/
I*ETO VII. / STET. ai
Delovnemu ljudstvu Kranja in Jesenie ob Prazniku vstaje - borbeni pozdrav!
KRANJ, DNE 31. JULIJA J.954
UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA STEV. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN
Gorenjski sejem
Kranj, petek 30. julija Danes ob 10. uri dopoldne bo v osnovni šoli v Kranju svetna otvoritev letošnjega Gorenjskega sejma, vsakoletne gospodarske prireditve na Gorenjcem.
Letošnji sejem bo otvoril podpredsednik OLO in predsednik Gospodarskega sveta Okrajnega 'oudskega odbora tovariš iDu-*an Horjak.
Gorenjski sejem bo v letošnjem letu prikazal razen že znanih tudi številne nove proizvode, ki še niso bili razstavljeni na nobenem sejmu v dr-^vi. Delovni kolektivi naših Proizvodnih in trgovskih podjt-J|j bodo s *tem ponovno pokazali *aJ vse lahko izdela in narem Jklavski razred, če dela netz-*°riščan v svobodni domovini.
Delavska zavesi naj pomaga
Jesenice praznujejo
rešiti kočljivo vprašanje
Oba zbora OLO Kranj sia ponovno raspravljala o dopolnilnem prispevku za socialno zavarovanje - Intenzivnejša proučevanje
zdravstvene službe v okraju
Tokrat sta se sestala oba zbora OLO (Kranj na svoji 19. skupni seji, da bi ponovno proučila vprašanje dopolnilnega prispevka za socialno zavarovanje, ki naj bi se od že sprejetega predloga 3,94% povečal zaradi lažjega izračunavanja na 4%. Seji je prisostvoval tudi zvezni ljudski poslanec kranjskega okraja tov. Boris Ziherl.
V današnjem članku se ne bi zadržali na dokaj živahni razpravi o tem, ali je dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje potreben ali ne. To je namreč že ugotovljeno dejstvo. V trenutnem položaju se mo-
Kranj za praznike
V okviru, proslav Dneva vstaji slovenskega ljudstva in oo-^ihskega Praznika ljudske vstaja je v Kranju vse polno pn-peditev. V soboto, 24. julija *Večer, je bila (na (igrišču NK *Korotan« nočna nogometna tekma, naslednji dan so na asfaltni cesti pred stavbo OLo Kranj nastopili kegljači, v Strancu ©a je SD »Mladost« otvo-rllo novo športno. igrišče. Na »Poredu so bile tudi dirke av-tomobilistov in motocikli sto v, evečer pa na Pungratu komedi-*a C. Goldonija »Krčmarici MI-^andolina«. V ponedeljek so bi-*e gasilske va}e, zvečer pa je °PD »Svoboda« Kranj vrtela Pungratu mladinske filme. V torek oziroma v četrtek sta konvertirala na Pungratu pevski *bor »Franceta Prešerna« ozi-OKUD  »Enakost« Kranj.
Prireditve se nadaljujejo in se bodo zaključile v nedeljo, torej na Praznik. ,
Na praznik, 1. avgusta ob 8.30 bo Jotvorjen stražiški vodovod, ob pol desetih bodo odkrite spominske plošče zaslužnim borcem in aktivistom NOV, ob 11 bo slovesna seja LOMO Kranj, ob 12 pa slavnostni sprejem zaslužnih borcev NOV In razdelitev odlikovanj.
Kranj je za praznične dni ves v zastavah in zelenju. Mestna komunala hiti, da bo do 1. avgusta vse urejeno. V tem tednu so dokončali stopnice za Bežkom in oba mostova čez Savo, sedaj pa urejajo prostor pred Prešernovim gledališčem.
ramo predvsem zamisliti nad tem, kako preprečiti plačevanje velikih zneskov Zavoda za socialno zavarovanje, ki jih le-ta daje tza skrbnine in zdravila, ki v marsikaterem primeru ne služijo svojemu namenu.
Dejstvo je, da je večina delavstva, ki je zaposlena v kranjskih in tudi ostalih tovarnah v okraju, s podeželja. Zaradi tega je večina delavstva vezana tudi na sezonska domača dela. Tako se pojavljajo tudi sezonske obolelosti (zaradi žetve, košnje itd.). Delavska zavest pa žal še m na taki stopnji, da bi se delavci zavedali, da je zloraba družbenih sredstev ali družbene lasc-nine ravno tako škodljivo in neprimerno dejanje kot zasebna tatvina. Zato bo treba temu problemu posvetiti mnogo vec pozornosti, delavski sveti, sindikalne in ostale množične organizacije pa bodo imele na tem področju še precej dela.
V kranjskem okraju prevladuje tekstilna industrija, v kateri je pretežno zaposlena ženska delovna sila, ki je bolj podvržena različnim boleznim. Tudi izčrpanost ženske delovne sile v nekaterih podjetjih, kjer
so delovna mesta odrejena za moške, je precejšnja.
Neanakopraven položaj kranjskega okraja v odnosu z večino ostalih okrajev v naši republiki je tudi v tem, da naš okraj nima bolnice in mora pošiljati zato vse oskrbovance na zdravljenje v zelo drage oddelke kliničnih bolnic v Ljubljani. Zakaj zdravniki ne pošiljajo večje število bolnikov tudi v jeseniško bolnico, ki je mnogo cenejša od ljubljanske?
Vzrok za primanjkljaj v višini 54,516.000 dinarjev, katerega izkazuje Zavod za socialno zavarovanje, pa ni samo v naštetih objektivnih pogojih, temveč tudi v precejšnji meri v subjektivnih pomanjkljivostih.
Okrajni ljudski odbor je začel v zadnjem času zelo intenzivno delovati v smeri splošnega reševanja in ureditve zdravstva v okraju. Določene ukrepe je je OLO že podvzel. Tako je liri., -ična inšpekcija pri pregledu poslovanja v zdravstvenem domu v Kranju .ugotovila .»tevilne nepravilnosti in napake. Tako zdravstveni dom še vedno nima svojega statuta, tna osnovi katerega bi bilo urejeno njegovo poslovanje. Tudi kadrovska poslovanja in sistematizacijo delovnih mest so precej pomanjkljivo urejevali. i
Okrajni svet za zdravstvo in socialno politiko pa je predlagal (Nadaljevanje na 9. str.)
Slovaku*: &rti ' <WUwNt Hft tatom
y*^i<fp mmtoiim* gumm^m »urod*,, »o ■
%*Mhmt *9 m eprojull *4o
-.Jifki&tmrok-
—i&rter« m-4fcmšlm n*. »timor
mmmm«0 lo-
če človek pogleda na sicer   mogel reči, da so to nekdanjo industrijske Jesenice danes, ko Jesenice, da je to zgolj delavsiu so praznično oblečene, bi pač ne — nekoč več ali manj umazan
kraj. Prebivalstvo Jesenic je vedelo, da se mora na 1. občinski praznik, na 25 •letnico proglasitve trga v m<:sto in na 83-letnico Železarne dostojno pripraviti.
Minuli teden je bil za Jeseničane en sam dan velike priprave na dostojno proslavitev praznika. Prireditve so pri*"1" v četrtek zvečer s promenadnim koncertom v novem parku za Kazino in se še vedno vrste.
f---*
9 ZUNANJEPOLITIČNA STRAN
JESENIČANOM OB POMEMBNIH PRAZNIKIH
Revija proizvajalne zmogljivosti Gorenjske
L avgust PRAZNIK VSTAJE Kranja
ZABAVNI STRANI: Razpis nagrad
Smrt Luisa Slautina Za naše žene Zanimivosti
Kulturna kronika
na Kranj iz letala.
Foto Marenčič
Vandalski zločin t Goricah
J
TEDEN DNI PO SVETU
CU EN LAJ V VARŠAVI Kitajski  zunanji minister Cu En Laj je odpotoval iz
Berlina na Poljsko. Spremljajo ga člani kitajske delegacije na ženevski konferenci.
SING MAN RI V AMERIKI Južnokorejski predsednik Sing Man Ri je odpotoval v ZDA na uraden obisk. V njegovem spremstvu so obrambni minister in bivši predsednik južnokorejske vlade. V Washingtonu bo predsednik ostal do konca julija in se bo s predsednikom Eisenhowerjem raz-govarjal o vojaških in gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe državi ter o združitvi Koreje.
/UBOJ POLICAJA i Preteklo nedeljo so neznani storilci v sovjetskem sektorju Berlina ubili nekega vzhodnonemškega policaja. Za storilci je bila razpisana tiralica, vendar jih zaenkrat še (niso našli.
SOVJETSKE POBUDE Diplomatskim predstavnikom treh zahodnih držav so v Moskvi prejšnji teden izročili note, v katerih SZ predlaga sklicanje konference za rešitev evropskih problemov. iTo vest so tudi v Washingtonu potrdili in pripominjajo, da so takšen sovjetski predlog pričakovali.
ERA ,SPORAZUMOV V torek ponoči so v Egiptu podpisali egiptovsko-angle-ški sporazum o evakuaciji angleških ičet s področja Sueškega prekopa. Sporazum sta podpisala angleški vojni minister Head in predsednik egiptovske vlade Naser. Po sporazumu bo Anglija umaknila svoj korpus, ki šteje 80 itisoč vojakov. Sporazum bo veljal sedem let.
Težaue ga čakajo..
Pierre Mendes-Fvance pred novimi nalogami
Pretekli teden se je tvrnil iz ženeve francoski ministrski predsednik Pierre Mendes-Fran-ce, kakor da bi bil zmagovalec. Zahodnoevropsko časopisje ga je slavilo kot človeka, ki |ima (največ zaslug za uspeh ženevsice konference. Isti listi, isti komentatorji, ki so pred dvema mesecema na vse pretege hvalili (generala |Castriesa, komandanta obkoljene trdnjave Dien Bien Fu, zato ker je vztrajal do konca, so sedaj dvignili Mendes Francea v nebesa prav zavoljo tega, ker ni vztrajal, zato
policije s skupinami tuniških oboroženih felahov. Položaj je čedalje bolj negotov in odnosi med Francozi in Tunižani čedalje bolj zaostreni. Zadnje mesece je bilo v Tunisu toliko žrtev, kakor da bi tam divjala majhna vojna.
V svojem govoru pred Narodno skupščino je Mendes-France obljubil, da bo po dndokitaj-skem pomirjenju in utrditvi pozicij svoje vlade posvetil prvenstveno pozornost francoski severni Afriki v skladu s pravico tamkajšnjih  narodov »na tako
godbe odločila za alternativno rešitev ■— oborožitev Nemčije izven EOS. Kmalu zatem je nemški zvezni kancler Ade-nauer še zaostril grožnjo« »Ali takojšnja ratifikacija pogodbe u EOS brez slehernih posvetovanj o spremembah, — ali pa nemška nacionalna armada!« istočasno je v Londonu pričel zasedati anglo-ameriški komite, ki naj ugotovi, kako bi Zahodna Nemčija v najkrajšem roku lahko dobila svojo suverenost in pravico do oborožitve, če pariški parlament ne bi ratificiral EOS.
Mendes-France pa vseeno meni, da še ni čas za to, da bi zavzel jasno stališče o EOS. Po njegovem mnenju bi bilo treba najprej izgladiti gledišča zagovornikov in nasprotnikov EOS v sami Franciji. Njegova komisija, ki jo vodi (general Koenig, skuša najti tako rešitev evropskega problema, ki bi Ilahko dobila v skupščini solidno večino, hkrati pa bila sprejemljiva tudi za Washington.
Ta naloga nikakor ni lahka. Ni videti, da bi bil Mendes pripravljen popuščati. Na oster Adenauerjev ultimatum je gladko odgovoril z odpovedjo pogajanj o sarskem oprašanju.
Te dni pričenja osemnajstmc-sečni program ozdravljenja gospodarstva, ki ga je Mendes-Franceova vlada pripravila pod vodstvom Edgara Faurea in ki predvideva spodbujanje proizvodnje, sanacijo trgovine, gradnjo stanovanj in zagotovitev polne zaposlenosti prebivalstva.
Protekcionizem današnjega francoskega državnega kapitalizma hoče tako spremeniti, da bo bolj vzpodbujal inapredek nacionalne proizvodnje. Da je to res nujno, nam odkrivajo po-
»ALI EOS ALI NACIONALNA ARMADA...« Konrad Adcnauer
datki o porastu proizvodnje nekaterih dežel. Medtem ko je Nemčija od 1929 do 1951 proizvodnjo povečala za 43%, Britanija za 61%, ZDA za 105% in Švedska za 158%, znaša ta številka za Francijo samo 4%.
Ce nas prvi znaki ne varajo, je Mendes-Franceova politika odločen poizkus, prebiti začarani krog problemov, v katerem se politika četrte Irepublike vrti že dobrih osem let.
POBUDA,
ki ni „POBUDA"
Znana je stara rnisel britanskega ministrskega predsednic* Sir Winstona Churchilla za sklicanje konference petih vladnih šefov. Takrat, ko je Churchil' sprožil to misel, ni bil deležcO odobravanja. Zato je kasneje prepustil rajši drugim, da »• zavzemajo za to zamisel.
Tudi pred tremi dnevi je n» neko vprašanje v angleškem parlamentu odgovoril, da nima namena, sklicevati ali samo predlagati kaj takef* Ni p» govoril o drugi pobudi, ki mu jo pripisujejo:
Pravijo, da sedaj pripravlja konferenco petih velesil, posvečeno vprašanjem atomske energije. Slišati je, da si je določil rok 100 dni za dosego svojega največjega cilja ^"»nskeaa sporazuma« s predsedniki ameriške, sovjetske, francoske m kanadskje vlade. Pri tem načrtu je zanimivo to, da bi moral zdaj predsednik sovjetske viade Maljenkov predlagati sklicanj« konference, ker sta na nedavnem sestanku v Washingtoni* Eisenhovver in Churchill sklenila, da »Zahod ne bo sprožil nobene pobude glede sklicanja sestanka najvišjih predstavnikov. Tako Churchillova pobud« ne sme biti formalno »pobuda«' Vprašanje je, ali, jo bo Maljenkov sprejel s svojo »pobudo«.
POIZKUS PREBITI ZAČARANI KROG, Pierre Mendes-France
Ženeva - Fontainbleau ali Munchen?
ker je bil dovolj pogumen, da »častno kapitulira«. Te zasluge mu res ne gre odrekati. Mendes-Franceova vlada se je indoki-tajskega, tega osrednjega francoskega problema lotila drugače kot vse predhodne vlade ln ga tudi drugače uredila — vzlic izredno močnemu pritisku z vseh strani. Spričo tega si je pridobila velik ugled.
Vendar novi francoski ore mi-er ne bo (imel počitnic na lovorikah ženevskega uspeha. Vsi vedo, da je bil to šele prvi, morda najlažji korak. Zakaj Francijo težijo številni zamotani problemi. Naj omenimo nekatere v listem vrstnem redu, kakor se jih mora lotevati Mendes.
Na prvem mestu je sedaj severna Afrika — Tunis in Maroko. Ni skoraj dneva brez vznemirljivih poročil o prelivanju krvi (v teh deželah. Vsak dan sporočajo o novih atentatih in spopadih francoske vojske ln
samoupravo, ki jim bo zagotovilu uživanje neodvisnosti in so-deiovarja s Francijo.«
Ce bi še tako želela, Francija nikakor ne more spregledati niti druge zagate, v kateri se je znašla, ko je šest držav ratificiralo pogodbo o evropski vojski. Francoska skupščina se je doslej izognila tej grenki piluli in zato izzvala mnogo bridkih kritik v tujini, posebno s strani iZDA in Zahodne Nemčije.
Ko je Mendes-France komaj proklamiral svojo indokitajsko politiko, že je prispelo iz Bru-xellesa vabilo na konferenco šestih držav in zahteve, naj ze enkrat prenehajo iz odlaganjem pariške vlade pri ratifikaciji pogodbe o EOS. Nekaj kasneje sva Churchill in Eisenhower ultimativno sporočila Franciji, da se bosta v primeru nadaljnjega odlaganja ratifikacije ali v primeru kakih zahtev po spremembah prvotnega besedila po-
Uganka, ki je za Francoze nastala v Indokini, »odkoder se je moralno nemogoče umakniti, fizično nemogoče zmagati in finančno nemogoče nadaljevati vojno,« — se je v Ženevi vendarle razvozljala. V Hanoju je že začela evakuacija čet in francoskih državljanov. Za seboj bodo pustili antracit, cin, volfram in antimon severnega Vietnama, cink in riž Tonkina. Bao Dajeve čete že masovno dezertiraj o k vietnamskemu nasprotniku.
Hanoj bo 6pet postal glavno mesto. Ho Si Minh, ki je 1946. leta od tod moral bežati pod topniškim ognjem, se bo vrnil v triumfu.
Prav tu se moramo spomniti prve triumfalne vrnitve zagonetnega Ho Ši Minha v Hanoj. To je bilo 20. oktobra 1946 po pogajanjih s Francozi, ki so bili
Indokina po premirju
v, po diplomatskih dogodkih le tako znanem, Fontainbleauju.
Ob tej priložnosti so Ho Si Minhu priredili v Hanoju veličasten sprejem, saj je njegova vrnitev pomenila uradno priznanje Vietnama in njegovo (legalizacijo po vsem svetu. Na velikem mitingu v središču ton-kinške (delte je Ho pozval zbrano množico« »Zakličite skupaj v. mano: Naj živi francosko-viet-namsko prijateljstvo!« Tedaj so to geslo sprejeli z veselimi ova-cijami.
zelo razširilo zlasti ob kontft* kitajske revolucije, ko se jjj dotlej neodvisni in široki Ho Si Minh naslonil na Mao Ce Tun-govo podporo, prišel v znatni meri pod njegov vpliv in pričel s pravo frontalno taktiko, ve* ta] čas so \si Francozi prizadevali vsiliti Hojevemu voja-škemu   komandantu generah*
Djapu odločilno bitko. Ni se jil"
posrečilo. Vietmin je začenja-* m sprejemal bitke samo tam, kjer je to ustrezalo njegovim močem in načrtom.
Čudni ktMvoei
Rast prijateljstva med tremi balkanskimi državami, Grčijo, Turčijo in naso domovino, ne more obsojati nin-če, ki ima dobrohotne namene in ki mu je stvar miru pri srcu. Nasprotno, gospodarsko in kulturno sodelovanje med tremi deželami in tudi vsklajeva-nje njihovih obrambnih vojaških načrtov je v tem delu Evrope postalo tako močan element miru lin (varnosti, da ga je iz vsega srca pozdravila vsa svetovna javnost. Niti uradni krogi našega apeninskega soseda niso mogli navesti nobenega načelnega ugovora proti sklepu o preraščanju ankarskega sporazuma v Balkanski pakt.
Pač pa so bili njihovi časopisi polni pripomb in »dobronamernih pomislekov«, v katerih so hoteli za fvsako ceno povezati "podpisovanje Balkanskega pakta s tržaškim vprašanjem. Poudarjali so, da Italija kot članica Atlantskega pakta, v katerem sta (včlanjeni tudi Grčija in Turčija, nikakor ne more pristati na uresničenje balkanske zveze, ker bi tako Jugoslavija prišla v dokaj po-voljnejši položaj. V tem primeru Italija ne bi mogla v nedogled odlašati v pogajanjih za-stran Trsta in valiti krivdo na Jugoslavijo, češ, »nemogoče se je sporazumeti s to deželo, fcl niti za primer agresije noče sprejeti  določenih obveznosti.«
Tri balkanske države se niso ozirale na take pripombe m odločno skleniile, sklicati konferenco, na kateri bi podpisati pogodbo o Balkanskem paktu. Tudi italijanski tisk se je pomiril z dejstvi in začel pozdrav-
ljati sporazum o Trstu, ki je — po njegovih besedah — že pred durmi. Pojavili so se celo glasovi, da bi po tem dogodku tudi Italija lahko pristopila k Balkanskemu paktu.
Tedaj smo iz tujine lahko zaslišali komentarje, zavite v senco dvomov, ki je, kot so trdili, padla na sicer vzorno sodelovanje balkanskih dežel. Na raznih straneh so pričeli govoriti o dozdevnih vzrokih odložitve blejske konference in podpisa Balkanskega pakta.
Kako in zakaj je prišlo do vsega tega? Kdo je sprožil kamen spotike v času očividno najboljšega razpoloženja tistih, ki so upravičeni sami sklepati o sebi?
Navajali so kar več »dokazov«, med njimi tudi tele:
Italija je zahtevala, naj se podpis Balkanskega pakta odloži do sporazuma 6 tržaškem problemu. Zahodne sile so izvršile pritisk na Turčijo, naj zahteva italijansko ludeležbo. Italija naj bi bila soustanovitelj Balkanskega pakta, ki naj bi se imenoval Pakt jugovzhodne Evrope. Ni iše doseženo soglasje o medsebojnih obveznostih članic Balkanskega pakta za primer vojne. Turška vlada je zahtevala, naj se odloži podpis pogodbe o paktu do takrat, ko bo Svet Atlantskega pakta »obravnaval nekatere stvari« .. . itd., itd.
To so bila »pojasnila«, ki jih je bilo pred tednom kar precej v tisku nekaterih zahodnih držav.
In potem?
Potem je prišla Izmenjava poslanic med grškim ministrskim
predsednikom maršalom Papa-gosom, predsednikom FLRJ tovarišem Titom in predsednikom turške vlade Menderesom. V korespodenci je prišla do izraza Istovetnost gledišč vseh tren držav in jasna pripravljenost, čimprej sklicati blejsko konferenco in podpisati Balkansito zvezo.
Nekomu, ki se je vmešaval, je (brez dvoma spodletelo. Da mu je spodletelo, je videti ze po tem, da nihče noče priznati svoje igre. Le poglejmo zahodno časopisje.
Neverjetno se |je vse spremenilo. Tisti, ki so — če že ne zahtevali — vsaj na vse načine zagovarjali odložitev blejsice konference, so čez noč obrnili plašč in barvo.
Beda j sramežljivo zmigujejo z rameni in si umivajo roke. Nekateri se celo čudijo (!), odkod to oklevanje. Naivno si prizadevajo potajiti tisto, kar so sami sprožili, in se izogniti vsaki odgovornosti za nezaželene posledice, do katerih bi bilo lahko prišlo.
Zakaj tako hitra dn čudna sprememba?
Nemara so se pobudniki »prepričljivih« zahtev za odgoditev blejske konference treh ministrov zamislili nad negativnim učinkom svojega postopka. Nr-mara so se prepričali v nesmiselnost prečudnega dokazovanja, ki se je najprej glasilo, aa ni moči doseči sporazuma lo Trstu, če Jugoslavija ne sprejme obveznosti za primer vojne, — potem pa spet, da se Balkanska zveza ne more uresničiti pred tržaškim sporazumom. Nemara jim je postalo jasno, da tako povezovanje dveh ločenih vprašanj samo otežkoča naravni razvoj ln končno škoduje okrepitvi prijateljskega   sodelovanja m
Ta metoda je preveč prozorna, da je ne bi opazili. Tako kratkoviden političen račun »svetovalcev« je preveč riskantno podjetje v mednarodnih odnosih, da ga ne bi »morali obsoditi.
Zakaj, gre ža narode in velike sklepe, ki jih njihove vlade sprejemajo v korist miru in prihodnosti svojih dežel. V takih okoliščinah se spuščanje v neresno igro utegne maščevati prav 51 tistim, ki jim kratkovidnost brani pravočasno in pravilno spregledati morebitne posledice. .
Bilo bi povsem upravičeno, Ce bi vse to imenovali neodgovorno in neresno motenje konstruktivnih naporov. Toda \to še ni vse. Zakaj to še ni odgovor na vprašanje, kdo naj bo odgovoren za posledice, ki jih taka praksa v mednarodnih odnosih lahko izzove.
V našem primeru jih seveda ne bo izzvala. O osnutku sporazuma o zvezi med Grčijo, Turčijo in taašo državo so po atenski konferenci strokovnjakov nadaljevali razpravo po diplomatski poti. Osnutek sporazuma bodo pripravili in, kot je določeno, podpisali "*> Bledu. Ko bodo to opravili in objavili končno besedilo sporazuma, bodo padle v vodo vse tiste '"nn-binacije, ki so jih ponekod po svetu razpredali brez zveze s pravimi težnjami balkanskih narodov in z njihomi osnovnimi zamislima o zvezi, ki jo žele skleniti.
Ce smo se pred podpisom Balkanske zveze izognili dramatični nelagodnosti predvsem zaradi hladnokrvnosti Jugoslovanov — potem imajo oni iše največ pravice do tega, da zastavijo vprašanje: »Čemu take nepremišljene in prozorne mahi-nacije?« 1 /
Luan^ 7**%
A.N
SPET  VZPOREDNIK  —  TOKRAT 17 Indokina
Kolikokrat se je v teku nrL-teklih sedem in pol let Ho moral kesati zaradi teh svojih besed, ki jih je vzkliknil v afektu zaradi razmeroma ' povdljnega sporazuma! Zakaj sporazum ' — v katerem je Vietnam videl možnost za okrepitev svoje od-lasti v dolgem obdobju miru — ni trajal dolgo. I
Mesec dni po tem dogodku je prišlo do incidenta v Hajfongu in kmalu se je vnela v vsej Indokini vojna i med Vietnamom in Francozi. Ti so razveljavili vse poprejšnje sporazume, postavili novo vlado in za njenega
šefa imenovali bivšega ------
skega cesarja /Bao Daj a, ki je sicer znan po svojem medvojnem sodelovanju z Japonci. ,
Nadaljnji potek je bil logičen, Vietmin je Jnekaj časa vodil ostro gverilsko vojno proti Francozom in Bao Daju, ustanovil lastno oblast in državnost (»Demokratična republika Vietnam«) in (dobil tudi obširno osvobojeno ozemlje. To se je
Po celi vrsti manjših ln večjih bitk, raztresenih po vsem ozemlju Vietnama, iLaosa i* Kambodže je prišlo do padca francoske trdnjave Dien Bie*1 Fu dne 7. maja letošnjega leta-Ta največji vojaški uspeh Viet-mina sovpada z začetkom raz' govorov o Indokini na ženevsk* konferenci.
Ženeva indokitajskega probie" ma ni rešila.
Kakor vidimo, je bil storje*1 šele prvi korak k rešitvi veli' kega spora. Ho Si Minh je br«* dvoma mnogo dobil. Ko se b° čez nekaj dni vrnil v Hanoj, & bo  marsikdo  spomnil njegov« prve, manjše zmage iz leta ^ in ženevski sporazum primerja z onim iz Fontainbleauja. Mar' sikdo bo upošteval tudi to, d* današnji Ho ni več tisti vodite« širokega narodnoosvobodilne^* gibanja    izpred I indokitajsk vojne. Vprašal se bo, ali Ho ^ Minh ni danes nemara le orodj Mao Ce Tungove ekspanzije ali ženevski sporazum ni zateg3 delj le nekoliko preveč pod«*' ben tistemu v Munchenu.
Tone
Ustavili so stroje - stavka!
ar
m
v.-.:
POMEMBNA
OSEBNOST
V ŽIVLJENJU
IN BOJU
JESENIŠKEGA
PROLETA-
RIATA
lavstva, tisti, ki so prav v vsen srcih zanetili in razplamteli upor. Delavci so se vsi do zadnjega dobro držali in tudi žene in dekleta, ki so jim prinašale hrano, v hrabrosti niso zaosta-
Stavka jeseniških železarjev 1935. leta je silno odjeknila ne samo po Gorenjski, temveč po vsej Jugoslaviji. Delovno ljudstvo je z občuduj očim odobravanjem spremljalo njihov kolektivni upor, njihov boj za pravice delavskega razreda.
Javorničani so prvi ustaviU stroje. Bilo je to 12. julija 1953. leta. Krivic, ki so se dan za dnem dogajale v podjetju, delavci niso hoteli več mirno prenašati. Vsa njihova opozorila podjetnikom so bila zaman. Kapitalisti, ki so imeli /zaslom-bo v protiljudskem pred-aprilske Jugslaviie. videli pred seboj samo lastne prednosti in izkoriščanje. Politično in razredno zavedne delavce so Je še huje preganjali. Ti pa so bili neupogljivi. Kljub zaporom, internacijam in odpustitvam iz službe so ostali pri svojem revolucionarnem prepričanju, kar je samo dvigalo ugled Partije v njenih pravičnih stremljenjih.
Oholi podjetniki so ffc nasto- jale za njimi. Pogumno so klju-svojih pesmih  In proznih pu stavke očitali delavcem ne- bovale žandarjem. ki so ,,v sku-
hvaležnost    in    neupravičenost šali na vse načine nasilno od-
in obrtniki. Prav vsi zavedni Jeseničani so pokazali ""'^iniosi s stavkujočimi kovinarji.
Podjetniki pa, ki niso pričakovali ' enotnosti in "sočnosti, so bili šele tedaj priprav-
Stavkujoči delavci na Javorniku med stavko
Pesnik in revolucionar Tone
Cufar je pomembna osebnost v delih je opisoval življenje de-
življenju   in boju   jeseniškega lavcev v industrijskem revirju,
delavskega razreda.   Zrastel je Malomeščanski svet pa je prika-
iz njegove sredine in umetnika zal v drami Polom, ki je razga-
v njem je prebudila težka stvar- lila vso puhlost družbe in je
nost, borba delovnih  ljudi   za zaradi svoje odkritosti dvignila
vsakdanji kruh in lepše življe- po vsej Sloveniji mnogo prahu,
nje. Tudi sam se je boril za Največje in poslednje Cufarje-
nove družbene odnose in kazai vo delo je roman Pod kladivom.
Pot jeseniškim komunistom. Delo Toneta Cufar j a je po-
Bii je sin delavskih staršev in memben prispevek k obogatitvi
*e v rani mladosti je spoznal slovenske književnosti in zara-
Vso bedo   in   trpljenje,   ki   Je di svojih  revolucionarnih idej
spremljalo proletarske družine, je ta delavski ideolog že pred
Prehodil je trdo življenjsko pot. vojno sedel v zaporih. Vendar
V letih I. svetovne vojne je slu- tudi tam ni odložil svinčnika.
*il za pastirja v Bohinjski Bell, Nekoč je zapisal, da hoče ves
kasneje pa je delal kot zidarsKl izgoreti v intenzivnem snovanju
Pomagač, imizarski vajenec, vo- in   temeljito   Izrabiti   čas *a
znik in tovarniški delavec. Ves ustvarjanje  in izpopolnjevanje,
prosti čas je posvetil knjigam, ki Želel je ustvarjati v novih druz-
so bile v tistem času njegov edt- benih pogojih, vendar teh časuv
ni vodnik. Bil je razmišljajoča ni dočakal. ,
in nemirna narava, ki je našel Med okupacijo je bil ta pro-
smisel svojega življenja v pisa- letarski pisatelj pregnan v ta-
^Jevanju. Prva doba njegove- borišče Gonars. Italijani so ga
£a Ustvarjanja je še precej ose- kasneje izročili Nemcem in 1942.
protest proti nasilju in iz- leta je padel, zadet od strela iz se tedaj pridružili še tovariši v
k°riščanju, kasneje pa je zbral okupatorjeve puške. Sredi boja obratih železarne na Savi. Člani
°koli sebe delavce komuniste in za obstanek in nedokončnih li- Partije pa so bili tisti, ki so
jih  vodil  v  boju  za  njihove terarnih načrtov  so  mu  vzeli ilegalno vodili to največjo stav-
Pravice. življenje. ko v zgodovini jeseniškega de-
Vrednost letošnje proizvodnje v Železarni
Ugled Partije se je po tej zmagi <še bolj dvignil in razred proletarcev se je te svoje voditeljice vse tesneje okle--1
Prišlo je leto 1936. V avgustu so imeli jeseniški delavci pomemben praznik. Slavili so 3u-letnico rdečega sindikata. 1906. 1. je bila namreč ustanovljena strokovna organizacija Metall-arbeiter Verband, v katero so bili takrat vključeni vsi napredni jeseniški delavci.
Na to obletnico so se železarjl dobro pripravili. Organizirali so veličastno slavje, kamor so prišli ljudje z vse Gorenjske. Zlasti Kranjčani so bili navdušeni nad tako uspelo manifestacijo delavske zavesti, njihove borbenosti in revolucionarnosti. Ze zunanja slika mesta v rdečih zastavah je mogočno vplivala na obiskovalce. Ta vtis pa so še povečale melodije Internacio-nale, ki so odmevale iz stotin delavskih grl.
Tako so jeseniški delavci vzpodbujali vse gorenjsko delovno    ljudstvo, ko so strnjeni
ljeni ustreči zahtevam svojih delavcev. 18. julija 1935. leta je bila ta velika stavka jeseniških
in javorniških idelavcev uspešno okrog Partije korakali novimi zaključena. zmagovitim časom nasproti.
Prva demonstracija
Na ulici so iele spoznali', kaj zmore množica
Prva svetovna vojna se je bli- prepričevanju nekaterih delovo-
žala koncu. Jeseniški železarjl dij, da je stvar tvegana in L
so z velikimi upi   pričakovali bo slabo končala, je vsa ta mno-
uida in z njim prve delavske *ira *armct;ia       • •
pomladi. Takrat so še upali, da i    l* * ™ m3h
bodo po propadu avstrijske mo- H?in  ^     iS™"? * WI
ustavljen. Ni je bilo sile, ki
Zborovanje v žični valjarni
T-----!W
njihovih zahtev. iDelavci so na trgati od tovarniške ograje, za take izjave odgovorili z velikim katero so bili njihovi možje.
V tistih težkih dneh so podprli jeseniške kovinarje v boju za kruh in pravico tudi trgovci
ogorčenjem, kar pa položaja ni spremenilo. Stavku j očim Javorničanom so
narhije nastopili novi, pravični časi. Razmere v tovarnah so bile v tistih časih skoraj 'nevzdržne. Pretepanje in privezovanje sta bila na dnevnem redu, delavci pa so še stradali povrhu. Med njimi so bili že uporniki, vendar do takrat še niso javno nastopili.
Valovi   oktobrske revolucije
Di
premaknila uporne delavce. Se oelo tisti .hrabri' vojaki, ki so prej za zabavo tepli ljudi, so se v strahu pred maščevanjem za krivice klavrno poskrili.
Po ulicah pa so odmevali vzkliki tisočev delavcev, ki so zahtevali živeža. ,Dol z vojno-
so jih  šele  močneje  razgiban Je Dil° drugo najbolj priljublje-
Delavski svet je na zadnji seii razpravljal o polletnem obračunu. Predložil ga je šef računovodstva ing. 'Lah in člani Sveta so ga po krajši diskusiji Potrdili. Razpravljali pa so *"dl 0 delitvi ustvarjenih sredstev. Kakor je poročal ing. Lah, so v ^seniški železarni proizvedli v Prvem polletju za nad 9320 mU
zarne predvideva za vse leto Na seji pa so tudi grajali od-3500 milijonov dobička. Prav igo- nos kupcev do kolektiva, saj za-tovo po tu odigrale glavno vlo- radi (nerednega plačevanja dol-
go razlike v cenah, ki so nastale s tem, ker je imela Železarna zaloge surovin, koks, rudo, staro železo itd. še iz preteklega leta, ko jih je še ceneie bavila. Zato pričakujejo v drugem  polletju   manjši dobiček,
ujonov din jekla, surovega že- vsekakor pa bodo planirano leza, polizdelkov in gotovih iz- vsoto dosegli. Ustvarjeni dobi-
v Celju. Zelezarji so se ga z največjim veseljem udeležili.
Odpeljali so se s posebnim vlakom, ki je bil ves ovit v rdeče zastave. Na kranjski postaji so jih navdušeno pozdravljali tovariši iz gorenjske metropole, ki so tudi čakali na od-hod v Celje. Pogled na drveči nih plač, je bil DS mnenja, da delavgki  ^   *   katerega so
se del dopolnilnih plač deli, in zmagoslavno vihrale rdeče za-sicer so sprejeli sklep, da bodo stav6) je ^ kranjskim deiav. razdelili 40% enomesečnega za- cem ge dolgo v spominu. Pa tu.
in pomladi 1918. leta so jeseniški kovinarji organizirali prvo množično demonstracijo. Tovariš Janez Mlakar iz Šenčurja, napreden delavec in borec za pravice  delovnih  ljudi, se se Tisto leto so jeseniški delavci dobro spominja tistega dogodka, proti njim š,e enkrat množično manifestira- zat0 je našemu sodelavcu kaj li svojo revolucionarno zavesi. rad postregel s podatki. Takoie Proslavi na Jesenicah je kmaiu je pripovedoval:   »Rdeča stro-sledil zgodovinski zlet »Svobod« kovna organizacija, z uradnim
Z rdečim vlakom
▼ Celje
no geslo. Delavci so se tistikrat prvič zavedli, koliko izmore e-množice. Zmago-sijalo z obrazov, ni upal nastopiti
noten nastop slavje jim je kajti nihče si
gujejo jeseniški železarni okoli 1900 milijonov din. Ker je kolektiv na podlagi teh rezultatov dosegel tudi višek dopolnil-
d-elkov.  Pri  tej  proizvodnji je ček so po zakonitih predpisih služka. Ob tej priložnosti so se di veličastnega zleta v Celju ne
kolektiv ustvaril nad 2750 mili- podelili na razne sklade in ob- spomnili  tudi  upokojencev  in bodo nikdar pozabili, saj so se
Jonov din dobička in le veznosti   do  skupnosti,   kot za dodelili    društvu   upokojencev v takih trenutkih šele povsem
zadolžitev presegel za milijardo zvezni davek 1375 milijonov, re- 500 tisoč dinarjev, da jih le-to zavedeli (silne  moči delavskih
dinarjev.  Družbeni  plan  ^-,'>- zervni sklad 800 milijonov itd. razdeli med najpotrebnejše. množic.
nazivom Metallarbeiter Verbana je v železarni obstojala že od 1906. leta in število delavcev, včlanjenih v sindikat, je do leta 1918 že precej naraslo.
Zivljlenjski pogoji jeseniških kovinarjev so se slabšali iz dneva v dan. Tedaj je v tovarni zavrelo. Delavski zaupniki »o napravili samo še zadnji koraK. Po vseh obratih so sporočili svojim tovarišem: bodite pripravljeni! Cez nekaj trenutkov bomo zapustili tovarno in odšli protestirat na ulice.
V pisarnah železarne pa so medtem neprestano peli telefoni. Narednik Miiller, znan po svojem ostrem postopanju z delavci, je bil ves iz sebe. Toda pomoči ni bilo od nikoder in zborovanje na ulici je nemoteno potekalo.
Rezultati so se pokazali že naslednji dan. Delavci so dobili zahtevani živež, ker so njihovi oblastniki uvideli, da jim morajo ustreči, če hočejo, da se bodo pomirili. Tako so jeseniški kovinarji prvikrat zmagali«, — je
V železarni je bilo tedaj zapu- končal svoje pripovedovanje to-slenih ok. 2.500 delavcev. Kljub variš Mlakar.
Ognjeni krst
leseniiMh in javornitUih partizanov
Možaklja je postala nov dom vseh tistih, ki jih je že stara jugoslovanska poli-c*ja in žandarmerija preganjala na vsakem koraku. Možaklja je bilo ime, ki ga je vsakdo s spoštovanjem in z vso resnostjo iz-8°varjal. Nekateri so govorili, ^a je tam gori »zeleni kader«, đl"Ugi so govorili o »gošarjih«, Jtekateri pa so vedeli povedati *udi že nekaj o partizanih. Ve-jko pa jih je bilo, ki niso ve-?eH, kaj naj to pomeni. Spra-.eVali so se med seboj, kaj bo * tega nastalo. Zdelo se jim je ^mogoče, da bi se Nemcem kdo Jt$; saj so že s samo svojo po-!5y°» zelenimi oblekami, zeleni-p 1 Plašči, z daleč čez ušesa se-|ajočimi čeladami, iskrečimi se
Sk
mi
°rnji in z mrkimi obrazi vzbu-
»     grozo, tako da so se ljudje 6 skoro odvadili glasnega gonjenja.
Bilo je toplo poletje in skalni kotli so žareli od vročine. adJe, modrasi in martinčki so i ^°voljno mežikali na vročem julijskem soncu. Le noči so bile goji jutru tam gori že hladne Jutranje sape izpod Triglava,
ki so se pripodile preko doline Radovne, so te prisilile, da si se tesneje zavil v odejo. Maline so že davno dozorele in nič več ni bilo slišati glasnega govorjenja žensk, ki so s pletenimi košarami hodile od kotla do kotla in nabirale sladki sadež.
Tam gori so ljudje izgubili ves strah in grozo pred Nemci. Okupatorji so gospodarili le po dolini, že zapirali ljudi, jih gonili na delo in jim ukazovali naj razobešajo zastave s čudnimi, kljukastimi križi. A na Možaki j i je bilo v teh dneh življenje svobodno in ljudem nihče ni branil slovensko govoriti niti slovensko peti.
Takšno je bilo življenje na Možaklji, kakor so ga videli ljudje, ki se niso zanimali za obetajoče strahote.
Toda Možaklja je živela še drugo življenje. Ze 22. junija je prišla manjša skupina mož in fantov s polnimi nahrbtniki in puškami na ramah na Obranco nad Poljanami. Morali so zapustiti dolino, domove, ženo, o-troke in vse imetje, ki so ga v dolgih letih s trudom pristra-
dali. Vse to so zapustili, da bi Nemcem pokazali, da ne priznavajo njihove okupacije. Vsak dan je bilo več partizanov na Možaklji. Priključili sta se še skupini izpod Stola in izza Mir-ce. Tako so se našli stari prijatelji in znanci iz Plavža, Stare Save, Podmožaklje, Jesenic, Koroške Bele, Borovelj, Javornika in Blejske Dobrave. V teh prvih dneh so obudili spomine na leta borbe za delavske pravice, na stavke, na ilegalno delo, na delo na odru pri »Jelenu«, na komuniste, ki so bili že v predvojni Jugoslaviji deležni le preganjanja in še veliko je bilo tega, kar so v teh prvih tednih premleli in mnogi so šele tedaj spoznali bridko resnico o predvojni Jugoslaviji in podkupljivosti njenega režima.
Enota je narasla že na 42 mož. Tudi nekaj žena se je priključilo. Niso hotele ostati doma. Tudi sedaj so hotele pokazati, kot v času stavk, da so tudi one pripravljene doprinesti svoj delež v borbi proti Nemcem.
Toda možje, ki so se zbrali, niso bili zadovoljni s tem, da bi samo ležali in hodili po hrano v dolino. Dobro so se zavedali, da se bo treba z Nemci tudi udariti. Pričeli so se vaditi v ravnanju z orožjem in ker jim ravno municije ni pre-
več primanjkovalo, so poskusili tudi s streljanjem.
In da bi enota dobila vojaško obliko, je Jože Gregorčič prišel z nalogo, da se organizira »Jeseniška četa«, ki so ji dali ime po Cankarju. Hoteli so tako tudi na zunaj dati enoti pravo veljavo, saj je bil prav Cankar tisti, ki je izrekel preroške in za slovenski narod tako pomembne besede: »Iz naroda hlapcev bo postal narod junakov«. In 28. julij je postal rojstni dan Cankarjeve čete.
Tega dne so se vse tri skupine zbrale na Obranci in taborišče je postalo že pravi bojni tabor. Ričunajoč že tudi na eventualni napad, so posamezne šotore in nekakšne bivake postavili ločeno drug od drugega, da bi tako sovražnik ne mogel pripraviti presenečenja.
Poskrbeli so za stražo in vsakodnevne patrulje. Vodstvo čete sta prevzela Polde Stražišar, ki je postal tako prvi komandir Cankarjeve čete in France Potočnik, ki je bil določen za političnega komisarja.
Bil je zadnji dan meseca Julija, ko je četa prvič dobila važnejšo nalogo. Javilo se je nekaj tovarišev, ki so morali biti zvečer pripravljeni za pohod v dolino. Zadovoljstvo jim je bilo brati z obrazov. Končno je prišlo do tega, da so Nem-
cem pokazali, da na Gorenjskem ne bodo gospodarji. Ni jim bilo dosti mar, da so bili oboroženi z raznovrstnim orožjem, saj je bilo najti v četi stare »manli-herce«, italijanske karabinke, nekateri pa so bili oboroženi tudi z bombami in pištolami različnega izvora. Pištole so bile večinoma na »boben«..
Težko je bilo za to prvo enoto na Možaklji. Fronta, ki naj bi potekala med jugoslovansko in .italijansko vojsko, je bila zamišljena daleč proti Kranju, bunkerji okoli Jesenic, Žirovnice in Dobrave so bili skoro prazni. Le Matevžu Volfu, že predvojnemu komunistu iz Slamnikov nad Bohinjsko Belo, se je posrečilo izvleči nekaj municije in orožja iz kasarne na Bohinjski Beli. Večjo količino o-rožja se je posrečilo dobiti tudi Dobravcem, ki so ga našli v nekaterih bunkerjih v Vintgarju. Tako je bila oborožitev le bolj zasilna. Toda to jih ni preveč strašilo. Teže je bilo za ženske, te so morale ostati neoborožerie.
Tako je prišel dolgo pričakovani dan. »Torej se bomo le udarili«, si je marsikdo mislil sam pri sebi.
Zvečer je prišlo še do novega presenečenja. Nekaj borcev je odšlo na Poljane in že skoro v mraku je bilo od tam slišati streljanje. Prvikrat so se jese-
niški partizani udarili z Nemci. Kakor so povedali pozneje, je manjša skupina čakala na vrhu Kočne, kjer se cesta z Javornika obrne proti Poljanam in se podnožje Možaklje končuje z majhno jaso, poraslo z nizkim grmičevjem. Na tem mestu je bilo tudi nekaj aktivistov ln ko je bil razgovor najbolj živahen, je pripeljal z Jesenic avto proti Poljanam, toda že po kratkem času se je vrnil in iz njega sta izstopila jeseniška gestapovca Cvirk 'n Druški. S seboj sta pripelji la 13 let starega Jožeta Pogačnika, ki sta ga že dopoldne prijela, ko je šel na vezo skupno s Franjom Benigarje-vim. Jože se je Cvirku kar dobro izgovoril, toda gestapovca sta bila še pametnejša in nista šla proti dobravski strani, kot jih je zjutraj Jože prepričeval, temveč sta se obrnila prav proti mestu, kjer so čakali partizani in se razgovarjali z aktivisti. Ti so seveda kaj hitro videli za kaj gre, in so se umaknili više v Možakljo. Ni jim šlo v račun, da bi se gestapov-cema kar tako pustili. In ko sta ta dva pričela streljati za skupino, so tudi oni vrnili. Kmalu sta uvidela, da lahko postane to zanju usodno. Vrnila sta se k avtomobilu in pognala proti Jesenicam. Tako je minilo prvo srečanje. (Dalje)
Gorenjski sejem je potreben
Če že ni Gorenjska najmočnejše industrijsko področje v Sloveniji, pa je vsaj med industrijsko najbolj razvitimi predeli ne samo naše republike, temveč lahko rečemo vse države. Na Gorenjskem so številna podjetja in gospodarske organizacije najrazličnejših panog našega gospodarstva, ki dnevno proizvajajo številne proizvode, za katere se zanimajo potrošniki ne samo v naši domovini, temveč tudi v inozemstvu. Med temi je nad 100 industrijskih podjetij v glavnem predelovalne Industrije, trgovskih podjetij in samostojnih trgovin je tudi nad 200 s približno 600 prodajalnami, razen tega pa posluje nad 90 kmetijskih zadrug. Na Gorenjskem je tudi o-koli 170 obrtniških podjetij, in delavnic poleg približno 1400 zasebnih obrtnikov. ,
Kranj je bil že pred vojno znan po svojih slovitih razstavah. To so bile predvsem obrtniške razstave, kjer so obrtniki razstavljali (kakovostno obutev in usnjeno galanterijo in potrebščine. Izdelovanje čevljev je tradicionalna obrt Gorenjske.
Razen tega pa so bile tudi številne sadjarske, mlekarske in kmetijske razstave. I
V povojni dobi, v letu 1949, ko so se podjetja razvila in o-svobodila togega distribucijskega poslovanja, so priredili v Kranju prvo razstavo mestnih
gospodarskih podjetij Kranja. To je bila obenem tudi prva povojna gospodarska razstava na Gorenjskem sploh.
Leta 1951 pa je bila na pobudo obrtnikov prirejena razstava lokalne industrije in obrti vsega kranjskega okraja, ki je pokazala napredek v teh panogan.
Ker pa iso se take okrajne razstave z rastjo in proizvodno ter trgovsko osamosvojitvijo iz leta v leto vse bolj preživele, je rasla tudi potreba po nekakšni gospodarski ustanovi ozir. gospodarski prireditvi, ki bi pospeševala prodajo vse številnejših in različnejših proizvodov, kajti konkurenca je postajala vedno večja in borba za tržišče vedno hujša.
Zato so take potrebe tudi terjale organiziranje Vsebinsko večje prireditve in zato tudi njeno čisto formalno preimenovanje v »Gorenjski sejem«. Ta razstava je že prvo leto opravičila svoj obstoj in potrdila potrebo po njeni ustanovitvi, saj je imala zelo dober komercialni učinek. Razstavljalci so zaključili sejem s sklenjenimi trgovskimi posli v višini 200 milijonov dinarjev.
Zanimanje je raslo in »Gorenjski sejem« je postal koristna gospodarska prireditev Slovenije. Ne samo v gospodarskem, temveč tudi v političnem pogledu je »Gorenjski sejem« dosedaj dosegel popoln uspeh.
Gorenjski sejem lani in letos - Letos razstavlja cele t na usnjarska industrija m Podvojeno število razstavljalcev sitilshe stroke
Da bi čimbolje ugotovili kako se razvija Gorenjski sejem iz leta v leto, ga moramo vsekakor primerjati z lanskoletnim.
Skupno število razstavljalcev se sicer od lanskega leta bistveno ni povečalo, ostalo je v glavnem nespremenjeno. Letos razstavlja 9 industrijskih podjetij več kot lansko leto, manjše pa je zato število prijavljenih obrtnikov in obrtniških podjetij. Največji porast razstavljalcev je v živilski stroki, katerih število se je od lanskega leta več kot podvojilo. To pravzaprav ni nič čudnega, saj je Gorenjska kot industrijsko področje močan potrošnik proizvodov prehrambene industrije. Zato je razumljivo zanimanje teh podjetij za to tržišče.
Razen tega moramo še poudariti, da bo na letošnjem sejmu zastopana celotna usnjarska in čevljarska industrija Gorenjske, vključno s predelom bivšega kamniškega okraja, kar za lanskoletni sejem ne bi mogli trditi. Tudi kovinska stroka bo močneje zastopana kot preteklo leto.
Da zanimanje za Gorenjski sejem stalno raste, nam dokazuje dejstvo, da se je tpoleg skoraj vseh pomembnejših podjetij z Gorenjske, prijavilo letos za se>-jem tudi precej več podjetij iz ostalih predelov naše republike. V lanskem letu jih je bilo ie pet, letos pa bo takih podjetij kar enaindvajset.
Leta 1953 sta na Gorenjskem sejmu prevladovali usnjarska in lesna stroka, slednja zaradi o-mejene potrošnje letos ne bo med najmočnejšimi razstavljai-ci, odlikovala pa se bo vsekakor z zelo kakovostnimi izdelki najrazličnejšega pohištva. Letos bosta prevladovali usnjarska in kovinska industrija ter seveda obrtni izdelki.
V primerjavi z lanskim letom bo tudi izbira blaga letos tako Ipo kakovosti, kot po izbiri neprimerno večja. Tako bo dosti več vzorcev tekstilnega blaga, kakovostnejšega pohištvu, raznih glasbil, vseh vrst embalaže in mnogo drugih proizvodov. Med proizvodi, katerih bo letos največ, bodo predvsem Izdelki elektroindustrije in kovinske galanterije, večja pa bo Izbira tudi v živilski in lesno predelovalni stroki.
Ker se turizmu v našem gospodarstvu posveča zadnja leta vse večja skrb, kar mu tudi kot zelo pomembni gospodarski panogi pripada, bo letos Turistična razstava precej povečana. Lansko leto je razstavo priredilo le Turistično društvo v Kranju, letos pa bodo tovrstne razstave pripravila tudi ostala Turistična društv-i z Gorenjske kot Tržič, Roninj in drug&, pa tudi razstava Kamir.ka ne bo manjkala.
Letos bo prvič prirejena tudi razstava proizvodne higiene, ki je predvsem namenjena proiz-
vodnim go ipodarskim organizacijam in deiovnim kolektivom
Razpoložljivi razstavni prostor, ki meri tudi letos 10.000 kv. metrov, bo za 200 m2 bolj izkoriščen kot lansko leto.
Da bomo pa dobili odgovor na vprašanje, kakšni bodo zaključeni posli, oziroma kaj so podjetja prodala na sejmu in kakšen bo komercialni učine« te največje gospodarske prireditve na Gorenjskem, ibomo pac morali nekoliko počakati. Tuai obiskovalcev bo letos brez dvoma mnogo več kot lani. Koliko jih bo obiskalo sejem? Tudi na to vprašanje bomo dali (odgovor v eni naslednjih številk našega lista.
Letos prvič na seimn
Tako po številu razstavljalcev kot po številnih razstavi j enin proizvodih, Gorenjski sejem iz leta v leto raste in se povečuje. Zanimanje zanj je vedno večje tako, da bodo letos med razstavljalci tudi številna podjetja izven Gorenjske. Katera so ta podjetja, ki bodo letos prvič razstavljala?
To so »Vino« Koper, »Vino« Ljubljana, »Belsad« Črnomelj, »Sana« Hoče, »Celeida-Sad« Celje, »Vinocet« Ljubljana, »Tiki« Ljubljana, »Telekomunikacije« -Ljubljana, »Tesnilka« Medvode, »Rog« Ljubljana, »Tovarna pletenin in čipk Rašica Tacen, »Tovarna kovanega orodja« Kamnik, ONPZ obrtniških strok — Ljubljana, »Tovarna glasbil« — Mengeš, »Živilska industrija« — Kamnik, LIP »Jelovica« Trata, Tovarna usnja Kamnik, »Marmor« Hotavlje, — in razen tega še številni obrtniki in obrtniška podjetja ter mnoge kmetijske zadruge.
Sejmišče — najidealnejši razstavni prostor v Sloveniji
Kaj bo letos razstavljeno na Gorenjskem sejmu
Nove zvočne naprave, ki jih bo tovarna »Iskra« letos prvič razstavila na Gorenjskem sejmu
Jtael ie okvir lokalne razstave"
RazgOTor ▼ predsednikom pripravljalnega odbora za Gorenjski sej« m
Želeli smo vedeti za mnenje predsednika pripravljalnega odbora za prireditev Gorenjskega sejma tovariša Šilinga o letošnjem Gorenjskem sejmu. Zato se je naš sodelavec obrnil nanj z željo, da nam odgovori na nekaj vprašanj.
»Priprave za letošnji sejem so potekale popolnoma redno, kar za prejšnja leta ne bi mogli trditi,« je začel tovariš Šiling.
»Letošnji sejem je v vsakem pogledu lepil in večji, tako po pestrosti raznovrstnih proizvodov kot po številu razstavljalcev in po okusnejSi In smotrnejši ureditvi samega razstavišča. Na letošnjem sejmu so zastopane vse panoge obrti in industrije tako, da bo na sejmu razvidna vsa proizvodna dejavnost od obrtne proizvodnje do težke industrije.
Gorenjski sejem se letos odlikuje po tem, da na njem razstavljajo   skoraj   vsa podjetja
Gorenjske od Železarne na Jesenicah do podjetij iz Kamnika in Domžal. Tudi precejšnje Število podjetij iz ostalih krajev Slovenije letos razstavlja.
Uspeh letošnjega sejma pričakujemo tudi v komercialnem pogledu. Največji uspeh si obeta tekstilna industrija ln tudi obrtniki, ki sklenejo navadno na sejmu kupčije, ki jih zaposle skozi vse leto.«
Na vprašanje, ali nameravajo v Kranju tudi v bodoče prirejati Gorenjski sejem, je tovariš Šiling dejal: »Gorenjski sejem kot gospodarska prireditev se bo Se nadalje prirejala. Vendar se nam bo postavil po robu težaven problem razstavnih prostorov, ker Sole stalno ne bomo mogli uporabljati, čeprav predstavlja tako po položaju kjer se nahaja kot po primernosti prostorov najidealnejSe razstavišče v Slovenili,« je zaključil tovariš predsednik.
<  S SPREHODA PO SEJMSKEM RAZSTAVIŠČU
Ze ko se bližaš razstavišču, te opozorijo nase mogočni živopi-sani slavoloki z debelimi napisi, ki morajo vzbuditi pozornost še tako nepazljivega pešca, ki gre po Gregorčičevi aH Partizanski cesti. Zunanji izgled takoj opozori obiskovalca, da je letošnji sejem v marsičem lepši od lanskega. To ti potrde razna dejstva, ko vstopiš ▼ samo razstavišče. J
»186»—1*54«
Takoj na desni strani vhoda v posebnem oddelku razstavlja svoje proizvode Železarna z Jesenic. Letnica in skovani napis v okusno okrašenem prostoru ti povedo, da proslavlja Idelovnl kolektiv Železarne ravno oh otvoritvi sejma tudi 85- letnico svojega obstoja, zato so ob Jubilejni razstavi želeli pokazati tudi «ia Gorenjskem sejmu sadove svojega skoraj stoletnega razvoja, ki je postal prav posebno skokovit v povojni dobi izgradnje socializma.
Med razstavljenimi proizvodi so profili najrazličnejših dimenzij, pločevina, vlečno jeklo, žica in proizvodi, ki jih ne poznamo samo v naši domovini, temveč tudi v inozemstvu kot so n. pr.: žeblji, elektrode in razne cevi. 1
Rast gorenjskega razstavišča
Leto 1951 Razstava lokalne Industrije in obrti Leto 1952 Gospodarska razstava Gorenjske Leto 1953 Gorenjski sejem Leto 1954 Gorenjski sejem
Razstavljale!
120
128
158
160
Obiskovalci
16.000
24.000
35.000
7
PESTROST PROIZVODOT ŽIVILSKE INDUSTRIJE
Ko te zanese pot v prvo nadstropje razstavišča ugotoviš, aa je tam zbrana živilska industrija ter veletrgovina, kjer obiskovalca opozore nase razstavišča podjetja »Sana« Hoče, »Preskrba«, »Živila« in »Klasje« — podjetij iz Kranja, Živilske industrije iz Kamnika, ki razstavlja vstekleničeno povrtnino, gorčico, kvas in ostale proizvode. Zelo lep, sicer nekoliko odmaie-njen razstavni prostor ima tudi »Prehrana« iz Ljubljane, ki bo obiskovalcem prvič pokazala praktično uporabo izdelkov polivinila, ki služijo za embalira-nje prehrambenih proizvodov. Razstavili so posebne vrečke, ki
jih je izdelalo podjetje »Jugo-plastika« iz Splita, v katerih prodajajo riž in testenine. Te vrečke se dosti bolje obnesejo od celofana ali podobnega papirja. Vrečka je posebno praktična za izlete, kjer nam po uporabi lahko služi še <y druge namene. »Prehrana«. je želela predvsem pokazati, da je pomemben grosist kolonialnega blaga in je razen riža ter limon razstavila *v svojih lastnih zavitkih tudi »holandsko kumno«.
»Sumi«, tovarna bombonov iz Ljubljane, pa razstavlja svoje že znane slikanice in nekatere nove vrste bonbonov.
BRAVO TEKSTILCI!
Morda najlepše .urejeno razstavišče na vsem sejmu ima tekstilna industrija. Moramo poudariti, da so se posamezna podjetja Jin tovarne res potrudila z opremo in ureditvijo svojih razstavnih prostorov. Res Je težko oceniti, katero podjetje je lepše uredilo svoj paviljon, katero izmed mnogih vrst in vzorcev blaga je lepše. Držaio bo menda, da vsako blago po svoje! Prepričani smo, da ni blago le za oko lepo, temveč tudi dobre kakovosti, saj so tovarne vložile veliko napora za zboljšanje kakovosti svojih Izdelkov. To nam govore tudi pohvale inozemskih kupcev, ki so zadovoljni t blagom naših tovarn.
Vendar moramo vseeno pohvaliti nadvse okusno urejene paviljone »Tlskanine« Kranj, »Inteksa«, »Zvezde«, Tovarne čipk in pletenin Rašica, Tekstilne tovarne Medvode. Trgovskega podjetja »Kokra« in še druge.
Med nami naj bo rečeno, tekstilci si od vseh razstavljalcev obetajo tudi najboljše kupčije na letošnjem sejmu.
ŠTEVILNI  PROIZVODI KOVINSKE IN ELEKTRO INDUSTRIJE
Zadal bi si zelo težavno nalogo, če bi hotel našteti vse proizvode, ki jih razstavljajo podjetja teh panog naše indu-
strije. 2e Ce začnemo z »Iskro«,
ki bo razstavila prvič nove akustične in zvočne naprave razen že znanih telefonskih central in drugih električnih aparatov r naprav, s štetjem ne bi daleč prišli.
»Niko« iz Železnikov, »Tiki« iz Ljubljane, Elektrotehnično podejtje Kranj, Tovarna kos in srpov Tržič pa razstavljajo svoje že znane in tudi nekatere nove proizvode. »Motor« iz Škofje Loke pa je pokazal elektromotorje, sirene, signalne naprave Ipd.
Pri prehodu iz enega dela razstavišča v drugI pa nam vzbuae pozornost Izdelki lesno predelovalne stroke. Razstavljeni »o različni okusni in praktični modeli kuhinjskega pohištva m spalnic pa tudi stavbnega pohištva p.e manjka.
Posebnost svoje vrste pa predstavlja prav lepa spalnica obrtnika Pavla Kosca Iz Mengša, ki je izdelana iz ameriškega oreha z intarzijami (vložki). Res lep izdelek! Ali bi nas navdušenje minilo, če bi nam povedal še ceno?
USNJE — ČEVLJI
Da je izdelovanje čevljev na Gorenjskem tradicionalna obrt ter da je Gorenjska tudi dobre tržišče zanje, nam dokazuje dejstvo, da sta na letošnjem sejmu polnoštevilno udeleženi usnjarska in čevljarska industrija, razen tega pa razstavljajo svojo izdelke še številni obrtniki. Lepo izdelano in odlične kakovosti je usnje Tovarne usnja iz Kamnika, znano tudi izven meja nu-še domovine. Pa tudi »Standard« Kranj in »Runo« Tržič ne zaostajata za njo.
Gojzerjev »Alpine« iz Zirov, čevlje »Peko« iz Tržiča, »Planike« Kranj le malokdo v naši državi ne pozna.
Vreme se nam je zadnje dni le nekoliko nasmehnilo in še tisti, ki so se že odločili, da letos ne bodo šli na dopust, so dobili spet korajžo. Kam in kako bodo šli na dopuste, boao najlaže videli in ugotovili na turistični razstavi, ki je v posebnem pro-
storu prav depo urejena. Aran-žerji so ureditev tega razstavišča prav svojevrstno rešili. Na razstavi bomo lahko videli najrazličnejše prospekte in slike naših letoviških krajev in predelov, ki slove daleč naokrof po svoji lepoti.
Prav posebna novost pa bo reliefni zemljevid Gorenjske in Koroške, ki bo z dnem otvoritve sejma v prodaji.
Na zunanjem razstavnem prostoru pa so razstavljeni domači kmetijski stroji, katere ima na zalogi Trgovsko podjetje OZZ Kranj. Tudi namakalne naprave, ki bodo na razstavišču delovale, bomo lahko videli. Razen tega pa še električno ograjo m druge zanimivosti.
Na novo osnovano pod j. »Kovinar« Kranj pa bo prikazalo svoje nove Izdelke, katerih proizvodnjo je že osvojilo. Tekstilne stroje in parne kotle so pripravili za letošnji sejem.
Veleželeznina »Merkur«, kl je največja trgovina na Gorenjskem, razstavlja stavbeno okovje, sanitarne naprave in opremo, armature, fitlnge. te*1-'*-' . pribor in razno orodje. Marmornati izdelki pa so proizvod podjetja »Marmor« Hotavlje.
Posebnost sejma bo tudi v tem, da bodo obiskovalci lahke kupili proizvode nekaterih podjetij kar na sejmu in se prepričali • njih kakovosti. V majhnih, lično pobarvanih paviljonih boste lahko poizkusili ?""ine sokove podjetja »Sad« Celje, »Belsad« Črnomelj, proizvode Zadružne mlekarne v Cirčan, nadalje dobra vina podjetij »Vino* Kranj, »Vino« Koper, »Vino« Ljubljana ter Vinarske zadruge Ptuj, bonbone in čokolade tovarne »Sumi« in Gorenjske tovarne čokolade iz Lesc.
Premalo je bilo časa ln preveč zanimivosti, da bi naenkrat videl vse, kar me je eanimalo. .Zaradi tega je tudi marsikaj šl© nezapaženo mimo mene. Vendar sem zapuščal razstavišče prepričan v popoln uspeh letošnjega Gorenjskega sejma, prireditve, kl je vsekakor vredna, d» si jo človek ogleda.
Obiščite Gorenjski sejem
- sejem potrošnega blaga! - Turistična in higienska razstava!
25% popust na železnici!
44
13
r
V/gust PRAZNIK LJUDSKE VSTAJE kranja
PO NJUNIH POTEH
VKranju je vstajo pripravil in dvignil prvoborce Franc  Vodopivec,  ki je
bil prvi sekretar Vojnega komiteja za kranjsko okrožje.
Bil je skromen, nesebičen in izredno požrtvovalen človek, kl je smoter svojega življenja videl v boju za pravice delavskega razreda. Bil je komunist, ki je vedel, 'kaj je njegova dolžnost v najtežjih trenutkih slovenskega naroda, ki je pričel borbo za svoj narodni obstoj.
Ob občinskem prazniku mesta Kranja se spominjamo naSih borcev — junakov, ki so na prvi klic Komunistične partije zgrabili za orožje in šli v boj proti zločinskim okupatorjem. Boj se je zmagovito zaključil, ljudska revolucija je postala resnica, vendar so številni borci na položajih izkrvaveli.
bil med njimi. Gestapovci so ga odvlekli v Begunje, kjer so ga
na zverinski način mučili da bi Na   občinski   praznik   mesta prvem letu, 1941., obveščevalka
govoril o svojem delu za'osvo- Kranja,  1. avgusta, bo Mestni partizanskih enot in odličen pro-
bodilno fronto    Krvniški trud odbor Zveze borcev odkril spo- pagandist narodno-osvobodiln«-
.    ..     ...   „ __.„ . ;1 minsko ploščo  štirim junakom ga gibanja. Delala je skupaj z
podivjanih zločincev pa je bil       a_____z ^...^_____ _Tli_______ rL_°__/L __«..x*Jir__-
dvema bratoma in sestrama Borisom in Božom  Ručigajem, ki
zaman. Niti do besede ga niso Jelencevim s  Primskovega,  ki sta ttudi padla v NOV. Zaradi
V mestu Kranju se je delavski razred že pred vojno jekle-   Priprav in. Ostal je zvest svoj g<> darovali SVoje (najdražje za izdajstva je za njeno delo zve-
besedi, ki jo je dal Partiji ln ki -im jih ^ narekovalo del Gestapo in jo   aretirai v
svojemu ljudstvu. Do zadnjega njihovo    prepričanje,     njihov tovarni Intex d4. III. 1942. Po
diha je ostal jeklen komunist, nazor.    Preprosti,   marljivi   in mučenjih v Kranju in Begunjan
Njegovo bogato  revolucionarno predani ljudje v najtežjih dnen so jo poslali v proslulo žensko
nil v borbi z razrednimi sovražniki, zato je leta 1941 lahko šel strnjen v borbo proti okupatorju in domačinm izdajalcem. Naše mesto je lahko vsekakor ponosno na te slavne dni naše preteklosti.
življenje je pretrgala zločinska niso zatajili svojega ljudstva.
krogla.
velika delavska demonstracija Stražišču voditelj narodnega od-proti tedanjemu protiljudskemu pora proti okupatorju. Partija, režimu. Na tem zborovanju je katere član je bil tov. Seljak že bil navzoč tudi tovariš Tito. tedaj, je imela v njega polno Kot popularen organizator in zaUpanje in mu je zato poverila borec za delavske pravice je yažno nalogo da zbere Vse naleta 1939 organiziral v Kranju OF in jih povede
Prvi partizan v Kranju
v boj in
revolucijo. Med de-
Franc Vodopivec
Ze nekaj let pred vojno je ^oral zaradi fašističnega divjanja v njegovih krajih na Primorskem zapustiti svoj dom in 2bežati v Jugoslavijo. Sprva je bil
v Mariboru, vendar je kma-leta ,1937, prišel v Kranj. Takoj se je vključil v napredno delavsko društvo »Enakost«, ki je tedaj slovelo kot zbirališče komunistov. Leta 1939 je moral na poziv Partije v Zagreb, kjer je organiziral veliko stavico. Ker ga je policija zasledovala, se je ponovno vrnil v Kranj, kjer je takoj navezal stike £ koncipientom v advokatski pisarni dr. Joža Vilfana, z zmr
enomesečno stavko čevljarjev, ki je končala s popolno zmago delavcev.
Ob izbruhu vojne je na klic Partije kot prostovoljec "stopil v bivšo jugoslovansko vojsko. Po razsulu pa se je vrnil v Kranj.
Kmalu nato se je v Ljubljani udeležil nekega sestanka in zatem kot komunist pričel organizirati Osvobodilno fronto v Kranju. 29. novembra 1941. leta je bil izdan, vendar je po srečnem naključju gestapovcem za las ušel. Kot sekretar Vojnega komiteja za kranjsko okrožje je organiziral prve partizanske enote in vodil njihovo delo. Svojo revolucionarno pot pa je moral kmalu končati. Julija 1942 se je na Storžiču znašel v nemški zasedi in po kratkem boju junaško padel. Partija pa je * njim izgubila človeka, ki je svoje življenje posvetil revoluciji in delavskemu razredu.
Po kapitulaciji bivše Jugoslavije so tedanji oblastniki pustili ljudstvo na cedilu, zanj se ni nihče več brigal. Delovni ljudje so bili na milost in nemilost izročeni okupatorju in domačim izdajalcem, lavci, kmeti in pošteno inteli-Skromen obrtnik — pleskar, genco je vedno bolj rasel po«
Lucijan Seljak
taborišče   Auschvvitz   na Polj-Slava Jelenčeva je bila že v skem, kjer je že dne  18. novembra istega leta podlegla trpljenju.
Njen brat Gregor Jelene se je prav tako kot Slava, že 1941. leta pridružil Osvobodilni fronti in kot Skojevec ter kasneje kot član Partije bil odgovoren za   propagando v Škof j i Loki,
,.   ,      .. . , '' . , .      Smledniku, Šenčurju in bližnji
V eborniku »Kranj v boju in svobodi« so Kranjčani lahko kranjski okoiici. Prav tako je
videli   sliko   prvega   partizana v Kranju ill. maja 1954. leta za partizane zbiral orožje in ra-
ob 8. uri zjutraj. Ker je bil to naš rojak rranc JPuhar, se je nJ.enim. oskrboval pomoč. Tudi
njega je poiskal izdajalec in ga
naš sodelavec obrnil nanj in ga naprosil, naj o tem, kako je jLzročil v roke krvnikom sloven-prišel v Kranj, nekaj več pove. Tov. Puhar se je rade volje skega naroda 23. februarja 1942.
leta. Ze čez nekaj tednov, 11. aprila 1942, je 'bil ustreljen kot
ot član nekdanjega VOS in Med tem pa je prišel mimo tudi *alTec; vx Dragi pri BeSunJah-
Jk   VDV sem postal obvešče- domačin kmet Storman, ki sem JelenCev Marjan P*Je sprva
■■■■ vaipc tt hriearip KNfii ta       t   i      i                  i i tiolgo časa delal kot obvesceva-
vaiec li. ongaae js.jnuj za ga pokilcai ,in mU velel,  naj  . +ot.Qr,„   „ . __.
Gorenjsko.   Zato  je   bila J         V7amp nu*kn in    '      ' lec na terenu, nato pa je (10.
moia dolžnost  da kot obvešče- S fc P             P            P°maga ^ptembra 1943. leta odšel v par-
moja dolžnost, aa Kot obvesce              ujetnike.   Okoli trideset tizane   Dodeljen ie bil II četi
valeč pridem prvi v mesto in                           ,     ,           Tr ., wow»*j.^n je ou 11. teti
pregledam    položaj  ter zatem >lh lje  bll°  vseh  skupa]-  Vrh •»taljona Gorenjskega odreda,
sporočim enotam, kakšno je sta- kmetic je menda do popoldne- Vendar je vojaško enoto kmaiu
nje                                            va, ko so (v mesto prišle enote zapustil in postal politični dela-
iž Besnice sem se pripeljal do J A, stražil ujetnike. Pri Rozma- vec skupaj s pokojnim narodnim
Gorenje Save kar s kolesom. Ura novi garaži sem dobil motorno herojem Ivom Slavcem-Jokljem.
je bila okoli osmih zjutraj  ln kolo in šoferja? Potegnila sva se Zaradi izrednih naporov je zbo-
po obvestilih, ki sem jih dobil, v mesto  ki ie bilo ob tei uri lel ter 86 36 prlSel zdravlt k
so  bili  belogardisti  in  Nemci *                     izumrl   Nik^e 6V°Ji sestr\ Mari-ii v Nakl°- IsT1
še ,ob sedmih zjutraj v Kranju. ^  Popolnoma  izumrto.  Nikjer dan> ko je tbil izdan> se Je hotel
Pri Vilfanovi gostilni sem se nobenega človeka, okna vsa za- vrniti pa teren, vendar je bil
ustavil, tedaj pa sem v hribu Prta in vrata zaklenjena. Bil je prepozen. Gestapovci so ga uje-
nad  gostilno  zagledal  skupino to strašno  neprijeten (občutek, li in z njim vred aretirali tudi
Nemcev in Hrvatov, ki so bili ki sem ga premagal  šele,  ko njegovo isestro Marijo, ki mu je
do zob oboroženi. Sončili so se sem vstopil v poslopje Gestapa, nudila   zavetišče.   14. januarja
kot martinčki in še danes ne ki sem ga prvega obiskal. Nato 1944-   leta  ^e  :bil  MarJan kot
vem, kaj so tamkaj čakali.         sem preiskal še poslopje, kjer talec v Lescah ustreljen, Mari-
Skočil sem za gostilniški zid ie bi, sedež nacistične stranke Ja P& 36 V ^bonšču Rawens"
in naperil brzostrelko v dručo. ^ ™          nacistlčne strank*; bruck lumrla tik pred osvobo-
Takoj zatem sem se (odpeljal ditvijo, v aprilu 1945. leta. Mana nemško žandarmerijsko po- rija je bila že pred vojno vklju-stajo ob Golniški cesti in dalje cena v napredne delavske or-v Prevolje, v kasarne. Nikjer ni- ganizacije in je takoj po kapl-
odzval naši prošnji in kar takoj začel pripovedovati
Zaklical sem jim, naj pošljejo nekoga k meni, sicer bom streljal. Precej časa je trajalo to pregovarjanje, končno pa je pri-
šel neki oficir, ki sem mu uka- sem našel žive duše, Nemci po tulaciji stare Jugoslavije nave-
nta^"     naprednim      delavcem tovariš Lucijan Seljak, znan po gum in zaupanje v Partijo in zal,  naj  odvrže  revolver.  Mož v Paničnem begu zapustili me- zala stike s herojem Jokljem.
Gabrovškom     Leta 1936 se je svojih strokovnih sposobnostih, OF, to pa je bilo delo -tov. Se- je ,bil Hrvat in je prav dobro sto- ,Pot v PrevoIJe Pa je bila Štirje mladi ljudje so prelili
udeležil velikega kulturnega mi- kot     človek pa  poštenega  m ljaka, ki je bil povsod, kjer je razumel, kaj hočem vendar mu PreceJ  'tvegana,  ker   sem od kri za srečnejšo bodočnost svo-
tjnga delavcev — kovinarjev v iskrenega značaja, med ljudmi bilo stanje najtežje.    V težkih nikakor ni šlo v xačun, da bi !Judi zvedel, da (so (gozdovi nad jega naroda.   Niso   je zaman.
Zagrebu, ki je bil pravzaprav izredno priljubljen, je postal v ilegalnih pogojih  je  vodil se- oddal orožje. Sele cev brzostrel- Kokrico še polno bežečih dorno- Njihovi cilji so se uresničili,
stanke, kjer je razkrinkaval na- ke, ki sem mu jo pomolil pod brancev   in   podobne   svojati. Slovenci smo štrli okove suženj-
črte okupatorjev, ki so hoteli nos, ga je spravila k pameti. Vendar,   kot   izgleda, ,so   bili stva in si pričeli graditi lepšo
Vodovod in še kaj
zasužnjiti slovenski narod.
Ko pa je oficir enkrat odvrgel *ak° prestrašeni, da niso |več ve- bodočnost v (boljših družbenih
orožje, sem vedel, da »mi tudi deli ne kod ne kam. odnosih.
Vendar izdajalec ni prizanesel ostalo   moštvo   ne   bo   delaio    S tem sem »svojo nalogo kot Vsem tistim pa, ki so za novi
Desetletja so morala preteči, jo tako delo, ki ga niti ranjka osvobodilnemu gibanju v Stra- prevelikih    sitnosti.    Drug   za obveščevalec   izpolnil.   Enotam svet darovali svoja življenja, pa
države so propadle, cesarji Avstrija s svojim ogromnim a- žišču, v njegovih vrstah je po- drugim so prihajali do   mene. sem poslal poročilo, da je sov- bomo večno (hvaležni, med mjl-
so pomrli, kralji pa so ho- paratom ni zmogla, namreč po- vzročil  veliko vrzel.  Aretacije in odmetavali puške in drugo razmik mesto  zapustil  in  po- mi  tudi  štirim Jelenčevim, ki
češ nočeš odšli v emigra- staviti v Stražišču vodovod. Tu- so zajele skoraj vse aktiviste v orožje na kup, jaz pa sem vsa- poldne istega dne so enote JA so bile med prvimi stebri Osvo-
ClJo in nič manj kot dve sve- di ostale stranke in strančice stražišču,  tudi tov.  Seljak je kega posebej .»držal« na muhi. slavnostno Vkorakale ,v piesto. bodilne fronte v Kranju.
'Ovni vojni je moralo človeštvo od niso hotele zamuditi izredne pri-___. _ _^_
tedaj prestati, preden SO V Stra-   like   in   SVOJim   VOliVCem   Z   rea ————£8»»mmBB~m*mmmmmi*iimmm~mm^m^^—m—mimmmmmmmmmmmmm^^—^mmi^^—^~mmmm——mm*mmimmi~mi^~ammmmmmmmm^—i
žišču dobili vodovod.. Povest se
začenja tja okoli 1868. leta, torej v dobi ko je c. kr. orel še zmagovito {razpenjal svoje peruti nad veliko, a trhlo črno-žolto nionarhijo, Slovenci pa smo 6e
sloveli kot drobtiničarji, ki love drobtine s cesarjeve mize. Taka drobtina naj bi 'bil tudi stražiški vodovod. Od Stražišča do Dunaja in nazaj je bilo le Predaleč in Stražišče ni dobilo Vode. Oblast je speljala mimo Kranja železnico, železničarji so Pa vaščanom ponudili gradnjo Vodovoda, seveda za lepo. vsoto denarja, kajti tudi takrat ni nih-če zastonj delal. To pa spet ni bilo po godu pravičnim a konservativnim občinskim možem v Stražišču, in Stražišče zopet ni Prišlo do prepotrebnega vodovoda. Razvoj sitarske obrti v Stranišču pa je šel isvojo hitro pot, samo vode je manjkalo.
Morda bi tedaj le zgradili vodovod, saj nuja je bila res velika, pa je (izbruhnila I. svetovna Vojna. Kljub vojni pa želje po 1&stnem vodovodu niso zamrle, živele so med preprostim ljud
09
»Majdičev otok«, čigar ^epilog se bo odigral na predvečer letošnjega kranjskega praznika.
Vrednosti brošure ~~ spevale tri priložnostne pesmi Mihe Klinarja in zlasti novele-ta Ivana čRibiča »Andraževa sreča«. Slednja, pretresljiva zgodba o hlapcu Andražu, (ki mu šele v partizanih nihče ni dal vedeti, da »ni čisto njihov«, se lepo prilega ostali vsebini poglavja o NOB in priča o (tem, da je njen originalni avtor že postal nem reportažnem slogu brez vidna -figura med današuijiiirrtf vsakega   poudarjanja    pomena domačimi pripovedniki.
Brošuro je originalno in okusno opremil Danci Krašovec. Tu-
Stare, nehigicnične vodnjake v
Leta minevajo. Gre za Zbornik »Kram v bo-
Kmalu   bomo   praznovali   že ju in svobodi«, ki ga je v ured-
desetletnico,   odkar   so   zamrli ništvu  Slavka Beznika   Mestni dogodkov, domala na slepo iz
zadnji streli najtežjega in naj- odbor SZDL izdal za 1. avgust, branih   iz   obilice   drugih. In
svetlejšega boja našega   ljud- kranjski  občinski praznik.  Za- vendar, ko jih preberemo, vsta-
stva. Koliko drznih napadov, za- mišljen je kot publikacija, ki bi ne pred nami podoba veličast- di številne ilustracije v bese-
grizenih bitk, koliko žrtev m izšla vsako leto za obč. praznik, nega boja, polnega požrtvoval- dilu so njegove. Grafično na-koliko   tihe požrtvovalnosti je    Prva številka   že   leži   pred nega herojstva,  slika velikega logo, ki jo je naložil »Gorenj-
bilo treba, da se je boj iztekel nami. Uvodnim besedam ob 1. upora — -revolucije. ski tiskarni«, je le-ta dobro pre-
tako, kakor smo doživeli! Ve- avgustu predsednika Ljudskega     So  dežele, ki  bi  z  velikim stala, (moti pa nekaj korektor-
mo, da je večina tega ostala odbora   mestne   občine , Vinka navdušenjem vsakega teh pri- skih napak v tekstu
nezapisano ustno izročilo, da s Hafnerja sledi Crta Zorca »Ne- merov napravile za povod ve-
časom (v spominu   podrobnosti kaj podatkov o razvoju tekstil- likih proslav in ki bi vsakega    p°Jav   kranjskega Zbornina
bledijo, sistematično zb'—■-•    - ne industrije in delavskega gi- udeleženca slavile kot narodne- kot redne letne izdaje je pri
obde^va  raztresenega  gradiva banja v Kranju«. Kot pravi sam ga heroja. Mi pa imamo v sle- nas nov> Javnost ga bo gotovo
pa sta opravila komaj uvodne avtor, so to »zgolj   fragmenti hernem kraju toliko takih he- Povoljno ocenila, saj ho z njim
Stražišču bo kmalu   izpodrinil naloge. j gradiva za temeljite j šo in Sir- rojstev, udeleženo pa
stVom, ki je pomanjkanje vode vodovod. — Na sliki vodnjak    Tako je vsaj, kar zadeva zgo- šo  gospodarsko politično   raz- mala 'celotno ljudstvo! Ali nam
posebno občutilo. Oblast pa se na Pantah dovino narodnoosvobodilnega gl- pravo, ki  bo v bodočih letih prav to dejstvo ne nalaga dolZ-
Jfi vojskovala in ni imela časa banja v posameznih naših oko- gotovo napisana«. Čeprav so sa- nosti, da vse to skrbno zabe-
**- malenkosti,  kot je stražiški okusno volilno jedjo, z ivodovo- m\h. Na Gorenjskem na tem mo to, so vendarle zanimivi in bo- ležimo, ohranimo zanamcem ln
^°dovod. Tedaj so se »reševala« dom;  celo fašistični Ljotičevci področju nismo prišli dosti dlje doi marsikaterega  bralca  opo- posredujemo prijateljem v tu-
Vetovna vprašanja. so to izkoriščali. Vsak pa je vle- 0d memoarjev, ki jih ni zorili na to, zakaj naj se živ- jini? Prav zato moramo pozdra-
Pri teh   »reševanjih«  velikih kel na svoje, dokler se ni vrv podcenjevati, saj  predstavljajo ljenje v kranjski delavski ko- viti brošuro, ki nas seznanja k ,
vprašanj je stara Avstrija do- v aprilu 1941. | leta   pretrgala, neprecenljivo gradivo za znan- muni tako bistveno razlikuje od dragocenimi drobci (iz nedavne dakcijski (odbor že sedaj pri-
£ončno »dotrpela«, v novorojen- Sploh je dolgo vzdržala! stveno delo. To zlasti velja za vsakršnega dosedanjega purgar- preteklosti  Kranja, in zamisel, Pravlja prihodnjo,  smo, lahko
^ku SHS in kasneje Jugoslaviji    Tedaj so ti predikanti na mah spise Vinka Hafnerja,   Franca stva. Zal je pisec delavskemu da vsako leto dobimo novo šte- prepričani, da bo le-ta boga-
^a je stražiški vodovod postal izginili, nič več jih ni bilo na Stefeta-Miška   in Iva Porenta- gibanju    posvetil    sorazmerno vilko, v kateri bomo ob ostalem telša-  Koristno bi  bilo  če bi
^iljubljen »volilni golaž« za vse spregled. Ljudstvo pa je ostalo Vojka. manj pozornosti. tekočem gradivu našli tudi si- obsegla   tudi   pregled najvaž-
^°gočle in nemogoče stranr.e v pošteno in samo sebi zvesto. Tudi pravkar izišlla publika-    Osrednji del brošure je po- stematično obdelane zapiske liz nejših dogodkov v letu, kratek
~ivši Jugoslaviji, ki so si bile    Veliki punt |je bil [končan, re- cija ^ izdaji Mestnega odbora glavje »Kranj v NOB«. Obsega NOB. povzetek   dela  mestne občine,
dine samo v tem, da so bile volucija je zmagala in ljudstvo SZDL v Kranju se t*» --^nila sestavke o prvi akciji kranjskih    Brošura |ima tudi   poglavje, kak prikaz tekočega kulturne-
^"otiljudske lin jzkoriščevalske. je prevzelo oblast v svoje ro- obseči popolne zgodovine NOB naprednih mladincev, »trosilni« posvečeno neposredni podobno- ga    in   družbenega dogajanja,
^cionalisti so Itulili, da je sa- ke. Tedaj pa je stražiški vodo- v Kranju. V zanimivi reportažni akciji ob italijanski kapitulaci- sti. Prispevek »Voda bo prite- zlasti s področja rasti komune.
\^o njihova vlada sposobna ure- vod zopet postal živo vprašanje, obliki pripoveduje o nekaterih ji, o tragediji pri  Sorlijevem kla« opisuje napore za napelja
.!ti vprašanje  stražiškega vo- Stražišani so dobili svoj vodo- doslej  neopisanih dogodkih  in mlinu in raznih posrečenih in vo stražiškega vodovoda in nji
. °yoda, tem pa so radikalni za- vod, ki bo slovesno otvorjen na akcijah v Jetih dd 1941 do 1945 ponesrečenih (diverzijah.  Osem hov uspešni konec. »Savski log ija v prodaji le 50 dinarjev.
i dničarji hladnokrvno odgovar- občinski praznik mesta Kranja, in tako prispeva k faktografiji kratkih sestavkov,   pisanih po — last ljudstva« je peležka o
da samo klerikalci zmore-   1. avgusta 1954. o NOB. \        1 | pričevanju udeležencev v živan- ozadju dolgotrajnega  snora  za J. 2.
do_ vsak prebivalec lahko za majhen denar z leti dobil vreden sveženj najvažnejšega gradiva in podatkov iz nedavne preteklosti in tekočega življenja tevo-jega kraja. Ce upoštevamo, da je bila letošnja številka pripravljena v naglici in da re-
Cena letošnjemu Zborniku je presenetljivo nizka. Številka ve-
Jali.
EX
Razpis nagrad
velikega nagradnega natečaja „Glasu Gorenjske" ; Jj
Vse tri križanke, ki jih bodo morali udeleženci nagradnega natečaja »Glasu Gorenjske« rešiti, če bodo hoteli sodelovati pri žrebanju nagrad, so že objavljene. Preostane nam le, da povemo še dokončen seznam vseh nagrad, ki smo jih namenili reševalcem in da pojasnimo nekatere napake, ki jih je v zadnji  (tretji)  nagradni križanki zagrešil tiskarski škrat.
Uli
Nagrade bodo izžrebanim razdeljene po sledečem vrstnem redu: 1. 14-dnevni brezplačni pension za eno osebo v »Domu na Jezerskem«. 2. 1 par trpežnih moških čevljev z dvojnimi podplati. 3. 1 par ženskih čevljev. 4.—5. po eno dinamo za kolo. 6.—7. blago za žensko od-leko. 8. otroška posteljica. 9. blago za žensko domačo haljo. 10. blago za ženski kopalni kostum. 11. blago za ženske predpasnike. 12. 2 plašča za kolo. 13. plavalni pas. 14. zaboj ček lepih svežih goriških breskev. 15. kompleten rezbarski pribor. 16. moška srajca iz popelina. 1Y. strojček za rezanje mesa. 18. gumijasti grelec. 19. moška srajca. 20. en par rokavic. 21. naglavna iruta. 22. blago za moško pižamo. 23. 3 steklenice izbranega likerja. 24. 2 steklenici izbranega likerja. 25. 5 steklenic sortnega vina. 26. steklenica prvovrstnega likerja. 27.—29. po dve steklenici slivovke. 30. i steklenica slivovke. 31.—33. 3 to-
lažilne denarne nagrade po 1000 dinarjev.
Vrednost vseh nagrad znese približno 75.000 dinarjev.
V zadnji nagradni križanki nam je tiskarski škrat malo po-nagajal. Vprašanje pod 34. vodoravno bi se moralo glasiti: ima vsak voznik (ne veznik); vprašanje pod 43. vodoravno je bilo spuščeno in se glasi: modrica; pod 100. vodoravno pa vstavi KR in ne RK, kot je bilo to pomotoma napisano. Vprašanje postavljeno pod 44. navpično (bacil sifilisa), Velja za 46. navpično.
Upamo, da sedaj nesporazumov ne bo več. Reševalci imajo še dobrih 10 dni časa, da pregledajo vse tri križanke in jih nato skupno z; vsemi tremi nagradnimi kuponi pošljejo uredništvu. Rešitve sprejema uredništvo do 11. avgusta, v soboto, 14. avgusta ob 11. uri pa bo v prostorih uredništva javno žrebanje nagrad. Vabimo vsakogar, ki bo imel takrat čas, da se udeleži žrebanja.
Zgodilo se je v veliki, štiri-oglati dvorani z /belimi zidovi, v kateri mi bilo nobenega pohištva razen kovina-ste laboratorijske mize na sredi in druge, navadne, ki je bila prislonjena ob steno. Pomladansko sonce je sijalo skozi edino okno sobe, v kateri je stalo o-sem moških. Vladala je grobna tišina, ki jo je motilo Isamo tiktakanje Geigerjevega števca. Prav v tej sobi je 21. (maja 194G. leta točno ob treh in dvajset minut popoldne pričel umirati Luis Slautin, fizik in odličen znanstvenik s področja atomi-stike. Bilo )mu je komaj štiriintrideset let. [
Ob kovinasti Imizi sredi jsobe stoji Luis Slautin, vitek in visok, s črnimi lasmi, ki so na sencih že pričeli siveti. Skozi debele naočnike pazljivo [Opazuje dve votli srebrnosivi kovinasti polkrogli, ki ju z nekim vijakom približuje drugo k drugi. Ti kovinasti polkrogli sta notranja dela atomske bombe.
Za (Slautinom .stoji nek njegov znanec, tudi znanstvenik. Dotlej še nikdar ni videl tega
poizkusa. Pravzaprav Slautin prav zaradi njega ponavlja eksperiment, saj [so Isicer, pri kraju iže vse priprave za odhod na Bikini, kjer bo tudi v praksi preizkušen učinek atomske bombe. Ostalih šest v dvorani so laboratorijski delavci in asistenti, ki so tu prav po naključju in so ostali v sobi iz same radovednosti. Od mize so oddaljeni za 2,5 do 2,8 Imetrov. Slautin, ki je že pred tremi leti vstoinil v atomski institut v Los Alamo-su, ni videti prav nič razburjen,
in vsi naglo zapustijo dvorano. Nekateri že občutijo Ina jeziku nekaj suhega, kislega, nekakšno zbadanje — znak močnega radioaktivnega izžarevanja. Sicer — mimo tega neprijetnega kislega okusa v justih — ne občutijo prav ničesar. Ničesar ne čuti niti Luis Slautin, ki je dejansko že pričel umirati. ,
Uran 235 in plutonij /— elementa, katerih atomi se razbijajo — sta čudni tvarini. Kos tega težkega sivega metala nI pod določeno količino in težo
Britansko interplanetarno društvo je pred kratkim razposlalo številnim angleškim znanstvenikom vprašanje, kaj naj bi po njihovem mnenju vsebovalo prvo sporočilo, ki bi ga poslali morebitnim Marsovim prebivalcem. Vprašanje je 'bilo seveda postavljeno v domnevi, da bo kmalu dosežena zveza s tem planetom in da na njem živijo razumna bitja.
Profesor Hobgane je pdgovo-ril, da bi sporočilo moralo biti nekakšen majhen pogovor v številkah. Hobgane je izbral razgovor s številkami zato, ker je po (njegovem mnenju način štetja povsod enak.
Večina številčnih sistemov — pravi znani profesor — je nastala lz črtic in vejic, ki so jih ljudje vrezovali v kamen, les ali ilovne plošče, ko so šteli govedo ali beležili dneve. To so delali stari Kitajci, Rimljani, Maje... in ne vidim razloga, zakaj tega ne bi delali tudi naši sosedje na Marsu. Seveda vse to je govoril za primer, da so že doživeli določeno stopnjo razvoja. Naše prvo sporočilo bi zato moralo biti neka najpreprostejša enačba, izražena z majhnimi številkami:
I in II dn III je IIIIII.
Ker menim, da bo prva zveza z Marsom postavljena preko radarja, tsodim, da bi bilo treba enačbo izraziti z Morzejevo svetlobno abecedo. Številke naj bodo točke, znak »in« črtica, enačaj pa daljša črta.
Ko bodo naši sosedje prejeli Marsovci tudi decimalni sistem, to sporočilo, ga bodo prav go-saj 'si je težko zamisliti, da so to tovo razumeli. »Pogovor« po-bitja z desetimi prsti, — je kon-tem lahko nadaljujemo z bolj čal profesor Hobgane svoj od-zapletenimi enačbami. Toda ne govor interplanetarnemu dru-smemo  pričakovati,   da   imajo štvu.
Masivna vrata, varna pred atomsko bombo
Catskill (New York). Ta ogromna okrogla vrata, težka 27 ton, zapirajo vhod v podzemski, v skalo vsekan rov. Vanj bodo spravili najvažnejše dokumente in posebno dragocene predmete. Uresničitev načrta za to naravno blagajno, varno pred ognjem in atomsko bombo, so omogočili prispevki nekaterih najuglednejših ameriških industrijalcev. Največje težave je povzročal prevoz ogromnih vrat. Zanje so morali zgraditi posebno vozilo in posebno cesto do rova v skalovju. Vrata je izdelala neka tovarna v Ohiu. ,
čeprav je delo ,'s posameznimi deli atomske bombe vedno zelo nevarno. Ta poizkus je dotlej napravil gotovo že štirideset-krat in prav rad ga je ponavljal. 'Pripovedoval je, da ima pri tem občutek, kakor da vleče zmaja za rep.
Slautin napeto posluša tiktakanje Geigerjevega števca. Pogosto se ozira na instrument — »nevtronski svarilec« — ki na papirnem traku beleži tenko rdečo črto — grafikon intenzitete radio-aktivnega izžarevanja delov 'atomske bombe. Medtem ko Slautin zmanjšuje razdaljo med tema deloma, se rdeča črta vse bolj dviguje, Geigerjev števec pa tiktaka vedno bolj neenakomerno in pospešeno — kakor pokvarjena ura.       , ,
Nenadoma prične izredno hitro, prav divje tiktakati in se ustavi, kot bi odrezal. Vsi navzoči so bolj občutili kot opazili nek čuden moder sijaj, močnejši od svetlobe pomladanskega sonca. V tem trenutku se Slautin ,vrže na mizo in z golimi rokami dvigne. Obraz ima bled kakor kreda.
Nihče ne črhne niti besedice
nič nevarnejši od kosa navadnega svinca. Toda če se sprime v en kos določena količina te tvarine, takrat v njej prične verižna reakcija. Ta potrebna količina se imenuje kritična masa ali kratko »krit«.
Kolik pa je »krit«? Lahko ga teoretično izračunamo, toda da bi bili povsem sigurni, da bo zares prišlo do verižne reakcije, moramo tudi z eksperimentom preveriti, ali je bil račun točen. Mimo tega je treba določiti »krit« za različne pogoje. Danes opravljajo |ta poizkus z (zelo \za-pletenimi napravami skoraj pol kilometra daleč od urana.
Slautin je torej ugotavljal »krit«. Eksperiment je bil v tem, da (je kose nevarne kovine približeval drugega k idrugemu, tako da so skupaj tvorili količino, ki je postajala kritična.
Kako je prišlo do nesreče, nihče od navzočih ni mogel točno pojasniti. Eksperiment je bil že skoraj [končan — »krit« je bil domala dosežen —, ko je nek košček kovine nekako zdrsnil in se prilepil ob drugi drobec. Vsaj tako je dogodek opisal nekdo od navzočih. V istem tre-
nutku je Slautin z ,rokami razdvojil kovini. Ce bi ' bil namesto tega odskočil od mize, bi se bil morda celo rešil, verjetno pa bi s tem obsodil na smrt ostale znanstvenike in delavce, ki so bili v sobi. ,
Atomsko izžarevanje ni vedno smrtonosno. To je odvisno od njegove jakosti, ki jo merimo z enoto »rontgen«. Smrtna doza je nekje okoli 525 rontgenov. Ko je Slautin z rokami prekinil verižno akcijo, je rešil ostale navzoče s tem, da je izmanjšal jakost in skrajšal trajanje izžarevanja. Toda on sam je medtem prišel v neposreden dotik z materialom, v katerem (se je 'v tem trenutku sprožila verižna reakcija.
Niti ura ni pretekla, — in vseh osem žrtev poizkusa jje /že bilo v bolnici. Bili so obdani z najboljšimi zdravniki. Petdesetletni tehnik, ki je bil razen Slauti-novega kolege najbliže kovinasti mizi, ije dobil dozo 100 rontgenov. To ustreza izžarevanju, kateremu je izpostavljen človek, ki je ob eksploziji moderne a-tomske bombe 1981,5 metrov daleč od 'nje. Čeprav (so se tudi pri njem pojavili simptomi poškodb zaradi radioaktivnega izžarevanja — med drugim precejšnje količine radioaktivnega fosforja in natrija v urinu —, je (kmalu zapustil 'bolnico.
Slautinov kolega je dobil dozo 180 rontgenov (učinek atomske bombe Ina razdalji 1830 metrov). Morali so mu dati dve transfuziji krvi, nekaj časa je imel visoko temperaturo, zelo je shujšal in čez sedemnajst dni po nesreči ga je pričela boleti koža na levi strani glave. Dvajseti dan So mu začeli izpadati lasje. Vsemu temu navkljub je čez nekaj časa vendarle ozdravil.       / I
Kaj pa Slautin?
Se preden so ga prepeljali v bolnico, je pričel bruhati. V začetku je . imel nekoliko višjo temperaturo iin občutek strahovite utrujenosti. Tri ure po nesreči mu je levica pordečila in otekla. Kmalu so se na njej pojavili mehurji. Oteklina se je kmalu razširila tudi na desnico in na vse telo.
Pet dni niso vedeli, ali bo Slautin podlegel poškodbam, ali se bo vendarle izlizal. Sesti dan je potožil, da mu je nastala rana na jeziku, točno nasproti zoba z zlato krono: 'zlato je postalo zelo radioaktivno in njegovo izžarevanje je povzročilo razpadanje tkiva. Se istega dne je krvna slaka pokazala, da so se bela krvna telesca nehala razmnoževati. Sedmega dne je Slautin izgubil zavest, devetega dne zjutraj pa je umrl. Naknadno so ugotovili, da je bila doza žarkov, ki jih je dobil, ;880 rontgenov, kar ustreza jakosti radioaktivnega izžarevanja na razdalji 1464 metrov od atomske bombe. To pa je več kot smrtonosno-
s £ pav e;c
zgodba
33
Frank se je obrnil k Nelly: »Pojdi in pri vedi neumneža!« Psica se je obrnila. Volk ji je prišel nasproti. Nelly mu je nežno obliznila smrček in šla dalje. Sprva ji je sledil, nato pa v negotovosti zopet obstal. ,
Cez čas jc prišel pastir, ki se je mudil pri ovcah. Spremljal ga je visok, mršav pes. Brez obotavljanja se je približal volku, ki ga je mirno opazoval. Nelly pa je samo leno vstala, ko je zagledala tujca. Preden pa se mu je približala, se je že zgodilo. Obupen krik malega volka je napolnil okolico.
34
Nobena mati bi ne mogla biti v tem položaju hitrejša in vestnejša, kot je bila ovčarska psica. Besno se je vrgla na napadalca, čeprav je bil dosti močnejši od nje. Zgrabila ga je od zadaj ter mu zasadila svoje ostre zobe v tilnik. Z vso silo ga je vrgla od sebe.
Frank je boj hitro prekinil. Bitka se je končala brez škode za oba nasprotnika. Mladi volk pa se je še vedno ves tresel od strahu. Nelly ga jc ljubeče opazovala.
Volk je tisti dan prvič videl ovce. Zbiranje črede ga je vznemirjalo, ker so bile te nove živali zanj nerazrešljiva uganka.
Večji del črede je bil do mraka že zbran. Frank, ki je ob vozu pripravljal večerjo, jo tedaj poklical Nelly in jo poslal v gozd z naročilom, naj privede zamudnike. »Volk, pojdi in pomagaj!« je pristavil vzpodbujajoče. Volk se je zavedal, da poziva njega. To pa je bilo tudi vse. Vprašujoče je gledal zdaj ovce, zdaj psa, zdaj gospodarja. Le počasi se je oddaljil.
36
Kmalu zatem se je pojavil ogromen čri* oven, trkač. Ko je zapazil volka, je na mestu obstal. Nenavadno vedenje nesrečnega volčič* ga je razburilo. Nikogar ni bilo v bližini, ,lC človeka, ne psa. V hipu je bil trkač gospoda1" položaja. Dvakrat je s prednjo nogo udaril °^ zemljo, nakar se je divje vrgel na volka. Siro" mak je po strahovitem udarcu v rame odskoči ter glasno tuleč izginil. ,
Dve neskončni uri sta ga Frank in Nd^ iskala.
O zlatu, kisli vodi in okamendih polžih
Bili smo že nekaj dni na denočistih kristalov kremena, v vati. Jaz pa sem se zamislil in Kar smo imeli hrane s seboj, terenu ni smo iskali ba- nusi najbližji okolici je tudi — zlato mi ni šlo iz glave. Sela Smo že vse pospravili. Toda naš kreno rudo v Poljanski zlato! velika potna kaplja na Andre- francelj ne odneha in v oddo-aoiini. Pa nikar ne mislite, aa Da, o zlatu mi je povedal jevem nosu, ki sem se bil za- čilnem (trenutku ve, kaj je sto-srno iskali rudo zato, da bi od- Francelj, pnjuielj in tovariš gledal vanjo, me je predramila riti. Veste, on je velik lovec, pru rudnik. Ne, rudnika ne bo- moj, tole zanimivo iz neumnih premišljevanj in za- Pa zajca nam ni ustrelil, ne, Xn<> odprli, pač pa zbiramo rua- Bilo je pred tridesetimi leti. čutil sem silno vročino. Sonce odkar tee je srečal s čudnimi rilne in kamenine po Gorenj- PomladansKO sonce je prijetno je res neusmiljeno pripekalo in kamenitimi polži gori pri (Poljem., da se bodo potem otroci grelo. Izpod grmovja so bodli bilo je soparno, da smo bili vsi šici in v Rovtah, jim ne da mi-v soli lahko učili. Marsikdo vc, prvi zvončki in med suho tra- premočeni. Vode, da bi si po- ru, Kadar gremo tod mimo, se da kopljemo pri nas bakreno vo so cvetele rumene trobenti- gasili žejo, ni bilo nikjer. Po spusti, kakor da ima nahrbtnik rudo v Boru, da je Idrija sve- ce. Stari Kodrov oče z Luž se % suhem mesu, ki ga je imel še prelahak, v strugo Plaznice, tovno znan rudnik živega <sre- je vračal iz adergaške hoste, Francelj s seboj, pa smo bili Se .privleče kladivo iz žepa in razora; Trbovlje,, Zagorje in še kjer je bil posekal nekaj smreK. bolj žejni. Kako bi se prilegla 'bija po sivi usedlini nekdanjega mnogo drugih rudarskih krajev Na ,lepem zapazi v bregu nad kaka pijača, sem pomislil Poznamo v naši lepi domovini, strezo krtino, kup sveže zemlje, daj pa se je ustavil 'i'oda le malokdo ve, da je v na- ki se je na soncu lesketala v treh domačin in nas ši Smarjetni gori opuščen man- neštevilnih iskricah.     Ne  bodi kaj da delamo.
- morja, ki je v terciarju, pred pri  nas ledeno   dobo,   prekrivalo naše pobaral, kraje.    Lepe okamenele ;lupine milijone let starih prič nekda-
ganov rudnik, da so pri Med- len, si stari mož nabere krtino »Zlato iščemo«, sem mu np- njega morskega življa se mu lu-Vodah.   kopali včasih   svinčeno kar v  predpasnik  in  se  poda sajeno  odvrnil,  potem pa sem gčijo iz drobljive kamenine ob
strugi. Tedaj *ga ponovno pokliče Andrej, ki nerad čaka, češ da ima polžev dovolj za večerjo in Francelj se prav težko loči od njih. Za večerjo pa se moramo zadovoljiti s skorjo kru-
M. A.
NAJMANJŠI  SEVERNOAMERIŠKI  JELEN  JE ZAŠČITEN
Na otočju Key (južno od polotoka Florida, ZDA) živi znameniti Key-deer, pritlikava oblika viržinskega jelena. Samci tehtajo pri 76 cm višine H3,5 do 16 kg, košuta le 9 do 11 kg, mladiči pa so skoraj tako majhni kot naši kunci. Zaradi povečanega tujskega prometa na otokih se je čreda skrčila na trideset živali in Kongresu Združenih držav je bil predložen zakon za njihovo zaščito.
MRAVLJE PROTI GOZDNIM ŠKODLJIVCEM
Majhna borovo listna osa Iže dve desetletji povzroča veliko gospodarsko škodo na borovcih v zahodnonemški pokrajini Oldenburg, ko njene ličinke vsako leto do golega objedo mlado borovo Ibrstje, posebno vrhove. Ker kemijsko zatira-nje listne ose ni rodilo Inobenih sadov, so se gozdarski strokovnjaki odločili za biološko bojevanje z rdečimi gozdnimi mravljami, saj je iznano, da na pr. eno mravljišče unići do 100.000 žuželk na dan. Iz sosednjih predelov so uvozili več ton mravelj z (mravljišči vred in jih umetno naselili v borove gozdove, napadane od listnih os.
ZDRAVILNE SNOVI IZ KAPUCINKE
Ze idolgo je znano, da svež sok, iztisnjen iz vrtne rastline kapucinke, deluje zdravilno pri kroničnem bronhialnem katarju, sumljivem na TBC» je pa tudi dobro zunanje sredstvo \ za rast las. V novejšem času so dognali, da neke snovi iz urina oseb, ki so uživale solato ali pile sok iz listov kapucinke, zavirajo rast nekaterih bakterij, m. pr. gnojnih kokov.
rudo ali da je okrog Sovodnja domov. Blestečo prst strese do- mu le skesano po pravici po
več opuščenih bakrenih rudni- ma v lonec in jo pokaže doma- vedal,  kakšen  je  naš namen,
kov. Bolj znan je nekdanji ži- čim. Rad bi še pobrskal na kra- Možu  se  je  razvezal  jezik in
Vosrebrni  rudnik pri  Sv.  Ani ju, kjer je zemljo našel, toda pripovedovati  nam  je  začel o
Pod Ljubeljem. Ali ste že kdaj bolezen ga je priklenila na po- vseh mogočih kamnih, kakšni so
slišali, |da so pred leti posku- steljo.    Mesec zatem je moža in kje jih je dobiti. Vse sem
šali kopati pri Smledniku tudi pobrala pljučnica. Zlata zemlja skrbno zabeležil v svoj dnevnik, na ker Francelj ljubosumno ču Premog?     Blizu     pcrtizu iskin se je postavljala iz kota v kot ker nam taki   podatki   vedno va' svoje trofeje ^ražgoš so včasih ru'JnišIio v-o- in nihče od domačih se ni po- prav pridejo. Andrej, ki mu je Pali železno rudo. Tudi Begunj- sebno zanimal zanjo, le otroci so bilo očitno že dosti mojega izbica j>: di več (krajih prevrta- brskali po loncu in iskali rume- praševanja in ga je najbolj že-lli giJDoko pod zemljo, ker so ne iluskinice. Za vsej ito je zve- jalo, je vprašal možakarja, kje Pred leti tod izkoriščali bogate del podjetni Martinek z Visoke- je kaj dobre vode. Manganove žile. Grafit za*«vfr»?- ga, ki se je v prostem času raa     »Pri  fojški  žagi  izvira kisla nike  ali  za mazanje iželeznih ukvarjal tudi z rudosledstvom. voda», je odvrnil naš znanec. Peči, da ne zarjave, lahko na- Pri Kodrovih je dobil preostalo     Andreju so se zasvetile oči. kopljete pri Visokem v Poljan- prst in jo nesel v Ljubljano, da Izvklekli smo izemljevidno karto ski dolini. Nič koliko krasnega jo učenjaki preiščejo. ,In res so in poiskali kraj. Ni bilo daleč: marmorja, ki prinaša lepe do- našli v  njej   zlato.  Zemlja je dobro uro od Puštala, v dolini
hodke, je v naši bližnji okolici: bržčas   izvirala   od  svinčenega Hrastnice. Ker nas je teren tudi S*Q premišlTe7al7"zT katero no- fe zgo
bkofja Loka, Hotavlje, Jesenice; plavža, ki je dandanašnji že za- sicer  zanimal,  smo  s!e  podali vo blago bi lahko navdušil svo- ga Brž ko iso otroci pričeli žvi-
kmalu bo zaslovelo tudi Jezer- sut, in zlato se rado drži svin- proti  Fojkam.     Napolnili smo je odjemalce, tako da bi ga od- žgati  se je na drevju ob robu rnevali po pragozdu. Preplašeni
sko po lepem sivkastem kamnu, čene rude. Zapisnik o znanstv«-    čutare  in  se  pošteno   napili, kupili v velikih količinah. Po pragozda   zbralo   krdelo   opic. Jean  Ruoaule  Je  začel klicati
ki bo krasil vhode in stopnišča ni  preiskavi  adergaške  zemlje Voda se nam je prilegla; kodiko dolgem   razmišljanju  je  prišel Zvoki piščalk so privabili mno- sosede- Kmalu so stotine ljudi
ftaših  javnih zgradb.  Kamenja obstoja še danes, toda še niko- je vredna pa bodo povedali naši na _ kakor je mislil — posre- go teh živali, ki si sicer nikdar °Paz°vale ta nenavadni prizor.
Piščalke v pragozdu
ean Rubaule, trgovec v za- poizkusiti. Nekoliko piščalk je kotnem mestecu Cipako v podaril svojim otrokom in njl-Belgijskem Kongu, je pogo- hovim tovarišem. Tedaj  pa se
ščalkami, ki je bil čez (noč ostal odprt pred hišo, je bil prazen. Po vejevju so se drenjale kar cele čete opic in kar st~ le |da pihale v piščalke. Žvižgi so od-
Je torej dovolj pri nas. Se pre- mur se ni v Dragarjevem bor- kemiki. Toliko pa povem, da je čeno misel   kmalu je vsa so- niso upale tako blizu naselja. Vec za nas, ki ga moramo pre- štu nasmehnila sreča, da bi za- ni dobro popiti preveč, posebno sednja plemena, kakor tudi pre-     jeanu Rubaulu je takrat prinašati v nahrbtnikih in zabojih, sledil kraj, kjer je zlato. če imaš pred sebo       '^o pot, bivalce lastnega mesteca obve- šlo na misel nekaj novega Od-
le grafit in svinec, živo sre- »Francelj«, sem navdušeno Nas pa ,je čakala še naporna bfo in bakrene rude, dragoceni vzkliknil, »to bomo še bogati!« hoja in imeli smo veliko pregnati in prekrasni marmorji, Francelj pa je samo skomiz- čudne prtljage: polne zaboje 116 le debele plasti umazane ope- gnil z rameni, se pripognil, po- težkega kamenja. Pot nas je ob-karske ilovice in tenke žile vo- bral kamen in ga začel obdelo- lival, da smo bili vsi premočeni.
NEKAJ ZA NAŠČ ZENZ Zakaj otroci izgubijo tek?
Vsak popolnoma zdrav otrok nem olju. Mati hrani takega o
a tekom použije hrano, ki troka z mnogo večjo pažnjo, kar le lahko hrano,
mu jo pripravi mati. Ven-, samo ugodno vpliva na njegovo     Ko gre otrok
dar so pogosti primeri, da do- zdravje.
Jenček rad je in se lepo raz- Hrana za otroka mora biti ve
način pa mu moramo servirati
šolo, ima Ze različne dolžnosti in po [vzgibu odraslih   marsikdaj zanemarja
V"ija,  pozneje  pa, ko  nekoliKo dno okusno in estetsko priprav- posebno zajtrk. Tega mu nikar
Moraste, izgubi ves apetit. ljena. Serviramo jo v majhnih Izgubo teka pri otroku na^- količinah, ker to pospešuje tex. večkrat zakrive matere same. Za Otrok ne smemo z jedjo nikdar Prvega otroka navadno vse pre- siliti. Na ta način dosežemo ie Več skrbijo, pri drugem ali tre- nasproten učinek. Posebno važnem pa se ta pretirana skrb ra- no za dober apetit je tudi, <ta da spremeni v nekaj popolnoma odrasli jedo skupaj z otroci. Se-ttasprotnega, v zanemarjanje. le ko otrok poje prvo jed, sme-Da zdravemu otroku ohrani- mo prinesti na mizo naslednjo, ^o tek, ga je treba pravilno sicer bo prvo pustil, ^raniti. Dojenčki, ki se hranijo Z bonboni in čokolado otros ^ttietno, kasneje navadno ne iz- nikar preveč ne razvajajmo. U-Subijo apetita, to pa predvsem živajo naj raje čimveč sadja in 2ato, ker že v drugem mesecu zelenjave. Pred obedom pa jim starosti dobivajo razne dodatke postrezimo po možnosti s sokom kot sta pomarančni in limonin svežih paradižnikov, ki pospe-sok itd. Od 5. meseca dalje do- šuje tek.
biva lotrok že juho iz telečjih Previdni moramo biti zlasti kosti, kuhano zelenjavo, stis- tedaj, če je otrok bolan. Vsilje-ftjeno skozi sito in prlpravlje- vati mu ne smemo prav nobeno z bledim prežganjem na fl- nih jedi, če jih ne želi. Na vsak
Koncert pa nikakor ni končal. Najprej so se ljudje smejali, toda ko se je piskanje nadaljevalo z nezmanjšano jakostjo prav do večera, so se meščani začeli jeziti na Jeana Rubaula in njegove piščalke.
Rubaule je bil ves nesrečen zaradi te pokore, ki jo je priklical nad naselje. Upal je, da se bodo opice vendterle naveličale piščalk in Ida se bodo vrnile v pragozd. Zaman! Naslednje jutro ga je — in z njim vse prebivalstvo — prebudila »godba na pihala« sedaj iže izvežba-nih opic. Jezni naseljenci so pričeli s kamenjem obmetavati glasno opičje krdelo. Seveda nI bilo nobene koristi. Šele ko so prišli z gorečimi baklami in ko so jeli streljati na opice, se je krdelo umaknilo globlje v pragozd, ni pa prenehalo piskati. Končno je spet zavladal dolgo pričakovani mir.
Čez teden dni je bil dogodek že pozabljen. Toda nekega dne je nekoliko na smrt prestrašenih domorodcev prihitelo v naselje. V policijski postaji so zmjedeno pripovedovali, da so njihove vasi napadli hudobni duhovi. Ker si sami niso upali domov, sta jih spremila dva o-
Mleko je najboljše sredstvo, stil, da je prispelo naročeno pri je )še skoraj poln zaboj s rožnika. Vrnila sta se prej, ka-s katerim moremo takoj poga- blago. To je bil večji zaboj, v piščalkami in jih nekaj vrgel kor je bilo pričakovati. Smejali siti goreči petrolej. njem pa na sto in sto lepo za- pod drevje, na katerem so vi- so se in povedali prebivalcem
— vitih piščalk. sele opice. Rezultat je presegel Čipaka, kakšen je bil njihov po-
Madeži od piva bodo izginili    Domačini niso bili navdušeni vsa pričakovanja.  Drugo jutro hod na duhove. »Hudi duhovi« z namiznega prta, če jih dobro nad novim artiklom Jeana Ru- ga je iz najglobljega (sna pre- so Dile ltiste opice s piščalkami nataremo z milnim špiritom .in baula. Niso se zanimali za pi- dramil oglušujoč »koncert«. Ker Jeana Rubaula. jih nato izperemo še s svežo ščalke. Rubaule je bil razoča- je slutil, za kaj gre, je trgovec     Tako je Rubaule le našel kup-vodo. ran. Vendarle je hotel še nekaj planil na prosto.  Zaboj  s pi- ce za svoje novo blago.
ne dovolimo, ker je redno uživanje hrane tudi eden važnih pogojev za ohranitev apetita.
Praktični nasveti
Lakaste torbice in čevlji bodo obdržali svojo mehkobo, če jih kdaj pa kdaj namažemo a čistim vazelinom.
o volku
PO OLAFU ASLAGSSONU - PRIREDIL V. DRŽAJ
37
Volk ni odpustil ovnu trkaču. O tem mi Je nekoč pripovedoval Frank, ko sva sedela ob v njegovi kolibi.
»Nekega jutra,« je pričel stari lovec« je bil ^°lk izredno slabe volje. Niti Nelly ni hotel sle-Ko pa je zagledal med ovcami trkača, se je j*dtrgai od naju in se pognal za njim. Trkač je ** ves zmeden, brzel je proti lesovju, kjer sta °adva kmalu izginila. Volk se mi je ob povrat-u zdel čudno sumljiv. Kmalu pa mi je postalo Se jasno, ker se trkač ni več vrnil...
38
Polnoč je prešla. Ko je volk zapisal gospodarjevo smrčanje, se je krepko zganil. Noč je bila temna in mirna ... i
Tiho se je splazil iz stana in se napotil v le-sovje, kamor je v mraku nagnal trkača. Od človeka se je marsičesa naučil, vendar pa mu je manjkalo volčje vzgoje. V gozdu, kjer jc ležala mrhovina, je buljil s široko odprtimi očmi v temo. Živci so mu bili skrajno napeti — trepetal je... i   "i 'i !
39
Pred njim, v nočni temi, je v gostem lesovju ležalo truplo prvega nasprotnika, ki ga jc kljub svoji mladosti neskončno sovražil.
Z iztegnjenimi bedri, ko da bi bil mrtvec živ bojevnik, se je bližal mrhovini. Renčal je in dlaka na hrbtu se mu je jezila. Da bi se mu moglo kaj zgoditi, na to še pomislil ni.
Pred seboj je videl samo dober zalogaj...
40
Tisti hip pa je naš volk odskočil. Ko da ga je zadela strela.. . Zavedel se je, da sc je ujel v nastavljeno past, hkrati pa je tudi v desni šapi občutil grozne bolečine. Past je zgrabila. Ubogi volk je postal ujetnik.
V obupnem naporu jc junak grizel železo, misleč, da se bo rešil. Ves trud je bil zaman, veriga je bila dobro pritrjena in čeljusti pasti se krepko držale. Vstal je. Z zateglim tuljenjem je izražal svoje hrepenenje po svobodi. V tej bridki uri si je želel prijatelja...
Pismo
iz Zaloga
V mirnem kotičku ob vznožju Krvavca leži idilična vas Zalog. Ker se od tam nihče ne o-      Pevski  zbor »Triglav« ,Boh. glasi, ima nepoznavalec razmer Bistrica praznuje letos kot sek-
100-letnica ustanovitve zbora v Bohinjski
vtis, da ljudje v tem naselju živijo staro zaostalo življenje in se ne zanimajo za zunanji svet.
Toda temu ni tako. Ljudje, kl so pretežno kmetje, poleg vsakdanjega dela tudi na kulturno-prosvetno delo ne pozabljajo, V
Na logorovanju predvojaške prav tako tov. Ivan Regent na
na 'težave takratnih dni. Iz tega Sedaj ima zbor 75 novih čia- mladine v Križah so /ugotovil, II. kongresu Svobod v Celju, da
se je rodil organiziran pevsKi nov in moški, ženski in mešani da je bilo od 550 obveznikov, je osrednje družbeno vprašanje
cija DPD Svoboda »Tomaž Go- zbor, katerega vodstvo je okoli zbor. V zboru je večina mladi- letnikov   1932—1937,   43 ali  8u/o idejni in kulturni dvig delav-
leta 1860 prevzel Lovrenc Rav- ne, ki jo je vodstvu zbora uspe- nepismenih in 126 ali 23% pol- 6kega razreda in Idelovnih mno-
nik. Peli so pesmi, ki so med lo pritegniti.   Med NOB so se pismeniih.  Vprašanje  pismeno- žic. Kako bo mogoče doseči idej-
Bohinjci vzbujale narodno za- mnogi  člani  vključili v NOV, sti, ki smo ga imeli v kranj- ni in kulturni dvig ob tako sla-
vest. Res, da ni zbor prirejal po  osvoboditvi pa se je zbor skem  okraju za dokončno  re- botni   izobrazbeni   stopnji dela
dec« stoletnico ustanovitve pevskega zbora, kar je Za ves Bohinj pomemben jubi Ustanovitev zbora je bila V
času,  ko so se nad Bohinjem koncertov,   nastopal   pa je   na tako  številčno  kot  kakovostno šeno, je postalo nenadoma resen naše mladine, si je težko zaml-
dvigali i oblaki    črnega • dima, raznih svečanostih. Leta 1879 pa okrepil.     Naštudirali  so  okoli družbeni problem
sliti.  Začeti  bo  treba prav iz
vasi imajo prosvetno dvorano, prednice današnje jeseniške Ze-ie član tega zbora, Bernard, usta- 120 pesmi  ter  prirejali  vsako .  Vse doslej smo živeli v lepem osnov, prav od začetka. Pregle
kjer nas delovni in spretni domači igralci večkrat presenetijo s kako predstavo, ob kateri najde občinstvo zdravo razvedrilo. Tudi ljudska knjižnica, ki je istotam, ima dovolj obiska, zlasti iz vrst mladine. Poleg tega tudi v mladinskih  in športnih
organizacijah ne zaostajajo. Občinski praZtliti
V letu 1952 je mladina vasi Parlnmlinh Zalog ustanovila prostovolj. ga- u *\UUUmijuri
silsko društvo. V naslednjem le- Občinski praznik smo v Ratu so mladi gasilci že nabavili domljah tudi letos slovesno pra-motorno brizgalno i— tako da znovali. Na predvečer so šle danes lahko uspešno kljubujejo partizanske patrulje v zgodovin-ognju — uničevalcu našega ljud- ske kraje NOB. Na praznik, 24.
skega imetja.
Toda samo z društvom in mo-torko gasilci niso bili zadovoljni. Zato so se letos z vso vnemo lotili preurejevanja stare šole v dom gasilcev.
S skromnimi sredstvi se jim
lezarne. To je bilo takrat, ko je novil ;godbo na pihala, ki se je leto koncert z novim sporedom, prepričanju, da mladih nepls- dati bo treba zlasti znanje letna Pozabljenem stala primitiv- razvila v današnjo jeseniško Gostovali so po raznih krajih menih ni, saj so vsa poročila nikov 1935—1939, ki (zaradi oku-na tovarna plavžem i- Nižina- godbo. i Gorenjske in Primorske. Samo s terena navajala med nepisme- pacije niso mogli redno obisko-mi. Delavci pa se niso zado- Od takrat pa vse do okupacije v letu 1953 so na vseh koncer- nimi samo po nekaj starcev in vati šole. Na to dejstvo opozar-voljili samo z delom. Od časa je obstojal mešani in moški pev- tin zapeli 639 pesmi in imeli duševno defektnih. To pomeni, jamo posebno starše in množiC-do časa so zapeli, da so pozabili ski zbor, ki so ga vodili Jakoo 2595 Poslušalcev,    v letošnjem da so imeli povsod že skromen ne organizacije, saj se prav [ta
le pa '2632 poslušalcev. Udele- podpis za pismenost. mladina odmika od vsakega sa-
žili so se tudi raznih tekmovanj, Na okrajnem plenumu Socla- moizobraževalnega dela, ker se
na katerih so zasedli najboljša listične zveze in na seji plenu- sramuje pokazati svoje nezna-
mesta. ma  Ljudske  prosvete  so  raz- nje.
V nedeljo, 25. julija, je ibila ob pravljali  o tem vprašanju  pa Jeseni  bodo  v  vseh krajih,
Bohinjskem jezeru proslava ju- tudi na občinskih konferencah kjer jim je pri srcu izobrazba
V zboru sta bila tudi prot. An- bileja; skUpno z razvitjem pra- SZDL  ga bodo morali  obrav- mladine,  splošni izobraževalni
ton Ravnik in pa rektor akade- pora »Svobode«, katerega si je navati. tečaji. Zaradi večje vzpodbude
mije za glasbo tov. Janko Rav- priborila v iletošnjem [tekmova- Tovariš Miha Marinko je na za obisk tečajev se bo mladini
nju v okraju Radovljica. III. Ikongresu ZKS poudaril in p0 opravljenem tečaju in izpitu
priznal naslednji višji razred, ki
Mencinger, Preželj Maks, Davo-vorin Humek, Peter Ravnik, Janez Kveder, Franc Silvester, Jože Urankar in Požar. Od 1937 dalje pa vodi zbor Janez Grm.
nik.
julija, je bila zjutraj slavnostna seja \v veliki dvorani kulturnega doma. Na grobove padlih borcev pa so položili vence. Po seji je ibila slovesna otvoritev novega mostu na Duplici, po-
Odšli so morju in soncu nasproti
med okupacijo
ga ob šolanju niso dokončali.
Za dosego višjega znanja bodo marsikje priredili kratke te-
Pri večernem vlaku z Jesenic bili kosilo. Naš neutrudni eko- naši cicibančki že kobacajo po čaje iz računstva, literarne zgo-m poldne pa nastop Partizana ln so 17. julija iz štirih posebnih nom in kuharice so poskrbeli, vodi in poizkušajo plavati. dovine,   gospodarskega zemlje-
r  kratkem   času   posrečilo odbojkarski turnir. Prehodni po- vagonov /frfotale   rdeče  ^rute, da ni nihče lačen vstal od mize.     Pošteno smo se razgibali, iz- pisa itd. Na ta način se bo mladom pod novo streho. kal S1 je spet Prlbonl Partizan znak kolonije radovljiškega o-     Popoldne pa prvo kopanje. To datna večerja pri čistih mizah dina usposobila za boljše razu-iz Kamnika. kraja, ki je poslal 172 otrok na je bil živ-žav! Pogumnejši pla- v borovem gozdičku nam je za- mevanje naših gospodarskih in
Novi niost na Duplici, ki {je oddih v Banjole pri Puli. Na valci se zakade v vodo, a glej res teknila. Po večerji zbor, občih družbenih problemov, bil dograjen pred občinskim Vseh postajah od Jesenic do ga šmenta, še žvižga vodnikova igranje in nato že kar težko praznikom, je spet omogočil Podnarta so čakale skupine ne- piščalka! Obrniti se moraš in pričakovani počitek. Po tabori-zvezo na cesti Kamnik — Ra- strpnih otrok in se poslavljale plavati nazaj. Obala je raziska- šču je zavladal mir, vse je slad-domlje — Dob, iki je bila jže od zaskrbljenih mamic, ki so na, vzgojitelji dobro vedo, kam ko zaspalo v veselem pričako-dve leti zaprta za tovorni pro- izročale svoje malčke v varstvo smejo otroci brez vsake nevar- vanju prihodnjega dne. met. Stari leseni most na Du- vzgojiteljem. nosti.  Tisti,  ki ne znajo pla-     Mladi rod v našem taborišču
plici je namreč voda tako po- Petje, smeh, čebljanje, kdo bi vati, se drže obale in pod vod- se dobro zaveda, da jim je te škodovala, da nobeno popravilo mislil na bridkost slovesa, saj stvom svojih vzgojiteljev že po- lepe dni omogočila naša oblast, ni pomagalo. Novi most je zgra- Se peljemo morju in soncu na- izkušajo prve plavalne gibe. Saj ki najvestneje skrbi za naš najem niže, pod tovarno Stol, zato sproti. V kovčkih pa toliko do- se hočejo in morajo v teh treh raščaj in ji je za to skrb iz pa so morali zgraditi dva cestna brih reči, ki potolažijo lačne že- tednih  naučiti plavanja.   Tudi srca hvaležna.
spraviti
Tudi sušilni stolp 'je {že večji del dograjen. Nadaljevanje dela se je zaenkrat ustavilo zaradi preobilnega in nujnega dela na polju. Pa tudi pomanjkanje finančnih sredstev je Idelo 'začasno zavrlo.
Trdno smo prepričani, da bodo požrtvovalni gasilci kaj kmalu našli sredstva in Ičas, da bo dom v bližnji bodočnosti docela dograjen in izročen svojemu namenu.
Dopisujte v „Glas Gorenjske*
odcepa v dolžini 300 metrov za lodčke priključek  na  radomeljsko  in misli!
in   preženejo žalostne
domžalsko cesto. Most je iz že-lezobetona na močnih nosilcin, cestišče pa je asfaltirano.
Kon-Tilci v Preddvoru
Pa ne tisti, ki je plul preko širnega oceana, pač pa je to skupina šotorov, ki nosi ime po slavnem splavu.
Ozko dolino ob potoku Bistrici, ki je stisnjena do vznožja Zaplate, so si izbrali taborniki z Reke, »Rod izvidžačev«. Kar sedem skupin pisanih šotorov kuka iz objema zelenih smrek. V vsaki skupini je po pet ali šest šotorov s svojim imenom.
Bil je sončen dan, zato so bili šotorski prebivalci dobre volje z voditeljem vred. Vseh je nad osemdeset od dvanajstega leta starosti naprej. Mnogi med njimi so že taborili, zato se letos kljub slabemu vremenu, niso mogli odreči čaru prostega življenja v naravi.
Med taborniki so dijaki iz različnih šol na Reki. Kako so prišli do denarja? To je pereče vprašanje vsakega našega državljana letos, ki hoče na dopust. Toda mladina je iznajdljiva. Preračunali so, da jih bo dnevna oskrba stala 130 din. Tista skupina, ki bo imela več denarja, bo bolje živela. Zato so že med letom poiskali vse možne vire. Vodja tabora je imenoval najiznajdljivejše, ki so nabirali reklamne oglase za časopise in tako zaslužili 18 tisoč dinarjev. Ti srečneži si tudi bolje kuhajo in pijejo cooto.
»Kaj bo danes za večerjo?«
»Palačinke, za vsakega pet komadov. Ce jih bo premalo, jih bomo Iše spekli!«
Okrog ognjišča se suče in mojstrsko vrti na ponvi pečeno testo.
»V Sloveniji je sam dež«, tožijo nad vremenom. Prve dni po prihodu je bilo posebno slabo. Obupavali so že in voditelj je bil mnenja, da bo treba odriniti
nazaj na Reko. Po tej grožnji
Sicer dolga nočna vožnja do Pule je kar hitro minila. Poleglo se je prvo razburjenje, zleknili smo se po klopeh in zadremali. Jutranje sonce nas je zbudilo že v bližini našega cilja. To je bilo vzklikanja ob prvem pogledu na sinjo gladino našega morja! V Puli nas je
Med kranjskimi taborniki
Zadnja leta opažamo zlasti med žensko mladino mnogo zanimanja za gospodinjske tečaje, medtem ko za pridobivanja splošne izobrazbe tega niso pokazale. »Višek gospodinjskega znanja res ne more biti v tem, da bodo dekleta znala peči krofe, ki jih jedo dvakrat na leto«, je dejal na plenumu ZLPD delegat iz Poljanske doline. Treba bi bilo vzbuditi med njimi več ljubezni do rodnega jezika, do vprašanj naše preteklosti, do problemov vzgoje, etike in družine, ki bodo za vsakega dekleta in vsako mlado ženo življenj-
se je   čez nekaj dni zjasnilo in čakal naS skrbni   upravnik z
ponovno umite gore so jih tako dvema avtobusomai ki ^ nas
prevzele, da so sklenili vzdr- odpeijaia 5km izven mesta v
žati do konca, pa naj bo vreme prijaznl 7allv Banjole, naš novi
kakršno že hoče.
dom za 3 tedne. Topla kava, kl
Se to je povedal voditelj, da smo jo dobili ob prihodu, se so povsod naleteli na razume- nam je po dolgem potovanju vanje, pa če so se obrnili na kar prilegla, še bolj pa lepo po-tukajšnjo oblast ali na privat- stlane postelje v čistih barakah nike. Na roko jim gre tudi KZ, in šotorih. Nudile so nam poki jih preskrbuje z živili. trebni počitek, nakar smo do-
Zasluženi pokoj
V soboto, 31. t. m., bo v pri- Njeno uspešno življenjsko de-jaznih Železnikih prisrčno in lo, ki je bilo posvečeno samo iskreno slavje. V zasluženi po- koristnim delovnih ljudi, bo koj bo istopila priznana in ce- svetel vzgled vsem mladim njena ljudska zdravnica tov. ar. zdravnikom, ki stopajo po njeni Valerija Strnad. Polnih 38 let poti. I (
je požrtvovalno in nesebično nudila pomoč in i svoje , znanje vsem, ki so se k njej zatekali.
Studij medicine je dovršila v Pragi, kjer je v letu 1936 nastopila mesto zdravnice v bolnici. V Jetih 1917-1919 pa je službovala na interni kliniki v Čeških Budjejovicah. Po vrnitvi v domovino v letu 1919 je pol leta bila v Zaječaru v Srbiji, v letu 1920 pa je opravljala službo revirskega zdravnika v Trbovljah. Od januarja 1921 dalje je preko 33 let \vztrajno, vestno in vzorno službovala kot splošni zdravnik v Zeleznikin.
Kot požrtvovalno, v svoji stroki veščo in vzgledno zdravnico jo poznajo po vsej Selštcl dolini in daljnih hribovskih vaseh. Pripravljena pomagati vsa- Dr. Valerija Strnad komur in ob vsakem času, se je
vedno rada odzvala klicu po- Čestitkam hvaležnih vaščanov moči potrebnih. Med narodno- Železnikov in prebivalcev Sei-osvobodilno vojno je bila med ške doline se pridružuje tudi tistimi zdravniki, ki so (ranje- Svet za ljudsko zdravstvo m nim partizanom nudili prvo po- socialno politiko OLO Kranj z moč, jih zdravili in jim preskr- željo, da zasluženi odmor užl-bovali zdravila. \ va še mnoga leta.
Ko sem prišel v soboto v zeno borijo. Martuljk, mi je pogled takoj ob- Ravno tako prirejajo izlete ležal na krasnem prostoru in Bili so že pa Vršiču, v Pod sko važna. Ideal žene nikakor njegovi okolici, kjer taborijo Ircenu, Za Akom, v Vratih in ne sme biti samo kuha, njen »Stražni ognji« iz Kranja. Ideal- na Triglavu. Nameravajo pa iti ideal mora biti stremljenje po na jasa je pokrita z belimi in še na Spik in na Prisoj nik. v samoizoblikovanju v plemenito, sivimi šotori, sredi njih pa se Bohinj ter morda še kam, Ce izobraženo osebnost, dviga jambor z zastavo. Na eni jim bo čas dopuščal. Njihovega V naših knjižnicah je komaj strani jo obdaja Sava, na dru- taborjenja bo kmalu konec m toliko knjig, da pride na vsake-gi pa Martuljkova skupina s pripraviti se morajo na prve ga prebivalca okraja pol knjige-svojim strmim Špikom. taborniške izpite. Teden dni Knjige so drage in knjižnice Taborniki sami so zelo razigra- pred koncem sta Vili in Tone brez subvencij jih težko nabavni in veseli. V nedeljo Jjih je opravla drugi izpit, kar doka- Ijajo, Ičitatelji pa branje pola-obiskal predsednik mestne ob- zuje, da je v vrstah mladih goma opuščajo, ker ni novosti, čine Kranj, tov. Vinko Hafner kranjskih tabornikov mnojjo Ali res ne bi mogle krajevne in se dokaj pohvalno izrazil o ljubiteljev narave, saj se jih organizacije, podjetja in Kme-njihovem redu v šotorih in na prvi izpit že (veliko priprav- ti j ske zadruge rešiti tega vpra-sploh o njihovih navadah. Kaj- lja. sanja? Ali ne bi morda posa-
Na Dan vstaje so    taborniki mezniki žrtvovali po nekaj 100
nastopili v Kranjski gori. Zeli dinarjev,   da   bi se knjižnice
so veliko priznanje.   Imeli  so opremile   s   primernim pohl-
so   v   posamezne obširen program, ki so ga sami štvom in novimi knjigami? —
so Vidre, Sokoli, sestavili. Koliko je po naših vaseh na-
Tako sem vam na kratko on- ročnikov na Prešernovo knjiž'
sal življenje v kranjskem tabo- nico? Ali ima sploh katera or
pada so bili tabrniki tega priznanja zelo Veseli. Tudi starši pridno obiskujejo svoje otroke.
Razdeljeni vode, kakor
Medvedi, Sove, Volkovi itd. Vodi medseboj tekmujejo v plavanju, odbojki in drugih panogan, kjer se vsi prav resno in zagn-
ru v Martuljku.
ganizacija Mlto tem?
vasi pregled nad
Reorganizacija zdravstvene službe
V zvezi z decentralizacijo In OLO, ki ho, kakor računajo, ko- tako v Okrajnem zdravstvenem
reorganizacijo zdravstvene sluz- nec septembra. domu. Premalo vodijo računa o
Finančna inšpekcija, ki je pre- sredstvih, ki jim jih daje skup-
gledala poslovanje v Okrajnem nost v uporabljanje. Kakor je
zdravstvenem domu, je ugotovila inšpekcija ugotovila, bi z bolj-
be pričakujejo v kranjskem o-kraju boljše delovanje in gospodarjenje v zdravstvenih u-
stanovah   vendar bodo mora« vrsto pomanjkljivosti ln nered- šim sistemom dela in pametnim
nosti v poslovanju ustanove m gospodarjenjem    lahko mnogo
zastaviti za to vse sile. Pri tem pa bodo morali tudi zavarovan-
predlagala ustrezne zaključke, o prihranili, morda bi celo lahko katerih pa bo moral  posebno odpadel tisti primanjkljaj, ki ga
ci odločneje sodelovati da bodo pazljivo razpravijati v samem izkazujejo v proračunu 'social-
to službo spravili v red. Svet za zdravstvo in socialno politiko je
domu — upravni odbor. Zdrav- nega zavarovanja,
stveni dom se ni dovolj zani- Kakor je bilo razvidno it za-
na zadnjih dveh sejah mnogo mai za poslovanje ostalih zdrav- ključkov ene zadnjih sej sveta
razpravljal o teh problemih ,in stvenih ustanov kot so sektor- za zdravstvo in socialno politi -
sprejel vrsto zaključkov.  Med ske in obratne ambulante, re- ko, se bo decentralizacija zdrav-
drugim bo svet pripravil pro- silne postaje, lekarne itd. V o- stvene službe v kranjskem okra-
blematiko zdravstvene službe za menjenih ustanovah menda ni ju izvršila v skladu z razvojem
eno prihodnjih sej obeh zborov vse v najlepšem redu in prav bodočih komun.
OBRAZI IN
„OLO Prilep - Srbija«
POJAVI
Beograjska „Politika" z ,dne 17. t. jm. se je v kratki beležki „Tovarišem iz Okrajnega ljudskega odbora v Kranju" („Med nami", str. 9) obregnila ob spodrsljaj, ki se je pripetil verjetno kakemu
rovanost si domišljuje, da smo pomemben srednjeevropski narod in zategadelj lahko vihamo nos nad vsem, kar je iv zvezi z Južnimi brati" ali celo „južnjaki", kakor pripadnike drugih jugoslovanskih narodov imenuje francjožefovska usedlina. Zato se (cirilica imenuje „turščina", zato prese-
uslužbencu V te  ustanove.   Ko  je  poslal netljivo malo ljudi, ki so sicer zaljubljeni
nek dopis v Prilep, je ha kuverto napisal, da se to makedonsko mesto nahaja v Srbiji. — vsekakor napaka, ki je ni mogoče zanikati, prav tako ni moč Zanikati pravice »Politiki" da nanjo opozori.
Vendar zaradi samega (dogodka še ne bi bilo treba izkazovati posebne hvaležno sti opozoritelju, če tukaj pri nas ne
v velike in že bolj v male zahodnoevrop ske pisatelje in pisateljčke, pozna Andriča in Krležo, Skerlića in Čopiča. Nekateri si silovito želijo ogledati kak muzej na Dunaju, niso pa pokazali zanimanja Za makedonske freske in bosenske „stečke". Nekateri ne vidijo vse raznolikosti raznih ^ delov in njihove svojevrstnosti. Zanje je
bilo tudi drugih znakov, ki kažejo, da ni ™e   na jugu" - ni važno, ali je Prilep
odveč, če se nad tem malo zamislimo. (Vse, kar sledi, zares he leti več na omenjenega neznanega tovariša — ali tovarišico —, za katerega ne dvomim, da se je zmotil v hitrici, pač pa na pojav kot tak. Ce že
tod ali tam, saj je vendar „onstran Sotle"!
Geslo „bratstvo - enakost", ki je bilo med osnovnimi parolami našega gibanja med vojno, redko iše kdaj slišimo. To je razumljivo, saj se je že uresničilo. Umet-
pravim „pojav", naj z nekoliko besedami n<> netene narodnostne razprtije iz pred
opišem, kaj mislim.)
Začenja se Iže z jezikom. Slovenci si hudo domišljujemo, da znamo srbohrvaški. Zato se niti ne potrudimo, da bi se tisti, ki se poslužujemo tega jezika, z njim zares seznanili. Tako potem na obali slovenskega jezera beremo razen napisov v slovenščini in drugih jezikih tudi nekaj, kar naj
apralskih dni so za vedno za nami. Jugoslovansko ljudstvo je postalo enoten delovni kolektiv, ki ga ni več mogoče raze-diniti. |
.Nemara pa je že napočil >čas, da storimo Iše več za poglobitev medsebojnega poznavanja in razumevanja, za močnejš1 razvoj občutka o tem, da je vsak jugo-
bi bila srbohrvaščina: „Ne trgaj vodnog slovanski dogodek hkrati slovenski. Go-
cveča!" (Pravilno: „Ne kidaj vodno cve-če".) j
Ta slovenska samozavest in samozave-
tovo še več zanimanja za probleme v dru gih delih federacije ne ibi bilo odveč.
ABC
49386^0875063^7^2466
Gospodarske novice is vse države
VELIK USPEH ŽELEZARNE JESENICE Žična valjarna jeseniške ielezarne je v mesecu juniju dosegla izredno visoko proizvodnjo. Povprečna mesečna Proizvodnja v valjarni je 3.500 ton, v mesecu juniju pa so dosegli 4.075 ton proizvodnje, kar predstavlja rekordno proizvodnjo.
IZVOZ ZGODNJE rOVRTNINE
Slovenija in Dalmacija izvažata v Zahodno Nemčijo in Avstrijo svojo zgodnjo Povrtnino. Največje zanimanje v inozemstvu je za naš Krah in zgodnji krompir. Za Prodane proizvode dosegamo v teh državah tudi precej dobre cene.
NAŠLI SO GRANIT ODLIČNE KAKOVOSTI
V bližini Teslica so našli Reologi najboljši granit v državi. Kolikšne so količine te-8a granita pa bodo pokazala Sele  nadaljnja raziskovanja.
PROIZVODNJA NAFTE V LR HRVATSKI
V LR Hrvatski so v letošnjem prvem polletju natrpali približno 45.000 ton surove nafte, kar je skoraj za eno tretjino več kakor v prvem polletju lanskega leta.
NAŠE TEKSTILNO BLAGO ZA INOZEMSTVO Tekstilna podjetja iz naše ^publike so izvozila v prvem Polletju letošnjega leta okoli *1 milijonov metrov tekstilnega blaga v vrednosti 1,5 ^Ujona dolarjev. To blago s° izvozili predvsem v An-*h'jo, Turčijo, Francijo, Li-o^non, Jemen in Jordan.
OBTOK DENARJA Po podatkih Narodno banke je znašal 30. junija letos obtok denarja 68.755 milijonov dinarjev, kar je za 1.465 •nilijonov dinarjev več kot letos konec maja. Lani je Znašal obtok denarja 30. junija 59.224 milijonov dinar-iev.
PROIZVODNJA PHEMOGA V SLOVENIJI
Proizvodnja premoga v na-republiki je narasla v prvem četrtletju letošnjega le-za 20% v  primerjavi z Istim obdobjem lanskega leta.
Vandalski zločin
na pokopališču v Goricah
V noči od 18. na 19. julij so na pokopališču v  Goricah starih spomenikov, cerkva, sa-
neznani zlikovci uničili (7 spomenikov, več grobov pa so po- mostanov itd., tudi v Ustavi je
škodovali. To dejanje je izzvalo med prebivalstvom Goric   ln določba, da je izražanje verskih
okoliških vasi veliko ogorčenje in nešteto komentarjev.   Naš custev svobodno. Zakaj naj bi
sodelavec se je obrnil na preaBednika občinskega ljud. odbora se  potem  bil  politični  boj  na spominski   plošči   vklesana res
Slučajno?
5. junija so gasilci v Smled- Zato nas je nemalo začudila
niku  odkrili spominsko  ploščo vest, da so se nad imena bor-
zaslužnim gasilcem, ki - ^adll cev — partizanov,  ki  so dali
v NOV ali pa umrli.   Dogodek svoja življenja v ljudski revo-
smo registrirali tudi v našem luciJi' Prikradla tudi imena na-listu, v dobri veri, da bodo na
tovariša Martina Koširja in dobil od njega naslednjo izjavo o dogodku:
»V noči od nedelje na pone- diti, ker prav nihče v vasi nI
deljek so neznanci storili na do- tisto noč opazil nič sumljivega,
mačem  pokopališču _y  Goricah niti ni bilo v vasi ljudi, na ka-
pravi zločin. Ze v jutranjih u- tere bi lahko padel sum. Pre-
rah so začeli govoriti po Gori- pričan sem, da bomo krivce iz-
čah, da je na pokopališču po- sledili in to tem prej, čim bolj
rušenih   7 nagrobnih   spomeni- nam bodo vsi prebivalci pri tem
kov, nekaj pa poškodovanih. Do- pomagali.
godek je vse v vasi izncnadil, Popolnoma jasno je, da pošten
pokopališčih?
samo imena zaslužnih gasilcev.
Delavska zavest naj pomaga rešili . . .
(Nadaljevanje s 1. strani)
pa se bodo zdravniki čutili bolj
decentralizacijo       ambulantske odgovorne ter bodo .neposredno
rodnih izdaial"--- ' '^nvoev okupatorja.
Ne bomo se spuščali v razglabljanje, kdo je kriv, da je do tega prišlo. Smatramo pa, da poleg imen borcev iz NOV ne moreta biti vklesani v isti kamen imeni Jožeta Burgerja, ki je bil zaradi izdajstva likvidiran od partizanskih enot in Henrika  Lazarinija,   ki   je bil
f-, OUV/ (V     j\s     v o C-     V      v a.Tl     HulVUlnl II j "J'      "      "«■»   j««j»»vx   j w t   uu  x^ " * * — ---~ —j -~- -------------- --c —-------------•---1,--------- j.      ,    J    1 ■ i a
saj ni nihče mogel razumeti, za- in kulturen človek tega dejanja  službe in njihovo* postopno osa- odgovorni delavskim svetom. To zaracu sodelovanja z oKupator
kaj so se neznani zlikovci zne- ni zagrešil. Storilci vsekakor zašli ravno nad spomeniki. Seveda služijo za ta svoj nepremišljen sp začele takoj krožiti med ljua- in pobalinski postopek najs. rozini različne govorice. Nekateri Jo kazen in prezir, so govorili, da so to storili ko- Smešno pa je, da se je sploh munisti, ker so pač brez vere, mogel najti nekdo, ki trdi, da drugi — treznejši — so za de-janjo obsodili pijance itd. Po
mosvojitev tako, da bo razen finančne isamostojnosti zagotovljena tudi večja in uspešnejša družbena kontrola nad temi u-stanovami. Razen tega so predlagali podjetjem, naj sama prev- problemu iso poslanci z ima ta vandalizem politično o- zamejo in polno zaposlijo svoje večino glasov izglasovali preo zadje. Kdor se je spomnil te kri- zdravnike, ki se  bodo laže  in log OLO o povišanem dopolnil
pobudo so že sprejele tovarne »Tiskanina«, »Iskra«, in verjetno se bo s tem strinjal tudi kolektiv tovarne »Inteks«. Po končani razpravi o tem veliKo
polnoma točno je, da to deja- latice, ta verjetno ne gleda s temeljiteje posvetili zdravniški nem prispevku na 4%. Razen nje nima nobene zveze z vero simpatijami na naš socialistični  oskrbi in pa doslej zanemarje- tega pa so že razpravljali o ne-
nltl s politiko. Vendar zaenkrat storilcev še nismo mogli izsle-
razvoj. Naša država daje dosti nemu področju našega zdrav- katerih manj pomembnih gospo-materialnih sredstev za obnovo stva — preventivi. Razen tega darskih vprašanjih.
jem izseljen v Avstrijo in je tam umrl.
Pošteni ljudje iz SmledniKa prav gotovo ne bodo pustili, aa bi ta plošča sramotila spomin na čase NOB. Kdo ve, če poleg Burgerja ni vklesano v spominsko ploščo tudi ime partizana, ki je padel prav zaradi Burger-jevega izdajstva?
SEJEM V SKOPLJU Od 2. do 8. avgusta bo v skoplju četrti povojni skop-**d sejem. Na sejmu bo razbijalo nad 200 podjetij li vseh panog naše industrije.
-5 rT)ir)tit po telefonu-
Razgovor s predsednikom ObLO Lukovica, tov. Martinom Andrejkom
Lukovico je pravzaprav zelo daleč od Kranja, vendar to našo rubriko tudi tam poznajo. Kar hitro smo se sporazumeli in predsednik ObLO nam je rade volje postregel a Podatki o delu občine.
Lani smo dosegli nekaj Prav lepih uspehov. Med ie n»oram v prvi vrsti prišteti Kradnjo Zdravstvenega do-n>a, ki smo ga že dokončali, ^ukovčani so s tem domom dobili lepo zdravstveno Institucijo. Tudi Zadružni dom sPada med te uspehe. Gradnja je trajala preko vsega Preteklega leta, še letos smo •norali kar krepko prijeti ln v drugi polovici avgusta bo-n^o dom slovesno odprli. Tu-di Popravilu šol smo preteklo 'eto posvetili pozornost in smo jih popravljali sproti Po potrebi in še letos bomo 8 tem delom nadaljevali. Tu-^ nov most preko Radomlje Jbo lani zgradili, denar za
e'o pa nam je prispeval ^O Ljubljana-okolica.
Kot v vseh občinah, tako 8jho tudi pri nas lani nape-
"•*'i elektriko v nekaj vasi, V Krašnjo in v okoliška na-Se,Ja. Dela ni bilo malo, saj ?° ta naselja precej oddaljena. Tudi občinsko hišo v
*• Vidu smo popravili. Do 8*daj je bila tam kniižnlca
n Čitalnica, letos pa bodo v *j*vhi našle prostora tudi tirnice.
Ze prej sem dejal, da bomo v tem letu popravili več šol, v mislih pa imam šole v Zlatem polju, Krašnji, na Brdu pri Lukovici in v Št. Vidu. Prav tako smo dali izdelati načrte za regulacijo potoka Radomlje, v Krašnji pa predvidevamo gradnjo nove osemletke. Tudi elektrifikacijo bomo skušali v tem letu dokončno urediti v vaseh Gradišče pri Lukovici, Krašnji, Trnjavi, KompoIJu, Kranjem brdu itd. Poleg tega bomo elektrificirali tudi manjša naselja in posamezne hiše, ki so raztresene po deželi.
Želeli smo graditi občinsko hišo, ki bi služila za poslovne prostore in pa razvoju turizma pri nas, saj so za to vsi pogoji, pa ni bilo dovolj denarnih sredstev in smo se morali temu delu zaenkrat odpovedati.
2e leta 1945 smo zgradili cesto Lukovica — Zlato polje, vendar na cesto ni nihče pazil, niti je popravljal, tako da bo morala Uprava za ceste pri OLO Ljubljana-okolica letos cesto skoraj popolnoma na novo zgraditi.
Za eno milijardo investic)
V radovljiškem okraju so letos investirali za kapitalno izgradnjo in družbeni standard že skoraj eno milijardo dinarjev. Največ sredstev so porabili za kapitalno izgradnjo v jeseniški železarni, kjer dokončujejo vrsto novih obratov, nekatere pa modernizirajo in izpopolnjujejo, \ kot so novi predelovalni obrati, podaljšek Jeklarne, pražilne peči itd. Okoli 216 milijonov din pa so porabili za družbeni standard in sicer največ za gradnjo stanovanj, ki jih gradijo na Jesenicah, v Radovljici, na Bledu in Boh. Bistrici ter za šole in razne druge gradnje.
šport
Pred namiznoteniškim turnirjem v Kranju
šport * šport
Kranjčani so se vrnili s turneje
m
Kamnik za Dan vstaje
Na predvečer Dneva vstaje, 21. julija, je bila v Domu slavnostna predstava »Hasanagini-ce«. V uvodnem govoru je predsednik LOMO Kamnik tov. Jan- « ko Alfred poudaril pomen praz- m nika za slovenski narod. Kamniški okraj je bil prvi, ki se je uprl okupatorju. Predstavi je prisostvoval tudi tržaški književnik in publicist — Vladimir Bartol.
V glavnih vlogah so nastopili: aga Hasanaga — Frenk Boltau-zer, Hasanaginica — prof. Ela Vidic, Sultanija — Mija Gaber, beg Pintorovič — Silvo Balantič. Dvorana je bila zopet polno zasedena. Gledalci so posebno pohvalili F. Boltauzerja, Elo Vidičevo, Mija Gabrova pa je pritegnila občinstvo s svojo naravno igro.
Pokal „(»lasu Gorenjske**
Za tradicionalni mednarodni namiznoteniški turnir, ki ga vsako leto v počastitev občinskega praznika mesta Kranja prireja NTK Projektor iz Kranja, je letos naše uredništvo darovalo za drugo najboljše plasirano ekipo lep pokal, ki ga vidite na sliki.
Letošnji turnir bo izredno kvartiteten, saj bo poleg najboljše slovenske ekipe, t. j. Projektorja, sodelovala še »Opatija« s svojim moštvom, ki jc na državni rang-listi tik pod vrhom. Poleg teh dveh ekip pa se bodo turnirja udeležile tudi tri odlične inozemske ekipe in sicer Saarbriiekcn, Semperit '/ Dunaja in VOEST iz Linza.
Dirke na Ljubeli
Plavalna ekipa 1*K »Mladosti« iz Kranja
V torek zjutraj je v Kranj ček 1:32:9 in na 200 m Rrsno prispela domača plavalna eki- 3:15:6. Ravno tako spada sem pa »Mladost«, ki se je vrnila s Tratnikov rezultat 3:01:1 na 200 povratnih srečanj po Hrvatski, m metuljček in Veličkovičev na Organiziran pa je bil tudi dvo- 100 m prosto 1:09:8. LjubljansKo boj proti Ljubljani, v katerem moštvo si je z zmago nad Mla-so Kranjčani doživeli svoj prvi dostjo iz Kranja utrdilo položaj poraz v tej ligi. Plavalci so bili na vrhu lestvice. Upajmo, da utrujeni iod napornih dvobojev bodo morali Ljubljančani v Tudi letos prireja Avto-moto z Naprijedom in Mladostjo iz Kranju kloniti, vendar bo dl-društvo iz Tržiča velike dirke Bjelovara, zato so srečanje lz- ferenca v točkah verjetno pri-na Ljubelj, ki se jih Ibodo po- gubili z rezultatom 87:70 brez nesla prvo mesto Ljubljani, leg številnih domačih tekmoval- skokov, ker bodo ti v Kranju od Vsekakor je uspeh kranjskega cev udeležili tudi dirkači iz ino- povratnem srečanju. Ta dite- moštva vreden priznanja in po-zemstva. Dirke bodo veljale tu- renca vsekakor ni velika. bude. Na koncu pa še lestvica
di  za  državno gorsko prvenstvo.
Sloves ljubeljskih dirk je prodrl daleč v svet in se za dirke zanimajo , tudi tekmovalci različnih avtomobilskih tovarn v Angliji in Kanadi. Strokovnjaki pričakujejo, da bodo na letošnjih tekmah dirkači porušili doslej najboljši čas na tej težki  progi, ki ga doslej drzi
Proti vsem pričakovanjem pa slovensko-hrvatske
so v Zagrebu odpravili Naprl- skupine:
jed. Zmagali so sicer le za toč- 1. Ljubljana
ko, vendar zasluženo. 2. Mladost K
Tudi Bjelovar se jim ni mo- 3. Naprijed Z
gel  uspešno  zoperstaviti  in  je 4. POSK S.
izgubil  z veliko večjo  razliko 5. Mladost B. kakor Naprijed.
Po utrudljivih tekmovanjih pa so se  nazadnje  še pomerili a
lige prve
7 7 0 0 704:477 14
7 6 0 1 645:532 12
6 2 0 4 546:494 4
6 10 5 428:566 2
6 0 0 6 400:654 U
Namizni tenis na Jesenicah
V okviru proslav 85-letnice Železarne Jesenice in občinske-
Pokal Glasu Gorenjske
POŠK. Tu so bili doseženi ne nemški dirkač Denzel s časom kateri odločilni rezultati. 5 minut in 1 .'sekundo. Kdo do     Posebno sa je odlikovala Vu letos hitrejši, pa bomo videli v kičeva  z movima  telovenskima ga Pram»Ka mesta Jesenic so nedeljo 1. avgusta na Ljubelju, rekordoma  na  100  m  metulj- ™ed. na?bo1'   aktlvnim' jeseni-
ški igralci pamiznega tenisa.
Najprej so izvedli tradicionalno ekipno prvenstvo posameznih obratov Železarne, na katerem je nastopilo 19 ekip. Naj-
Po svetovnem prvenstvu v orodni telovadbi
Za nami je eno največjih tekmovanj v orodni telovadbi, ki je bilo letos v Rimu. Po številu sodelujočih držav je bilo to eno največjih svetovnih prvenstev v tej panogi, saj je sodelovalo 16 moških in 15 ženskih vrst z vsega sveta. Pri ženskem tekmovanju so kot posameznice nastopale 2 izvrstni Japonki in ena Juž-noafričanka. Dokazala je, da so žene tudi na tem kontinentu pričele gojiti gimnastiko.
Z obema reprezentancama so sodelovale naslednje države: Rusija, Madžarska, Cehoslova-ška, 'Italija, Poljska, Bolgarija, Francija, Nemčija, Jugoslavija, Avstrija in Luksemburg. Švedsko je zastopala samo ženska vrsta, ravnotako Belgijo, Sarr in Romunijo.
Z moško reprezentanco pa so zastopali svoje barve Finci, Japonci, Egipčani, Danci in Švicarji. Pogrešali pa smo zastopnike Amerike — posebno ženske reprezentance — katera je pred drugo svetovno vojno vedno nastopala.
V nedeljo 27. junija dopoldne je bila slovesna otvoritev z vsemi obveznimi ceremonijami. Popoldne točno ob 6. uri pa je bil na velikem olimpijskem stadio-
nu drugi del otvoritve z defile-jem vseh reprezentanc. Po zaprisegi vseh sodelujočih na velikem olimpijskem stadionu v Rimu je sledil enourni mimohod. iStadion, imenovan »Stadion Olimpico«, je dobro urejen in ima zelo lepo lego. V njegovi bližini so še (drugi manjši športni objekti, plavalni bazen m stadion za športne igre.
V organizacijskih sposobnostih pa so Italijani tudi sedaj dokazali, da še zdaleka niso dorasli takim prireditvam. Na vse« koncih in krajih se je poznaia njihova slaba organizacija, posebno v tehničnem pogledu.
Jugoslovanska moška in ženska reprezentanca sta odpotu-vali v Rim nekaj dni pred početkom tekmovanja v isvoji najboljši sestavi in z najboljšimi upi na čim lepši plasman. Vodstvo ekipe s sodniki vred je prevzel predsednik »Partizanu« Srbije tov. Farbin.
Vrsti sta bili nastanjeni v neposredni bližini stadiona.
Druga številnejša ekipa Jugoslavije — tako imenovani opazovalci, čez 200 po številu, pa je odpotovala v Rim nekaj dni pozneje. Precej natrpani smo v treh pulmanih odpotvali, nejevoljni   na   slabo organizacijo
beograjskega Putnika. 35 Slovencev se je moralo zadovoljiti s 3 kupeji in hodnikom, kar res ni bilo primerno za 30 urno vožnjo. Otovorjeni s šotori in precejšnjo zalogo suhe hrane smo preko Trsta, Benetk, Bo-logne in Firenc prispeli v Rim.
Da opišem pekoliko še samo vožnjo od naše meje naprej. Po precej temeljitem osebnem in prtljažnem pregledu smo prispeli v Trst in prav kmalu nadaljevali pot proti Benetkam. Tam nas je presenetilo novo postajno poslopje, ki je zraslo v zadnjih 2 letih. Po pol urnem postanku smo z brzino 133 km krenili proti jugu. Bilo je dosti opazovanja in komentiranja, kajti večina od nas se je po ten krajih prvič vozila. Na vsen večjih postajah, kjer je stal vlak, so nas radovedni Italijani opazovali ln nas imeli za Nemce, Poljake, Ruse — samo za Jugoslovane ne. Srečno smo prispeli v Rim, kjer so nas pričakovali naši zastopniki in predstavniki »Partizana«. Natovorlli smo šotore in prtljago na kamione in se z avtobusi odpeljali na prostor, ki nam je bil določen za bivanje v Rimu.
(Dalje prihodnjič)
bolj uspešna je bila na tem tekmovanju ekipa Metalurške šole, ki je letos tretje leto zaporedoma osvojila naslov prvaka Železarne. Sledijo ekipe livarne, elektrodelavnice itd.
Druga prireditev v okviru teh proslav je bilo prvenstvo Jesenic za posameznike, na kateren. je nastopilo skoro 100 igralcev in igralk vseh starosti in poklicev, od vajencev, delavcev in nameščencev do mojstrov, tehnikov Ln inženirjev.
V skupini članov A je zmagal Valentar pred Strumblom, Jeramom in Kosmačem, v skupini člani B je zmagal N. Kor-bar pred Zlebirjem in Frell-hom, v skupini starejših članov pa Se je najbolj izkazal F. Božič, ki je v finalu zmagal nad Z. Zupanom. Najboljši mladinec je bil Ličof, sledijo pa Stana, Logar in Vidmar. — V skupini mlajših mladincev je postal prvak Klemene, sledijo pa Biček, Katnik itd. — Pri ženskah je zmagala Mesarjeva pred Nara-dovo.
Najzanimivejša je bila skupina člani A, ki so med seboj precej izenačeni, tako da so se med njimi razvile ostre borbe. Posebno borba za prvo mesto Je bila zelo huda.
Iz sodnih duoran
Blagajničarka «Kuriva« pred sodiščem
V podjetju »Kurivo« v Kra-»ju je bila zaposlena kot bla-gajničarka A. T. Čeprav je bila zaposlena v podjetju že od leta 1947, je vendarle prišla v skušnjavo. V začetku je bilo njeno delo pravilno, v lanskem letu pa se je pojavil primanjkljaj, katerega je uspela prikriti z napačnimi vknjižbami. Toda to je bil povod za nadaljnje poneverbe. Uvidela je namreč, da bi se lahko na podoben način tudi ona okoristila.
Od izkupička za prodano kurivo si je postopoma od lansKe-ga septembra do letošnjega ju-
nija (pridržala 200.000 (din. To nepošteno dejanje je hotela prikriti tako, da je v knjigovodstvene knjige vpisovala manjše količine drv, kot so bile dejansko iprodane.
Precejšnjo krivdo razen obtožene A. T. nosi tudi vodstvo podjetja, ki se je zelo malo zanimalo za delo uslužbencev, katere je pomanjkljivo nadzorovalo.
Obtoženka svojo krivdo prizna, o višini dobljene kazni pa bomo poročali takrat, ko bo izrečena sodba.
ukradel in jih v Ljubljani prodal nekemu obrtniku, od N. V. pa si je spet »izposodil« 1500 din, ki jih seveda hi vrnil.
Ker je bil obtoženi že kazno-van, ga je sodišče za novo storjena kazniva dejanja obsodilo na 2 leti in 8 mesecev strogega zapora.
POVZROČITELJ TELESNE POŠKODBE PO DVEH LETIH PRIZNAL DEJANJE
Ljubljansko okrožno sodišče je te dni obravnavalo zanimiv primer K. S. iz Podgorja pri Kamniku, delavca v podjetju »Titan« v Kamniku. Sele po enem letu in desetih
Službene objave OGZ Kranj
OBJAVA št. 11
Ponovno opozarjamo vsa dru- ima na razpolago še 10 knjig za štva,  da takoj  dvignejo naro- društva, ki knjig še niso na-čene matične knjige an dopla- ročila. To velja posebno za no-čajo razliko v ceni, poštnino m vo ustanovljena društva. - Na
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO STRAZISCE
,    nr-j .•    n        je razvilo 18. julija 1954 gasli-ovojnino v znesku 37 din. Zveza   , . J_ \.      . 6,
ski  prapor.     Društvo  je bilo
ustanovljeno 1902. Kmalu zatem so nabavili ročno brizgalno, pozneje motorno brizgalno, kasneje pa tudi gasilski avto. V I. brigadni konferenci so lanskem letu so postavili not
Obsojen goljuf
PRIPRAVE ZA BRIGADNI bila vsa PGD obveščena, da la- zidan sušilni stolp   Največ za-
NASTOP V ZIREH hko prejmejo po 10 kom. plin- ^ug za uspešno društveno de-
15. avgusta 1.1. proslavlja PGD skih mask brezplačno. Plinske i0Vanje imajo: predsednik dru-
Ziri svojo 65-letnico obstoja. V maske delimo še do 14. avgu- §tva Jože Bajželj, Franc Doli-
Zireh bo brigadni nastop vseh ^ *954. nar, Valentin Pogačnik, Anton
mesecih se je izkazalo, da niso društev  na  področju  škofjelo- Obvezno za vse PGD funkcio- Oman, Jože Dolenc, Miha Ben«-
Pred malim senatom Okrožnega sodišča v Ljubljani se je zagovarjal nevaren goljuf B. S. doma iz Škofje Loke.
Tokrat se je ponovno znašel pred sodiščem, saj je bil že kaznovan. Njegovo torišče dela ■o bile goljufije, katerih je precej zagrešil.
Od H. H. je dobil 4000 dm, češ da mu jih je obljubil kot
posojilo njen mož, ki je na orožnih vajah. Zatrjeval *.*> da do denar vrnil, čenrav '' vedel, da tega ne bo mogel storiti, ker je brezposeln.     ' i
D. M. je ukradel lz kuhinjske omare uro, za katero je trdil, da mu jo je ona dala V popravilo. Dejansko pa jo je prodal za 1000 din.
Tudi medeninaste kljuke je
zakrivili pretepa in povzročili telesno poškodbo IP. J. štirje takrat obtoženi, marveč K. S.
Po obravnavi pa je prijatelj enega od obtoženih pripovedoval, da ve, kdo je ranil P. J. Sodišče je uvedlo ponovni postopek in dobilo od K. S. priznanje, da je to on, čeprav je tedaj
kot ipovzročitelj poškodbe dej a- no> da se na dan brigadnega na-
ške brigade. Ze sedaj priporoča- narje in delegate kongresa je, dik, Janez Bajželj, Polde Temo vsem društvom tega območ- da si nabavijo brošuro, ki obse- pina, da ne omenjamo še vsen ja, da se za to slovesnost teme- ga snov III. kongresa Gasilske drugih, ki so tudi pridno sode-ljito pripravijo, vsa ostala društva na območju OGZ pa vabimo, da se prireditve udeleže. Podrobnejši program bomo objavili prihodnjič. Ze v objavah je bilo poveda-
nje odločno zanikal.
stopa ob območju te brigade ne
Sodišče ga je z ozirom na more vršiti nobena druga pri-olajsevalne okoliščine obsodilo reditev in je udeležba društev le na 6 mesecev zapora. na nastopu obvezna.
Radio LJubljana
Poročila poslušajte ob 5.35, 8., 7., 13., 17., 19. in 22. uri.
V petek, dne 30. julija: 7.00 Pregled tiska. 8.30 Cicibanom — dober dan! 12.00 Domači napevl. 13.30, Melodije za razvedrilo. 14.30 Nekaj za ribiče, 15.30 Želeli ste — poslušajte! 16.00 U-trinki iz literature A. P. Cehov: Pripovedovanje gospe. 17.10 V plesnem ritmu. 18.00 Iz bojev naših narodov. 18.50 Družinski pogovori. 20.30 Tedenski notranje politični pregled. 22.20 Plesna glasba.
V soboto, dne 31. julija: 7.30 Za gospodinje. 8.30 Za pionirje. 16.00 Utrinki iz literature — Ivan Tavčar: Sarevčeva sliva. 17.10 V plesnem ritmu. 18.00 Okno v svet. 20.30 Pisan sobotni večer.
V nedeljo, 1. avgusta: 6.30 Pregled tiska. 8.00 Med veslači in jadralci. 9.00 Otroška predstava — Anna Elisabeth Wle-de: Sončna ura. 10.00 Dopoldanski simfonični koncert. 12.00 Pogovor s poslušalci. 12.30 Pol ure za našo vas. 13.30 Želeli ste — poslušajte! 15.45 Po naši lepi deželi — Vlado Habjan: Tam, kjer je začela štajerska grupa. 17.30 V plesnem ritmu. 20.30 Športna poročila. 20.40 Večerni operni koncert.
V ponedeljek 2. avgusta: 7.00 Pregled tiska. 8.30 Za pionirje. 12.00 Domače napeve izvaja Trio Avsenik. 12.20 Kmetijski nasveti. 14.30 Novi filmi. 14.40 Narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet. 15.30 Želeli ste — poslušajte. 16.00 Utrinki iz literature — Ivan Točko: Jon (Ob Ilindenu). 16.15 Promenadni koncert. 18.00 Nasveti za dom. 18.10 Pisan spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi. 20.30 Radijska univerza — prof. Marijan Zadnikar: Kako žive nasl kulturni spomeniki.
V torek 3. avgusta: 7.00 Pregled tiska. 7.30 Za gospodinje. t.10 Slovenske narodne pesmi. 8.30 Cicibanom — dober dan! 12.00 20 minut z Veselimi godci. 14.30 Iz znanosti in tehnike. 15.30 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature — Guy de Maupassant: Resnična zgodba. , 18.00 Športni tednik. 18.30 Odlomki iz Giordanovlh oper. 20.00 Pisan spred domačih pesmi — izvajajo Gorenjski kvartet in Fantje na vasi.
V sredo 4. avgusta: ff.OO Pregled tiska. 7.30 Za gospodinje. 8.10 Pohorski fantje poj o m igrajo. 8.30 Za pionirje. 12.20 Kmetijski nasveti. 14.30 Turistična oddaja. 14.40 Angleške umetne in ponarodele -^m' -<»-je mezzosopranistka Dana Roc-nik. 15.30 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature — Fran Lipah: Gledališke zgodbe. 18.00 Modni kotiček. 18.10 Glasbeno življenje v Domžalah ln okolici. 18.50 Okno v svet. 20.50 Radijska igra — Miller: Smrt trgovskega potnika.
V četrtek 5. avgusta: 7.05 Edvard Elgar: Jutranja pesem, Peter Iljič Čajkovski: Trnjulči-ca, baletna suita. 7.30 Za gospodinje. 8.30 Za pionirje. 12.20 Kmetijski nasveti. 12.30 Opoldanski orkestralni spored: 14.30 Kulturni pregled. 15.30 Zelen ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature: Nikolaj VasiljeviC Gogolj: Začarani kraj. 16.15 Promenadni koncert. 18.uo Zdravstveni nasveti. 18. 50 Domače aktualnosti. 20.00 »Četrtkov večer domačih pesmi«.
V petek 6. avgusta: 7.00 Pregled tiska. 8.10 Srbske in makedonske narodne. 8.30 Cicibanom — dober dan! 12.00 Slovenske narodne pesmi. 12.20 Kmetijski nasveti. 14.30 Nekaj za lovce. 15.30 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature — Gustav Matoš: Okrog Save. 16.15 Promenadni koncert. 18.00 Iz bojev naših narodov. 18.30 Pojeta delavski pevski zbor »Ivan Cankar« in zbor »Tine Ro-žanc«. 18.50 Družinski pogovori. 20.00 Slovenske narodne pesmi izvaja Vaški kvintet, vmes poje vokalni kvintet »Niko Stritof«. 20.30 Tedenski zunanje-političm pregled. 20.40 Pester spred opernih arij. 23.00 Nočni koncert.
V soboto 7. avgusta. 7.00 Pregled tiska. 7.05 Aleksander Gla-zunov: 'Karnevalska uvertura. 8.30 Za pionirje. 12.20 Kmetijski nasveti. 14.30 Turistična oddaja. 14.40 Poje Ljubljanski komorni zbor. 15. 30 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature — Irving Washington: Zajetni gospod. 16.15 Promenadni koncert. 18.00 Okno v svet. 20.00 Operetna glasba. 20.30 Pisan sobotni večer. 23.00 Plesna glasba.
Kino
življenja«. 4. /do 7. avgusta an-
zveze LRS. Cena 130 din. Do- lovali pri delu. bite jo v pisarni OGZ. Qb  priliki  tega gasilskega
Na pomoč! praznika so bile tudi sektorske
Sekretar« Predsednik: praktične vaje, ki jih je vodil
v z. Janko Stefe   Makso Tvrdy tov. Maks Blažič.
Proslava PGD v Kovorju
PGD Kovor je proslavilo 11. karna v Pristavi. Za gasilski julija 1954 30-letnico obstoja in dom so napravili gasilci in ostaje ob tej priliki razvilo dru- li vaščani nešteto prostovoljni" štveni prapor. Pobudniki za ur. Leta 1930 pa si je društvo ustanovitev društva so bili tov. nabavilo novo motorno brizgal-Josip Brtoncelj, takratni šolski no, s katero so opravili uspešno upravitelj,  Janez  Golmajer ln delo pri velikem požaru na Ko-
Kino /»Storžič«, /Kranj: 31. julija do 1. avgusta angleški bar- den«. Predstave v torek, sredo Ignac Praprotnik. Poleg teh je lodvorski žagi v Tržiču 1931-vni film »»Važno je imenovati in petek ob 20. uri, v soboto pristopilo k društvu tudi 20 leta. Društvo je kupilo tudi vo« se Ernest«. Matineja 1. avgusta ob 18. uri in '20. uri, v nedeljo članov. Ročno brizgalno so ku- za prevoz članstva. Med okupa-ob 10. uri ameriški barvni film ob 18. in 20. uri in v slučaju pili Iše istega leta, a naslednje cijo je društveno življenje za-»Lidija Bailley«. 2. Ido 5.  av- slabega vremena ob 16. uri. Vsa- leto so že razvili gasilski pra- mrlo.    Več članov društva j'
ko nedeljo ob 10. uri matineja, por. V letu 1928 so postavili nov padlo v NOB. Leta 1947 je drU'
gusta angleški film »Zlata mr-
zlica«. Predstave dnevno ob lo'., cena za odrasle 20 din, za otro- gasilski dom. Svet je darovala štvo dobilo nov avtomobil, ki so
18. in 20. uri.
Letni kino »Partizan: 30. julija do (4. avgusta ameriški barvni film »Lidija Bailley«. 5. do 8. avgusta ameriški barvni film »Skaramuš«. Predstave dnevno ob 20.30 uri. Za Ishrambo koles preskrbljeno! I
Kino »Svoboda«, Stražišče: 31
ke 10 din.
Marija Golmajer, opeko pa ope- ga v letu 1953 renovirali.
objave - oglasi
MALI OGLASI
Prodam hišo z vrtom na Klancu. Poizve se pri Anton Mrčan,
julijam 1. avgusta mehiški film K^nJ' .H"|f_5? Rio Escondido«. Predstave v so-
koncu meseca avgusta. O toč- no dodeljena kot agrarnim ifl' nem datumu izpitov bodo inte- teresentom.
boto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 15., 17. in (19. (uri. 2. do 5. avgusta    ameriški barvni film
Dne 2. avgusta 1954 se odpre
sektorska ambulanta Stražišče v novem bloku Stražišče. Začasna ordinacija je v me-
resenti pismeno obveščeni.
POZIV Splošno gradbeno podjetje »Primorje« Ajdovščina poziva
Referat za evidenco zemljiSJ splošnega ljudskega premoženj3 sprejema prijave vsak ponedeljek in petek od 8. do 12. ure * prostorih Direkcije »Komunale«-
Kdor *•  temu pozivu ne o1
»Lidija Bailley«. Predstava  ob secu avgustu dnevno razen ob vse delavce, ki so bili zaposleni odzval   odnosno kdor zahteva-
19. url.
Kino »Krvavec«, Cerklje: 31.
julija in 1. avg. angleški film
»Hitrejši od zvoka«. Predstave ob sobotah ob 20.30 uri, ob nedeljah ob 17. in 21. uri.
nedeljah in praznikih od 8.30 do 11. ure.
v letu il953 in še niso dvignili
nih listin v predpisanem roa^ ne bi predložil, bo moral V-*"
»t . In.   ■ « .,.   _ . ...    presežkov plačilnega sklada, da x
Uslužbenka srednjih let išCe _  javijo £ri  nasfovu  ^oma najemnino za vse zemlji
samsko neopremljen/) sobo v Kranju. Naslov v upravi lista.
pošljejo svoj naslov do 15. av-
Kranj — Tavčarjeva 1 ali Ko Kino »Radio«, Jesenice: 1. do ro^a 39
i-*        "T      T T/    Susta 1954 v svrh0 likvidacije. „X/J"' ~
Iščemo vajenca, Kamnoseštvo     Pozivamo    ravno    tako   .i. uživanja.
šče splošnega ljudskega premo* žen j a, ki ga uživa, za ves čas
3. avgusta angleški film drama »Odveden«. 4. do 7. avgusta francosko italijanska filmska drama »Človek mojega življenja. Predstave vsak dan ob 18.
Medicinska sestra išče stanovanje v centru Kranja. Naslov v upravi lista.
Moški suknjič z osebno izkaznico, izgubljen v nedeljo od 14.
ravno taKo vse upravičence za leto 1952, ki niso še prejeli presežka, da sporočijo svoje naslove do istega termina.
RAZGLAS
OBVESTILO
in 20. iuri, ob nedeljah ob 18. ln do 15  |ure Qd 0rehka do La-     LJudski odbor mestne občine
Ker prihaja na okrajni odbor Zveze borcev vse več ljudi, M žele z lažnimi izjavami prič dokazati svoje sodelovanje v NOB in na ta način dobiti potrdilo *a
uri in v slučaju slabega vre- bor> ^0 vrni? proti vlsoS ?ra?  T ,TaJniŠtV,°  23 /0SPo' V^TŽ SKS S
20
mena ob 16. uri. Vsako nedeljo nagrad"f V" upravo "lista" dopoldan  matineja  ob  10. url Cena za odrasle 20 din, za otroke 10 din.
Kino »Plavž«, Jesenice: 1. do 3. avgusta fracosko italijansko filmska drama »Človek mojega
OBJAVE
Vpis v industrijsko gumarsko šolo SAVA Kranj
XI.
MARIBORSKI TEDEN
od 7. do 15. avgnsta 1954
VELIKA GOSPODARSKA RAZSTAVA
KULTURNA IN ŠPORTNA REVIJA
25«/o POPUSTA NA ŽELEZNICI!
darstvo in komunalne zadeve — 3amo vse, ki dajejo izjave o po* Referat   za   evidenco   zemljišč sameznih  tovariših,  da pazij0 splošnega lljudskega premoženja na resničnost teh izjav. V n*' poziva vse one, katerim so bile sprotnem primeru bodo zarad' dodeljene  zemljiške  parcele  lz poneverbe kazensko preganjani-zemljiškega    sklada    splošnega     Vsi- ki žele dobiti potrdilo za Industrijska   gumarska   šola ^dskega  premoženja  na  ob- P"zna"Je sl"?hxe™h, l0t< mora]' SAVA v Kranju sprejme v Š01- močJu mestne občine Kranj na 00 ZB predložiti lastno izjav" skem  letu  1954-55  30  učencev Dodlagi zakona o agrarni refor- 0 »ktivnem sodelovanju v NOV,
mi in kolonizaciji v  Sloveniji lz-lavi dveh prič in potrdilo oP* (Uradni  list  LRS  št.  62/54  m finskega odbora ZB, da so na-Uradni list FLRJ št. 24/46) kot vedbe v izjavah resnične, agrarnim interesentom, naj takoj,  najpozneje  pa do konca meseca avgusta 1954 prijavijo vsa  ta zemljišča tukajšnjemu Referatu za   evidenco zemljišč splošnega   ljudskega premože-
(moških).
Pogoji: Dovršenih 15 let starosti in telesna odpornost. — Učenci morajo imeti z uspehom dovršeni 2 gimnaziji. Sola traja 3 leta z zaključnim praktičnim in teoretičnim izpitom kvalificiranega gumarja. Stanovanjejn hrana v domu šole.
Prošnjo za sprejem, kolkova- nja'
no z din 30.—, življenjepis m S seboj naj prinesejo vse do-
zdravniško spričevalo je treba kazilne listine, ki so jim bile
poslati do 20. avgusta 1954. v tej zvezi izdane in ina podlagi
Sprejemni izpiti iz računstva katerih jim je mogoče dokazati,
in slovenskega jezika bodo ob da so jim bila zemljišča resnic-
JOŽE NOVAK
KROJAČ — KRANJ Savski breg 12
čestita (cenjenim strankam ob Prazniku ljudske vstaje v Kranju
Obrtna zbornica Kranj
česlila
svojim članom in ostalemu prebivalstvu Kranja k Prazniku vstaje mesta Kranja
Vabimo na ogled Gorenjskega sejma od 30. julija do 9. avgusta Priporočamo izdelke naših članov!
prireja 1. avgusta VELIKO
ZVEZA BORCEV KRANJ
TOMBOLO
Glavni dobitek 100 000 din
Žrebanje se vrši 1. 8. ob 18. uri v Savskem logu
Obrtna nabavna in prodajna zadruga
V KRANJU
Aestita Kranjčanom ob njihovemu Prazniku ljudske vstaje — 1. avgustu
v v
LESNO INDUSTRIJSKI OBRAT KZ CESNJICA
izdeluje rezan les vseh vrst, embalažne zaboje in sode iz mehkega in trdega lesa, omarice za radio in razno
galanterijsko blago
Cenjenim odjemalcem se priporočamo! Kvalitetni izdelki! Oglejte si naš paviljon na Gorenjskem sejmu
Trgovsko podjetje
MEBKUR
VELEZELEZNINA KRANJ
čestita prebivalstvu mesta Kranja k Prazniku ljudske vstaje — 1. avgustu Cenjenim odjemalcem se priporočamo Obiščite nas na Gorenjskem sejmu!
OB PRAZNIKU LJUDSKE VSTAJE KRANJA ČESTITAMO VSEMU PREBIVALSTVU MESTNE OBČINE IN MU 2ELIMO SE MNOGO DELOVNIH USPEHOV.
TRGOVSKO PODJETJE ZA PROMET S SUROVIMI KOZAMI
„K0NIUH"
ODKUPNA POSTAJA KRANJ
Delovni kolektiv TOVARNE MILA V KRANJU
čestita Kranjčanom k Prazniku ljudske vstaje — 1. avgustu Priporočamo naše „OVEN" milo, ki jc priznane kakovosti
Grosistično trgovsko podjetje
„ŽIVI L A" - KRANJ
čestita cenjenim odjemacem in vsemu prebivalstvu mesta Kranja k Prazniku ljudske vstaje
Ob Prazniku ljudske vstaje Kranja čestitamo vsem Kranjčanom
Oglejte si naše kvalitetne izdelke na Gorenjskem
»Roleta
mizarstvo Kranj
sejmu
Cen i eni m obiskovalcem iskreno čestitamo ob Prazniku ljudske vstaje mesta Kranja
V naših kinematografih boste v avgustu lahko gledali naslednje filme:
KINO »STORZlC«
2. do  5. avgusta angleški film »Zlata mrzlica«
6. do 8. avgusta ameriški barvni film »Lidija Baillev«
9. do 11. avgusta ameriški barvni film »Skaramnš«
16. do 18. avgusta švicarski film »Otroci Evrope«
23. do 25. avgusta ameriški film »Titanik«
LETNI KINO »PARTIZAN«:
9. do 11. avgusta angleški barvni film »Odpeljan« 16. do 18. avgusta francoski film »Vrag * telesu« 23. do 25. avgusta švedski film »Zaradi moje ljubezni«
Kinematografsko podjetje - Kran)
Prebivalstvu mesta Kranja čestitamo ob Prazniku ljudske vstaje in mu želimo še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
OBIŠČITE NAS
NA GORENJSKEM SEJMU
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO
..KOKRA" • KRANJ
1 avgust - praznik ljudske vstaje kranja
«■   > -a-.;.-... :. ..v. ....     .....  j.v.:. ....................     ............     .................... .„ .......
Mestni odbor mestu občine Mestni komite zveze komnnis!ov Mestni odbor SZDL
__KRANJ_
čestitajo ob Prazniku ljudske vstaje vsemu prebivalstvu in mu žele pri nadaljnjem oelu še mnogo uspehov!
		
Slovesnemu razpoloženju in številnim prireditvam ob letošnjemu Prazniku		
ljudske vstaje se priključuje tudi otvoritei		
mostov čez Savo na Savskem logu		
in otvoritev		
SAVSKEGA LOGA (prej Majdičev otok)
v
- ter
t
•      V     t*i •
m ljudem ista Kranja:
(jostilna ffhi i)erci
gorenja sava
II
Mila* Mefimed
slaščičarna KRANJ
2larlitlšek Ovarl
mizarstvo, klanc 71
Aiman Xarol
splošno mizarstvo kranj, savska cesta 6
Ifladiiar ^raitc
splošno mizarstvo kranj,   reginceva 11
leterlin Wm
popravljalnica nogavic in jzdelovalnica gumbov
Koraiija Ovan
izdelovalnica specialnih sekalnih nožev
Župančič Stava
splošno mizarstvo PRIMSKOVO 1G6
$ranc Hudomal
mizarstvo primskovo 70
^ajer 'Valentin
splošno kleparstvo kranj,   tomisiceva 26
flaklic Anton
pleskarstvo kranj smarjetna gora 9
^lorjanUc Ruda
ključavničarstvo kranj
(jostilna fin Xr[edelrlu
kranj gasilski trg 4
Delovni kolektiv gostilne
PRI PETRCKU" - KRANJ
Titov trg 2 čestita vsem svojim gostom K   PRAZNIKU   LJUDSKE   VSTAJE KRANJA in se priporoča. Nudimo vam kvalitetne pijače ter topla in mrzla jedila.
Gozdno gospodarstvo
Krani
pozdravlja ob prazniku
ljudske vstaje kranja
vse delovne ljudi mestne ob-
čine in jim čestita k prazniki
delovni kolektiv
Ključavničarstva - Tehtnica" Kranj
se pridružuje čestitkam ob  prazniku  ljudske  vstaje kranja
delovni kolektiv
„PEKARNE" v Kranju
Čestita vsem kranjCanom k njihovemu prazniku ljudske vstaje — 1. avgustu
(jostilna ,,Xokra
jj
primskovo
(jostilna tod , faltom"
STRAZlSCE   pri kranju
trgovsko podjetje
ff
kranj
Xew Stanko
Čevljarstvo primskovo 95
Delovni kolektiv tovarne usnja
STANDARD
v Kranju
čestita vsem delovnim ljudem mesta Kranja
k njihovemu Prazniku ljudske vstaje 1. avgustu
Delovni kolektiv podjetja
ZVEZDA
• tkalnica • barvarna in • kemična čistilnica
KRANJ
čestita ob Prazniku ljudske vstaje Kranja vsemu prebivalstvu n mu želi še mnogo delovnih uspehov
Cenjenim strankam se še v naprej priporočamo
47
13
32
delavski svet Zovarne obutve „Zriglav'
Zovarne obutve
£jubelj
(prej peko) in delavski svet .•  i i i i t i
v tržiču
sporočata svojim cenjenim dobaviteljem, odjemalcem in poslovnim prijateljem, da sta sklenila s prvim junijem združiti svoja obrata v eno samo podjetje, ki bo odslej poslovalo pod skupnim imenom:
Zovama obutve
Cme
OGLEJTE SI NAŠE NOVE MODELE NA RAZSTAVNEM PROSTORU GORENJSKEGA SEJMA V KRANJU
kupujte
p-rvovrstno e -legantno Kvalitetno
0 -butev!
proizvod tovarne obutve „peko", tržič
TRGOVSKO PODJETJE
OZZ HRANI
VSEM
DELOVNIM LJUDEM MESTA KRANJA, POSEBNO ZADRUŽNIKOM,
rOSILJAMO
OB OBCINSKFM PRAZNIKU 1. AVGUSTU PLAMTECE POZDRAVE, POSLOVNIM PRIJATELJEM SE ŠE NADALJE PRIPOROČAMO.
Podjetje „KURIVO" Kranj
se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku 1. avgustu in želi Kranjčanom še veliko uspehov pri njihovem delu!
Cenjenim odjemalcem se toplo priporočamo.
Trgovsko podjetje „RIJUIVG" Kranj
Vsem državljanom na območju Ljudskega odbora mestne   občine   Kranj   čestitamo   k občinskemu prazniku — prvemu avgustu!
V našem podjetju ste hitro in solidno postrežem
Gfekirotefinično podjetje 0(ranj
ČEVLJARNA „STORŽIČ"
VISOKO PRI KRANJU
Izdeluje  vse vrste moških, damskih in otroških čevljev tudi po naročilu! Cene nizke! Postrežba solidna! Se priporočamo!
OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU!
Ob kranjskem revolucionarnem prazniku — I. avgustu, se tudi delovni kolektiv
ZADRUŽNE MLEKARNE KRANJ
pridružuje številnim čestitkam! Delovnim ljudem želimo še veliko uspehov pri gradnji socializma
Ob občinskem Dnevu vstaje pošiljamo vsem občanom mesta Kranja borbeni pozdrav ter se še nadalje   priporočamo   vsem   svojim odjemalcem!
Mestna Icl
avnica Kranj
0 D d 6 T d Q
^o<e ,i*
z obutvijo „alka" duplje so bili potrošniki se vedno zadovoljni. ne zamudite prilike in si jo oglejte na gorenjskem sejmu!
delovni kolektiv industrije bombažnih izdelkov
„ibi« v kranju
Čestita
ob prazniku ljudske vstaje kranja vsem kranjčanom in jim želi pri njihovem delu še mnogo uspehov
ob prazniku ljudske vstaje kranja — 1. avgustu čestitamo vsem svojim cenjenim odjemalcem in se še naprej priporočamo
trgovina z manufakturo in konfekcijo na drobno
GORENJC
TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO in DROBNO
V KRANJU
se pridružuje čestitkam k prazniku ljudske vstaje kranja. — svojim cenj. odjemalcem se še naprej priporočamo
Slaščičarna in kavarna v Kranju
se toplo priporoča za obisk. kmalu nas boste lahko obiskali v naših moderno preurejenih prostorih! OB PRAZNIKU LJUDSKE VSTAJE KRANJA
čestitamo vsemu prebivalstvu
Knjigarna „SIM0N JENKO v Kranju
Čestita vsemu prebivalstvu mesta kranja k prazniku ljudske vstaje
li
Sava,
Tovarna gumijevih izdelkov
Kranj
Poštni predal 56 — Brzojavi: Guma Kranj — Telefon 274 in 275
proizvaja
gumeno tehnično robo — gumene cevi z in brez vložkov — visokotlačne armirane zavorne cevi — klinaste jermene — transportne trakove — pnevmatiko za kolesa in avtomobile — reparaturni material — gumirano blago za dežne plašče — zaščitne obleke iz furniranih tkanin in zaščitne predmete za industrijo — potapljaške obleke — gumeno galanterijsko in sanitarno robo — gumene plošče za pod — gumene podplate in podplatnike ter plošče za podplate — gumena lepila — gumene športne artikle — gobasto gumo — gumene prevleke valjev in koles.
Obiščite naše prodajalne:
• Kranj, Koroška 11
• Beograd, Knez Mihajlova 4"
• Zagreb, Gajeva 2-b
• Sarajevo, Maršala Tita 60
OB PRAZNIKU LJUDSKE VSTAJE KRANJA — 1. AVGUSTU čestita delovni kolektiv vsem Kranjčanom
li
Ljudski odbor mestne občine Jesenice Mestni komite ZKS Jesenice Mestni odbor SZOL Jesenice Mestni sindikalni svet Jesenice in Mestni komite LMS Jesenice
čestitajo
vsemu prebivalstvu k občinskemu prazniku -1. avgustu in 85-letnici Železarne z najboljšimi željami ter prepričanjem, da bodo ti prazniki manifestacija naše trdne odločnosti v borbi za uresničitev socializma
DELOVNI KOLEKTIV
ŽELEZARNE JESENICE
pošilja ob 85-letnici obstoja podjetja in ob občinskem prazniku Jesenic - 1. avgustu
vsem delovnim ljudem iskrene čestitke z obljubo, da bo še vnaprej z istim elanom kot doslej izpolnjeval vse naloge, ki se v izgradnji socializma postavljajo predenj
C9
Avtoservis, Čevljarna, Mestno gledališče, Gradiš, Izolirka, Jugošped, Kino, Posta, Kroj, Lekarna, Lesno galanterijski obrat, Mesnina, Mestne pekarne in slaščičarne, Gradbeno podjetje Sava, Mesarsko podjetje Rog, Primorje, Projekt, Ribnik, Postaja JZ Jesenice, Gradbeno podjetje za vzdrže-vanje prog, Kurilnica JZ, Gradbeno podjetje Gorica, Mizarstvo, Moda, Trgovsko podjetje Plavž, Trgovsko podjetje
ca
JE S Kovinar, Trgovsko podjetje Zarja, Trgovsko podjetje Gro-
JS2 sist, Trgovsko podjetje Delikatesa, Trgovsko podjetje Kasta,
■2 Trgovsko podjetje Železnina, Dom pod Golico, Planina,
o Gostinsko podjetje Javornik - Kor. Bela, Hotel Korotan,
"33
63 Hotel pošta, Restavracija Triglav, Restavracija Kazina,
Gostinsko podjetje Blejska Dobrava in Vino Gorenjka
čestitajo k občinskemu prazniku - L avgustu in 85-letnici Železarne vsem delovnim ljudem in jim želijo mnogo uspehov