181. številka. Ljubljana, v srede 8. avgusta 1900. XXXIII. lete. jsbaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeznan za avstro-ograka dežela a« vse leto 95 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, za jeden meseo 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 hi Za pošiljanj« na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Possmezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, je se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Uprsvnlštvu naj£ se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je is Vegove ulice fit. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna TIskarna** telefon št. 85. Sodni nadzorniki. Novi sodni red prinesel nam je tudi novo vrsto sodnih funkcijonarjev. Teh ni prej nihče poznal pa tudi nihče pogrešal, in če izginejo danes, ne bo nihče za njimi tugoval. Ti novi funkcijonarji so takoime-novani sodni inšpektorji, in kadar se imenujejo tisti uradniki, ki so za funkcijoni-ranje državnega stroja najbolj nepotrebni, tedaj se vselej imenujejo tudi sodni inšpektorji. Ne dvomimo čisto nič, da se je ta kategorija uradnikov ustanovila z najboljšim namenom, ali praktično delovanje pri ju-stici je pokazalo, da je ta vrsta uradnikov do cela odveč, da nima resne naloge, in vsled tega so te službe postale prav podobne tistim, ki se navadno imenujejo sinekure. Ako so bili za ta lepa mesta imenovani samo sinovi dvornih svetnikov, sodnih predsednikov in plemenitašev, iz kratka, sinovi dobrih očetov, je to seveda samo slučaj, in še v sanjah ne sme nihče misliti, da je tu morda protekcija igrala kako ulogo. O protekciji pri nas še govora ni! Mislilo se je, da bodo ti sodni inšpektorji, — ki so v jednem letu po dvakrat 7".r-drali, in kadetih službo najt&ža>v:i<.jši del je vožnja na državne stroške — sodnikom šli na roke, koder bo mogoče, in tako pripomogli, da se novi sodni red uživi, in se sodnikom olajša njih delo. Toda ti sodni inšpektorji imajo o svoji službi povse druge nazore. Po njihovem mnenju je prva naloga, ki jo ima sodni inspektor, da najde kako pomoto proti takoimenovanemu „Formularienbuchu". For-mulariji čez vse! Formulaiiji so važnejši kakor vse drugo! Tako se mora vsaj sklepati iz postopanja sodnih inšpektorjev. Ako se jim posreči, iztakniti kako pomo-tico proti temu preslavnemu „Formularienbuchu", zabeleži se to z vestnostjo, ki bi bila vredna boljšega predmeta, in posledica tega je naredba sodnega predsedništva oziroma anostf. In v taki naredbi se čita vselej, da dotični ne pozna zakonov, a nikdar niso v teh naredbah navedni razlogi. če se torej najde jedna pomota proti formnlarijem, oziroma če se najde pomota, ki se je primerila pri narekavanju v zapisnik — drobnih zapisnikov se ne omeni — sodnik že zakonov ne pozna! Pri tem je pa Se nerešeno vprašanje, kdo ima prav, ah sodnik ah sodni inspektor! Ah je naloga in dolžnost sodnika, gledati le na obliko zapisnika, ah na to, da pride v zapisnik vse to, kar je važno, in da stori sodbo po svoji najboljši vesti, po svojem prepričanji in po pravici, oziroma kaj je važnejše? Sedaj sodnik že skoro ni nič druzega kakor pisar. Gledati mora pred vsem na to, da se ne zgodi kaka pomota pri obrazcih, da so takoime-novani registri vedno v redu, vsi spisi dobro in trdno sešiti itd. Sodnik faktično ni več sodnik, nego opravlja delo kanceli-stov in pisarjev, in ker vidi, da se temu večja važnost pripisuje, kakor vsemu drugemu, posvečuje tudi tem opravilom največ pozornosti. Morda trpi vsled tega ju-stica, a kaj se hoče, ko je pa sodni inspektor s svojim „formularienbuchom(i sodniku vedno za petami. Da se ogne „nosom", mora sodnik dalje skrbeti, da stranki skleneta poravnavo. Kolikor več poravnav kdo sklene, ouliko boljši sodnik je. Pa naj kdo reče, da avstrijska jurisprudenca tem potom ne pride kmalu na vrhunec! Takih in podobnih stvarij bi se dalo lahko še mnogo navesti. Ni čuda, če je pri takih razmerah zavladala mej sodniki velika nevolja, in če se toli krat čuje trpko vprašanje: Ali je to po zakonu nam priznana in pristoječa neodvisnost? Sodniki so postali nekaki učenci, katere pride vsaj trikrat na leto kdo nadzorovat in inspicirat, in ki po takih revizijah dobe vselej dolg „nosa. A če je ta „nos" opravičen ah če ni opravičen, sodnik mora molčati. Tudi če je „nos" tisočkrat neopravičen in nezaslužen, ni proti njemu nobene pritožbe! Žalostno je, da so se ti sodni inšpektorji dokopali tudi do nekega vp i va na ime-vanje uradnikov. Ti sodni inšpektorji službujejo šele nekaj let, a že so pokopali mnogo izvrstnih uradnikov, oziroma se potem sami vsedli na mesto svojih žrtev. Naj imenujemo samo jedno ime: Voloska. Kar se godi zdaj s sodniki, to se ne more več molče gledati, nego je prišel čas, da se začno poslanci zanimati za poslovanje sodnih inšpektorjev. Najbolje bi bilo, da bi nasvetovali, naj se ta popolnoma nepotrebna kategorija sodnih uradnikov opusti, naj se ti inšpektorji odpravijo. Nečemo trditi, da vse malenkostne sitnosti, ki jih provzročajo ti inšpektorji, izvirajo iz želje dokazati, da je njihova tako prijetna služba potrebna, mej tem, ko je v resnici najnepotrebnejša v celi jastični upravi, ali kar store ti inšpektorji pozitivnega, to ni vredno piska« vega oreha. Boljše bi bilo, ko bi predsed-ništvo vsako leto jedenkrat ali dvakrat za-htevalo v pregled vse pravde, oziroma bi zamoglo to storiti ministrstvo, a dotičnemu sodniku se mora priznati pravica, se opravičiti oziroma se pritožiti. S tem bi se zagotovila resna revizija vseh pravd in vseh spisov, in bi se sodilo na podlagi resne revizije. Zdaj pa o resni reviziji še govora ni. Kaj pa pregleda sodni inspektor? Jeden akt in, kar se zdi njemu najimenitnejše, registre. Iz jednega akta oziroma iz jedne pomote proti obrazu pa se potem sklepa, da sodnik zakonov ne pozna! Te razmere so gotovo nezdrave, nevredne sodnih naših funkcionarjev in niso ravno na čast avstrijski justici, a ker so postale celo neznosne, je čas, da se spravijo na pristojnem mestu na razgovor, in se s tem začne njih saniranje. Kakor doslej, tako nikakor ne more več ostati. V Ljubljani, 8. avgusta. K položaju. Korber se je vrnil s svojega poseta v Ratotu, kjer ga je sprejel ogrski ministrski predsednik SzelI Listi pišejo zopet o raznih načrtih in odločitvah vlade, toda gotovega ne ve nihče. Ogrski listi pravijo, da naj Korber čim najhitreje napravi red v Avstriji ter uredi razmerje do Ogrske, sicer bodo na Ogrskem skrbeli, da avstrijska ustava ne bo visela kot mlinski kamen na vratu Ogrske. „ Pester Lloyd" piše, da so vladni ogrski krogi že siti čakanja, da se v Avstriji razmere urede, ter da bodo morah vodilni možje kmalu skleniti resne sklepe. „Budap. Hirlap* pa pravi, da je boljše ako Ogrska svoje gospodarske interese ščiti sama. Čehom in Nemcem naj se pusti mirno, da se tepo dalje, dokler ne omagajo. Ogri torej zelo pritiskajo na Korberja, in morda mu bo zopet ta pritisk v prvi vrsti izpodnesel ministrski stol. Avstrijski ohciozni listi zatrjuje iznova, da Korber nikakor ne mish oktroirati jezikovnega zakona in opravilnika. Seveda, državni zbor se skliče vsekakor, dasi ve vsakdo, da docela brezuspešno. Sedanji parlament ne bo delal nikdar več in sedanja ustava se je korenito izjalovila. „Narodni Listv" nočejo o stari večini niti slišati več. Mladočehi, tako pišejo „Narodni Listv", se morejo združiti le s takimi strankami, ki stoje na avtonomističnih načelih, in ki bodo zahtevale restitucijo Gautschevih jezikovnih naredeb. ,Lid. Novinv" pišejo, da so češki voditelji v tem složni, da treba vladi in levici odločno oponirati. Ali se bo obstrukcija nadaljevala takoj, ko se snide parlament, o tem bo razsodil shod poslancev v Pragi meseca septembra. O obnovitvi desnice ni več govora. Opozicijski češki klub bo stal izven desnice. Vojna na Kitajskem. Sadovi nesložnosti med mednarodnimi voji ter škandalozne počasnosti Angležev in Američanov so že tu. Iz Washingtona je došla sledeča brzojavka : Kapitan Tanssig z vojne ladje BYorktown" je brzojavil iz Či-fuja, da mu angleški razruševalec torpedov „Fame" neoficialno sporoča, da se je v soboto od 3. ure zjutraj do pol 11. ure dopo-ludne vršil pri Pejcangu boj, v katerem so zavezniki izgubili 1200 mrtvih in ranjencev, med temi večinoma R u s i in Japonci. Kitajci pa so se končno umaknili. Admiral Remey pa je brzojavil iz čifuja, da se je vršil 5. avgusta zjutraj pri Pejcangu resen boj. Zaveznikov je bilo okoh 16000. Iz te vesti in iz drugih, že prijavljenih poročil o dogodkih zadnjih dnij je vsakomur jasno, da so se prve operacije zaveznikov proti Pekinu izjalovile, in da store najpametnejše, da počakajo še par tednov, dokler ne dospo večje čete. Nemška vojska, 16.000 mož, dospe šele v šestih tednih na mesto. Kitajcev stoji med Peki- LISTEK. 5 Ne ubij! Ruski spisal knez Dmitrij Golicin-Mura vlin. (Dalje.) Vendar so tudi malovredni očetje, ma-lovredne matere, katere se vedejo do svojih otrok kakor psica do svojih mladih, kakor psica, ki mirno zapazi, da je v spanju zadušila pol dvanajstorice svojih mladih, kakor Psica, ki čez leto ne izpozna svojih mladih. So ljudje, kateri niso sposobni žrtvovati svoje zabave v korist otroka ter radi tožijo: — Oprostite, otroci ne dajo, da bi se zabaval ... ni možno odstraniti se . . . To so res preziranja vredni ljudje. Ah Pa pravijo: — Čemu se vznemirjate radi otrok, Čemu trepetate za njih zdravje . . . vse je v volji Boga; On reši, a ne mi in zdravniki. Ako pa bi se tem ljudem vžgalo posestvo, klicali bodo vse na pomoč ter ne bodo rekli: Bog bode rešil. Laz, vedno laž. Naj lažejo ljudje, ako drugače skoro ne morejo, ali ako jim je to potrebno, da bleste* z originalnostjo nazorov. Toda Čemu sedotikati svetega imena božjega, /t? —» čemu jemati ravno visoko in čisto našo ded-ščino, vero, za sredstvo, da prikrivamo svojo ničvredno sebičnost! Sicer se pa sedaj Schopenhauer in Hartmarin bolj vporabljata, kakor evangelij. Morda se čudiš, da govorim več o sebi, nego o ženi, kakor da je ona v moji žalostni povesti docela oseba druge vrste. Tudi to je sebičnost. Ozadje slikam, iz katerega stopajo moja trpljenja — ali pa ni tudi ona trpela? Ah ni sram — bol? Malenkostni smo vsi, tako malenkostni, da se radi gledamo pod mikroskopom. Morda je ženo pogubilo to, da jej je dalo zakonsko življenje manj sreče nego meni. Zame je bilo to življenje takorekoč pribežališče iz sveta, a zanjo — vstop v svet. Jaz sem se odpočil, ona pa se je spravila na delo — življenje. Mene je prerojala duševna njena družba, ali sem pa mogel tudi jaz njo preroditi ? Mnogokrat si pri meni govoril, da naj se moški, ki se je tekom samskega življenja oskrunil, ne ženi, ker se ne more odločiti, da bi popnstil v svojem vedenja do žene svoje prejšnje razvade Toda to je zmota ter more veljati samo za one moške, ki si volijo ženo le radi njene lepote, in jim je le za one nizkostne udobnosti, katere po- svečuje zakon. Ženitve (govorim o takih, kakoršne morajo biti, o takih, ki so častivredne, o takih, kakoršne so mnogoštevil-nejše) ne vzklijejo iz one ljubezni, iz katere vzklijejo pojedine. Jaz sem ljubil svojo ženo, ako sem jo videl, ali ako je nisem videl. V poljubih pa ni bila moja ljubezen. In razun ljubezni sem občutil prijateljstvo, ki je po-trebnejše nego ljubezen. Bilo je spoštovanje do nje in do samega sebe. Bilo je zaupanje, bila je popolna skupnost. Pravijo, da je to redkokdaj. Ni res. Drugače bi se dostojni ljudje ne poročali, in zakonski otroci bi se rodili samo pri iz trebljevalcih kanalov. Ali se morejo varati dostojni ljudje? Seveda se morejo, toda ne vselej. Kar se je zgodilo z menoj, se ne zgodi z vsakim. O kako zapeljivo lahko bi bilo reči: „Glejte, bil sem dober mož, žena moja je imela mnogo dostojnih lastnosti, a vendar .. .! Zatorej.. ■* Žena moja je bila malovredna ženščina, ko je vedoma prestopila mejo zvestobe do mene, prav malovredna, nepoštena, — toda vsako generalizovanje bi bilo še bolj nečastno. Imam U pravico metati na druge blato, katero sem našel na svoji poti? Sicer pa, ako bi dejal: ,Vse žene se izneverijo ali se hočejo izneveriti svojim mo- žem; zakon je glupa izmišljotina; v prirodi ga ni" . .. nihče bi se ne našel, ki bi dejal, da me je vest zapustila. Nasprotno, prosim, zaslul bi za strogega moralista. Resnica se ne briga za to, da ima prijetno zunanjost, toda iz tega še ne sledi, da je vsaka grdo-bija resnica. Možno je položiti nogi na mizo, a vendar lagati. Odpustljivo je bilo, ako kdo ni vedel tega v času mlade norosti. Toda v tem času se je zdrava pamet razvila, razvila se je večja, priprosta poštenost, z jasnimi črtami mej dobrim in slabim. Prejšnja poštenost je bila takorekoč iz jednega kos-\, a sedanja je slična razbitim stalaktitom. Sedaj je tudi zdravi razum zatemnel, in nahajajo se ljudje, ki imajo gnojni koš za voz Djagernavta, a drugi, lažniki, govore: — „Da, to je tako, vrzimo se pod voz!" Li pomniš besed aposteljna Pavla, v prvi poslanici Timoteju: „Duh pa jasno govori, da odstopijo v poslednjih časih nekateri od vere, slušaje duhove zapeljivcev in nauke peklen-ščeka iz ust lažnjivih oznanjeval-oev s pogorelo vestjo, ki bodo pre povedali zakon ter vporabo tega živeža, ki ga je ustvaril Bog". A dalje: »Takih pa, ki ti ne ugajajo, in babjih ver se ogibaj .. nom in Tsientsinom okoli 150000, zategadelj je naloga mednarodnih vojev sila težavna. Ker vre po severnih in južnih kitajskih pokrajinah ter imajo Rusi ob Amurju prav resno in nevarno vojno z boksarji, ni o bodočih dogodkih mogoče soditi brez pesimizma. Nesloga med mednarodnimi voji se more Se kruto maščevati! — Glede poslanikov in tujcev v Pekinu so došle različne vesti, ki niso kar nič tolažljive. ,DaiIy Express" je dobil iz Šanghaja poročilo, da je Lihungčang konzulom uradno javil, da so poslaniki v petek zapustili Peki n, ter da so na potu v Tsientsin. Cesarski ukaz pa je določil generala Jungla poveljnikom straže, ki poslanike spremlja. Druge vesti pa pravijo, da se je poslanikom dovoz živil ustavil, ter da bodo boksarji odhod poslanikov onemogočili. General Tung fusiang je dobil baje celo ukaz, da posla nike in stražo na poti ustavi, ako ne bo možno zadržati jih v Pekinu. Newyorški „And Atvertiser8 pa je dobil iz Šanghaja brzojavko: Polkovnik američanskih moma-ričnih čet je prejel brzojavko, ki je podpisana „Conger" ter jo je prinesel iz Pekina tekač. Brzojavka se glasi: „Pomagajte, če sploh, tedaj takoj! V Pekinu ni danes nobene vlade, razen vlade vojaških šefov, ki so sklenili uničiti tujce". Vojna v Južni Afriki. Človek se mora čuditi, odkod se vzame še vedno toliko Burov, da si upajo nadaljevati vojno proti Angležem, dasi so jih polovili Angleži že tisoče in tisoče. Šele nedavno se je poročalo, da se je udalo kar 5000 Burov, sedaj pa javljajo iz Londona zopet, da je ujel general Hunter 2500 Burov, general Hamilton pa 1500 Burov z 9 topovi. Razumeti ni možno, ali so ti najnovejši ujetniki identični s prvoimenova-nimi ali pa so ti drugi. Angleži so vzeli Burom baje tudi mnogo živine. General Olivier je pobegnil s 1500 možmi v gore pri Betlehemu ter zavrnil poziv generala Prinsloo, ki je bil menda njegov vrhovni komandant. Olivier je nasprotno izjavil, da bo vojno nadaljeval. Svoje čete je razvrstil med Harrvsmithom in Newmarketom. General Rundle ga zasleduje. Pri Honings-pruitu južno Kroonstadu so Buri napadli vlak, v katerem se je vozil američanski generalni konzul polkovnik Stoure. Buri so ujeli polkovnika Algerona Lenuoxa s 40 možmi. Na prošnjo konzula so Lenuoxa zopet izpustili, a pridržali dva Častnika. Angleški in fant er isti na konjih so Bure zasledovali ter ubili 3 in več ranili. Angleži so izgubili 4 mrtve in 3 ranjence. Iz Pretorije pa poročajo 4. t. m., da je velika četa Burov pod generalom Dewetom pri Reitzburgu popolnoma obkoljena, in da ji ni možno uiti skozi močni angleški kordon. Lord Roberts je brzojavil 3. t. m., da je general Knox zgrabil 2. t. m. Bure pri Rhenosterkopju, severno Kroonstadu. Buri so baje bežali ter pustili pet vozov in mnogo otrok. „Standard" pa je dobil 4. t. m. iz Durbana vest, da so Buri pri Rusten-burgu Angleže premagali in jim vzeli več Prej se mi je zdela smešna strastna ljubezen roditeljev do svojih otrok. Vsakdo je pripravljen trditi: „Moj sin je najboljši, on morda ni najumnejši, ni najlepši, toda najboljši je." A sedaj se meni samemu zdi, da je moj sin najboljši ... V njem pač vidim spopolnjenega samega sebe. V njem hočem celo nevede razviti popolnost. Vse njegove nedostatke si predstavljam kakor začasne pogreške, kateri bodo izginili in se z dobrimi zamenili. In ako se tudi motim, imam vendar le prav. Toda kako moreš ti, ki si brez otrok, to razumeti! Na vseučilišču se je naš profesor enciklopedijskoga prava pri jednem svojih predavanj dotaknil vprašanja o ljubezni sta-rišev do svojih otrok in otrok do starišev, ter izrazil z odobravalnim ponosom to grdo misel, kakor da niso otroci dolžni ljubiti očeta in mater, a da sta oče in mati dolžna ljubiti otroka, zato ker se javlja kakor rezultat ■ .. Nečem do konca povedati, menda uganeš. In to je govoril človek, ki je imel sam otroke! Kolika podlost, prav podlost I In mnogim izmed mojih součencev je bila všeč ta teorija. .. — Sreča je trajala več nego štiri, skoro pet let. A potem je prišlo gorje, nakrat, hudo, kakor da se je naveličalo čakati. Javilo se je v taki obliki, v kakoršni sem jo mogel najmanj pričakovati, kakor da so me vse okoliščine sovražno prekanile ter stremile za tem, da me uničijo. (Dalje prih.) vozov. Tudi se poroča, da so Bori 30. jul. zasedli Lichtenburg. Odposlanci Borov so zapustili Pariz ter se odpeljali v Bruselj. Vojna se torej nadaljnje vzlic vsem nesrečam, general Botha in Kruger sta izdala celo novo proklamacijo, ki navdušuje Bure na odločen in neizprosen odpor. „Na pot najmlajšim tovarišem in tovarišicam". Pod tem zaglavjem je priobčil zadnji „Učiteljski Tovariš" naslednji članek: Zaprla so se vrata vseh nemških učiteljišč, kjer se vzgajajo slovenski učitelji in slovenske učiteljice — in z zrelostnimi izpričevali v rokah čakajo naši abitu-rijenti in naše abiturijentinje na službe. Obloženi z raznimi znanostmi in teo rijami, stoje pred resnim življenjem, kamor jih kmalu dovede neizkušeni korak. S teorijami pravimo zato, ker hranijo naša učiteljišča preveč svoje gojence z raznimi teorijami, a jim nudijo premalo prilike, da bi si jih utrdili s praktiškimi poizkusi. Znani so nam na pr. slučaji, da je z zavzetimi očmi ostrmel novinec učitelj-enoraz-redničar, ko je dospel na svoje mesto, prebiral razne spise, nakopičene v omari, ter prijel v roko tiskovine: „Vložni zapisnik", .Razrednica", „Tednik", »Šolska Matica" ... same španske vasi! — Stopiti je moral k bližnjemu starejšemu tovarišu, da ga je poučil, čemu so ti papirji, in kako mu je ž njimi ravnati. Mnogoteremu abiturijentu in marsikateri abiturijentinji bije v bojazni srce, ko se odpravlja na prvo službeno mesto; zlasti onim, ki so preživeli vso dobo svojega šolanja v domači hiši ob skrbnem in pazljivem očesu materinem. Človeku je seveda težko, če se loči z doma, če ga ne ogreva več tista nepopisna milina materinega očesa. A vzrok tej tesnobi je tudi dejstvo, da so naša učiteljišča preveč srednješolska, in da premalo vzgajajo v kandidatu ali kandidatinji, ki skoraj prestopi v javnost, samozavest, moštvo in zrelost. Disciplinarni red naših učiteljišč je popolnoma skladen z onim, ki velja za gimnazije in realke, dasi je značaj — o namenu ne govorimo! — teh učilišč ves drugi nego značaj pripravnic. Gimnazija in realka sta pripravljalnici za vseučilišče, a pripravnica pahne abitu-rijenta takoj v resno življenje, kjer mora hipoma začeti služiti si svoj kruh in izvrševati svoj težki in odgovorni posel. Nam se zdi duh, ki vlada po naših učiteljiščih, pretesen, premalenkosten. Ta duh ima pred očmi zgolj srednješolskega dijaka, a ne kandidata za učiteljski stan. Ponekod je ta duh tako tesnosrčen in naiven, da šteje kandidatom v greh, če bero naš list! Nam se niti ne sanja, da bi se hoteli bahati, a toliko pa vendar smemo reči, da se tisti, ki mu je resno do tega. da bi bil kdaj dober in zaveden učitelj, baš iz našega lista lahko navzame prave stanovske zavednosti, brez katere si ne moremo misliti učitelja. A če je kje kak takšen, ni vreden tega imena! Kadar opravlja učiteljski kandidat svoje verske dolžnosti, kadar govori z Bogom, takrat naj prebira mašne bukvice, a kadar se pripravlja za svoj stan, takrat sme vendar tudi kaj druzega in boljšega vzeti v roko, nego je Krištof Šmid ali celo „Slovenski učitelj". Duh, ki vlada po naših učiteljiščih, mora vedeti, da nima pred seboj otrok, nego da ima opraviti z mladino, ki jo naj usposobi za resno življenje in delovanje. A če je kdo v resnici še otročji, njemu mora pripravnica zbuditi ponos in zrelost. Poudarjati mora važnost in veljavo stanu, za katerega se pripravlja. Da pa ne iz-greši to poudarjanje svojega namena, ne sme — in če razume svojo nalogo — tudi ne more zamolčati pripravnica, kako je dospelo učiteljstvo, katerega vredni in delavni člani naj postanejo njeni gojenci, do današnjega ugleda, do današnje moči. Kazati mora na našo žalostno preteklost, ko nas je duhovniška vsemoč pritiskala k tlom, da tako zbudi v mladih, ognjenih srcih ponos do stanu, ki je s pomočjo novega šolskega zakona in pa z lastno železno silo stri verige prejšnjega hlapce vanja ter postavil šolo na svobodna tla! Zdi se nam, da se čutijo nekatera naša učiteljišča visoko nad učiteljstvom, s katerim bi pravzaprav morala stati v vedni dotiki, kakor na pr. v Zagrebu. Za- torej se tuintam že itak prestrogi disciplinarni red, ki samo prepoveduje, a ničesar ne dovoljuje, izvaja prenatančno, prebi-rokratski, in ubogemu kandidatu prinese dostikrat cigareta iz slabega tobaka slab red v nravnosti. In sam Bog ne daj, da bi se kandidati ali kandidatije združevali zunaj šole! Gorje, če bi si osnovali kak literarni klub, kako govorniško vadnico, kak pevski zbor, kakšno čitalnico, ali še kaj drugega takega strašnega! Železna roka precej razkropi to krdelo, in če ni drugače, poseže celo policija vmes! Nismo se namenili, da bi v tem članku navajali vse to, kar se nam ne zdi prav urejeno po naših učiteljiščih, in da bi povedali svoje misli o preuredbi prepa-randij, kar bomo storili morda kdaj pozneje, saj bi nam bilo morebiti to dovoljeno, ker je glavna skrb našega lista, da deluje za vsestranski napredek našega uči-teljstva in šolstva. Danes smo samo hoteli svojim najmlajšim tovarišem in tovarišicam ob tre-notku, ko se uvrščajo v naše vrste, zakli-cati odkritosrčne pozdrave. Krepko jim stiskamo roke v pozdrav in sprejem. Besede nam gredo naravnost od srca. Brez hlimbe in ostudnega zavijanja oči proti nebu izjavljamo, da Vas sprejmemo med se v jasni zavesti, da smo pravi učitelji, ki previsoko cenimo svoj stan, nego da bi prepustili vlado črezenj onim, ki sodijo o nas tako, kakor je pred nedavnim časom pisal „Slovenec": „Učiteljstvo je tudi med liberalnimi rekruti, in celo v prvih vrstah. Res je, pa tudi ne za vse. A brez strahu pa lahko vprašujemo: Odkod pa ste vi, gospodje liberalni učitelji ? Ob času liberalnih vlad na Kranjskem, takrat je bil Pir-ker deželni šolski nadzornik, ko so bili tudi drugi šolski nadzorniki nemškutarji, si našel prav pri veliko učiteljih Simovo „Laibacher Schulzeitung" in ob volitvah je cela vrsta kasneje narodnih, sedaj zopet liberalnih učiteljev hodila volit nemšku-tarje. Mladi so liberalčki med učitelji, za seboj nimajo zgodovine. Svoboda, ki jim jo daje sedaj zakon, da se smejo združevati in zbirati in da smejo pisati, oziroma pre-pisavati in tiskati svoje liste, jim je strašno všeč. Uporabljajo jo s šumom, da se zdi, kot bi se svet podiral. Pa se le igrajo s svobodo! Prav kot otroci! Nastop brez šuma in ropota je otroku zopern; tako tudi liberalnemu učitelju. A naj zapiše druga sapa, pa bodo tudi njihovi sajasti dimniki kmalu ometeni in ne bode več nevarnosti, da bi se vsled nesnažnosti zatro sil iz njih ogenj po celi Sloveniji!" Te nesnažne besede smo zapisali tu samo zato, da vidite, poleg kakih ljudi je dandanes delovati slovenskemu učitelju in slovenski učiteljici. Da ne boste zašli med take naše obrekovalce, to je jasno in naravno. Saj boste našli med nami verne tovariše, ki vam bomo vedno in povsod stali z besedo in dejanjem na strani. In tako bosta vaša mladost in naše izkustvo pripomogli avstrijskemu jugoslovanskemu učiteljstvu do lepših in blažjih časov. Bodite torej še enkrat presrčno pozdravljeni v naši sredi! Dnevne vesti. V Ljubljani, 8 avgusta. — Osebna vest. Dež. sodni svetnik Fr. Vedernjak, načelnik okr. sodišča v Idriji, je prestavljen k deželnemu sodišču v Ljubljani. — Odlikovanje. Današnja „Wiener Z t g." sporoča, da je podelil cesar profesorju na ljubljanski drž. višji gimnaziji g. Maksimiljanu Pleteršniku o priliki upokojenja viteški križec Franc Jožefovega reda. — Zasramovanje škofa Strossmavra. Štirideset let hodi veliki jugoslovanski vladika na Slatino. Ta kraj ce ima njemu v prvi vrsti zahvaliti, da se je povzdignil na sedanjo stopnjo, zakaj šele odkar ga obiskuje Stro8smayr, prihajajo tja Hrvatje in Slovenci v večjem številu. Mej gosti je največ Hrvatov in Slovencev, a vzlic temu se upa tista nemškutarska klika, ki ima kopališko vodstvo v rokah, leto na leto grešiti na potrpežljivost slovanskih gostov in jih s pangermanakimi demonstracijami mo-lestirati. Letos se je ta klika celo spravila nad biskupa Strossmavra in ga nadleguje s svojimi brezobraznostmi, a ker se je škof proti tema zavaroval, sramoti ga v „Tageapošti" na najimpertinentnejši način. Kaj takega svet Se ni doživel. Ljudje, ki so plačani za to, da delajo na povzdigo na slovenskih tleh ležečega letovišča, se drznejo z nesramnimi insultami odganjati najstarejšega in najodličnejšega gosta tega letovišča in tiste, ki se hodijo na naših tleh temu največjemu Jugoslovanu klanjat-„Tagespošto" boli posebno to, da pridejo 9. t m. hrvatski duhovniki pozdravit Strossmavra. Zdaj je že prepozno, da bi se pu ti priliki dalo .Tagespošti" najprimernejši odgovor, mislimo pa, da je v očigled temu nečuvenemu napadu na našega velikega Strossmayra dolžnost vseh slovenskih rodoljubov na Štajerskem, zlasti še duhovščine pokazati s sijajno manifestacijo morda ob odpotovanju škofa Strossmayr* da stoji Slatina na slovenskih tleh, in da slovensko ljudstvo ne pusti, da bi nekaj nemškutarskih pritepencev žalilo moža, ki je prišel k svojim bratom v goste. Škofa Strossmayra ne bo nikdar več na Slatino. Vsaj ob odhodu naj vidi, kako ga čisla in ljubi tisto ljudstvo, mej katero je hodil 40 let. Vsaj ob odhodu naj dobi zadoščenje za pobalinska grdenja nekaterih drznih nem-škutarjev, ki so sicer že davno zaslužili da jih slovensko ljudstvo z mokro cunjo napodi pod klop. — Še bolj nujno potrebno! Pišejo nam : Pod tem naslovom priobčil je „Slovenski List" dne 21. julija iz peresa „opazovalca gospodarskega gibanja z dežele" grdo ščuvanje na one obrtnike, ki niso členi kakih konservativnih klerikalnih ali drugih družb. Smejal bi se, ako bi za tem ščuvanjem ne tičal atentat na napredek naše obrti. Obrt, kar jo imamo Slovenci, je še tako na nizki stopinji, da se Bogu smili, čemu gojiti strankarstvo v obrtnem stanu in obrtnika begati, češ, ta je naš, a ta je liberalec, njemu ne dati dela! Če je naš še taka pok veka svojega obrta, obe oči zatisnite, saj je klerikalec Dopisnik „z dežele" naj naznani le en slučaj, da je »Slovenski Narod" odkloni! inserat odločnemu katoliškemu obrtniku, ki plača. Dopisnik „z dežele" naj pove kdaj je „Slovenski Narod" hujskal zoper odločne katoliške obrtnike, češ naj jim liberalci ne dajo dela! Na dan z dokazi Sicer smatram dopisnika za zlobnega hujskača. Opazovalca z dežele (menda je tis/a dežela v luknji redakcije „Slovenskeg Od juda nobenega inserata, od slovenskega liberalca nobenega inserata, od nemčuija nobenega inserata sprejeti. Ali se bo „opa zovalec z dežele" v pest smejal, ko zagleda v „Slovencu" isto praznoto kot jo ima .Slovenski List". Samo bojim se, da „opazovalec z dežele" ne bo dočakal tega veselja, kajti gospodje, ki so še nad „Slovenca" pravijo menda „Geschaft ist Geschaft". Gospod opazovalec se pa zna tudi sam sebe biti po čeljusti; kar naenkrat pravi: Liberalci dajo tudi kakemu krščanskemu človeku zaslužiti z namenom, da ga nase priklenejo. Raca na vodi, zakaj pa klerikalna stranka, ki ima večino (?) za seboj, ne skuša na isti način omrežiti liberalnih trgovcev in obrtnikov ? Le brzo, s klin s klinom, in zmaga je vaša! Ne čakajte dolgo, da vam liberalčki še tistih par katoliško (?) mislečih obrtnikov ne ujamo in vam ostaneta le še Krek in Kregar. Slovenski obrtniki so večinoma pridni in primerno pobožni, imajo pa se boriti z velikimi težavami. Je li potrebno tako hujska-rijo uganjati v listu, ki se vsiljuje domačim obrtnikom? Strankarstvo gotovo ne koristi domači obrti. Povsod drugod išče ves inteligentni svet od obrtnika lepo in pošteno delo in s tem imajo obrtniki računiti, in na tak način se tudi povzdiguje obrt dotičnoga naroda. Res je lepa deviza: „Svoji k svojim!" A to se ne sme nikdar vršiti na kvar obrta. Kaka pokveka od mojstrov, ki svoje obrti malo ah nič ne razume, vrže se med strankarske agitatorje. Namen njegov pa je le v prvi vrsti s tem sebi privlačiti dela. Tak mojster je prava hlo- ksera obrtnega napredka Zatorej le na dan s zapisnikom „poštenih" trgovcev in obrtnikov, saj svet še ni kmalo videl kaj takega.' Slovenci, iščite le dobro, poSteno in elegantno delo; samo pri strankarskih hujskačih, kakor si jih misli opazovalec z dežele ne. S tem bo inteligenca v povzdigo našega obrta storilo veliko. Opazovalec gos p. gibanja iz Ljubljane. — Iz Kostanjevice se nam piše z dne 6. t m.: Včeraj popoludne se je pri nas mlatila prazna slama, se je klobasarilo jn vezalo otrobe. Imeli smo namreč katoliški shod. Mali Evgen, prva cerkvena luč na Kranjskem, ud raznih nepoznanih naših bratovščin, se je hudo razkoračil. O ti ubogi liberalci, o ti ubogi „Slovenski Narod"! — Odkritje spomenika dr. Kranjcu. Velenjski rodoljubi nameravajo dne 2. septembra t. I. na rojstnem domu odkriti spominsko pločo rodoljubnemu učenjaku dr. Kranjcu, ki je po ustavnem letu 1848. predaval na tačasni slovenski fakulteti gra-škega vseučilišča. — Dvorni igralec pl. Ruden, ki je umrl 5. t. m. v svoji vili ob Atterskem jezeru, se je pisal prav za prav Thelen ter se je rodil I. 1836. v Ljubljani. Spočetka je bil slikar, a 1. 1871. je postal dvorni igralec Zapustil je vdovo in pet otrok. — Dolenjske železnice. Prejeli smo naslednji dopis: Z ozirom na dnevno vest, priobčeno v Vašem cenjenem listu št. 159. od 14.julija 1900 pod naslovom: „Dolenjske železnice" prosi podpisano c. kr. ravnateljstvo na podlagi § 19. t. z., da prijavite sledeči uradni popravek v prvi številki: ERazmere, katere so opisane v bilježki pod naslovom: „Dolenjske železnice" v št. 159. „Slovenskega Naroda" od 14. julija ne odgovarjajo resnici, in se tičejo postaje Velike Lašče. Res je, da so se pri postajnem poslopji zaradi nastale vlažnosti morale vršiti poprave, pa se ne more dolžiti zaradi tega nedostatka službeno osobje, katero stanuje v poslopji in ima poleg tega po obstoječem hišnem redu natančne predpise za bivanje v odkazanih stanovanjih proti povračilu škode. Kakor se je dokazalo, je marveč vzrok vlažnosti ta, da se je pri zidanji omenjenega poslopja takrat rabilo za pod-zicsk preveč mokrotno kamjEje. Bilo je tedaj potrebno za ohranitev poslopja, s pomočjo kavčukove mase podzidek zavarovati tako, da kamenje v njem ne more postati vsled dežja ali megle vlažno. Ta popravljanja pa tudi ne stanejo 2000 gld. kakor omenja ona bilježka, ampak samo okoli 900 gld. Po predstoječem se tedaj ta popravljanja ne morejo smatrati za kake eksperimente, ampak za potrebo, da se ohrani poslopje in zagotove" hvalevredne zdravstvene razmere. Za ravnatelja c. kr. drž. železnic: Ruff. — Cerkev v Šmartinu pri Litiji. Danes se vrši komisijonalni tehnični ogled cerkvene stavbe v Šmartinu pri Litiji. Kakor smo že poročali, so nastale na zidovju levega stolpa nevarne poke, ter se je stolp nekoliko nagnil od cerkve. — Izpod Triglava se nam piše: Lepa Pokluka je gotovo vsem slovenskim planincem dobro znana. Tu si je sezidal nemški konzul gosp. Vetter lepo lovsko hišo, bolje rečeno vilo s krasnim razgledom in najlepšim lovom na peteline in srne po širni okolici. Nedavno je ustrelil ta gospod celo nekega Bohinjca v hrbet. Domišljuje si menda, da živi še vedno doli v Afriki, izrazi, da so Slovenci sami lopovi, v njegovi okolici niso nič nenavadnega. Njegovi služabniki in služabniki verskega zaklada se zelo pritožujejo, vendar so prisiljeni vse potrpeti, ker se boje za svoj kruh, vedoč, da iraa ta gospod na najvišjih mestih velik vphv, kateremu ni bilo teško spraviti iz kraja prejšnjega jako čislanega in priljubljenega oskrbnika verskega zaklada. Verjetno je, da si poklicani ne upajo resnico poročati, da bi se nekoliko omejilo surovo pa sevanje, katero že vsem preseda. Nihče ne bo žaloval, če se poda ta gospod zopet nazaj v Afriko. Več prihodnjič. Slovenski planino — Vodovod v Ravnem pri Krškem. 26. julija se je vršila komisijonalna obravnava radi naprave vodovoda v Ravnem, kjer doslej niso imeli dobre vode niti za Žival. — V Vintgarju bode v dne 12. t. m. koncert radovljiške godbe v prid popravam mostičev. Vstopnina 40 vin. Začetek ob 4. uri popoludne. — Prostovoljno gasilno društvo v Starem trgu pri Ložu priredi dne 19. avgusta t. 1. veselico v proslavo 701etnice rojstva Nj. Vel. cesarja Fran Jožefa I. s tamburanjem, prosto zabavo, loterijo in plesom. Cisti dobiček je namenjem za zgradbo gasilnega doma. — Iz Podkraja nad Vipavo nam poročajo : Dne 4. t. m. si je hotel končati življenje tukajšnji posestnik Jakob Bajec. Šel je tega dne dopoludne na svoje zemljišče ter se tam obesil. Pastirji, ki so ondi v obližju pasli živino, so zagledali že na vrvici visečega ter šli klicat posestnika A. Kobala, ki je oral na svoji njivi. Ta je visečemu prišel na pomoč ter mu še v pravem času rešil življenje. Vzrok temu poskušenemu samomoru je menda nesloga v domači hiši. — Dirka v St. Jerneju se bo vršila 16. septembra. Dirko priredi dež. kmetijska družba za Kranjsko. — Železnico na Slatino. Pregledovanje trace, ki se je vršilo v mesecu aprilu, je po večini železniško ministrstvo odobrilo ter v to svrho poslalo podjetniku Štefanu pl. Daubacbvju obširno obvestilo. Rešiti so le še nekatere manj važne točke, ki se prepustijo deželnemu odboru štajerskemu, oziroma prizadetim občinam in korporacijom, tako glede postaje Mestinje, kolodvora na Slatini in v Rogatcu. Želja nekaterih je namreč, da se napravi postaja v Podplatu, ne pa v Mestinju ob cesti v Podčetrtek; tudi na Slatini so nekateri za kole dvor na zahodni strani, tj. ob polčanski cesti, drugi pa na južnem koncu, t. j. pri Sv. Križu. Ker se bodo te malenkosti zlahka rešile, pričakovati je v doglednem času, da se začne z delom. — Tatvina. Od 6. na 7. t. m. je bila Antonu Vidicu iz Suhe, okr. glavartvo Kranj, ukradena rudeča kobila, vredna 160 K. Sumljivi so cigani. — Pobegnil je 141etni deček Fran Ho fer od svojih stari še v iz Gradca. — Mestna kopel. Od 28. julija do 4. avgusta letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 1180 kopel in sicer: za moške 840, prsnih 638, kadnih 203, za ženske 340, prsnih 130, kadnih 210. — Ulom. Pred tremi meseci smo poročali, da je bilo v barako Trerezije Berto-love na Sv- Jakoba nabrežji vlomljeno in pokradeno več obuvala. Mestna policija je dognala, da je bil vlomitelj mladoletni deček Jožef Žagar. Storilec je ukradene reči razprodal, denar pa potrošil, kar je priznal sam. Poleg tega ima Žagar tudi navado, da uhaja roditeljem in prosjači po deželi. — Poneverjenje. Karol Hočevar, ki je bil dne 1. t. m. svojemu mojstru, g. Andreju Bouconu poneveril 21 K in se potepal po mestu, je bil po mestni policiji aretovan. — Povozil je danes zjutraj na Tržaški cesti neznan kolesar Katarino Olivari in jo lahko telesno poškodoval. — Voza sta se trčila včeraj v Wol-fovih ulicah. Voznika sta bila f akar Jožef Slopšek in hlapec Karol Žabkar Voza sta se poškodila. — Izgubila je včeraj Ida Mahr zelen baržunast pompadur, v katerem je bilo circa 11 K denarja. — Werner Mahr pa je izgubil dve zlati častniški verižici, pri kateri je bila za obesek podkev, vredna 24 K. — Nove umetniške razglednice je izdala tukajšnja knjigotržnica Ig. pl. Klein-mayr in Bamberg. Razglednice so v izvrstnem barvotisku ter so v istini jako ukusne. Napravljene so po akvarelih \ treh ali štirih barvah. Nove razglednice, ki se pridružujejo drugim te tvrdke, kažejo: Razgled na Ljubljano (dvojni karton), — Pred mestno hišo, — Triglavski vrh, — Peričnik, — Stajner v Vratih. Cena vsake razglednice je 10 vinarjev, prve pa 20 vin. Na te krasne razglednice opozarjamo zlasti turiste in sploh nabiratelje umetniških razglednic s pogledi na domače kraje. * Kdor pri papežu je, mora umreti. Klerikalni listi so proglasili umor kralja Humberta kot posledico uničenja papeževe države. Nekateri so pri tej trditvi navajali citat: „Qui mange dn Pape en meurt" ter ga prevedli zelo po domače: Kdor papeža jemlje, mora umrrti. Prav pa je preveden ta citat takole: Kdor pri papeža j6, mora umreti Ta citat je iz dobe papeža Aleksandra VI., ki je imel navado, sebi neljube osebe povabiti na kosilo ter jim dati zastrupljenih jedil. Tako je tore; res' umrl, kdor je pri papežu jedel. Klerikalci so v istini pri svojih citatih prav nesrečni! * Avstrijski vojak na Kitajskem. V luki Taku so se avstrijski vojaki bojevali skupno z ruskimi proti Kitajcem. Dve trdnjavi so vzeli skupno, tretjo pa je vzel en sam — avstrijski vojak. Ta vojak ni bil izvežban topničar, toda v svojem vojnem navdušenju se je spravil na top, katerega so vzeli prej Kitajcem, pomeril ž njim na trdnjavo in ga sprožil. V istem trenotku švigne iz trdnjave ogenj in ob enem se razprši vsa trdnjava. Kamenje, prst, Kitajci, vse to je frčalo na dvesto metrov visoko v zrak. Avstrijski vojak je ustrelil v zalogo smodnika v trdnjavi in to je pro-vzročilo katastrofo. * Polkovnik — novomašnik. Iz Madrida poročajo, da se je vršila v ondotni cerkvi srca Jezusovega nova maša, katero je bral bivši polkovnik generalnega štaba Rafael Lacaze, ki je bil še pred leti med naj znanej širni častniki španske armade, a je tikoma pred svojim imenovanjem generalom vstopil v semenišče. Storil je to iz obupa, ker mu je umrla žena. Pri novi maši je bilo več generalov in drugih višjih častnikov. * Koliko je odvetnikov. Začetkom 1. 1900. je bilo v vseh 24 avstrijskih odvetniških zbornicah 4210 členov. V primeri z lanskim letom je letos 115 odvetnikov več. V območju ljubljanske komore se nahaja 34 odvetnikov. V območju odvetniške zbornice tržaške 120. * Žrtve morja. Bit5 „Veritas" v Hamburgu poroča, da se je letos v mesecu juniju, kolikor se je moglo dognati, izgubilo 83 ladij, in sicer 60 jadrnic in 23 parnikov. Poleg tega navaja lista še 315 drugih ladij, ki so bile poškodovane. * Kako se na Kitajskem vračajo ne-porabni manuskripti. V Evropi vračajo izdajatelji in založniki neporabne rokopise z opazko, da rokopisa ne morejo sprejeti radi preobilega gradiva, radi pomanjkanja prostora itd. Na Kitajskem pa rokopisu prilagajo pismo, ki se glasi tako-le: „Slavni brat soinca in lune! Glej na svojega sužnja, ki se valja pred Tvojimi nogami, ki poljublja tla pred Teboj ter od Tvojega usmiljenja prosi milosti, da živi in govori! Čitali smo Tvoj rokopis z zanosom. Pri kosteh naših prednikov prisezamo, da še nikdar nismo čitali tako mojstrskega dela. Ako bi ga tiskali, bi Nj. Vel. cesar nam zapovedal, da se moramo po njem ravnati za vso prihodnost, in da ne smemo nikdar več tiskati kaj, kar bi ne bilo Tvojemu delu jednako. In tako bi morali končno 10 000 let čakati na kako ponavljanje. Zato Ti pošiljamo Tvoj rokopis nazaj z desettisoč prošnjami, da oprostiš, trepetajoči in boječi se Te. Glej mojo roko pri mojih nogah in sem Tvoj suženj". * Umor hčere braziljskega ministra. Pred tremi leti se je oženil poslanec Ireneo Machado, mlad, ugleden parlamentarec, z 18Ietno hčerko braziljskega zunanjega ministra Carvalha. Kmalu po poroki pa je začel poslanec razmerje z neko drugo žensko. Eleonora Carvalho je izjavila na to, da se vrne k očetu. Ker pa je med tem oče odložil ministrstvo in odpotoval v Evropo, je sklenila, da se loči šele, ko se oče povrne. 4. julija bi se moral oče vrniti. Machađo je vprašal zvečer pred prihodom Carvalha svojo ženo, ali misli res vrniti se. Eleonora je dejala, da ne ostane več pri njem. Na to je pograbil poslanec revolver ter svojo ženo ustrelil. Teta žene je prihitela na pomoč, a poslanec je ustrelil tudi njo. Med tem je vstopila 17Ietna sestričina Giosuina Calvalho v sobo in planila na morilca, hoteča mu iztrgati revolver. Začela sta se ruvati ter se zvalila oba skupaj po 8topnjicah navzdol, kjer sta se borila še dalje, dokler ni prišla policija in zaprla morilca. Telefonska in brzojavna porodila. Dunaj 8. avgusta. Urednik dr. Živny je bil danes v tajni obravnavi radi žaljenja Veličanstva na 6 mesecev v poostreno ječo obsojen. Dunaj 8. avgusta. Ogrski ministrski predsednik pl. Szell je dospel sem. Dopoldne je imel sejo z grofom Koerberjem, popoldne pa se je odpeljal v Išl. Dunaj 8. avgusta. Na mestu fre-gatnega kapitana pl. Thomanna, ki je bil v Pekinu umorjen je imenovan fregatni kapitan Scalla poveljnikom vojne ladije „Zenta". Praga 8. avgusta V septembru skliče mladočeški klub tu sem zelo važno sejo radi postopanja Čehov v parlamentu ter ukrene tudi vse potrebno radi eventuvalnega razpusta zbornice in radi kandidatur. Beligrad 8. avgusta Osmi peš-polk, katerega imejiteljica je bila doslej kraljica Natalija, se bode imenoval poslej po novi imejiteljici kraljici Dra-gini. Tudi višja dekliška šola, ki se je imenovala doslej po kraljici Nataliji, se bo imenovala poslej po kraljici Dragini. Pulj 8. avgusta. Na ukaz cesarja so vse avstrijske vojne ladije izvesile zastave na pol jambora. Ta znak največje žalosti je običajen navadno le ob smrti domačega suverena. Rim 8. avgusta. Kralj Viktor Emanuel in kraljica Helena sta dospela danes dopoldne sem. Na kolodvoru so ju sprejeli ministri, načelniki senata in parlamenta, vodje rajnih oblaste v ter generaliteta. Kraljevska dvojica se je odpeljala takoj v Kvirinal. Ogromna množica je kralja in kraljico navdušeno pozdravljala. Rim 8. avgusta. V Terniju so zaprli pet pnarhistov. Dva sta se policiji obupno ustavljala. Neki policist je bil z bodalcem sunen v hrbet ter je takoj umrl. Dva druga policista pa sta bila opasno ranjena. Rim 8. avgusta. Prvikrat se sedaj javno moli po vseh cerkvah pod vodstvom duhovščine za kralja. Rim 8. avgusta. Preiskava glede Brescija še ni dovršena. Razne okol-ščine kažejo, da je bila proti kralju vendarle cela zarota. Bresci noče izpovedati ničesar važnega, dasi se je delal, kakor da je za to pripravljen. Berolin 8. avgusta. V ponedeljek je cesar Viljem brzojavno vprašal generala Walderseeja, ali je pripravljen prevzeti nadpoveljništvo mednarodnih čet na Kitajskem. Waldersee je odgc voril, da je pripravljen in se je take odpeljal v Wilchelmsee, da dobi pri cesarju Viljemu instrukcije. Bruselj 8. avgusta. Zunanji minister je dobil 2. t. m. iz Pekina odposlano brzojavko belgijskega poslanika, ki sporoča, da so Belgijci v zvezi z 8 avstro-ogrskimi vojaki od 14.—16. julija branili belgijsko poslaništvo, a se morali končno umakniti na angleško poslaništvo. Belgijsko, avstrijsko-ogrsko in francosko poslaništvo so Kitajci porušili najprej. Do 20. julija so imeli na angleškem poslaništvu, katero so naska-kovali Kitajci neprestano, že 58 mrtvih in 70 ranjencev. 2. t. m. so imeli ob-leganci le še za šest dnij živeža in vsak branitelj le še po 25 patron. Bruselj 8. avgusta. Iz Pekina je došla vest, katero sta odposlala sočasno belgijski in japonski poslanik, da maršira proti Šanghaju velika vojska Kitajcev. Pariz 8. avgusta. Bivši guverner Mukdenski, skrajno reakcionarni in tujcem najbolj sovražni mandarin Li-Ping-Heng je imenovan višjim poveljnikom kitajske armade, ki operira med Pekinom in Tsientsinom. London 8. avgusta. Iz Šanghaja poročajo, da bode pri operacijah proti Pekinu sodelovalo tudi 300 avstro-ogr-skih vojakov. Kap sta dt 8. avgusta. 5. in 6 t. m. je bila ob Elandsriverju huda bitka. Posameznosti niso znane. Roberts upa, da sta generala Hamilton in Harington rešila angleško posadko v Rustenbergu ter da se je posadka zatekla v Zeerust. London 8. avgusta. Iz Kapstadta poročajo, da je predsednik republike Oranje, Steyn nevarno obolel. London 8. avgusta. Iz Pretorije javljajo, da Buri od vseh stranij napadajo Angleže, ki so se umaknili iz Springsa. Springs so zasedli Buri ter pridobili s tem važne premogokope. London 8. avgusta. V soboto je vladala v Vrvburgu velika pan>ka. Angleške čete so hitele od vseh stranij na pomoč, ker se je bilo bati napada Burov. Izjava. S tem preklicujem in obžalujem vse besede, katere sem zoper „Slovenski Narod" in „Rodoljuba" izrekel na Dvoru na Dolenjskem dne 27. junija t. I. V Novem mestu, 7. avgusta 1900. Jernej Pečnik starinoslovec. Darila. Upravnlstvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gospodje kegljaCi v Novih selih pri Banjaraki 1 K 20 vin. — Kazen treh tupaliSkih ponočnjakov 2 K. — Skupaj 3 K 20 vin. — Živeli darovalci! Za Prešernov spomanlk: Gospod L. Blejec učitelj v Trzinu mah obolus, nabrani v veseli družbi pri g. M. Sila, povodom milih glasov gospodične Dolinšek ob pesmici „Mornar" 6 K 60 vin. — Gostje pri Antonu Zupanu v Ljubljani na Starem trgu Hpominjaje se Slomšekove slavnosti v Ponikvah 7 K. — Gospa Josipina Smodejeva, soproga c. kr. notarja iz Vel. Lašč na Slomsekovi slavnosti nabrala 148 K 70 vin. — Živela vrla rodoljubkinja! — Skupaj 162 K 30 vin. — Živeli darovalci in vstrajni nabiralci ter posnemovalci! Za fotografijo za amaterje. Priznano izborne fotografičhe salonske in popotne aparate, nove neprekošene momentne ročne aparate, kakorgvse fotografične potrebščine ima A MOL.L, c. in kr. dvorni dobavitelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. Fotogra-fična manufaktura, ustanovljena 1854. 1. Na željo se pošlje veliki ilustrovani cenik brezplaCno. b (11—12) Umrli so v Ljubljani: Dne 5. avgusta: Vera Madušek, postnega oficijala hči, 26 dni, Marije Terezije cesta št. 11., črevesni katar. Dne 6. avgusta : Kazimir Zaje, paznikov sin, 5 let, HranilniCna cesta št. 6., Brightova bolezen na ledji. , Dne 6. avgusta: Marija Cernač, sprevodni-kova hči, 2 mes., Jenkove ulice št. 11, želodčni katar. — Ivan Teršan, hlapec, 48 let, Poljanska cesta št, 58, pljučnica. — Fran Močilnikar, sprevodnikov sin, 5 mes., Dunajska cesta št. 35, vnetje možganske mrene. V vojaški bolnici: Dne 31. julija: Gregor Rak, invalid, 76 let, ostarelost. V otroški bolnici: Dne 6. avgusta: Franja Zupančič, delavčeva hči, 3 mes., gnojni mehur. Meteorologicno poročilo. Višina nad morjem 806-2 m. Srednji aračni tlak 736-0 mm. | Avgust Cas opazovanja Stanje barometra r mm. £-> B «s 1 H J2 i Vetrovi Nebo 7. 9. zvečer 735 3 17-8 Bi jug jasno 8 7. zjutraj 7348 134 si. svzhod megla 2. popol. 7338 l 25 9 sr. zahod del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 179", nor-aale: 19 4°: IDvi tin^sJga, berza dne 8 avgusta 1900. ;?rapni državni dolg v no^ah .... 97 60 Skupni državni dolg v srebrn .... 97 25 avstrijska zlata renta....... 11590 • vstrijska kronska renta 4°/0 .... 97'70 ogrska zlata renta 4°/0....... 11540 (.•grška kronska renta 4°,'9 ..... 90 80 \vstro-ogrske bančne delnice .... 1711" — tireditne delnico ... ..... 663" 75 London vista . . . ,...... 243-— nemški drž. bankovo sa 100 mark 30 mark .... ,ij frankov . . . talijanski bankovci ■J. kr. cekini. . . 11850 23 67 1933 9040 1140 Trgovski pomočnik dobro izurjen v špecerijski in železninski otroki, sprejme se takoj. Ponudbe z referencami na A. Casa-grande, Ajdovščina (Primorsko). (1587—i) Lepo stanovanje obstoječe iz 3 prostornih, proti jugu ležečih parketiranih sob, s kuhinjo in s pritiklinami /red, z lastnim vrtom in paviljonom in uporabo pralnice in kopalne sobe. se odda od 1. novembra t. I. v Kutinovih ulicah št. 21, nasproti domobranski vojašnici. (1553-4) Ako »1 hočete sa malo denarja ^»11 ■•'iftV rtn rini ^_ _ 1 in gotovo bodete jako zadovoljni. Iz Btter-jevega aad-prirediti krepčalno in okusno domačo J~== Sodili SOK nega narejeno sadno vino je priljubljeno v tisočih pijačo, treba da poskusite rodbin in pridobiva od dne do dne več prijateljev. 10 litrov sadnega soka, ki a vodo pomešani vskipe, da 110 do 140 litrov sadnega vina. Liter te izborne pijače stane okolu pet krajcarjev. Samo-aalago s« 1Jul»IJ•*»»«» Asloir Heprlwa, Sv. Petna rrst« mtr-%. 44. — Nadalje imajo zaloge: Fr. Dolenc v Kranju PMeer w Voirm meitu, M. KronI y Št. Vidu, Jom. K o tli I v Kočevju. (1089-20) K9 stlskaJunlca mas sadni sok, feUgmarlngen (Hohenzollern), %d. Lepo stanovanje z dvema sobama in kuhinjo se odda za novembarski termin. Isto tam se odda velika delavnica, ki se lahko rabi za skladišče. — Izve se: Sredina štev. 16 (Prule), I. nadstropje, levo. (1549—3) Dovršen šestošolec (1584—1) sprejme se kot praktikant v lekarno A. Šušteršiča v Krškem. 2 čevljarska pomočnika sprejmeta se takoj ah v teku 14 dnij. Plača po dogovoru. — Sprejme se tudi vajenec. zanesljiv in dobrih starisev. (1590—1) Anton Omerzu, čevljar v Krškem. V A«icrjcH**i»> tik sloveče in staro davne božjepoti v Velesovem, otvori se z dnem 5. avgusta t. 1. pri Štamcarjevih nova (1557—2) gostilna, kjer se bode točilo priznano dobro pristno Zajčevo vino in vedno sveže pivo. Tudi se bo postreglo ob vsakem času z zaju-terkom ter z okusnimi gorkimi in mrzlimi jedili. Senčnat vrt je ob hiši. Za mnogobrojen obisk se priporoča Alojzija Štamcar. s 3 do -iletno prakso, nemščine in slovenščine zmožen, za substitucijo opravičen, v občevanju s strankami in v sodnih obravnavah izurjen, se išče s 1. novembrom za neko večjo odvetniško pisarno. Plača po vporabljivosti 200—-280 kron. Ponudbe do 20. avgusta 1900 pod ,,A. C." glavna pošta, poste restante Maribor. (1585—1) Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 1-95 1 elegantna ura s triletnim jamstvom in goldin-verižico, I čudovito eleganten nastavek za smodke z jantnrjem, 1 krasna kravatna igla s simili-brilantom 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, */« ducata platnenih žepnih rob' ov z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintrnk z angleškim mehanizmom, 1 usnjati denarni mosnjiček, par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broša najnovejše facone, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavra t-niških in naprsnih gumbov, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in še nad 200 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni. Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le še kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj. Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ah ako se pošlje denar naprej: zaloga Ernst Buchbinder Krakau L/M. Poštno predalo štev. 25. Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (1586) Američanski škrob na lesk pazi na gorenj o 94 vinarjev. ni c ah mila. Frica Schulz-a v Hebu (Eger) in v Lipskem zajamčeno prost vseh škodljivih snovij. Ta doslej neprekoBeni škrob se je prav izredno obnese!; ima v sebi vse za dober uspeh potrebne snovi v pravem razmerji, tako, da je vporaba vedno gotova In lahka. Zaradi mnogih ponarejanj naj se tovarniško znamko, ki je natisnena na vsakem zavoju. Cena zavoju Dobiva se v skoro vseh špecerijskih in drogerijskih trgovinah in prodajal- H. (1362—2) Brockhaus Conversations-Lexicon 13. izdanje, nov (1551—3) ee p>rođ.a. za -45 gr.iđ.. Kje? pove upravniStvo .Slov. Nar.w. Izprašana poštna in brzojavna upraviteljica išče službe. Ponudbe se prosi na upravniStvo „ Slovenskega Naroda" pod „A. Z.M. (1682—i) Podpisani priporoča poštenega, nega in zanesljivega kmečkega prid- kateri ima veselje do kupčije. Dovršil je 4. razred s prav dobrim vspehom. Pogoji: vzdrževanje za čas pouka, zato pa se Cas pouka za 1 leto podaljša Star je 14 let. Več pove Jakob Zebre, učitelj v Starem Trgu pri Rakeku. Umetalni mlin (premelje v tednu vagon žita) ter (1508—4) žaga za deske s postranskimi poslopji, eventuelno z 20 orali zemlje se proda Jako ceno. Konstantna vodna moč v Savinjski dolini. Pojasnila daje iz prijaznosti gospod Ivan Strašek v Celju, Glavni trg št. 4. Firm 221. Posam. H. 44/1 Razglas. Pri c. kr. deželni kot trgovski sodniji v Ljubljani se je izvršil vpis firme • „Albin Rant", trgovina z mešanim blagom v Kranju, te firme v register kot imetelja firme. posamne (1578) C. kr. deželna kot trgovska sodnija v Ljubljani odd. III., dne 31. julija 1900. Naznanilo. Usojam si naznanjati p. n. občinstvu, prijateljem in znancem, da sem dne 1. ava?u8ta t. I. prevzel staro, dobro znano v v Vegovih ulicah št. 9 kjer bodem točil priatna dolenJMka ln druga naravna vina ter vedno Hveže »Ivo. Ukusna mrzla in gorita jedilu dobe* se vsak čas. Za mnogobrojni obisk prosi in vabi (1588—1) z vele8poštovanjem Anton Novak. se vsprejme pri tvrdki (1603-10) Štefan Lapajne v Idriji. Stanovanje s 4 sobami, kopalnim kabinetom in pritiklinami se odda na Jurčičevem trgu št. I z novemberskim terminom. (1563—3) čenča za trgovino z mešanim blagom, zmožnega slovenskega in nemškega jezika, vsprejme O. Drolz (1591-1) v Laškem trgu na Spodnjem Štajerskem. Poštna upraviteljica vsprejme se takoj. Ponudbe na c. kr. poštni urad v Srednji vasi v Bohinju. (1589—1» Stanovanje obstoječe iz dveh sob. kuhinje, drvarnice in podstrešja, (1683—1) se odda na Poljanski cesti št. 21. Učenec krepak in zdrav, iz boljše hiše, zmožen obeh deželnih jezikov, se vsprejme. 1571-2 Naslov: Jožef VVagner, trgovina z mešanim blagom v šmarji pri Jelšah. izurjen v trgovini s špecerijskim, galanterijskim in manufakturnim blagom, išče si tj. ž "to©. — Ponudbe se prosijo pod: „J. O. poste restante Žir". (1552—3) Grajsko oskrbništvo Monastero pošta Oglej (Akvileja) Primorje priporoča svoje bogato založeno skladišče belih in rudečih vin lastnega pridelka v prijazno upoštevanje. Vzorci so brezplačno na razpolaganje. (1497-4) Pekarija na d_ežell "toliz-u. Oelja. jako dobro poslujoča, se proda jako po ceni z zemljišči ali brez njih. (1507-1 Pojasnila daje iz prijaznosti gospod Ivan Strašek v Celju, Glavni trg št. 4. mm ©l©l©l® ©I© v v - v krasni in četrt ure senčnatim zdravi legi pod Rožnikom, oddaljena od Ljubljane, z lepim, parkom in z vsemi udobnostmi, Posredovalci izključeni. Natančna pojasnila daje advokat v Ljubljani. dr. Josip Furlan, (1681—2) ©|@|©|©|©l©l@l©l©l©l©|©|@|® Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 7