekmi. V tem de- Klare Calzi. (Vesna)
Juventina kljub porazu še vodi, toda Sovodnje (in drugi) so ji tik za petami Bled remi Vesne in Zarje v Križu
Primorje z zmago utrdilo vodstvo v 1. AL- Primorec izgubil -V 3. AL Gajo nasulo 5 golov Montebellu - Slavil tudi Kras - Dolina neodločeno
služil prekršek v kazenskem prostom, a se je strel z 11-me-trov odbil od prečke spet na igrišče, kjer so domači branilci brez oklevanja razčistili nevarnost. V zadnjih 15. minutah prvega polčasa je Primorje le začelo odločneje napadati. Najprej je po lepi in hitri kombinaciji med Škabarjem, Mi-claucichem in Štolfo slednjemu vratar z nogami odbil strel, nato sta Miclaucich in Pescatori za las zamudila predložek Štolfe. Le dve minuti pred iztekom pa se je Pescatori znašel v sendviču med dvema branilcema gostov v kazenskem prostom, padel in sodnik je dosodil najstrožjo kazen, ki jo je uspešno izvedel sam Pescatori.
V drugem polčasu se je ritem igre upočasnil. Buiese je napadalo, vendar za Babicha nevarnosti ni bilo, »rdeče-m-meni« pa so v protinapadih zapravili nekaj dobrih priložnosti. (S.M.)
2.	AMATERSKA UGA Villesse - Primorec 2:0
(2:0)
PRIMOREC: A. Corona, Frasson, Bolci, Perez, Bulich, Gargiuolo, Apuzzo, Ferluga, Graniere (od 70. min. Predo-zan), Savino, M. Corona.
Primorec se tudi iz VileS vrača s porazom, ki trebensko moštvo vse bolj potiska proti dnu lestvice. Zmaga domačinov je zasluzena, Primorec pa je imel v drugem delu dve lepi priložnosti, toda vratar domačinov je bil obakrat na mestu.
3.	AMATERSKA UGA
Proti Romani so krasovci igrali solidno in imeli več priložnosti za zadetek. Zmaga pa je prišla šele v drugem polčasu s strelom iz 11-metrovke, katero je uspeSno izvedel La Calamita. Gajevci pa ne poznajo zastojev. Tokrat so brez vsake težave odpravili Montebello Don Bosco, ki je lani igral solidno, letos pa se mu slabo piše. Naj omenimo tudi, da se je med strelce zapisal Aleksander Kalc, ki je nastopil po večletnem premoru. Dolinčani pa so dosegli lep remi proti povprečni Servoli. Skedenjci so kar štirikrat zadeli okvir vrat, Dolinčani pa so zapravih vrsto priložnosti. Breg in Mladost sta tokrat počivala.
Kras - Romana 1:0 (0:0)
Strelec: La Calamita v 65. min.
KRAS: Remez, Fadda, Su-rec (Martino), Al. Majcen, Norbedo, Coccolutto, Lepore, La Calamita, Rebetz, Macor, Chies.
Montebello Don Bosco -Gaja 0:5 (0:2)
STRELCI. Smilovich v 15 in 55. min. iz 11-metrovke, Veglia v 20. min., A. Kalc v 84. min., Parovel v 90. min.
GAJA: Vesnaver, Leban, Parovel, Veglia, Castro, Craie-vich, Pugliese, Gombač (Kosir), M, Kalc, Smilovich (A. Kalc), Busolino (Giursi). Servola - Dolina 1:1 (1:0) STRELEC ZA DOLINO: Canazza.
DOLINA: Corrette, Marus-si, Babudri, Lovriha (Rapo-tec), Pecar, Ota, Flego (Canazza), Udovicich, Bozzi, Scibi-lia, S. D’Agnolo.	E.B.
PROMOCIJSKA UGA
Sovodnje - San Luigi 2:1
(1:1)
STRELCA ZA SOVODNJE: Businelli v 5. min., Tomizza v 77. min. iz enajstmetrovke.
SOVODNJE: Gergolet, Černič, Tomšič, Tomizza, Hmeljak, Devetak, Zotti, Mer-bartolo, Goriup, Fajt (v 85. min. Sambo), Businelli.
Sovodnje so s težavo, toda zasluženo premagale solidno ekipo San Luigija in so se tako, sicer v kar številni družbi (Mossa, Staranzano in Rivignano) povzpele na drugo mesto.
Sovodenjci so v začetnih minutah povedli z Businei-lijem in vodstvo jih je verjetno uspavalo, saj so nato gostom prepustili pobudo. San Luigi je tako, ob odlični Giorgijevi režiji, sprožil vrsto napadov in sama sreCa, da je obramba z vratarjem Geigoletom na čelu odbijala napade gostov. V 37. min. pa so Tržačani zasluženo izenačili po zaslugi Longa, ki je po solo akciji premagal
ni uspeta pridobiti zane-
vratarja gostiteljev.
Tudi v drugem polčasu so imeli veC od igre gostje, Sovodenjci pa so nato vendarle reagirah in najprej je Fajt zadel vratnico, isti igralec pa si je prislužil Se enajstmetrovko. Potem ko je preigral dva branilca, so ga zrušili v nasprotnikovem kazenskem prostoru in sodnik je pokazal na belo točko. Tomizza je najstrožjo kazen tudi uspeSno izvedel. Po tej akciji je sodnik izključil gostujočega vratarja zaradi nešportne geste.
Od posameznikov bi pri domači ekipi pohvalili Gergo-leta, Hmeljaka, Tomšiča in Businellija.
Juventina - Rivignano 0:1
(0:0)
JUVENTINA: Zanier, Kaus od 80. min. Gambino), Tom-masone, Romano, Viilani, Candutti, Zamar, Peteani, Ta-baj, Braida, Cecotti (od 57. min. Devetak).
Juventina, ki je igrala v okrnjeni postavi (brez Monti-ne in Trevdsana, Viilani je sicer igral, pa se ni pozdravil poškodbe, Tommasone ni treniral ves teden), je morala priznati premoč odbene ekipe Rivignana. Pri Juventini se je spet pokazala stara hiba: neučinkovitost v napadu. Gostitelji so si namreč ustvarili le 3 priložnosti za gol s Cecot-tijem, z Villanijem in Devetakom. Gostje pa so bili ucinkoviteljsi in tudi zasluženo dosegli gol z Deganisom, ki pa je pri zadetku imel nekoliko sreče. Hotel je zaustaviti žogo, le-ta pa se je odbila od njegove noge in tudi ukanila vratarja Zanierja.
Standrežci so se proti koncu tekme vrgli v napad, toda brezuspešno. Pri tem so se nevarno odprli v obrambi in se izpostavili nasprotnikovim protinapadom.
2e v prihodnjem kolu Caka standresko ekipo zelo neugodno gostovanje v Mosi.
1. AMATERSKA UGA
Vesna - Zarja 1:1 (1:1)
STRELCA: OsmanhodžiC v 20. in Grassi v 23. minuti
VESNA: Zemanek, N. Sedmak, Grassi, Mantovani (v 85. Košuta), Giovini, Leonardi, P. Sedmak, Padoan, Lakoseljac (v 15. Ricci), Zocco (v 88. Ze-rial), Scala.
ZARJA: De Rota, Grgič, Dussoni, Štrukelj, Kalc, Ispiro, Ferluga (v 49. Gregorič), Alta-rac (v 69. Tittonel), Ravalico, Tognetti, OsmanhodžiC.
»Prvič v zgodovini«, je ob vhodu na kriško igrišče (in ob robu kakega nogometnega
igrišča sploh?) vzdihnila priložnostna navijačica. Kot vedno je torej za derbi med Vesno in Zarjo vladalo veliko zanimanje. Zarjin predsednik Mi-rijam Žagar pa je pred začetkom malo za Salo (in malo zares?) razlagal: »V Križ pridemo samo zato, da nas federacija ne kaznuje z odvzemom točk. Itak zmaga vedno Vesna...«
Iz srečanja, ki bi ga res ne mogli označiti za zanimivo, pa se je izcimil remi, ki nobeni izmed ekip ne ustreza. Prvi del tekme je bil dopadljiv: najprej je Altarac zadel prečko s silovitim strelom s kakih 20 metrov, nato je OsmanhodžiC po čudoviti samostojni akciji povedel Bazovce v vodstvo, toda ravnotežje je v gneči po . strelu s kota takoj vzpostavil Grassi.
To je v bistvu bilo tudi vse: Vesna je v drugem delu igrala slabše, kljub rahli terenski premoči pa Zarja resnih priložnosti ni ustvarila. Najboljši na igrišču? Po našem skromnem mnenju sodnik, ki je zelo občuteno tekmo vodil domala brez napak.
IZJAVI PO TEKMI
Paolo Soavi, diskvalificirani kapetan Vesne: »Remi je vsekakor pravičen, obe ekipi pa sta pokazali dobro igro. Kako sem trpel na tribuni!« »Neuvrščeni« opazovalec Edi Kralj pa je bil precej kritičen: »Tekma je bila slaba, nisem videl treh zaporednih podaj. Ge ekipi igrata vedno tako slabo, si ne zaslužita takega položaja.« (Dimitrij Križman)
Primorje - Buiese 1:0 (0:0)
STRELEC: v 43. min. Pescatori (11 m)
PRIMORJE: Babich, Le-ghissa (v 63. min. Massai), Guštin, Škabar, Mislej, Stoka, Štolfa, Sardoč, Miclaucich, Crevatin, Pescatori (v 80. min. Zucchr).
Primorje je po pričakovanju premagalo predzadnji Buiese in utrdilo vodilni položaj na lestvici. Gostje pa so predvsem v začetnih fazah tekme nuditi močan odpor in zapravili celo edinstveno priložnost. V 25. minuti si je namreč napadalec gostov pri-
Obvestilo
SD BREG - KOŠARKARSKA SEKCIJA vabi vse prijatelje društva in košarke na predstavitev knjige Branka Lakoviča »30 let naše košarke« in na razstavo »Bregova košarka v slikali«, ki bosta danes, 30. t. m., ob 20.30 v društvenem baru občinske telovadnice v Dolini.
KOŠARKA / V B, C2 IN D LIGI
Jadran in Bor sta ga krepko polomila, »rekordna« Cicibana pričakuje Goriziano
Podcenjevanje bi se lahko hudo maščevalo - Dom in Kontovel KO
Tako za play-off do konca rednega dela v B ligi
moštvo	20. kolo	21. kolo	22. kolo
BIELLA (30)	Scame	Monza	Collegno
ODERZO (26)	Collegno	Scame	Biella
RIVA (24)	Monza	Šesto S.G.	Cassano
JADRAN TKB (22)	Desio	Cassano	Oderzo
CIVIDALE (20)	Šesto S.G.	Desio	Monza
DESIO (20)	Jadran	Cividale	Scame
VARESE (18)	Cassano	Collegno	Šesto S.G.
MONZA (18)	Riva	Biella	Cividale
SCAME (16)	Biella	Oderzo	Desio
Z mastnimi črkami domače tekme. Jadran ima pozitven obračun točk z Biello (ki pa je ne more vec dohiteti) in Scame, izenačen z Rivo in Monzo (velja skupno razmerje v koših), negativen s Cividale in Varese. Tako Desio kot Oderzo, s katerima mora se igrati, je v prvi tekmi premagal z 11 točkami razlike.
Po dolgem obdobju zmag in uspešnih nastopov je v našem košarkarskem svetu nastopil »tragični« vikend, saj je le Ciciboni uspelo osvojiti nov par točk.
Se najbolj pa preseneča (in hkrati jezi) to, da je bil spored zadnjega konca tedna v januarju zelo ugoden za naše peterke, ki so, razen Doma, imele opravka s slabšimi nasprotniki. Ponavlja se stara pesem o kroničnem podcenjevanju in nepravilnem pristopu do igre, ki naj bi bila značilna za naša moštva. S tem se eni strinjajo, drugi pa ne, dejstvo pa je, da sta poraza Jadrana Tkb in Bora Radenske zelo huda, medtem ko kaže, da so Kontovelci najbrž že odvrgli ...dres v koruzo.
B LIGA: V soboto zvečer sta se v mislih trenerja Vremca in predsednika Vidonija jeza in grenkoba prepletah z vprašanji, kako lahko jadra-novd včasih igrajo tako slabo. Nasa združena ekipa je, tako kot že pred tem proti Vareseju in Čedadu, dovolila gostom, da so na tekmi vsilih svoj tempo igre in brez večjega napora odnesli domov
\ J«
Cicibona s trenerjem Furlanom med minuto odmora
najbrž povsem nepričakovani točki. Košarkarji iz Monze, ki teoretsko imajo še nekaj možnosti za uvrstitev v končnico, so tekmo zaceli z zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti, tekabejevci pa so dajali občutek, da dremajo in Čakajo na umiritev Monze. Zaradi slabega dne nekaterih posameznikov, nezbranosti v obrambi in sijajne igre Sale (pred njim sta jadranovce V tržaški športni" palači pokopala Conti od Vareseja in Lo-renzon od Čedada), pa se stanje na igrišču ni spremenilo in jadranovci so zapustili
igrišče s povešeno glavo. Jeza je še toliko večja ker bi se pla-vobeli z zmago dejansko že lahko veselih nastopa v boju za napredovanje, saj je Varese izgubil. Sedaj pa (tri kola pred koncem) je slika precej zapletena, pot pa posajena s pastmi (glej tabelo). K športu pac spadajo podvigi in razočaranja, zato morajo jadranovci vse misli usmeriti v popravni izpit, ki je na vrsti že v soboto: zmaga v Desiu bi kratkomalo pomenila konec muk, ne glede na izide ostalih tekem.
C2 LIGA: Ko je že vse kazalo, da so košarkarji Bora Radenske v prvenstvu le ujeli pravi ritem, je kot strela z jasnega priletel nov poraz proti zadnjeuvršCenemu Arteju in moštvo, ob presenetljivih zmagah vseh ostalih tekmecev, se je ponovno znašlo na robu prepada. Tesen poraz s samo točko razlike in z za las zgrešenim metom ob zvoku sirene, je ponavadi vzrok ve-
likega obžalovanja, toda tokrat ni bilo tako. Belozeleni so se lotih tekme brez zadostne odločnosti, ki je Krecicevi ekipi omogočila, da se je v zadnjih tednih bolje odrezali. Nasprotno, gostje so se borili kot levi in si priborih 20 točk naskoka, Čeprav nimajo dovolj kakovostnih igralcev. Velika zagnanost trenerja KreCiCa, ki je stalno bodril svoje fante, je v zadnjih osmih minutah obrodila neverjeten preobrat. »Trisrc-niki« so nadoknadih ves zaostanek, a sreCa jim je v zadnjih trenutkih obrnila hrbet, gostje pa so si vsekakor zaslužili zmago. Trenerja Krečič in PuCnik ter predsednik - zapisničar Stokelj niso po tekmi niti imeli moči, da bi se vprašah, Cernu tako negativen nastop.
Bor Radenska - Arte Go 72:73 (28:42)
BOR: Spadoni 3, Susani 11, Perčič 6, D.Barini 17, M.Simonic 9, Bosser nv, Ra-
sman, Rustja 10, Pettirosso 3, Grbec 13; trener Krečič.
D LIGA: S sicer neslavno zmago v »bunkerju« Adija so ddbonaši podaljšali zmagovito serijo na 14 zaporednih zmag, misli in mod pa so že usmerjene v sobotni »big match« z drugouvrščeno Goriziano, ki našim sledi s štir-mi točkami zaostanka. Plavo-beli, ki so tokrat nastopih v neobičajni postavi, se zavedajo, da bodo morali v soboto zaigrati povsem drugače, če si res žehjo stopih v povratni del nepremagani, saj so v zadnjih tednih že večkrat zaspali na lovorikah, res škoda pa bi bilo, da ne bi izkoristili priložnosh, ki se jim ponuja na zlatem pladnju. Težkega izpita ni premostil Dom, ki je prah Santosu prepridjivo izgubil in se tako dokončno oddaljil od boja za vrh, Kontovel pa je s porazom proti skromni Legi Nazionale vnovič razočaral.
(VJ)
KOŠARKARSKI IZIDI
Moška B2 liga
Izidi 19. kola: Collegno - Cassano 81:93, Jadran TKB - Monza 73:82, Cividale - Oderzo 96:78, Desio - Biella 71:76, Varese - Riva 60:64, Scame - Šesto SG 81:76.
Vrstni red: Biella 30, Legnoflex Oderzo 26, Riva del Garda 24, Jadran TKB 22, Gesteco Cividale in Banco Desio 20, Robur Varese in Stracciari Monza 18, Scame Bergamo 16, Cassano in Collegno 14, Šesto San Giovanni 6.
Prihodnje kolo (3.2.): Biella - Bergamo, Cassano - Varese, Monza - Riva del Garda, Oderzo -Collegno, Desio - Jadran TKB (4.2. ob 17.30), Šesto San Giovanni - Cividale.
Moška C2 liga
Izidi 15. kola: Manzano - Pagnacco 83:85, Gradišča - Ardita 93:75, Spilimbergo - Udinese 86:92, Virtus - Intermuggia 77:75, Pom - Staran-zano 85:80, Martignacco - Porcia 79:70, Barcola-na - Sgt 84:73, Bor Radenska - Arte 72:73.
Vrstni red: Martignacco 26, Manzano in Pom TržiC 24, Gradišča 20, Porcia in Ardita 18, Pagnacco 16, Spilimbergo in Staranzano 14, Sgt, Udinese in Intermuggia 12, Barcolana in Bor Radenska 10, Virtus in Arte Bittesini 4.
Prihodnje kolo (3.2): Bor Radenska - Pagnacco (ob 20.30), Gradišča - Staranzano, Manzano - Ardita, Martignacco - Virtus, Pom - Intermuggia, Porcia - Barcolana, Spilimbergo - Arte, Udinese -Sgt.
Moška D liga
Izidi 14. kola: Cus TS - Inter 1904 87:71, Largo Isonzo - Senators 109:81, Acli Ronchi - Grado 66:88, Acli TS - Cicibona Helvetius 65:77, Momo Gib - Libertas 101:75, Dom Agorest - Santos 74:89, Lega Nazionale - Kontovel 74:69, Scogliet-to - Goriziana 93:102.
Vrstni red: Cicibona Helvetius 28, Goriziana 24, Cus in Santos 20, Dom Agorest in Grado 18, Kontovel, Acli Ronchi*, Momo Gib in Inter 1904 14, Libertas*, Lega Nazionale in Largo Isonzo 8, Acli TS 6, Senators ih Scoglietto 4.(*tekma manj)
Prihodnje kolo (3.2.): Grado - Momo Gib, Cus Trieste - Dom Agorest (2.2. ob 21.15), Acli - Largo Isonzo, Acli Ronchi - Inter, Cicibona Helvetius -Goriziana (18.15), Senators - Libertas, Santos - L. Nazionale, Scoglietto - Kontovel (4.2. ob 11.00)
ODBOJKA / NAŠA MOŠTVA V DRŽAVNIH IN DEŽELNIH ODBOJKARSKIH LIGAH
Fantje tokrat boljši od deklet Soča Sobema preseneča
Poln izkupiček točk moških šesterk v državnih in najvišji deželni ligi, katastrofa deklet: šest tekem, šest porazov. To je - v enem stavku - obračun odbojkarske sobote.
RESTRUKTURACIJA, DA ALI NE? Vsa naša moštva, ki nastopajo v državnih ligah, z nestrpnostjo pričakujejo, kaj bo odločila federacija v zvezi z napovedano restrukturacijo prvenstev (glej okvir), do katere naj bi prišlo že po koncu letošnje sezone. Ce bi prodrl
nacrt, ki ga pripravlja podpredsednik zveze FIFA V En-zo D’Arcangelo, bi se za domala vse naše šesterke cilji naenkrat spremenili. Val bi se lahko potegoval za uvrsh-tev v play off za napredovanje, moška Koimpexova vrsta bi bila že skoraj z obema nogama v višji ligi, veliko bolj ugoden kot po zadnjih treh porazih bi bil tudi položaj istoimenske ženske šesterke, borovkam in soCanom pa se ne bi bilo treba bati za obstanek, ker bi izpade preprosto ukinili. To-
ODBOJKA / DRŽAVNE LIGE
Moška B2 liga
Izidi 12. kola: Cervo - Imsa 0:3 (6:15, 7:15,4:15), Volley Pordenone - Sassuolo 0:3 (2:15, 9:15, 8:15), Sedico - Carpi 3:1 (15:3, 15:13,12:15,15:11), Marconi - Bussolengo 0:3 (12:15, 8:15, 5:15), Cus Modena - San Miguel 0:3 (0:15, 8:15, 9:15), Asola - Cavriago 3:0 (15:4,15:7,15:4), Isola - Concesio 1:3 (15:6, 9:15,11:15,12:15). Vrstni red: Bussolengo in Sassuolo 20, San Miguel in Sedico 16, Imsa in Mura Asola 14, Level Isola in Marconi 12, Concesio, Pordenone, Cavriago in Cus Modena 10, Carpi in Cervo Collecchio 2. Prihodnje kolo: Imsa - San Miguel.
Moška C1 liga
Izidi 12. kola: Mogliano - Santa Giushna 3:0 (15:11, 15:12, 15:9), Ponte Alpi - Laguna Light 0:3 (11:15, 9:15, 14:16), Vivil -SoCa Sobema 1:3 (15:13, 2:15,11:15, 5:15), Nova Gens - Koimpex 2:3 (15:10,15:11, 7:15, 6:15,13:15), Fincantieri - Flebus Povoletto 3:1 (15:5, 11:15, 17:16, 15:1), Pallavolo Trieste - Fossb 0:3 (8:15, 12:15,17:19), Legnago - Cessalto 1:3 (6:15,15:2,9:15, 7:15). Vrstni red: Mogliano, Laguna Light in Koimpex 20, Santa Giushna 16, Soča Sobema, Cessalto in Fincanheri 12, Nova Gens, Pallavolo Trieste in Ponte Alpi 10, Vivil, Flebus Povoletto in Fosso 8, Legnago 2. Prihodnje kolo: Koimpex - Pallavolo, SoCa - Moghano.
Ženska C1 liga
Izidi 12. kola: Gemona - Fontane 3:0 (15:5, 15:6, 15:6), Cone-iano - Kennedy 3:1 (13:15,15:2,15:1,15:llj, Porcia - Dolo 3:2 15:8, 12:15, 12:15, 15:7, 15:6), Battaglino - Koimpex 3:1 (15:11, 15:8, 10:15, 15:13), Cavazzale - Cordenons 3:0 (15:8, 15:2, 15:4), Bor Mercatile - Codogne 1:3 (11:15, 15:8, 8:15, 13:15), Bmeters -Volley 93 3:1 (15:8; 12:15, 15:6, 15:8). Vrstni red: Battaglino in Porcia 20, Conegliano in Koimpex 18, Cavazzale 16, Cordenons 14, Bor MercantUe 12, Codogne in Dolo 10, Bmeters in Gemona 8, Kennedy in Volley 93 6, Fontane 2. Prihodnje kolo: Koimpex -Bor MercantUe.
gli;
(15
da pozor! Po najnovejših informacijah, ki so nam jih posredovali na združenju drugoligašev, možnosti, da bi se »revolucija« začela že v tekoči sezon baje ni veliko. Najverjetneje bo torej vse ostalo pri starem, se pravi dve napredovanji in trije izpadi v B2 hgi in dve napredovanji in štirje izpadi v Cl ligi.
SOCA, SOCA, SOCA: Ni
naše najvišje uvrščeno moštvo v hgi, a je gotovo tisto, ki trenutno predstavlja najprijetnejše presenečenje, še zlasti, Ce pomislimo, da je bilo po prvih štirih kohh brez točk, v naslednjih osmih pa je doseglo kar šest zmag. Vzpon se je začel, ko se je v ekipo vrnil »vojak« Mitja Feri. Trenerja Stefana Cotiča, ki je lani pripeljal moštvo v Cl ligo, letos pa sprejel vlogo pomočnika Vojka Jakopiča, smo vprašah, ah je to glavni razlog za boljše rezultate: »Feri je za nas gotovo pomenil dopolnitev mozaika. Za napad iz 2. linije in blok prej nismo imeli pravih alternativ. Tudi ostali igralci so se tedaj opogumih in bolj zaceli verjeti v svoje sposobnosh.« Imate še kakšno skrivnost? »Med tednom veliko pozornosti namenjamo taktični pripravi naslednje tekme. Trener Jakopič s pomočjo videoposnetkov (snemamo vse tekme) zelo podrobno razčleni nasprotnikovo igro in na treningih z vadbo pripravi igralce do tega, da na tekmi odkrivajo njegove šibke točke. Lani nam tega v C2 ligi ni bilo treba poCenjah, ker smo bili za razred boljši, le-
tos pa nam to zelo pomaga, da pridemo do zmag. Poudaril bi še, da doslej nismo imeh sreče, ker je bilo precej poškodb in bolezni. Nazadnje si je zvil prst podajaC Tomšič.« V soboto igrate doma prod vodilnemu Moglia-nu. Razmišljate o presenečenju? »Obstanek si bo zagotovil tisti, ki bo premagal enega od štirih vodilnih moštev. Mislim, da smo to zmago sposobni doseči. Naš cilj vsekakor ostaja obstanek. Položaj je tak, da se lahko že z ertim samim porazom znajdeš v težavah. Upam, da bomo v povratnem delu dosegli vsaj toliko točk, kot jih imamo sedaj.«
MAJ 1996: Vse kaže, da 18. maja, ob koncu prvenstev, prvič po dveh letih, ne bomo mogli proslavljati nobenega napredovanje v državno ligo. Vrh lestvice, denimo, za obe 01ympiini šesterki res ni nedosegljiv (minus šest točk), a imata pred sabo malce preveč ekip. Zmaga borovcev nas tolaži,
Soča Sobema po težkem začetku v Cl ligi vse bolj preseneča
da tudi z obstankom ne bi smelo biti skrbi.
ESPEGO: Ce se igralci združene ekipe žehjo uvrstiti v play off, si takih porazov, kakršnega so v soboto doživeli proti Adiju, ne smejo privoščiti. Kljub odsotnosti Sobana, ki je eden boljših napadalcev, so v setih vodih z 2:0, v tretjem pa že z 11:5, točki pa sta vseeno ostali v Ronkah. Ce sta bila poraza Kortinga in Sloge pričakovana, pa to ne velja za Koim-pex. Nas bodo v prihodnjem kolu spet razveselile vsaj va-lovke, ki so to pot počivale?
(ak)
Kaj predvideva restrukturacijo
Cilj napovedane restnikturacije državnih prvenstev je zmanjšanje stroškov. To bi dosegh z razširitvijo hg BI in B2 in spremembo sedanje lige Cl v enotno deželno ligo. Predlagatelji (združenje klubov in sama zveza) se zavzemajo, da bi restrukturacijo začeli izvajati že letos s spremembo veljavnih propozidj. To bi popolnoma zrevolu-tioniralo potek letošnjih prvenstev in cilje naših moštev. Poglejmo Čemu.
B2 LIGA - napredovanja: 1. in 2. direktno; 3. in 4. play off; 13. in 14. play out.
Cl LIGA - napredovanja: 1. 2. 3. in 4. direktno; 5. in 6. play off s 13. in 14. iz B2 hge. Nihče ne izpade v C2 ligo. Končni sklep glede restnikturacije naj bi padel pred pričetkom povratnega dela prvenstev.
ODBOJKA / DEŽELNE LIGE
Moška C2 liga
Izidi 12. kola: 01ympia CDR - Grado 3:1 (16:14, 15:7, 12:15, 15:109, Maniago - VBU Videm 0:3 (6:15,8:15,11:15), Prevenire -Rojalese 1:3 (13:15, 15:9, 8:15, 16:17), Itely Fojda - Prata 3:1 (17:15, 7:15,15:8,15:11), Mossa - Tomana 1:3 (15:10,12:15, 9:15, 3:15), Bor Fortrade - Buia 3:1 (15:13,15:9, 3:15,15:loj, Porcia - El-tor 3:1 (15:6,15:11, 12:15, 15:3). Vrstni red: Eltor San Giovanni 22, Porcia 20, Ideal Sedia Buia 18, Prevenire in Rojalese 16, 01ympia CDR 14, VBU Videm in Itely 12, Bor Fortrade in Tomana 10, Grado 8, Mossa 6, Prata in Maniago 2. Prihodnje kolo (3.2): Rojalese - 01ympia CDR, Prata - Bor Fortrade.
Ženska C2 liga
Izidi 12. kola; Rivignano - Cus Videm 3:0 (15:9,15:10,15:6), Del Doge - 01ymia K2 sport 3:2 (15:17, 15:12, 15:8, 4:15, 15:1), Tomana - Martignacco 3:1 (8:15,15:12,15:10,15:13), Farra - Asfjr Čedad 3:0 (15:6, 15:13, 15:11), Mercat di Selz - Vivil 3:1 (15:12, 10:15, 15:9, 15:11), Dragon Pub - Tarcento 2:3 (15:2, 6:15, 15:9, 10:15,12:15), Fiume Venelo - Sokol 3:2 (15:6,11:15,15:11,11:15, 15:7). Vrstni red: Martignacco i Tomana 20, Tarcento 18, Del Doge 16,01ympia K2 sport in Farra 14, Sokol in Vivil 12, Fiume Venelo 10, Dragon Pub in Mercato di Selz 8, Asfjr Čedad in Cus Videm 8, Rivignano 4. Prihodnje kolo (3.2): Sokol - Farra, 01ympia K2 šport - Mercato di Selz.
Moška D liga
Izidi 8. kola: San Sergio - Nuocva Pallavolo 0:3 (9:15, 13:15, 12:15), Rozzol - SanVAndrea 3:1 (15:9, 8:15,15:1,15:9), Korting -Club Altura 0:3 (14:16, 8:15, 12:15), Acli Ronchi - Espego 3:2 (10:15, 7:15,15:12,15:9,15:109. Vrstni red: Nuova Pall. 14, Club Altura in Rozzol 12, Espego 10, Sant’Andrea 6, San Sergio in Acli Ronchi 4, Korting 2. Prihodnje kolo (3.2): Espego - Korting.
Ženska I) liga
Izidi 8. kola: Koimpex - Fiumicello 0:3 (13:15,9:15,4:15), Sgt -Virtus 3:1 (15:2, 15:3,10:15, 16:14),. Morarese - Altura 1:3 (7:15, 4:15,15:6, 5:15), Sloga - Gonars 1:3 (5:15,0:15,15:10, 7:15), Val ni igral. Vrstni red: Val Zadružna kredima banka 12, Gonars in Altura 10, Virtus 8, Koimpex, Fiumicello in Sgt 6, Sloga 4, Morarese 0. Prihodnje kolo (3.2): Fiumicello -Val, Koimpex - Sloga.
Torek, 30. januarja 1996
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO

Horoskop

zapisal B. R. K.
v--..
«-•
OVEN 21.3. - 20.4.: Ko boste predihali prah neuspeha, boste trtili cb zid ter glasno izrazili svoje negodovanje. Nihče ni kriv, niti tisti, ki so vam nehote metali polena, niti vi, ki ste se hote spotikali obnje.
BIK 21.4. »20.5.: Izločili boste lažne smeri in ohranili tisto, ki vam obeta največ. Ne nasedajte tistim, M trdijo, da k istemu cilju vodi več različni poti, kajti samo ena je pot, ki je pisana vam.
DVOJČKA 21,5.-21.6.: Jasno se boste zavedali, da večino vaSih dobrodelnih dejanj preganja bojazen pred osamljenostjo. Spremenite taktiko, sicer bodo bližnji preobremenjeni, vi pa boste Se naprej brcali mimo.
RAK 22.6. - 22. 7.: Prav prijetno vam bo ob spoznanju, da ste se znova spustili tja, od koder je mogoče nadaljevati brez zaletavanj. Odslej se vam zagotovo ne bo več zgodilo, da bi ribarili v kalnem.
IEV 23. 7. - 23.8.: Sodelavec ne bo ravno navdušen nad vašim predlogom, pa ne zato, ker bi bil neumen, ampak ker je tako zelo pameten, da se bo raje odločil za samostojno solo, v kateri so vse ocene enako vredne.
DEVICA 24.8. - 22.9.: Q: boste Se naprej pretiravali s prijaznostjo, se vam zna zgoditi, da bo nekdo posumil v vaSo iskrenost, potipal po ozadju vaših besed in vam pokazal tisto, česar se sami najbolj bojite.
TEHTNICA 23.9. - 22. TOz V iskanju nadomestila za izgubljene vrednote boste vendarle našli nekaj možnosti za spremembe. Nič hudega, če boste najprej poskrbeli za nov videz, kajti pod novo masko si boste bližje.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Jadikovali boste celo samemu sebi, zato se ne čudite, če vas bodo usmiljene duše začele obsipavati s tolažilnimi besedami. Ko se boste končno potolažili, dajte Se njih.
STRELEC 23.11. - 21.12.: Sprememb boste pristop do svojih težav, premagali blokade, ki dušijo vaše spontane vzgibe ter si dovoliti krik Kriku bo sledilo olajšanje, po katerem bo vse drugače.
KOZOROG 22. T 2. - 20.1.: Materialne želje boste zreducirati na nujni minimum, samo da bi vam ostalo več časa za duhovne potrebe. Problem bo le v tem, ker boste za njihovo uresničitev potrebovali kup dragih knjig.
VODNAR 21.1. -19.2.: V vase ljubezensko gnezdece boste vnesti številne novosti. Nekatere od njih bodo mejile na prave norosti - ampak zares se vam ni treba ubadati z vprašanjem, kdaj bo obema zadosti.
V
RIBI 20. 2. - 20.3.: Obiskal vas bo nekdo, ki ste ga potihem že dolgo rabiti v svojo bližino. Misleč, da ste ga pritegnili z mislimi, se boste želeti izuriti v magičnih veščinah. Prihodnost bo lepša, vsaj v mislih.
BAROMETER RAZPOLOŽENJA
Luna v opoziciji z Marsom bo spodbujala egoistične težnje
S prvim dnem tega tedna bo postalo gibanje Merkurja spet direktno. Njegovo delovanje v znamenju Kozoroga sicer ni izrazito, vendar je sprememba njegovega gibanja kljub temu dobrodošla. Stal nam bo ob strani, ko bomo postavljali stvari na svoje mesto, pripomogel pa bo tudi k analitičnemu in strateškemu pristopu do vsakdana.
Luna je v procesu rasti in bo fazo svoje polnosti dosegla 2. februarja ob 15. uri in 58 minut. Takrat bo v znamenju Leva. Luna bo v tem času prišla v opozicijo z Marsom, ki se suka po znamenju Vodnarja. Opozii-cijska konstelacija Lune in Marsa ne bo blagodejna, saj bodo prišle do izraza predvsem manj prijetne poteze bivanja. Naša občutljivost bo tolikšna, da bomo pogosto prizadeti. Marsikdo bo bolehen in slaboten, kar pa bo večinoma slonelo na psihični osnovi. Razpoloženje bo zelo labilno, zato bodo dnevi polni neslutenih preobratov
in skrajnosti. Doživljali bomo nasprotujoča si občutja, v katerih nam bo okolica presedala, hkrati pa jo bomo potrebovali. Neskladje obeh čustev utegne pripeljati do nemira, ki ga bomo zvozili le s pomočjo budnega očesa. V primem stihijskega popuščanja notranjemu vrenju se bomo znašli v okoliščinah, ki ne bodo ne prijetne in ne koristne in nas bodo od bližnjih odmaknile Se korak nazaj. V času okoli polne Irme in opozicije z Marsom se bo torej močno kazala egoistična težnja. Marsikdo bo v hlastanju za pozornostjo in priznavanjem prestopil mejo spoštljivosti in se spustil na raven gole manipulacije. Nežne duše naj si nadenejo zaščitne čelade že dan prej, da jih nalet silnih potreb nadležnih ljudi ne doleti nepripravljenih.
Verjetno torej ne bo Slo brez novih razprtij, vendar je to dovolj stara pesem, da bomo preživeli tudi tokratno polno luno z Marsom. Vsaj večina.
Po dveh letih skupnega življenja sta se švedski pevki poročili
STOCKHOLM - Švedski časopis Aftonbladet je pred dnevi poročal, da sta se v Stockholmu poročili popularni Švedski pevki. Petintridesetletna Eva Dahlgren in štiridesetletna Efva Attling sta dahnili da pred matičarjem po dveh letih skupnega življenja. Pevki sta prvi znani Svedinji, ki sta izrabili možnost poroke homoseksualcev. Attlingova, ki je svojo pevsko kariero opustila in je zdaj modna oblikovalka, je že enkrat ločena in tudi mati dveh sinov, ki živita pri svojem očetu. Švedska je bila po Norveški in Danski leta 1995 tretja država, ki je dovolila poroko parov istega spola. Homoseksualni zakonci pa v nobeni od teh držav nimajo pravice posvojiti otroka.
TOR SRE
POČUTJE, ZDRAVJE
sprostitev ............O	O
šport .................✓	O
post, dieta ...........X	O
težja fizična dela ...O	O
izlet...................O	O
DRUŽBA, ODNOSI
obisk znancev .........O	X
domača zabava..........O	O
družinski posvet ......✓	✓
družabne igre..........O	O
urejanje uradnih zadev /	✓
POSEL, DENAR
poslovno srečanje...........Z	Z
naložbe in nakupi...........O	Z
zamenjava službe.......X	X
izposoja denarja .....O	O
igre na srečo ........Z	Z
LJUBEZEN, SPOLNOST
osvajanje..............O	O
iskren pogovor ........O	Z
zmenek ...............X	O
ljubljenje.............O	Z
prekinitev zveze .....O	X
UMSKE DEJAVNOSTI
branje......................O	O
učenje, širjenje obzorja..	.O	O
raziskovanje .........O	O
umetniško ustvarjanje	...O	O
reševanje težav.............O	O
CET PET SOB NED PON
z	z	z	o	o
o	X	o	o	z
o	z	o	o	o
X	X	X	X	o
o	o	z	z	z
X	X	o	o	o
o	o	o	z	z
z	◦	o	z	z
z	z	z	z	o
o	o	◦	X	X
o	o	o ■	o	X
z	z	o	o	o
X	o	o	o	X
o	o	z	z	o
z	o	o	o	X
z	z	o	o	o
z	z	z	o	o
o	o	z	z	z
z	z	z	z	z
X	X	o	o	o
z	z	z	o	o
o	z	z	z	◦
◦	◦	o	o	o
o	o	o	o	o
o	o	o	o	o
LEGE1NDA: Z ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
/	SOCIALNO RAVNANJE	DRŽAVA, KI JI VLADA KRALJ	TVEGANJE	PRISTANIŠČE V MOZAMBIKU	NEZNANEC	STROKOVNJAK ZA ITAL. JEZIK	KRAŠKA PLANINA V ZAH. BOSNI	DELO PODLOŽNIKOV	UNCIALA	OLIVER CR0MWELL	AVTOR: LUKA PIBER	ŠPANSKI PISATEU ALEMAN	IGRALEC DELON	NEMŠKI SKLADATEU (W0LFGANG)	KILOGRAM	NORV. POPEVK. SKUPINA	IZVIR	Z. IME	POLTENOST, SPOLNOST	ZGODOVINAR LEGISA
SKRBSIVENI ORGAN											RIMSKI CESAR									
MOŠKI Z VZHODA											PESNIK DANTE POVEČANJE									
HRV. POLIT. DEUVEC (JOSIP)					PERGAMSKI VLADAR					EGIPČANSKO BOŽANSTVO					ŽLAHTNI PLIN NEPRIJETEN OBČUTEK					
SODOBNIK KELTOV					GERM. DEMON OGNJA					FRANCOSKO MESTO RAVNILO	•					VODENJE IGRE, FILMA	JAP. POLITIK (HIROBUMI) DOMAČE SUKNO			
MADŽARSKO MESTO					LUKANA KRETI GRŠKI KIPAR									IT. LUKA KRAJ SEV. OD NOVE GORICE						AMER. POLITIK STEVENSON
SKLADATEU DELIBES				MILIAMPER			OBLIKA IMENA ANTONIJE	VIŠAVJE V SAHARI (ASBEN) NOBELU				ARIJA	GREBUA							
				FOTOGRAFIJA (KRAJŠE)									PISATEUICA KOVAČ							
NACE SIMONČIČ			DAVČNI NADZORNI ORGAN KATRAN															NEODIM POŽELENJE		
ITALIJANSKI SKLADATEU																	ZAČIMBA ERNA MUSER			
NASLOV CERKVENEGA DOSTOJAN- STVENIKA								STRANICA TRIKOTNIKA							LUKANA OTOKU HVARU					
DRUGO NAJVECJE MESTO KANADE								IGRALEC PACINO			MATERIAL, KI SE PRI VARJENJU STALI				IT. IZDELOVALEC VIOLIN					
LLVHV
‘HVA
‘TV
'OlNOHOl
‘vsiai
‘viaiv)f
TSOJL3AS
DOS
‘MO
-MS3H ONiaOJ-LO ‘ON
‘VZVHLS VN3NVNH ‘SN
‘vovaano
'fflV
“m
‘OTI
‘INVaL
‘Noraw
‘VDiV
‘OJJ
‘SMEM
‘BiOT
‘aru
‘Nooav
‘HVld
‘TV1V
‘IZVD
‘MHMOnV
‘33TV1N3MO
‘THHAVaaVM
‘OAlSINaaSS
:ouABJopoA
:A3XIS3^
RAI 1
RETE 4
	Jutranji dnevnik	
	Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, (7.35) gospodarstvo	
	Film: Caterina di Russia	
	(zgod., It. ’62, i. H. Neff)	m
	Aktualna odd.: Verde-	
	mattina, vmes (11.30)	Hm
	dnevnik 1 iz Neaplja	gre
	Vreme in dnevnik	
	Nan.: Gospa v rumenem	
	Dnevnik, 13.55 rubrika Muoversi, gospodarstvo	
i™	Kviz: Fronto? Sala giochi	
B	Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke	
	Nan.: Zorro	
	Danes v Parlamentu	
K	Dnevnik	
1	Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana	
	Variete: Luna Park	
	Vreme, dnevnik in šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921)	
JijJjj] Aktualne teme: II fatto Variete: Numero uno (vodi Pippo Baudo)
Dnevnik
Aktualna odd.: Cliche (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapisnik, horoskop, noCni pogovori in vremenska napoved Aktualno: Maestrissimo
I RAI 2
Varjete za najmlajše Potrebujem te Aktualne teme: Fuori dai denti (vodi F. Oppini) Rubrika o potovanjih TG2 33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, zdravje,vreme, 14.00 rubrika o braju knjig, Quante storie flash Aktualno: I fatti vos bi Nad.: Quando si ama. 15.10 Santa Barbara Dnevnik
A*ktualna odd.: L’ Italia in diretta - Italija v živo, vmes dnevnik Rubrika o potovanjih in izletih Sereno variabile Vreme, dnevnik, šport Nan.: I giustizieri della notte
Sport in predstavitev Tg Variete: Go-Cart VeCerni dnevnik Tg2 TV film: 11 maresciallo Rocca (i. G. Proietti, S. Sandrelli, A. Sorino) Aktualna odd. Format: Mixer mladih Dnevnik in vneme Ponoči, na bgu Italija
RAI 3
Jutranji dnevnik, Drobci Film: II bacio deli’ assas-sino (dram., ZDA ’55) Oddaje Videosapere: Zdravje, Kinematografija,Potovanje po Italiji, Media/Mente, itd. Dnevnik iz Milana, nato rubrika Telesogni Aktualno: Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 Video-Zorro
Deželne vesti,dnevnik Nan.: Vita da sbega Sport: tenis, cicklokros, mali nogomet, dumetno-stno drsanje
Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok. odd. Geo Variete: La testata Dnevnik, deželne vesti Variete: BlobSoup, Blob Aktualno: Chi Pha visto? (vodi G. Milella)
Dnevnik, deželne vesti Aktualno. Linea 3 Glasba: Pred premiero Dnevnik, pregled tiska
Nad.: Piccolo amore, 7.50 Valeria in Massimi-liano, 8.40 Un volto, due donne, 9.30 Zingara,
10.15	Renzo in Lucia,
11.15	La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik
Nad.: Sentieri TV film: Franch Silk Aktualno: Perdonami Aktualne teme: Giorno per giorno - Dan za dnem, vmes dnevnik Variete: Le piti belle Scene da un mabimonio Film; II texano dagli oc-chi di ghiaccio (vestern, ’76, r.-i. C. Eastvrood) Film: I miei problemi con le donne (kom., ZDA '83, i. J. Andrevvs), vmes (23.30) dnevnik
g) CANALE5
M Na prvi sbani, vreme tKl Maurizio Costanzo Shovv $1 Aktualno: Televizijsko I sodišče Forum Efl Dnevnik TG 5 H Sgarbi quotidiani S3 Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Aktualno: Časa Castagna Variete za najmlajse . Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK, il prezzo 6 giusto, 19.00 La mota della fortuna
Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Sbiscia la notizia Film: Fermati, o mamma špara (kom., ZDA ’92, i. S. Stallone, E. Getty) Dnevnik
Variete: Maurizio Costanzo Shovv, vmes (0.00) dnevnik
Sgarbi quotidiani Sbiscia la notizia
ITALIA 1
# TELE 4
19.30, 22.00, 24.00 Dogodki in odmevi Film: Proviamoci ancora Gospodarstvo
<•>
MONTECARLO
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: La donna dai tre volti (dram., ZDA ’57) Film: Gandhi (biog., VB ’82, i. B. Kingsley)
Nan.: Hitchcock
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
EjH Koper
Risanka: Barney TV dnevnik
SLOVENIJA 1
Videosbani Oboški program Drejcek in trije marsov-cki, 6. del Lassie se vrača, ameriški film Poročila
Lingo. pon TV igrice Videosbani
Ameriška književnost, 4. del amer. dok. serije Obzorja duha Oko, vajeno teme, 3., zadnji del angl. drame Mostovi TV dnevnik 1 KljukCeve dogodivščine VodnarCek, pojoči pes, 3. del izraelske nanizanke V najboljših družinah, 15. del norveške nanizanke
Kolo sreCe, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Ko se srca vnamejo, 16. del Gore in ljudje Roka Rocka
TV dnevnik 3, vreme, šport
Poslovna borza
Umori, 12. del ameriške
nanizanke
Poročila
SLOVENIJA 2
m	Otroški variete	
nf;	Aktualno: Village	
UK*	Nan.: T.J. Hooker	
Rfj	Odprti studio	
	Aktualno: Fatti e misfat-	
	ti, 12.50 Šport studio	
	Otroški variete	
[g®	Varieteja: Mai dire ban-	
	zai, 15.00 Generazione X	
	Aktualno: Village	
	Nan.: I ragazzi della pra-	
	teria, 17.15 Družina Ad-dams. 17.45 Primi baci	
	Odprti studio, vreme,	
	18.45 Sport studio	
	Nan.: Baywatch, 20.00 11	
	principe di Bel Air	
	Variete: Re per una notte	
	(vodi G. Sabani)	
	Film: Sospetti infondati	
	(krim., ZDA ’95, i. R. Sil-	
	ver, J. Pacula), vmes (0.00) Fatti e misfatti Italija 1 šport	
		
	Nan.: Ombra della notte	At
Euronevvs Tedenski izbor:
Sedma steza Osmi dan
Starodavni vojščaki, ameriška dok. serija Slovenski magazin Nedeljskih 60 Koncert simfoničnega orkestra SF
Ko ugasnejo luci, angleška dok. oddaja Tenis - Grand Siam, Ceb-tfinale (Z)
Ko se srca vnamejo, pon. Okus po zločinu, pon. Včeraj, danes, jubi Po Sloveniji Prisluhnimo tišini Videošpon V žarišču
Učitelj, franc, serija Mats Ek: Giselle, balet Euronevvs
A KANALA
CNN poroča Novice A-Shop Rodeo, pon.
Generacija transforme-rjev II, risanka Obalna straža, 10. del amer. nadaljevanke A-Shop Pika na A
Družina Adams, 22. del Hermanova glava. 21. del ameriške nanizanke Državnik novega kova, 15. del angl. serije Novice
Gost pike na A, pon.
A-Shop
CNN poroča
Euronevvs GoliEvrope
»II piacere Degli occhi« -tedenska oddaja o filmu TV sola
Slovenski program Studio 2, pogovor Primorska kronika TV dnevnik TV Sola flUUl Euronevvs
Slovenski magazin Dialogi
Vsedanes - TV dnevnik Sconfini - filmi iz »Alpe Adria Cinema«
NoCni sodnik, tv nanizanka
EBHF Avstrija 1
Oboški program Naš hrupni dom Kdo je Sef?
Prekanjeni prebrisanec je zopet na poti, ponovitev ameriške akcijske komedije
Oboški program:
Ostržek Confetti Paletti Vesoljska ladja Enterprise - Nova generacija, Sovražnikov obraz A-Team,
Zenska za sto tisoč dolarjev
Golden palače,
Malo noseCa Kdo je šef?.
Profesor angela Bovver Dr. Quinn,
Ljubi denar Roseanne,
Družinska fotografija Cas v sliki Vreme Sport
Lovilci sence, Iz življenja najbolj strupenih škorpi-onov na svetu Home Svveet Home Urgenca,
Darilo
Usodna sbast, ameriška erotična srhljivka Cas v sliki
Dih smrti, ameriška tv srhljivka
13 Santa Barbara - Kalifornijski klan Schiejok, pon.
Dorodošli v Avstriji, ponovitev
0™° Avstrija 2
Videosbani Vreme Cas v sliki
Umor, je napisala, pon. Schiejok, pon.
Cas v sliki Tema Cas v sliki Umor, je napisala,
Pranje denarja po ameriško
Santa Barbara - Kalifornijski klan, 21. del Bogati in lepi Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki
Dobrodošli v Avsbiji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Vreme
Pogledi od sbani Dosjeji X,
Satan - roka, ki rani Home Svveet Home Poročilo Cas v sliki Na prizorišču Duhovi, 5., zadnji del danske serije Piknik z belcem, film Dokumentarni film
m mi

Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 21.00,
23.00	Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme;
8.05	Intelekta v živo;
10.30	Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila;
14.30	Ekološki kotiček;
15.00	Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute s Simfoniki RTVS; 21.55 Medigra;
22.30	Podoknica; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.30,	6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30. 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.45 Radio Most; 9.35 Popevki tedna;
11.00	Glasb, novosti;
12.00	Opoldne; ; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Lingvistični kotiček; 18.10 Fiesta tatina; 19.30 Stos - Se v torek obujamo spomine; 21.00 Zavrtite uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet...; 22.23 Stoletje improvizirane glasbe.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00. 14.00,
18.00.	22.00,Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Danes smo izbrali; 13.05 Enajsta šola;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Vokalna glasba; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled ti-ska;7.40 Noč in dan ; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 10.45 Tedenski horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Infromativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Z D. Mi-slejem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30. 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve;
\K40 Telefonski kviz; 9.50
Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti;
11.00	Kultura; 11.30 Aktualnosti; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station;
16.00	Modri val.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15.
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes;
10.00	Maegeri; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 19.25 Vreme; Camel rhytm.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.10 Kviz; 11.20 Vedeževanje v živo;
12.30	Osmrtnice, zahvale;
13.00	Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo;
15.30	Dogodki in odmevi;
19.30	Večrni pr.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
13.00.	14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis;
12.10	Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Studij in glasba; 19.30 Športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program.
Radio Študent
9.00	Joycekova lestvitza;
11.00	Kondicija dvojiške-
ga sistema:	14.00 Re-
cenzije (knjižne novosti) 8c Napovedi; 15.00 OF, Jo-culator; 17.00 Kaj pa univerza?; 19.00 TB: Ge-nious/GZA; 20.00 Under-ground International, Hard'n'Heavy; Reprize.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Taboriščna tematika v delih B. Pahorja; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 32.); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Revija ZCPZ: MePZ iz Skednja, 13.20 Glasba po željah
14.00	Deželna kronika
14.10	Kulturna panorama; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba: Instrumentalisti simf. orkestra italijanske RTV ; 18.00 Pa-tizanski miting št. 4: Hej, tovariši! (A. Rustja); 18.30 Soft mušic; Napovednik.
Radio Opčine
7.15,	12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba.
Radio Koroška
18.10-19.00 Partnerski magacin.
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
"X. . SREČ
, . „ SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE	ANTI-
MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
VREMENSKA SLIKA
Nad severno Evropo je obsežen anticiklon, nad Pirenejskim polotokom in zahodnim Sredozemljem pa je ciklon. S severovzhodnimi vetrovi doteka postopno nekoliko hladnejši in tudi vlažen zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.
1030	1020	1010 -
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 7.28 in zašlo ob 17.03. Dan bo dolg 9 ur in 35 minut. Luna bo vzšla ob 12.57 in zašla ob 3.16.

ONESNAŽENOST ZRAKA
Ljubljana Bežigrad Trbovlje Zagorje Topolšica Celje
Mejna imisijska vrednost: Kritična imisijska
29.1
povprečna 6.00-7.00 76 65
28.1
24-uma maks. uma
59
110
SNEŽNE RAZMERE
cm
Mariborsko Pohorje	90
Rogla	90
Kope	50
Vogel	110
Krvavec	45
Kranjska Gora	10-30
Kanin-	280
Cerkno	80
85 114 88 47
350 mikrogramov/m1 700 mikrogramov/m3
111
276
142
94
Vreme bo na počutje in razpoloženje vremensko občutljivih ljudi vplivalo zmerno obremenilno. Vremensko pogojene težave se bodo kazale predvsem kot slabo razpoloženje in težave s koncentracijo ter zmanjšana delovna storilnost.
Povsod, razen na Veliki planini iiTLokvah, naprave obratujejo. NoCna smuka: Mariborsko Pohorje do 21. ure; smučišče Rimski vrelec in Straža na Bledu do 20. ure; Liboje
ske proge: Mariborsko Pohorje, Sonška pla nina, Rogla, Cerkno, Logarska dolina, Po kljuka, Olovka, Kalic, Kope, Bovec, Lokva in Kranjska Gora-Tamar. Smučarski avto-vus: Mariborsko Pohorje, Kranjska Gora, pod Vogel, Rogla, Cerkno, Kobla m Kanin. ^
TEMPERATURE IN
VIŠINE SNEGA V GORAH
°C	kjer je 3. stopnje, drugod v gorah pa
2. po petstopenjski lestvici. Predv
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
-2
-4
-5
-6
-7
-8
60 cm 110 cm
sem nevarna so strma pobočja z nanesenim snegom. Se vedno je velika možnost zdrsov, posebno tam, 180-270 cm kjer je zapadlo manj snega ali pa je novi sneg spihan.
n	KRANJSI
ČEDAD—--------^3
OVIDEM 3/8
O
KRANJSKA GORA ^
-5/-1	O
TRŽIČ -4/-1
O KRANJ
IM
^N. GORICA GORICA o 3/8 O
TRST i
4/9 ^ ^
PORTOROŽ
( VX°UUBUANA
vi, n m,v:,;;/	_2/0
POSTOJNA -5/0
KOČEVJE
UMA<
O	CRNOMEy
JUTRI
GRADEC
-5/-1
1
3
srnX
M. SOBOTA O -6/-2
CELOVEC O -6/-2
O
KRANJSKA GORA
9 GRADEC -5/-2
MARIBOR O -5/-2
-7/-1
CED,
OVIDEM
3/10
CELJE
O -5/-1
JL GORICA
dS
c
°UUBUANA
TRŽIČ -6/-1
O
KRANJ
GORICA n «/10 O
N. MESTO O -S/-2
KOČEVJE
o „ ČRNOMELJ
/

" ‘
ZAGREB -B/.2
S
REKA 5/10
V Sloveniji: V sredo bo precej jasno, po nižinah se bo večji del dneva zadrževala megla ali nizka oblačnost. Burja na Primorskem bo Cez dan ponehala.
Obeti: V četrtek bo precej jasno, po nižinah pa bo večino dneva megla ah nizka oblačnost.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE

Diana
lil
KI K
Sara se vedno

m leške

LONDON - Princesa Diana s svojimi ljubezenskimi dogodivščinami, pa naj bodo resnične ali izmišljene, še vedno polni strani britanskega tiska. Tokrat je predmet zanimanja javnosti na Otoku domnevni novi ljubimec Žene princa Charlesa, magnat na področju gradbeništva Christopher Whalley. Novinarji in fotografi, ki noc in dan prežijo pred princesinim stanovanjem, so razkrili zagonetne okoliščine, v katerih naj bi se princesa sestajala s svojim zadnjim prijateljem. Vse se je dogajalo v nočnih urah, kot se seveda za skrivnosti vedno spodobi. Za sestanke je poskrbel neki Dianin prijatelj, ki je Whalleyu prepustil svojo hišo, da je do srečanj s princeso prišlo »in incognito« - seveda, dokler novinarji niso razkrili
tiska
zgodbe.
vendar to ni edina »novost«. An- | gleski Časopisi poročajo tudi o Diani- i ni večerji z mladim kardiokirargom f Hasnatom Khanom v Shakespearo- | vem rojstnem kraju Strattfordu na I reki Avon, pa Se o ozadju nenadne š odpustitve Dianinige šoferja Steva Da- ' viesa.
Da pa bi ne bila samo Diana v sre- i discu pozornosti, se Časnikarji zani- F majo tudi za njeno svakonjo Saro Fer- ' guon, ločeno ženo Charlesovega brata. Tu je v središču pozornosti predv- | sem njeno zapravljanje in njeni dolgo- j vi, ki naj bi znašali cele 3 milijone I funtov, tako da so nekateri Časopisi 1 celo namignili, da je Sara zapravila tudi sredstva iz sklada za pomoC revnim otrokom, ki ga Se vedno upravlja.
Zima v Amsterdamu povzroča mnogho težav, a tudi veselja
Zima v Amsterdamu, kjer so kanali poledeneli, povzroča kopico težav, najm-palšim pa tudi mnogo veselja. (Telefoto AR)
Na Temzi potonila plavajoča restavracija
LONDON - Na Temzi je potonila plavajoča restavracija in policija ne izključuje, daje bilo na krovu nekaj ljudi. Potapljači so v hladnih in temnih vodah starega pristanišča, kjer se je zgodila nesreča, že odkrih trup potopljene »Lady Gvvinfred«. Restavracijo bi morah odpreti konec meseca, potem ko so jo zaprh decembra.
Skrivnostni požari: čarodeji na pomoč
PARIZ - V vasici Crenans, na vzhodu Francije, so upravitelji in preiskovalci na nogah, potem ko je izbruhnilo kar enajst požarov. Gorele so hiše, skladišča, kmetije, vedno v nočnih urah in vedno (z eno samo izjemo) ob koncu tedna, v enem od požarov sta izgubili življenje tudi dve osebi. Kljub vsemu prizadevanju vzrokov ah krivcev doslej niso odkrih, preiskovalcem pa so svojo pomoč ponudili tudi parapsihongi in celo Čarodeji.
Duhovnike iščejo po Afriki in Aziji
VVINNIPEG (KANADA) - Medtem ko so nekoC kanadski duhovniki hodili v Afriko in Azijo, se sedaj dogaja prav obratno. Katoliške cerkve v Manitobi so namreč brez dušnih pastirjev in jih iSCejo po omenjenih dveh celinah.
Naši predniki žvečili halucinonege gobe
LONDON - Potem ko so primerjali grafite iz kamene dobe v nekaterih jamah ter risbe, ki so jih v 60 in 70 letih naredili narkomani, so britanski arheologi prišli do zaključka, da so naši predniki pred pet tisoč leti žvečili aluci-nogene gobe. Stevitni grafiti so podobni tistim, ki so jih pod kontroliranimi poskusi naredili uživalci alucinogenih gob. Istih podobnosti niso zasledili pri tistih, ki so jemali druga mamila, na primer marihuano.
Poroka v tigrovi kletki
BOGOTA - Župan mesta Bogota Antanas Mockus in njegova nevesta, sociologinja Adriana Cordoba, sta si za svojo poroko izbrala kaj neobičajen kraj: kletko sredi cirkusa, a v kletki sta imela »prijetno« družbo sedmih tigrov. Dokler Živah niso odpeljali, katoliški duhovnik in rabin nista hotela opraviti svojega obreda. Mockus (sicer sporen matematik in filozofi je že pred leti opozoril nase, ko je študentom, ki mu niso dovolili govoriti, pokazal zadnjico.
I h
Tako spodnjo perilo je modna hiša Selmark predstavila na nedeljski reviji v Parizu (Telefoto AP)