Jtev. 90 V Trstu. w »rado 31. marca 115, Letnik XI Izhaja vsak dan, ludi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. A' ro : i Queen Mary« se je pravočasno približal in je rešil 137 oseb. Med utopljenci se nahajajo kapitan in en poročnik in en korporal armade. PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xavier de Montćpin Julij je v spremstvu Jurija dEntragu-esa. načelnika neke skrivne zveze, odpotoval v Pariz in tako je bilo raztrgano to ljubavno razmerje. Nekaj mesecev pozneje se je vrnil Julij. toda prišel ni sam. temveč je pripeljal s seboj Danajo. vojvodsko kurtizano in se ni niti spominjal več milih oči svoje skromne podanice. i'o nesreči je prišel istočasno z vikom-t'>m de Nodesmesom tudi Jurij d'Entragu-es. Pivoine mu je ugajala in postal je njen ljubimec. Ći'dna je skrivnost srca mlade deklice! Ta mladi mož, ki je že prvo uro dobil od nje skoraj posili, kar bi bila doleo od- rekala bojazljivi ljubezni vikomta de No-desmesa, je bil morda zato v bodoče zanjo prava slika z lepoto zvezane moči. Ljubila ga je, oboževala ga je, toda bala se ga je pa tudi. Spoznala je njegovega odločnega duha, ki se ne da zadrževati po ničemer, ki se ne klanja ničemur. Smehljaj Jurijev je bil zanjo nepričakovana sreča in če se je zatemnil pogled njenega ljubimca, če se je nagrban-čilo njegovo lice, tedaj jo je popadla neizmerna, ljubosumna bol, kajti čutila je, da ona, uboga Pivoine, ni bila v življenju grofa d'Entraguesa nič in da tudi ni mogla biti nič. Jurij pa je le zato prišel v Normandijo, da bi bivšemu grofu de FIyju, ki je postal princ Falkenberški, iztrgal gospi-co de Choisy, s katero je hotel oče poročiti princa Falkenberškega. Nekega lepega večera pa se je vsa zgradba drznili Jurijevih načrtov razru- Ladja je tehtala 4803 ton in je bila na | potu v zapadno Afriko. LONDON, 30. (Kor.) Včeraj zvečer je prispelo nekaj potresov parnika »Falabe« v tukajšnjo postajo„Taddington. Eden izmed njih |e pripovedoval: Dne 27. t. m. ob 6 zvečer smo zapustili Liverpool. Naslednjega opoldne smo zapazili, odaljeni 70 milj od Millfordhavna, podmorski čoln. Kapitan je skušal ubežati. Toda podmorski čoln je bil zelo velik in hiter in nas je lahko dohitel. Pozval nas je, naj pripravimo čolne. Toda zdi se, da se je rešil le en čoln. Izmed ostalih se je eden razklal, drugi so se preobrnili. Izmed 250 oseb, ki so se nahajale na ladji, jih je utonilo okoli 130 do 140. Podmorski čoln nam je dal 15 minut časa. Vendar pa so se potniki še vedno nahajali na krovu, ko je prišel torpedo iz daljave 200 m. Ladja se je potopila tekom desetih minut. Skoraj neposredno po strelu je šel podmorski čoln pod vodo in se je deset minut pozneje, četrt pomorske milje naprej, zopet pojavil na površju. Čoln je potem izginil, po |e uvidel, da se je »Falaba« potopila. Nas je rešil ribiški parnik »Emma«, ki nas |e odvedel v Mil-fordhaven. Na pomoč so nam došli tudi drugi ribiški čolni. NVASHINGTON, 30. (Kor.) Zastopnik lastnika blaga »Wilhelmine« je protestiral pri državnem depart?mentu proti zavlačevanju pri prodaji živil, ki jih je imel parnik na krovu. Obrnil se je v isti zadevi tudi na angleškega poslanika. Nezgoda na morju. LONDON, 30. (Kor.) »Moming Post« javlja: Nova argentinska vojna ladja »Moreno«, ki je v petek odplula iz Ham-pton Koada, je isto* noč trčila ob ladjo »Delaware« iz Newcastla. Ladja se je potopila. »Moreno« je obtičala na pesku, toda oprostili so jo in odpeljala se je dalje. Zdi se, da je nepoškodovana. Posadka ladje je trdila, da je krmilo argentinske vojne ladje »Moreno« slabo funkci-joniralo. Dva francoska dreadaoughta za Dardar>e!e. MILAN, 30. (Kor.) Kakor poroča »Se-colo«, sta prispela včeraj v Neapelj francoska dreadnoughta »Bretagne« in »Pro-vence«, ki bosta nadomestila okiopnici Gaulois« in »Bouvet«. Municija in vojna. LONDON, 29. (Kor.) Državni podtajnik Tennant je v nekem razgovoru poudarjal pomen izdelave in uporabe municije za sedanjo vojno, in je rekel, da so vsi vojaški izvedenci edini v tem, da ima dotična država, ki ima najbolje urejeno izdelavo municije, najboljše izglede na zmago. Strah pred vohuni v Parizu. LONDON, 29. (Kor.) »Temps« piše: Zeppelinski poleti nad Parizom so vzbudili zopet velik strah pred vohuni. Občinstvo je prepričano, da je francoska policija storila vse potrebno, da nastopi proti vohunom. Pripadniki sovražnih držav, kar jih je še na Francoskem, se ne morejo pečati z vohunstvom, ker pazi nanje policija. Ovadbe radi vohunstva, ki jih dobiva policija, so le nadlegovanje policije in motijo mirne državljane. Parižani naj bi raje ostali hladnokrvni in naj bi nikar ne verovali vsaki pravljici, ki se jim pripoveduje. Avstralske čete. LONDON, 30. (Kor.) Ponudba avstralske vlade, da odpošlje nadaljnih 10.000 mož, katero je državna vlada sprejela, spopolnuje avstralske čete na 60.000 mož. šila v nič, ker je zadel vanjo prst Pivoi-nin. Vse je bilo pripravljeno: upreženi potni voz je čakal, kajti grof je hotel še tisto noč odpeljati Ester de Choisy in odpotovati ž njo v Pariz. Slučaj pa je hotel, da jePivoine stala ravno na pragu rastlinjaka, ko je grof Jurij prišel v paviljon v parku, ki mu ga je Julij de Nodesmes dal na razpolago. Pivoine je prebila večkrat' dolge ure na tem kraju, kjer se je, naslonjena na pomarančevec, vdajala svojim sladkim sanjam o ljubezni in sreči. Tisti večer se je nahajala v mračnem m žalostnem duševnem razpoloženju, ki je, naj se reče, l$ar hoče, oznanjevalec nesreče. Ob steni pritrjena, premakljiva svetilka Je razširjala le slabo, negotovo svetlobo po rastlinjaku. Ko je prišel Jurij domov, ni videl Pivoine, ker je stala za dvojno vrsto gra-natnikov in oleandrov. Mlada deklica ga je hotela nagovoriti, ko je čula, da je za- Angleške izgube na častnikih. LONDON, 30. (Kor.) Včeraj razglašena lista o angleških izgubah zadržuje imena:'68 častnikov. DaUvsko gibanje ua Angleškem. LONDON, 30. (Kor.) »Times« poročajo iz Liverpoola: Dočim so doški delavci v Liverpoolu ugodili zahtevam Kitchenerja in nehali s stavko, je stavkalo v petek v Birkenheadu 1600 delavcev. Pričakuje se, da ukrene vojni urad energične odredbe. Bati se je, da se bo položaj tekom velikonočnih praznikov poslabšal tako, da delavci od velikega petka naprej sploh ne bodo delali.__ V Indiji vre. KOPENHAGEN, 30. (Kor.) »Berlingske Tidende« poroča iz Londona: Dasiravno je treba vzeti znano poročilo nemškega trgovca iz Indije s previdnostjo, vendar ni dvoma, da je začelo v Indiji vreti. V Bengalih je izbruhnila vstaja, v Pandjabu pa je prišlo pod pritiskom angleškega gospodarstva do ropanja, požiga in bojev med Mohamedanci in Hindusi. »Westminster Gazette« meni, da se ne bodo mogla vzdržati velika prikrajšanja, ki jih je Angleška naložila domačinom. Nastala da je nova generacija Indov, ki v političnem pogledu zre proti zapadu in ki se je navžila evropske kulture. Vsled evropskih bojev je to vrvenje zadobilo nov polet, katerega se mora udeležiti Indija. Dosedanji sistem Angležev v Indiji se je popolnoma preživel. __ Volitve na Japonskem. TOKIJO, 30. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Volitve so se končale s popolno zmago vlade in s porazom dosedanje mogočne stranke Seynkaijev, ki je izgubila 73 mandatov, od katerih je dobila nova, od umrlega kneza Katsure ustanovljena stranka, sedaj pod vodstvom barona Kata se nahajajoča stranka Došikajev, 54 mandatov. Vladna večina bo znašala najmanj 40, morda celo 80 glasov. General Pan v Solunu. SOLUN, 30. (Kor.) Semkaj je prispel general Pau, prihajajoč iz Niša. Srbska grozodjstva nasproti Bolgarom. SOFIJA, 30. (Kor.) List »Dnevnik« do-znaje od beguncev, došlih iz Monastirja, da je pred kratkim prišlo odposlanstvo bolgarskih vasi monastirske okolice k ruskemu konzulu v Monastir, da bi se pritožilo radi neznosljivih grozodejstev srbskih oblasti proti Bolgarom. Konzul da je hladnokrvno poslušal Bolgare in nato odgovoril: »Ako nočete biti Srbi, pa naj vas potolčejo vse!« Grof Tisza na Dunaju. DUNAJ* 30. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza je prispel danes zjutraj semkaj iz Budimpešte. Nadvojvoda Friderik za trpeče gališko prebivalstvo. DUNAJ, 30. (Kor.) Feldmaršal nadvojvoda Friderik in nadvojvodinja , Izabela sta darovala na korist trpečemu gališke-mu prebivalstvu krakovskemu knezoško-fu, knezu Sapiehi, znesek 10.000 kron. Obsojen katoliški svečenik. DUNAJ, 30. (Kor.) Pred dunajskim prizivnim senatom se je pričela danes od najvišjega sodišča nanovo odrejena razprava proti posvetnemu duhovniku in pisatelju Hansu Kirchsteigerju. ki je obtožen, da je s sklenitvijo takozvanih »solno- graskih zakonov« kršil uredbe katoliške cerkve. DUNAJ, 30. (Kor.) Pisatelj in posvetni svečenik Hans Kirchsteiger je bil od senata radi poniževanja uprave katoliške cerkve obsojen na 300 kron globe, v slučaju neizterljivosti na 14 dni zapora. Roki za protestiranje menic. DUNAJ, 29. (Kor.) Roki za prezentacijo v svrho protestiranja in za obveščanje prednikov so z naredbo pravosodnega ministra od 28. marca tudi za mesece a-pril in junij jx)daljšani na deset navadnih dni. Nasprotno temu pa niso več podaljšana določila ministerijalne naredbe od 29. decembra 1914 o podaljšanju dnevnih časov za vlaganje meničnih protestov na Dunaju. Pegasti legar. DUNAJ, 30. (Kor.) Od 21. do 27. t. m. je bilo v avstrijskih kronovinah dognanih 477 slučajev pegastega lega rja. Osepnlce v Avstriji. DUNAJ 29. (Kor.) Od 21. do 27. t. m. je bilo prijavljenih na Dunaju 60 obolenj na osepnicah. Od teh en slučaj pri vojaški osebi. Od začetka vojne se je pripetila r.a Dunaju 1173 slučajev osepnic, a umrlo je 252 oseb. Odredba budimpeštanskega magistrata glede porabe moke in žita. BUDIMPEŠTA, 30. (Kor.) Glavnome-stni magistrat je izdal danes lepak, glasom katerega s ooni, ki posedujejo zalogo pšenice, rži, ječmena ali iz teli vrst žita zmleto moko, ki je večja kot kvantiteta, katero potrebujejo sami za lastno porabo, obvezani, prijaviti zalogo pod kaznijo do dveh mcsecev zapora in 000 kron globe in pa uradno zaplembo skrite zaloge. Za domačo porabo se mora računati za one, ki žive v domači oskrbi, do 15. avgusta t. 1. na vsako glavo in za vsaki mesec 6 kilogramov moke ali temu odgovarjajoča kvantiteta žita. Zalog ni treba javiti mlinom, trgovcem, jestvinčarjem, pekom in onim, ki so pri popisovanju moke dne 28. februarja natanko naznanili svoje zaloge. Kvantitete moke, ki presegajo domačo porabo, sprejmejo oblasti po najvišjih cenah._ Žitni trg. DUNAJ, 29. (Kor.) Danes ni bilo čisto nobene kupčije, deloma zato, ker je prišlo v soboto do več zaključkov, deloma zato. ker ni bilo ne ponudnikov in ne kupcev. Vreme: oblačno. pahnil prva vrata. To dejstvo se jej je zdelo čudno in polastil se je je nehote nemir. Molčala je in Čakala. Grof de Entragues je Šel v svojo sobo, toda že po par trenutkih ga je videla Pivoine, da se je vrnil, ogrnjen v plašč in s klobukom na glavi. Namesto pa, da bi šel skozi navadni izhod v park, Te Jurij odprl mala, na prosto vodeča vrata in je odšel skozi nje. Ljubosumna slutnja se je polotila Pivoine. Odprla je za njim vrata, ki jih ni zaprl za seboj trdno, in je odšla za njim. Ker je bila trda tema, pot pa slaba, je Jurij stopal počasi in zato jej ni bilo izpo-četka težko, da je stopala za njim po njegovih stopinjah. Toda pot je bila dolga. Jurij je korakal vedno dalje in uboga deklica je čutila, da so jej noge postajale čim dalje tem težje. Sedaj je zadela ob kamen, sedaj jej je noga zašla v kup suhega listja. Jurij je začul šum; obstal je in poslu- najvišje cene za meso. C. kr. namestništvo je z ukazom z dne 28. III. 1915 G. III 217/5 določilo na podlagi § 51 obrtnega reda, za mesto Trst in okolico veljajo sledeče najvišje cene za prodajo govejega mesa na drobno. SVEŽE GOVEJE MESO. Sprednji deli: I. vrsta z dok!ado . , K 2 48 za 1 kg, II. m n „ • ■ • B 2 24 „ n „ Zadnji deli: I. vrsta z doklado . . K 2 88 za 1 kg, • on m > • • » " » » n S tem odlokom se razveljavlja namestni-štveni razglas z dne 15. III. 1915 G. III 217/4. Prestopki tega ukaza se kaznujejo v smislu § 131 obrtnega reda z globami do 1000 kron ali z zaporom do 3 mesecev. Fabrizl I. r. šal. Napenjal je oči, da bi prodrl s pogledom skozi temo. Toda istočasno je obstala tudi Pivoine. Vse je bilo zopet tiho in teina je ostala nepredorna. Entragues je mislil, da se je zmotil, in je nadaljeval svojo pot. Več ko enkrat je enak šum prestrašil nočnega potnika, ne da bi bil mogel odkriti vzrok. Neki negotov nemir se je polastil njegovega duha in začel je pospeševati korake. Končno se je v dalji pokazala slaba lučka. Ta luč je razsvetljevala okno choisyjskega gradu. Jurij je dospel do svojega cilja. Bil je skrajni čas. Pivoine je stopala le Še z največjo težavo in zaostala jc že precej daleč za grofom. Jurij je odprl majhna vrtna vratica s ključem, ki ga je kupit od nekega služabnika, in je vstopil. (Dalie.) Stran fl. »EDINOST" štev. 90. V Trstu, dne 31. marca 1915. Domače vesti. Ćudno! V nemških listih čitamo, da se je gospodu namestniku, gospodu baronu Frie-ii minole nedelje predstavilo odposlanstvo društev in korporacij »des Adria-jrebiete* . to je po naše: naših primorskih dežel, ter da je naglašal tudi gosp. namestnik, da ga veseli, da vidi pred s^-zastopnike »des Kiistenlanddeutsch-tums«. Ne prvemu, ne drugemu ni oporekati: ne temu, da so se naši Nemci predstavili, ne temu, da jih je gospod namestnik prijazno sprejel. Čudno, zelo čudne pa se mora zdeti, da je to odposlanstvo primorskih Nemcev vodil — koroški poslanec Dobernig! Vzdržujemo se vsake druge besede v označenje tega dejstva in pripominjamo samo: kaj in kako bi sodili in pisali Nemci na Koroškem, če bi, n. pr. naš dr. Rybaf vodil kako odposlanstvo koroških Slovencev pred koroškega deželnega predsednika?! Gotovo, ali: prav gotovo bi pisali in rekriminirali o nedovoljenih preseganjih in agitacijah (morda bi rabili še kako drugo ostrejo besedo iz dežele preko mej v drugo deželo. Koroški Dobernig, ki vodi primorsko deputacijo! Čudno — zares čud^1 Dajte si cepiti osepnlce! Mestni fizikat opozarja na nevarnost, ki preti Trstu, da se zaneso in razširijo po mestu osepnice (kožice) ter poživlja vse zavode, in podjetja, da vplivajo na svoje nameščene, da si nemudoma dajo cepiti osepnice. Prav tako poživlja tudi pozameznike, da se na tak na:in zavarujejo proti tej tako nevarni nalezljivi bolezni. Svetujemo torej vsakomur, tudi onim, ki so imeli cepljene osepnice, toda že pred daljšim časom, da si jih dajo cepiti v najkrajšem času, posebno pa naj se poskrbi, da bodo otrokom cepljene kozice, kajti zanje je bolezen veliko nevarnejša nego za odrastle. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v zavodu »Avstro-amerikane" so bili sprejeti Matej Vlajkovkf, vojna mornarica, Fran Hoffmann. 18. pešpolka ter črnovoiniški Alojzij Žagar, Ivan Mlinarič, Mihael Gradnik, Matej Devescovi, Jurij Temnile, Anton Svoboda, Aleksander Fuhrmann.. Ambrož Bešiš, Benedikt Antonič, Peter Forder in Ivan Sunder. Odpuščeni so so pa bili iz te pomožne bolnišnice Matej Pavlović 4. bosansko-hercegovskega peš-polka, Mauri Benvenut od trena, Ovuke Peter, Rado Pavlovič, Panteleon Sladojevič, Širne Snirljanič, Štefan Milanovič, Ivan To-dorovič, Savo Radojčič,'Lazo Mitrovič, Aleksander Popovič in Fran Ružička, vsi pri 2. bosansko-hercegovskem pešpolku; Jakob Pire 7. poljskega topničarskega polka. Peter Zucca 7. pešpolka, Nikolaj Pavetič 20 lovskega bataljona, Ivan Počkar od provi-jaata ter črnovojniki Josip Davide, Anton Prodan, Ivan Apollonio, Ivan Matkovič, Mihael Šterlenko, Ivan Jenko, Just Da ris, Fran Pangos, Fran Balvin, Ivan Matejčič, Liberti Ka!?£, Adolf Jež, Fran Ruža, Fran Klimovec, Peter Golobić, Matej Marko, Andrej Hofner, Anton Pavletič, Iv9n JFušar, Josip Šile, Josip Klavore in Josip Sestan. V pomožno in kontumačno bolnišnico v ulici Fabio Severo so bili sprejeti Anton Vimineger 97. pešpolka, Mihael Dobrinja 87. pešpolka, Marij GrgiČ 5. domobranskega pešpolka, Anton Godina 3. poloa tirolskih cesarskih lovcev, Valentin Furlan 20. lovskega bataljona, Anton Vivoda 97, pečpolka, Ivan Šubelj 7. pešpolka, Josip Trevisan 97. pešpclsa, Ivan Vsscotto 97. pešpolka, Ivan Jurkata 97. pešpolka. Aretirani tatovi. PredsnoČnjim so bili aretirani 241etni zidar Primož Merizzi, ki je d -ma iz Cremone v Italiji, a stanuje tu v ulici G. Gatteri št. 29, 321etni dninar Alojzij Tonello, ki je dema iz Maniaga v Italiji in stanuje tu v ulici del Seminario št. 2, in 23-Ietni zidar Anton Marchetti, ki je doma iz Gremone, tudi v lialiji, a stanuje tu v ulici della Piccola Fornace št. 2. Ti trije ptički so namreč 26. t. m. ukradli na južni železnici tri zaboje pomaranč ter so jih prodali trgovcu Rudolfu Zottichu za 25 kron, dočim so bile vredne 42 kron. Dne 27. t. m., to je minulo soboto, so pa Istotam na južni železnici ukradli vrečo krompirja, katerega so najprej ponujali pri trgovcu z je-stvinami Silviu Dell' Oste v ulici dei Carra-dori za 10 kTon, a potem prodali krčmarju Antonu Kozini, ki ima krčmo v ulici della Cassa di Risparmio št. 13, za 18 krcn. Aretirani so bili pa zato, ker so se prepirali med seboj zaradi razdelitve denarja, ki so ga dobili za ukradene stvari. Umrli so: Prijavljeni dne 30. t. m. na mestnem fivikatu; Carlini Elizaba, 74 let, ul. del Valdirivo št. 30; Irmek Marija, 87 let, Rojan št. 501 ; Sgubi Rudolf, 16 mese- cev, ul. G. Carducci št. 40; Sibelja Lidija, 3 leta, ul. sv. Zenona št. 13; Babič Frančiška, 21 let, Lloydova ul. št. 8. Vesti iz Gorlibe. Osebne vesti. Okrajn sodnik v Tolminu Dietz je obolel; nadomestuje ga sodnik dr, Alojzij Gradnik iz Gorice. Tolminski sodnik Cigoj se nahaja že dlje časa v Cer~ knem. Občni zbor »Moške in ženske podružnice CMD v Dornbergu« se je vršil dne 25. marca 1915. Po pozdravu gospe predsednice se je konstatiralo po poročilih tajnice in blagajničarke sledeče stanje društva: Podružnica šteje 1 ustanovnicc, 52 letnih in 29 podpornih udov. Na novo je pristopilo 1U udov. Vsled izrednih razmer minolega in tekočega leta so se društveni prispevki skrčili. Toda kljub temu moremo z zadovoljstvom javiti, da se ie vročilo »Družbi sv. Cirila i 11 Metoda v Ljubljani« za 1. 1917. dne 21. 12. 1914. 1. vsoto 70 K, za delne prispevke za tekoče leto 63 K dne 26. 3. t. L Ostalih 10 K 52 v je naloženih v tukajšnji »Hranilnici«. Društvo je imelo v preteklem letu en občni zbor in eno odborovo sejo. V odboru je ostalo pri starem in sicer: Predsednica: ga. Jos. Bizjak, podpredsednik gospod Franc Žorž, tajnica gč. Amalija Jelšek, blagajnica gč. Olga Zorž; odbornice gg. Viktorija Mrevlje, Vikt. Budin, Jos. Sak-sida in Roza Kavčič. Hvala gospe predsednici za nje trud in požrtvovalnost, gospodu podpredsedniku za blagohotno prepustitev svojih prostorov za naša zborovanja, a gospodu Luz-niku za lepe in spodbudne besede ob zaključku občnega zbora! V pokoj je stopila mestna učiteljica E-liza Favetti po 40-letnem službovanju. V šoli v ulici sv. Ivana je bila zbog tega lepa poslovilna slavnost, katere se je u-deležil tudi mestni župan. Draginja mesa v Gorici. Obupane so že naše gospodinje zbog nečuvene draginje mesa v goriškem mestu. Te dni se je cena govejega mesa zopet povišala za 6 vinarjev pri kilogramu. Čujemo od drugod, kako skrbijo glede mesa, da se preskrbi uvoz in da se cene ne višajo dan na dan. V Gorici pa čutimo bridko samo skrb za zvišanje cene mesa. Res, da zahtevajo mesarji dan na dan povišanje cen mesa, ali ni vsa krivda na njihovi strani, če je meso tako drago, in sicer tako, kakor nikjer drugod, marveč krivda je tudi v tem, ker se faktorji, ki bi imeli skrbeti za dobro in kolikor mogoče ceneno apro-vizacijo Gorice, za to kratkoinalo nič ne brigajo. Pribili smo že, da po vseli mestih se magistrati z vso vnemo brigajo za a-provizacijo, v Gorici se tozadevno ni zgodilo nič od strani magistrata in naš slavni mestni svet niti seje ne more imeti, ker se vabilu k seji ne odzove zadostno število mestnih svetovalcev. Res. da skrbi deželni aprovizacijski odbor kar more za ' aprovizacijo, ali ta ne more skrbeti za vse — zato pi bi bilo potrebno posebnega ' prizadevanja od strani magistrata v Gori- i ci, da bi bilo mesto preskrbljeno z živili . in bi cene tako ne rasle, zlasti ne pri mesu, kjer smo prvi v državi! — Pri takih » žalostnih razmerah seveda nimamo pri- '» čakovati drugega v Gorici nego draženje , in zopet draženje vseh živil. _ Ranjeni In boln vojaki v Gorici. Došli , so: Ivan Mavrič in Andrej Kovačič, 97. pešpolka, Jurij Volman, kolesar, Jakob Čop, Ivan Ličen, Avgust Cotič, Martin < Barcković, Ferdinand Zbogar, Anton Furlan, Štefan Lango, 27. domobranskega polka, Matija Kanobelj, Andrej Mavrič, 4 Andrej Maver, Ivan Zižmond, Josip Mar- > čelj, varstvene stotnije, Anton Fornazarič saper, Josip Gincopila, Josip Godeas, Ferdinand Felberbauer, črnovojniki. Jo- * sip Černc. Ivan Lapanja, 20. lovskega bataljona, Herman Gjure, Julij Pap, Andrej Zabogaj, zrakoplovci. Dušan Kapelan, delavskega oddelka. Čujejo se pritažbe, ker začno svetiti c-lektrične luči po mestu mnogo prepozno, takrat, ko je že temno. Bolje bi bilo, da bi ugasili te luči malo preje nego navadno. Izpred okrožnega sodišča. 26 letni Rudolf Modesti h 59 letni Gašpar Meneglie-li sta bila obtožena, da sta hotela širiti i- • talijanske liste, ki so sedaj prepovedani v Avstriji. Obsojena sta vsak na 24 ur zapora. katerega pa sta že prestala s preiskovalnim zaporom. Darovi. — Za CMD. podjužnico v Rojanu: Gosp. dr. Kimovec „Oki" K 5 —, zaraJi nekega pečata nabrano K 10 60, N. N. v popolnitev K 1*40. Skupaj K 17-—. Učiteljstvo CM. šol v Trstu je v marcu t. I. darovalo od svo]e plače: Mobiliziranemu tovarišu K 20'—, za učne potrebščine otrok mobiliziranih na dekliški šoli pri Sv. Jakobu K 14 50, na dekliški šoli na Acquedottu K 10 37. Skupaj K 44 87. ■ ■ MALI OGLASI □□ □□ se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina /.na3a -10 stotiuk. ; □ □□ □DD rnfflifn ne omadeževan c preteklosti ponudi se UU^PICU kot bonne ali za družbo stari dami. Svira glasovir, govori hrvatsko, italijansko in nemško. Ponudbe pod .Slavijan" Ins. odd. Edinosti. (IGU Pinebi odjemalci in krčmarji kupite vina. ker VllUlU cene rastejo dan na dan. Ponuja so Vam kot posredovalec Martin Srebotk, Poreč Istra. l,i7 fnvftimA se takoj spreten sluga za hotel. Po-Jpi&jilit! jasnila pri vratarju Hotela Balkan v Ki8 Trstu. Krompir 50. Trst. dober, beli in rumen se prodaja po dobri ceni. Zaloga ulica Dosco štev. Hi5 ŽIVNOSTENSKU Podružnice: Brno, Budjejevice, Dunaj, Friedek-Mistek, Iglava, Ktr- Vari, KEs£ovy, Krakov, Koim, Kralj. Gradss Liberec, Lvov, Melnlk, Mor. Ostrava, Olmuc, Pardubice, Pisak, Pizen, Prostefev, Tabsr m Trst. )QBBO— 1 Dne 11. aprila 1915. ob 10. uri dopoldne se vrši v blagajniški dvorani palače „Živnostenske banke" v Pragi h kateremu se k glasovanju upravičeni gospodje delničarji najvljudneje vabijo. SPORED: 1. Letno poročilo in računski zaključek. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Predlog upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička. 4. Predlog na spremembo pravil (§§ 53., 75. in 77.) 5. Volitev upravnega sveta. 6. Volitev nadzorstva. Gospodje delničarji, ki se nameravajo vdeležiti rednega občnega zbora In ki so kot taki bili dne 31. decembra m. L vpisani v delniški knjigi banke, morejo položiti delnice, v kolikor jih je za glasovanje glasom § 12 potrebno, do 3. aprila t L pri blagajni banke v Pragi ali pri njenih podružnicah proti potrdilu in prejemu legitimacije za občni zbor. — Bilanca, kakor tudi račun dobička m zgube je delničaijem v pisarni banke na vpogled Upravni svet. PRAGA, dne 24, marca 1915. § 12. Pravil: Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, U so lastniki najmanj 20 na njih ime se glasečih delnic In koja posest ]e bila dne 31. decembra m. I. v knjigi delnic banke zabeležena. Na vsakih 20 delnic odpade en glas. K izvrševanju glasovalne pravice potrebne delnice s nedospelimi kuponi se morejo 8 dni pred občnim zborom položiti pri blagajnah, ki jih v to svrho določi upravni svet (Ponatis se ne plačuje.)