St. 59 Mtfu List izhaja vsak dan 3 :nes»re L -A.—. ' i-ćO vcč. — Tos v' j-irokostl I S ok* esrrrtnlce, zalivale, Mi V Trst*«, V 10. marca 1926. •roŠhiiia: za l mesec j L 70.—, v ir - -treno in vzj ei » '< v -ije. kjer ni možno to v sti.vjtti vi^li, iiL ;)a 'L>i :ivj-i ito tekmovanje na delu za širjenje <). ete. in to — brez nasprotr t<-v in sovraštva. Svojo objektivnost in pravičnost v presojanju prosvetnega snovanja v obeh taborih na Goriškem kaže pisec s tem, (la daje priznanja, kjer je to zasluženo, ne odreka ga tudi prosvetnemu delu v oboli razdvojenih taborih. Veseli se tudi delovanja «0rlov» in Mohorjeve družbe. Želi delitve dela in «?abi se mu medsebojno uničevanje ko-ristnega medsebojnega narodno-pro-s vet nega dela. Povsem pritrjujemo — ker je to v polnem skladu z našim programom — piscu, kjer odklanja vsak kulturni boj med nami. A to ne le zato, ker bi mogel tak boj le neizmerno slabiti naš položaj in neogibno s paraliziranjem vseli naših energij, marveč tudi zato, ker spričo neznatnosti naših sil ne moremo niti v najmanjši meri soodlače-vati v boju med svetovnimi naziranii. Mi dostavljamo, da v tem bojđ ne moremo mi igrati niti tiste smešne vloge, ki si io nri^vaja muha. ko sedi na rogu v>1m in meni: mi orjeino! vso zavestjo izjavljamo, da govori ( orščelc v polnem skladu z mišljenjem vse naše poštene in naroduo-za-vedne javnosti, ko piše: < Komur sedanje cerkvene in verske naprave ne zadostujejo, kdor hoče izdatnejše delovati za uveljavljanje ' •~"~Ti«kih načel med našim Ijud-»i naj le snuje tudi prosvetna društva v ta namen! Nikar pa naj ne žali tistih, ki jim zadostujejo obstoječe verske in cerkvene naprave!» In tu nrinominjamo mi: ne Je. da ni-nasorotni t^kiin oreranizacijam, t .♦ radi primerno podpiramo delo » krvr-iusko-nravstveno vzgojo ljudstva tudi notom posvetnih naprav, dokler ne očitujejo te s svojim delovanjem kakih posebnih političnih namenov. Če priznavamo koristnost delitve obrača Gabršček do vseh rojakov, ki sta jim življenska korist in bodočnost-naroda res na srcu, naj napravijo konec politiki, ki Jo Jo pokojni to. Gregorčič obsojal z gnevom v srca« ter naj se združijo za edino uspešno, složno delovanje v smislu ugotovitve Škofa Mahniča, da «z neslogo in cepljenjem vršimo posel grobokopov lastne domovine in lastne bodočnosti!» V veliko pomirjenje je, da se je v našem nedeljskem izdanju istočasno oglasil še drug, v vsakem pogledu neoporečen mož, tesen stanovski sobrat pok. dr.ja Gregorčiča. Mons. dr. Pavlica pravi: «Moja dobrodelnost je povsem neodvisna od politike, kakor to mora biti po navodilih sv. Stolice!« Njegovo delo je nadaljuje -- je apostolat in ne politika, «kakor zahteva to od nas sv. Stolica I m V zavesti svojega apostola ta kliče mons. dr. Pavlica: krenimo na nova pota! Ta poziv iz duše vzornega duhovnika, praktičnega borca krščanskih načel, in sina, vdanega svojemu narodu, spopolnjuje najlepše tudi rodoljubni poziv Andreja Gabrščeka. Oba moža govorita iz duše vseh, ki so blage volje. Hoja ki, sluša jte in od-zovite se temu pozivu, ker le v znamenju složnega dela, medsebojne vstrplji-vosti in bratske ljubavi sta rešitev in sta. Krenite na druga, nova pota! Senat odobril načrte za reorganizacijo vojske K1M, 9. Danes jc senat razpravljal o načrtih za reorganizacijo vojske. Seja se je pričela, pod predsedstvom senatorja Ti t toni ja ob 15. Po prečitanju zapisnika zadnje seje je predsednik Tit-foni v daljšem govoru poveličeval zasluge pokojnega senatorja Tržačana A. Hortisa. Načelnik vlade on. Mussolini je predložil senatu zakonski načrt za ustanovitev Italijanske akademije. Nato je senat prešel k razpravi o vojaških načrtih. General Caviglia je na-glašal, da odgovarja le iz dveh brigad sestavljena divizija italijanskemu teranu, medtem ko je divizija s tremi brigadami nemškega izvora ter odgovarja le enoličnemu terenu. General Ca-dorna je predlagal, da se število vojske zviša od 200 tisoč na 250 tisoč mož, kakor hitro bodo to dopuščali proračunski pogoji. Glavni poročevalec general Giardino, je govoril v prilog zakonskemu načrtu, ki je plod vojnih izkušenj in ki predvideva iz treh brigad sestavljene divizije. Za Giardinom je nastopil Mussolini. Senatorjem je rekel sledeče: Časi so negotovi. Biti moramo opremljeni in pripravljeni Radi tega vas prosim, da z mirno vestjo glasujete za te vojaške načrte. Po kratki razpravi je senat odobril z neznatnimi izpremem-bami vse načrte. .Tutri oh 13 se bo vršila javna seja. Sedma oMinlca ustanovitve bnfrifi v Kot glavni govorniki bodo nastopili vsi ministri in državni podtajnik! MILAN, 9. «Popolo dTtalia» poroča iz Rima: Načelnik vlade in fašistovski vodja Mussolini je odredil, da bodo 23. t. in., na dan proslave sedme obletnice ustanovitve bojnih fašijev vsi člani vlade, ministri in državni podtajni-ki, imeli spominske govore. Seznam mest, v katerih se bodo vršila večja zborovanja, se objavi v nekaj dneh. Beneš pride najbrž v Rim IUM, 9. ČehoslovaŠki poslanik Mast-ny v Rimu je izjavil uredniku lista «Impero», da bo Beneš po ženevskem zborovanju najbrž prišel v Rim. Z ozi-rom na poljsko zahtevo Društvu narodov jc rekel, da je Čehoslovaška, kakor vse ostale nasledstvene države, naklonjena sprejemu Poljske v Svet Društva narodov. V tem smislu bo govoril Beneš tudi na ženevskem zborovanju. V ostalem pa se čehoslovaško . . . ... , .stališče popolnoma krije z jugosloven- na nolju stremljenj za iiravslvenojykim ,n italijanskim. Zdravstvene razmere Jugoslavije Zborovanje Društva narodov; Komnoisticna demonstracija miti Betblun vrtrojo in kulturni in socijalni napredek n»šetra ljudstva — če že ni možno tako d'do v skupnih organizacijah —■ pa odklaniamo. v soglasju z Gabršče-kom v5ak ne litreni razkol kot vnebo-vniip^ Teh uroti narodni koristi in zdravi <>ameti! ravnost ganljiv primer plemenitosti mišljenja in tistega čisteera, ne-skvarjenega in nesebičnega rodoljubja, ki vse pozablja in odpušča, kadar korist naroda to zahteva, sta podala pokojni blagi voditelj goriških Slovencev. dr. Anton Gregorčič in Andrej Gabršček. Oba sta bila svoječasno stran -karja. izrazita politična nasprotnika, v ostrem boi u med seboj. In vendar sta si v težkih dneh, kritičnih za položaj naroda in njegovo bodočnost, podala roki za sporazumno stremljenje in se zložila v namen drf primorske Slovane združita v trdno falango za složno delovanje vseh, ki so blage volje. Dogovorila sta se — kakor naglasa Gabršček — da se povrneta čim T»rej v domovino. da ustvarita tako edinstvenost slovenskega, tabora. Oprt na tak svoj lastni primer se Prve težave nepopustljivosti Nemčije napram Poljski v ekspoztjn ministra Miletića ▼ narodni skupščini - Proračun z« nar. zdravje RFor-RA« o St^tlL. Kvnii današiiii! ŽENEVA, 9. Včeraj dopoldne je Svet Si- razpravljala o proračunu ministra za narodno zdravje. Na začetku seje je minister Slavko Miletič podal ekspoze o proračunu svojega resorta, kateri znaša 305,485.000 dinarjev in je tedaj za 16H> milijonov manjši od lanskega. To pa radi splošne redukcije uradništva. Minister je nato v svojem govoru obsežno razpravljal o Bolnišnicah in navedel, da predvideva proračun za materijalne potrebe bolnišnic 139,918.000 dinarjev. Napovedal tudi, tla se bo zgradila cela vrsta novih bolnišnic. Navzlic majhnim kreditom in navzlic dejstvu, da je v vseh jugoslovenskih bolnicah nastavljenili lo 368 zdravnikov, je do sedaj v Jugoslaviji relativno najmanj bolezni. Nadalje je minister Miletič ugotovil, nje Društva. Popoldne pa je predsednik Sveta, japonski zastopnik Ishii, otvoril izredno zborovanje. V svojem otvoritvenem govoru je še posebno povdarjal, da je preteklo komaj mesec dni odkar je Nemčija vložila prošnjo za sprejem v Društvo narodo\o ter da so se v tako kratkem času zbrali v Ženevi zastopniki posameznih držav, kar pač priča, da je Društvo nar6dov dobro urejeno. Zborovanja so se udeležili zastopniki 48 držav; manjkale so delegacije Argentini je, Bolivije, Kostarike, liaitija, Hondurasa, Paname in Peruja. Po overovljen j u listin posameznih delegacij je bil za predsednika zborovanja izvoljen načelnik portugalske delegacije, Al-i fons Avgust da Costa, ki je potem imel da je nahajajo jugoslavenska kopališča-daljši govor tzvoljeni sta bili nato še v izbornem stanju in da bodo v krat-ldve komisiji: prva? politična, ima pro- kem zavzela odličen položaj med sve-|učiu r0Šn-0 Nemčije za pristop; vodi tovnimi kopališči. Miuteter je zaključil. . ;m„le§ki zul3anji minister Chamber-s povdarkom, da mora ministrstvo za lain Druga komisija,. kateri načeljuje narodno zdravstvo posvetiti svojo pažnjo predvsem borbi proti tuberkulozi. Za ministrom sta govorila poslanec SDS Popovič in hrvatski federalist Ladislav Polič, ki sta vsak po svoje kritizirala posamezne postavke proračuna in higijensko politiko sedanje vlade. Loucheur, se bo bavila z upravnimi vprašanji. Po izvolitvi 6 podpredsednikov je bila prva seja zaključena. Kakor znano, je na prvem sestanku zastopnikov držav, ki so podpisale lo-carnske dogovore, Stresemann obrazložil stališče Nemčije v vprašanju raz- Na popoldanski seji je poslanec SLS širjenja Sveta Društva narodov. Nem- 5.069.70 ugotavljal, da posveča- vlada premalo j y imenu italijanske delegacije je'mark v zlatu. \ isti dobi je prejela pažnje zaščiti mladine. Na koncu svo-jS€MK Scialoja predlagal, naj bi se Nem-] Francija na isti račun 46,640.556 90, An« jih izvajanj je zahteval uvedbo «nu- Ciji odkazalo sedež v Svetu ter naj bi glija 18,628.299.45, Belgija 13,161.427.58, raerus clausus» za zdravnike v krajih z se obenem sestavilo komisijo, ki naj bi kraljevina SIIS 18,509.150.45, Romunija nad 20.000 prebivalci. Po zemljeradniku tekom 2 dni stavila svoje predloge gle- $46.840.72, Portugalska 585.352.41, Grška Kukanoviču je odgovarjal minister Mi-, de ustanovitve stalnih sedežev tudi za 248.227.06 in Poljska 6.011.36 letič govornikom iz vrst opozicije ter nekatere druge države. Predlog sena-po v d ar j al dobro voljo vlade za vedno torja Scialoje je podprl in zagovarjal večje zboljševarije zdravstvenih razmer i tudi Bi-iand. Nemška delegacija pa je državi. Nato je bil proračun ministra za narodno zdravstvo sprejet. Jutri se bo v nar. skupščini začela, razprava o proračunu ministrstva vojske in mornarice. izjavila, da ne more pristati na tak predlog. * PARIZ, 9. Poročevalec «Petit Journal a » sporoča svojemu listu iz Ženeve, da bi Francija bila, v slučaju ootrebe, pripravljena pristati na oderoditev ra*-širjenja Sveta Društva narodov, a le r»od sledečimi pogoii: 1) če se Španiia, in Poliska s tem striniaio; Politične vesti Za proslavo Pašićeve 80-Ietnice BEOGRAD, 9. (Izv.) V ržtdikalskem klubu se je popoldne izvršila seja glav- P razi lija nega odbora radikalske stranke, lia ka- 2} če se Nemčija pismeno obveže, da ne teri se je razpravljalo o načinu prosla- bo nasprotovala vstopu Polivke v Svr»t. vitve 80-letnice ministrskega predsed- Kakor na vse izgleda, si Nemčija sedaj nika Pašiča, katera se bo praznovala v še nikakor noče vezati rok. Francija pa vseh krajih države. V to svrho je bil tudi ne bo hotela nustiti Varšave na izvoljen poseben pripravljalni odbor, ki pi" ^toii na čelu bivši minister Velizar Ja.rikovič. Odkritje spominske plošče padlim odvetnikom BARI, 9. Včeraj je pravosodni minister on. Rocco v sodni palači prisostvoval odkritju spominske plošče v vojni padlim odvetnikom. Po cerimoniji se je vršilo v gledališču Petruzzelli veliko fašistovsko zborovanje,* na katerem so govoiili on. Re David, državni podtajnik on. Panunzio in minister Rocco. Pravosodni minister on. Rocco je na-glašal, da ima It lija posebno misijo in ta je v prvi vrsti limska in katoliška. Zavarovanje gledaliških in kinematografskih uslužbencev zoper nezgode in za življenje RIM, 9. Med glavnim tajništvom gledaliških in kinematografskih udruženj in glavnim ravnateljstvom zavoda za zavarovanje proti nezgodam je bila sklenjena pogodba, na podlagi katere bodo vsi člani navedenih udruženj zavarovani zoper nezgode in za življenje. Ta pogodba velja tudi za vse gledali-, ške in kinematografske uslužbence. Za jugoslove|isko-anqleško trgovinsko pogodbo BEOGRAD, 9. (Izv.) Popoldne so se cedilu. Sestavo nove vlade paverjena Brlcndu NOVA FAZA V MADŽARSKI FALSI FiKACIJSSI AFERI Dejstva, ki so prišla zadnje čase na dan, so za grofa Betlilena porazna, ker dokazujejo, da je bil direktno udeležen na tej aferi. V Budimpešti že govorijo o spremembi vlade. Ali kaj bi pomenila danes sprememba vlad \ ko • sedanjo škandalozno afero za] !< .ie koro vse struje protircvolucijonai tega režima? Izmena grofa Bethh-na s kakšno drugo tudi kompromitirano politično osebo bi ne stvarno pomenila nikako spremembe. A ko naj pride do zboljšanja, mora priti sprememba — sistema. Ali kak sistem bi se mogel danes izvesti v Madžarski? To je ravno lisi o veliko vprašanje. Kdo bi mogel po Betlilenu prevzeti vlado? Kdo ima za lo dovolj moči v parlamentu in izven parlamenta? Ma d ž nrska opozicija ie sicer precej [i ni edinstvena in nima po- PARIZ, 9. Včeraj popoldne je Dou-mergue sprejel predsednika in glavne-nadaljevala pogajanja med jugosloven- ga referenta parlamentarne finančne sko in angleško delegacijo za sklenitev komisije. Predvidevajo, da bo Doumer-j močna trgovinske pogodbe med Anglijo in Ju- gue poveril Briandu nalogo, da sesta-1 trebne večine. Moglo bi sc misliti edino goslavijo. Jugoslov. delegaciji pred- vi novo vlado, vendar pa ni še gotovo, na koalicijo, na koncentracijski ka-seduje dr. Rybaf, angleški pa poslanik če bo Briand pripravljen pričeti poga- hinet, v katerem bi bila zastopana tudi Cunard. Na današnji seji se je v glav-j janja za rešitev sedanje kiize. nem razpravljalo o tarifnem delu trgovinske pogodbe. Prihod ministra Stojadinovića BEOGRAD, 9. (Izv.) Ob 14.30 se je povrnil iz Washingtona oz. Londona in Pozneje je predsednik republike pozval k sebi posl. Bienvenuja, predsednika levičarskih demokratov, posl. L.a-zalsa, predsednika radikalnega kluba, današnja vladna stranka. Mogel bi se eventuelno ustanoviti tudi kabinet centra. Toda kdo more vedeti, kako so bodo nadalje razvijali dogodki?! Mnogo je ob sedanjih razmerah odvi- poslanca Pereta, načelnika levičarsk h Isno od načrtov madžarskih legitiini-r adi k al o v, in načelnika socijaiistov, stov -Oči vid no je, da hočejo izkoristiti posl. Bluma. Stranka radikalnih soci- Bethlenov kritični položaj, da zagoto- Pariza finančni minister Stojadinović, jalistov je imela včeraj dva sestanka,} vi jo* sebi privilegije in ohranijo sedanji ki se je po svojem prihodu podal k Pa-na katerih je razpravljala o političnem si^em! Hegent IIorthy naj bi odstopil, šiču ter mu poročai o vspehih svojega, položaju. Pojavili sta se dve struji, ka-potovanja. Zvečer je bil StojiAdinović j terili prva bi hotela levičarsko koali-sprejet na dvoru, kjer je ravnotako po- cijsko vlado, v kateri bi socijalisti ne ročal kralju o svojih pogajanjih, v \Va-shingtohu, Londonu in v Parizu. Jugoslovenska kraljevska dvojica pojde v London, Pariz in Rim BEOGRAD, 9. (Izv.) Kralj Aleksander in kraljica Marija nameravata oficijelno posetiti London, Pariz in Rim. Ti po-seti se bodo izvrSili okoli 10. aprila. Poglavarji Italije, Francije in Anglije bodo nato vrnili posete v Beogradu. "9- Sen. Haiemi prestal težko operacijo LONDON, 9. Včeraj predpoldne sc je italijanski senator Guglielmo Marconf podvrgel na neki tukajšnji kliniki težki operaciji^ Operacija se je popolnoma obnesla. Marconijevo zdravstveno stanje je zadovoljivo. v premogokopu BLUE FIELDS (Zapad. Virginija), 9. V nekem premogokopu pri Beclesu se je'vnel premogovni plin. Nastala jtf eksplozija, ki je povzročila* da je 28 rudarjev ostalo zakopanih v rovih pod ruševinami. Radi dušljivih plinov je vsakji rešilna akcija nemogoča. Kmalu nato je tudi v nekem drugem, bližnjem rudniku prišlo do eksplozije. Trideset rudarjev je v nevarnosti. bili zastopani; druga struja pa hoče, da bi v taki vladi sodelovali tudi socijalisti. «Matin» piše, da so tekom včerajšnjih posvetovanj skoro vsi, ki so bili pri Doumergue-u izrazili mnenje, da je a na njegovo mesto bi hot"li postaviti Apponyi-a. X tem slučaju bi grof Bethlen ostal na svojem mestu, ali pa bi vstopil v novi kabinet kot minister za vnanje stvari! Seveda je v programu legitimistov slej ko prej na prvem mestu — vprašanje kralja, vzpostave monarhije. Će Bethlen sprejme njih program, so legitimisti pripravljeni za sodelovanje z njim. To pa zato, ker se Briand gotovo najbolj poklican in zmo- njim. io pa zaio. Ker se žen rešiti sedanjo krizo. Poleg tega S0:bopjo spremembe sistema, da bi nam-tudi vsi mnenja, da mora Briand še na-l rfc.p.ns?1. mi vlaxi° liberalni dalje ostati zunanji minister. J sloj in bi se mad žarski narod izrekel PARIZ, 9. Predsednik Doumergue je?pi*°tl monarhiji in za republiko. Zato hotel poveriti Herriotu nalogo, da sestavi novo vlado. Na to ponudbo je pa Herriot odgovoril, da je z ozirom na ženevsko konferenco za izvršitev take naloge bolj poklican Briand. Doumergue je pozval k sebi Brianda, da mu p>veri sestavo nove vlade. PARIZ, 9. Briand je načeloma sprejel nalogo, da sestavi novo vlado. Končnoveljaven odgovor bo dal v najkrajšem času. Neosnovane vesti o uporih grških mornarjev ATENE, 9. Atenska agencija zaniku-je odločno vesti o uporu grških mornarjev v Solunu. Pomorska divizija, ki se je udeležila vaj ter spremila predsednika Pangalosa v Solun, se jc povrnila v Faleron. mislijo aristokrat je na kompromis s kompromitiranim grofrnn Bethlenom in bi hoteli rešiti njegov režim. Obvezujejo se sicer, da za čas desetih let ne bodo sprožali vprašanja kralja. Po desetih letih pa, ko mladi Oton Habsburški doraste, bi po načrtih legitimistov vprašanje vzpostave monarhije postalo aktualno. Taki so načrti madžarskih legitimistov. Za sedaj hočejo zadrževati napredek demokratske struje in Čakati na ugodnejše okolnosti. Toda čas utegne prekrižati njih račune, posebno pa dejstvo, da sosedne države mislijo na nevarnost eventualne habsburgov-Ske restavracije v Madžarski. Naroiaite in širilo „EDINOST" IL «EDINOST» V Trsta, dne 10. marca 1926. DNEVNE VESTI Mm dsdpnmcUi deta da v sol magg. za orkester; 2) Eduard El- j gar — serenada v Mi min^ op. 20; 3) Vi-valdi (1680-1743) — Suite v Mi min.; 4)| neke urarne. Dasi je ob tistem času vrvel' ?dS^_£ri®«Li:P®€r,GJ^t Vesti Iz Istre krvavi potok. Oseba! avtomobil povozil dečka. Včeraj se je otvorilo zasedanje senata. Wlo človeških žrtev; ranjena sta bila »amo Na dnevnem redu razprav bodo nekateri -1736) - simfonija v sol v pondeljek dne 8. t. m. je peljal Anton m*gg\** orkester. - Nedvomno, da bo Mahne iz Tatri št. 31. voz sena v Trst. S občinstvo z obilnim obiskom podprlo pn- seboj je vzel svojega fantiča starega krog zadevanje društva. j 12 let, ki mu je pomagal v klancih z za- I*0Oii poslanca Plsentija is faftlstovske voro pristavljati voz. Srečno sta dospela •franke do Krvavega potoka. Ravno pri gostilni A. Izgon poslanca Pisentija iz fašistovske terjava je fantič opustil zavoro, ker kon- stranke je potrjen in odobren i od Musso- ?a tam strmina ceste. Hotel je k očetu, ki _______ r, . -___. ip ffnnil un!o o ia.l«; __: _________i; . . BRIVSKEGA pomočnika sprejme takoj — proti dobri plači. Piskač na Opčinah. 821 glasovir, Bosendorfer, v dobrem stanju, se proda za L 1700.— Tovarna glaso-virjev Pečar, via Scussa 8. 3231 babica izkušena, sprejema noseče n dom. Ulica Chiozza 50 pritličje 31 VINCE kot zlato in kot jajčja kri — se Grilj-u v Trnovem dobi. ilske niaarne prestolonaslednika Humber- vajsum prog sklenilo spraviti v promet_____,—,____________________ . _________ _ ' • nolee Se nekaterih drugih tudi nov voz, ki je pred kratkim dospel iz linija samega. Zato bo Pisentiju le tež- je gonit vole, a tedaj pridrvi z vso naglico TRGOVSKI POMOČNIK 7 večletno nraksn poleg neKaterm ^ ^ ^ tovarne v Milanu. Včeraj je imel ta voz, ko prinesel kako ugodno rešitev njegov avtomobil iz Trsta v smeri proti Reki ter;IKUOmi z večletno prakso p - Ta označen s št. 192, izvršiti prvo poskusno priziv na veliki fašistovski svet. podere fantiča na tla. Ugotovilo se je, da nRTT&d o br e nt i idi v senatu nih vzrokov ae mu pa to niposreč^Te- ^^n^V^nec^^r oiTuri fiMD brez večjega odpora, in sicer v najkrajšem daj sta elektrotehnika Josip Blasclnch in ldne v dvorani g. Alojzija Mozetiča. - podruzmeo hrani urad D času. Zato moramo biti pripravljeni, da bo M Sagel uvldevši «^nost drug za Drama s,ika nravstv|ne sodobno. r v najbližji bodočnosti objavljen v nem listu kraljevine. Tedaj se povrnemo k novemu zakonu s primernimi pripombami in navodili za naše delavstvo. urad-1 drugim skočila z voza in se tako rešila. Fran Ronga in njegov sin sta pa ostala vsak na svojem mestu. Voz je medtem že drvel z naglico kakih 40 km navzdol po TUDI KAPITAL BO DISCIPLINIRAN Kakor poročajo rimski listi, predloži vlada kralju v podpi* prilike sti ter je pri nas še nepoznana. SOLKAN Borzna poroCila, DEVIZE: Trst, marca AratUrdam od 993.— do 1005.— Belgija «d 113 - do 113 00; Pari* ftOSOdo 91.25 Športni klub «V o 1 g a» v Solkanu ulici S. PaJlico, prihrumel v par sekundah t kanu je dobil poziv od goriške policijske LomUn ~o4 121.lo'do^lit'*New Y™rk*Za 24 io na trg Goldoni, kjer se križajo razne pro- oblasti, da naj spremeni klubovo ime. — do 24.92; Španija od 350.— do 344.— ; šrica od ge, in t^m skočil s tira. Prilomastil je na- Baje se je to zgodilo na spodbudo nekate- 4d0. - do i.v2.5u; Atone od »4 75 do Berlin naikraiSem ravnost pred vi»ata urarske delavnice rih domačinov. Ako odleti samo prednja ' - - —" -J *- •• č^rod?ok'o"disciplTnaciji zviševanja ka-:^- Segulina, ki se nahaja v pritličju hiše črka «V» bodo lahko že vse te male dušice ^a0^^«^ odlok L do- SfflSiTTSo^ P0t0,ai#ne- Zobozdravnik Med. U. dr. D. SardoC specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1. (pre) Via 5. ttmm) od 9-12 in od 3-7 321 v ločal da se ima zvišanje kapitala delni-' delom popolnoma zamašil izhod, tako da Si predložiti finUnemu ministru-^LV^^T^K v predhodno odobritev. Brez takega pnvo-j^ Je. ljenja s strani vlade se bo smel zvišati ka-' vzbudil med zelo številnimi oseba-tedaj mudile na trgu, velik so se IZ MIRNA. Športno gibanje fiirom naše dežele zavzema vedno širše polje. Zdelo se je, da se pečajo s sportom le razna športna društva, r.;+ui HolnittiHh dmivh le v sledečih sluča- »trah in zmešnjavo. Toda k sreči ni bilo ki imajo menda le ta namen, da ga gojijo, . lihs \) ?ikoz v i Sa! riri i e/. 11 až a več ik1 go pi 10 hujšega. Pač čudežen slučaj je nanesel, da kar ni dobro. Dobro pa je, da se vposa- fdo '^J0*™*™ £ }/>|p(imt r?nlr»ičL-o £>lavnil'<» in »ko sta od ni bilo tedaj na tistem mestu, ki je, kakor J mesnih kulturnih društvih vedno bolj goji stemng o<\ i2)vo do 1^1.25 od <> -2.- do 5 »«.— ; Bukaroat od 10.5»j do 11.— Ptaga od 73.75 do N.5i>: Ograka od C».034i do Onnaj od —,350 do ni 43 do d4.25. Renočusk« obvoznic« 70 80. VALUTE: Trst; marca Avstrijske kron« od 0 03-46 do 0.0352 . dinarji od 43.oU do 44.\0; dolarji odfil.7") do 24 •»; novci po 20 frankov od 9>.— do 9«.— : Četrtino delniške glavnice in ako sta od . zadnjega zviSanja pretekli najmanj dve znano, križišče vseh mestmb tramvajskih feti; b) ako kapital delniške družbe z no- prog, nobenega drugega tramvaja, sicer bi vim poviškom vred ne zna^a več nego 5 milijonov lir. _________ SMRTNA KOSA. Eden za drugim odhajajo v večnost, ki bila nesreča brezdvomno imela tragične posledice. Ko je poleglo prvotno vznemirjenje, so ljudje priskočili na pomoč Franu in Hugotu Ronga, ki sta ostala v j>onesrečenem smo jih v Življenju ljubili, spoštovali in vi- vozu. Oba sta bila poškodovana; Fran je Boko cenili njihove vrline. Globoko nas je bil ranjen na desnem kolenu, zadobil je pretresla včeraj popoldne iznenada — kei* najbrž tudi notranje poškodbe in je poleg nismo nič Čuli o njegovi bolezni — došla tega imel Se hudo pretresene živce; njegov tudi zdrav sport. Če bo to gibanje tudi ostalo v svojem jedru zdravo, ga bomo samo veseli in mu priskočili na pomoč v vsakem oeiru. Pri nas sta igrali predzadnjo nedeljo čefi Slavija in Ipava z izidom 2:1. j VOLARJE Vodovodno vpraianje. Čitali smo pred kratkim v «Edinosti» obširno poročilo o vodovodih v nam bližnjih vaseh, In čudili smo se, ker se našega Mira Burger Boris Samsa KRONE po L> 2.10 komad Zlato. IriljaDts. platio. Mmiit zlate kimale kupuje in plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — urama Trst« Via Mauiai 46 31« poročena II. Bistrica, 7. marca 1926. Grajana Poganek S. H. S 345 slovenskih mož ne le v svojem okrožju, lefonično poklican na lice mesta, nato sta id d , do , nieffa ie korito marveč v vsej okolici. Mož nizke postave, bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer P"™ta? foref če ?e ž?v na gibčen - kljub bremenu let - kot «vo so ju ^ejeUv k^ni^de^Fran >*£™t MALI OGLASI na licu studencu se in za vse: Za _ čeravno so površnik pred vojno potegovali nekateri nadi 4 KRAVE, tolminske pasme, z mladim mlekom, se prodajo v Rojanu, Molini 731. Hvala Jakob 320 na korist svojega naroda. Kdor zasleduje! ves polomil. Ostal j« RosDodarji za to da bi se nanravil vodovod na£o rubriko «Darovi», je ob vsaki veseli pozne ure. Zelo veliko Škodo jetrpela Se-, vso v^takodabi ilLe^vsakal^a ali žalostni priliki čital ime našega zlatega ^Hnova uranaa^jer bilo »trto izložbe- črn, siva obleka, za srednjo moško postavo, snažna postelja, vse po ugodni ceni. Via San Francesco 34/111. i 321 Vekoslava. Pa ne le, da je sam dajal, je no okno in dragoceno blago, ki je bilo iz-tudi druge vzpodbujal ob vsaki priliki.! stavljeno v njem, deloma polomljeno in Pokojnik je bil nepremično udan naSemu poškodovano. Skupna škoda ni bila še ugo-vorlstvu in naši politični organizaciji. Ko- tovljena; baje sc suče okoli 60.000 lir. dričeva hiša je dom slovenskega poštenja Bodom je bil pokojnik iz Rihemberka (Br- Dva samomora. Na židovskem pokopališču pri Sv. Ani Važno je to zlasti zato, ker vode pri nas ne manjka. Takoj za vasjo leži Selišče, kjer teče precej močan potok, ki nikdar ne usahne, izpod Mrzlega vrha. Seveda je pti SeliŠču potokova struga preveč nizko in bi od tu ne«bilo mogoče napeljati vode. Ta- je). Njeeova smrt pomeni veliko izgubo za predvčerajšnjim popoldne iskala večni koj za mlinom pa se potok silno dvigne in slovensko stvar v okrožju Marije Magdale-1 m.r 50_]€tna zaseblia uradnica Ifigenija prav nič nemogoče bi ne bilo, napraviti ne. Ohranjen m blagoslovljen bodi spo- stanujoča v ulici Tor S. Lorenzo kakih 500 m više reservoar, ki bi potem 'rovi ------___ . Z a »JLCIa O n loVib m hvonil ttob vta/I a min Vekoslava Kodriča! Številni njegovi št. C». S tem namenom je zavžila 8 pasti!j, lahko hranil vso vas z zdravo vodo. „. . . . i___ „^i, >»• V. O ICUl iiauicuviu it MIS>IIO U uvmkiii i -""—" — —•"" " » » družini, vzgojeni strogo V^duhu pokojm- jedkc?il sub|imata. Nesrečno žensko jej Toda danes skoro ne upamo na izvedbo proti večeru našel Čuvaj pokopališča, ki tega načrta. Prvič imamo v občini komi- ii. «AUI/\nival v o n/* na foiilnn earifl ki «IP '/> taka vnra iunili ¥11>0«noin kovem, izrekamo ploboko Čutjeno sožalje. Poprob bo flanos ob viri popoldne. Pri Sv. Luciji je umrla gospa Elita Ra je takoj telefoniral za pomoč na rešilno sarja, ki se.za taka vprašanja presneto jiostajo. Na lice me«ta prihiteli zdravnik malo zanima, drugič bi pa bilo težko tudi knšček, rojena Jakli, učiteljeva soproga. pjgnonovi izpral želodec, dasi je vedel, v vasi sami začeti s kako tako propagan-Tefcke zadetemu »opro««, gospodu Josipu tla jj ta operacija ne more rešiti življenje, do, ker bi najbrže naleteli na marsikatero vsej družini izrekamo U- Nesrečna ženska je bila nato prepeljana gluho uho. v mestno bolnišnico, kjer je včeraj zjutraj izdihnila. Vzroki samomora niso znani. — V svojem stanovanju na Corso Gari-baldi št. 25 se je včeraj popoldne vzel živ- j prejšnji rod ni pojmii. 6EKOVNIK PRI IDRIJI. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Ellza Rakovšžek roj. Jakli pO dolgotrajnem bolelianju nenadoma umrla danes z»e£er oh 7. Pogreb drage pokojnice se bo vrSil v sredo ob 3 url popoldne na domače pokopališče pri sv. Mstru. PRI SV LUCIJI, dne 8 eušca 1926. Josip, soprog. Katarina Jalkli, mati. Fružina Rakoviček, Katarina Grivlćlč roj Jakli, teia RakuSČeku, in krono sočutje. DAVKI Županstvo tržaške občine opozarja, da Odločil bo najbrže tudi. o tem vprašanju čas, ki nas povede iz enega spoznanja v drugo in nam da razumeti stvari, ki jih Čudna je naša vaa, poglej jo potem s ka- so od 8. do 15. t. m. izloženi v mestni hiši, ]jcnje 46-letni brezposelni manufakturni — I. nadstropje, vrata St. 2« — seznami Ageni Cesare Frausin. V odsotnosti mate- raznih občinskih davkov Uradne ure za ro ki je nakupit nekatere kuhinjske j terekoli strani In kadarkoli. V hribih je, opled seznamov so od 8.M0 do 12.30. Kdor potrebščine, se je obesil na kavelj pri ok-1 raztresena je, majhna je, da niti svoje gole ugotovi kak pogrešek ,se lal.ko priloži na, nu Ko se je okoii ure matj vrnila, je bil ne premore. Zato pa se ni čuditi, če je mor- nesrečnik že mrtev. Po oblastvenem izvidu da to prvi dopis v kakem časopisu iz naše je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico vasi, zlasti fte v «Edinosti». mestne bolnišnice. I Včasih smo mnogo služili in kupčevali Frausin je šel v smrt radi brezposelnosti z drvi. Imali smo za naše hribe pripravne idri Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem znancem, da je naš nad.vse ljubljeni oče, brat, tast in stari oče in prefekturo in sicer v onem mesecu računajoč od 15. marca. Dniltw«n« vtitl M. D. P. Opčine, Danes točno ob uri redna odhorova aeja. Prosim, da se te seje udeleži tudi prejšnji odbor. Po odborovi seji ob 8. uri dramatične vaje. V četrtek točno ob 8. uri okupen sestanek. Prosim točnost. Ta dan knjižnica ne bo odj^rta. — Tajnik. — Dramatični odsek «čitalnlcs». Nocoj ob 8.;}0 vaja za jutrajšnjo reprizo «Papa ekscelence». Poskušnje tudi z novim reflektorjem. Vsi in točno. Režiser. Naše gledališče REPRIZA .PAPA' EKSCELENCE. Jutri, ▼ četrtek ob £.45 ločno uprizori dramatični od.sek «Cita!nice» slovito tro- Uekoslou • v in bede. Odmsv roparskefla m Pri Zgornjih Ležečah nad Divačo umorjena ženska ni Marija Pregelj is Sežane. doma mnoto št. 232, l-akor bi se dalo sklepati iz našega | poročila v včerajšnji številki, temveč neka aeian v erancn druga Ženska, katere istovetnost do sedaj ni bila še dognana. vozove in pa flvino, ki je bila idrijskemu gozdnemu skrbništvu dobro mana, da nas je stalno najemalo sa prevoz drvi iz stare Mikove, Bole ln drugod. Poleg toga se je sekalo Vesti i Goriškega LJUDSKO GLEDIŠČE - TRG. DOM Franeć Bevk: «Materin greha V nedeljo It t m. m ponovi Bevkova dramo v štirih dejanjih «Moterin grehu. Igro je doživelo pred dnevi svojo prvo uprizoritev ter dosegla pri ob- dejanko g Rovette «Papa ekseelenca^ Ta najboljši uspeh. Bila je narav- drama je dosegla v nedeljo pri premijer, BOsi slavnortllo spiejeto. Do jo igra krasen u.speh. Ploskanje po drugem in tretjem dejanju kar ni hotelo prenehati, tako je bilo občinstvo zadovoljno z igranjem. V glavnih ulogah nastopijo g. Ter-čič, gd.čna S+epančičeva in g. Sila. Igro režira Širok. Novo" originalno inscenacijo je i/.delal naš umetnik g. Černigoj. — Kdor hoče videti res nekaj lepega, ta pride tudi velike literarne vrednosti« o tem priča pa ie zanimanje, ki je je zanesla ta igra tudi v vse literarne kroge. Igranje in odrska oprema ob tej prvi uprizoritvi je bila naravnost sijajna. Dolžnost vsakega našega človeka je, da si »ke zveze na vse strani. . , „ t . . T, . „ . * ogleda delo pisatelja-domačina ter s jutri k Sv. Jakobu. Predstava konča pra-)t« dokaže da ima ^^ umevailia M sočasno, da bodo na razpolago Se tramvaj- . ZT* . H . *. vse podobne kulturne pojave, že pri dveh pivih uprizoritvah je bila dvora-ria Trg. doma nabito polna in tudi ob tej zadnji ponovitvi naše občinstvo gotovo ne bo izostalo. o, če niso nafti fantje eraričnih gozdovih, kar je bilo največkrat. Hitro po vojni so se zelo m-gnali v naše gosdove in mnogo dela je t bilo. Sedaj se vsako leto manj seka, menda ker hočejo popraviti prvo krivico, ki so jo prizadeli naAim gozdovom. Zato pa domači gozdovi trpijo, ker ne zmoremo silnih davkov. - | Seveda tudi mlekarske zadruge nimamo, čeravno je precej molzne živine v nagih hlevih. Kdo ve, kdaj Sele ho to. po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 74. letu, danes zjutraj, ob 8. ari, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vrSil v sredo, 10. t. m., ob 4. uri pop. iz hiše Žalosti Piano S. Anna 59. TRST, 9. marca 1926. Fran« JUolSlf in MIlan, sinovi. Narlta in Marija« sinahi, Zorita, Ivanka, Slavko, Darinka, vida, Boianka in Dllian, vnuki, M«kS, brat in ostali sorodniki. Odlikovano Pogrebno podjetje Nuova Impres?, Corso V. E. III, št. 47. 3+3 PODLISTEK JULES VERNE: