Katolišk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po pošti za oelo leto 4 gld. 60 kr., za pel leta t'gld. 40 kr.. zaeeterthta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejeraana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold.; ako zaderi« na ta dar praznik, izide Danica __dan poprej. Teto | XXVI. V Ljubljani 4. vinotoka 1872. List 40. Vabilo. V nedeljo 6. oktobra ob s e s t i h zvečer bode kat. polit, društvo imelo svoj mesečni shod. Na dnevnem redu bo naslednje: 1. pervomestnikovo poročilo; 2. o sirotišnici; 3. cerkveno življenje; 4. predlogi in nasveti posameznih udov. K obilnemu vdeleževanju vabi Odbor. Marija Devica vedna pomočnica. (Njena podoba v ljubljanski ursulinski cerkvi). III. Sv. Oče tedaj so bili povelje dali, da naj se milostna podoba Marije vedne Pomočnice izroči očetom naj svetejšega Zveličarja. 19. rožnika 1 S<>G se podasta dva oo. redemtorista v Posterulo sprejet ta zaklad in ga prenest k redemtoristom v cerkev sv. Alfonza. Prednik avguštinski ju pelje v notranjo samostansko kapelo in o. Marchi najde podobo še na ravno tistem mestu, kjer jo je v svoji mladosti 1. 1840 na pervo vidil. — Podoba je 22 palcev visoka in 18 palcev široka, v bizantinskem zlogu, na desko zmalana. Očitno je z nje, da slikar je bil pobožen in umeten mož, in da utegne biti iz 13. ali 14. veka. Na zlati podlagi ima Marija Dete Jezusa na levi roki. Oči ima obernjene v gledavca. Obraz je sicer ljubeznjiv, pa resen; usmiljenje in žalost zavoljo terpljenja njenega božjega Deteta se ji v obrazu bere. Temnovišnjev, znotraj zelen plajš jo ogrinja. Nad čelom na ogrinjalu je zvezda. Plajš in rudeča podoblcka je z zlatom obrobljena Gube in senčenja na obleki za-znamnujejo zlate čerte, kar je lastnija pri slikarstvu tistih časov. Ob obeh straneh glave so 4 greške čerke MP. 0V., ki pomenijo Mati Božja (Meter Theu). V ljubeznjivem Detetovem obrazu se bere britkost, ktero občuti pri zagledanji križa, ki mu ga angel kaže. Kakor bi hotlo^Dete pri Materi pomoči iskati, se prime z obema rokama Materine desnice. Ko se tako strahu zgane, odpada sandalija z desne nožice. Obleka je zelena, plajšek temnorumen, pasica češnjevorudeča. Vštric glave so štiri greške čerke IC. XG\, to jc Jezus Kristus. V enaki visokosti z glavo Marije D. sta dva angela v spoštljivi podobi. Angel ob desni ima posodo, iz ktere se vidi sulica in terst z gobo. Nad njim je napis O. A. M., to je viši angel Mihael. Angel ob levici pred božjim Detetom derži križ z napisom in dvema počeznima hlodoma in ima še tudi 4 žeblje v rokah. Nad njim je zapisano O. A. T., to je, viši angel Gabriel. V nunski cerkvi je njen posnetek, kakor je bilo že omenjeno. Vsa podoba je bila do čuda dobro ohranjena, akoravno je že 5 do G sto let stara. Prenesla sta jo tedaj zopet na homec Eskvilin, v cerkev, ki jc le malo stopinj od nekdanje cerkve sv. Mateja. Očetje najsvetejšega Zveličarja so milostno podobo začasno hranili v eni hišnih kapel svojega samostana; 20. aprila 1800 pa je bila nesena skoz mesto v prešlavni procesiji, ktere se je čez 20.000 ljudi vdeležilo in ves Rim se je veselil, da v toliki časti čudežna podoba zopet pride na mesto, na kterem so poprejšne stoletja verniki po Mariji vedni Pomočnici toliko dobrot sprosili. Pa kakor se jc Marija leta 1409 o procesiji z omenjeno podobo čudežno skazala, tako tudi zdaj o tej prelepi slovesnosti. V neki hiši, kjer je imela procesija memo iti, je štiriletin otrok že 20 dni hudo bolan ležal, žolčna raerzlica in prehudi kerči so ga bili do smerli dognali. Žalostna mati se k zaupanju povzdigne in pri-beži k Mariji Devici vedni Pomočnici. Ravno ko so v zmagoslavji milostno podobo memo nesli, vzame mati s posteljice umirajočega otroka, ga nese k oknu in mogočni Devici naproti kliče: Tukaj mila Gospa vedne pomoči mi ozdravi otroka, ali pa ga vzemi k sebi v nebesa! Take prozaupljive prošnje Marija ni mogla brez uslišanja pustiti. V tistem trenutku je bil otrok iz nevarnosti. in že malo dni pozneje pride sam z mateijo nebeški Dobrotnici darovat svečo v zahvalo. Malo naprej je bila osemletna hčerka, ki že 4 leta ni mogla nog skoraj nič pregibati, ali pa le prav z velikim trudom. Tudi njeni materi pride misel, da Marijo Devico vedno Pomočnico na pomoč pokliče, ko so n jeno podobo memo hiše nesli. Ko bi trenil začuti otrok, da se nekako sprenienjenje godi v vsem njegovem bitji, tako da se sicer že dosti ložej z nogami pregiblje, dasiravno se le s trudom zamore prestopati. — '1 o polovično ozdravljenje pa je mater oserčilo, da naj celo ozdravljenje zahteva. Nektere dni pozneje malo hčer na rokah nese v cerkev sv. Alfonza, jo posadi pred milostno podobo in zdihujc k mili nebeški Kraljici: No, Marija, dokončaj kar si začela! ... In ravno da je teh malo, pa ginljivih besedi izrekla, otrok vstane in z naj veči lahkoto hodi sem ter tje v stenncnje vsih pričujočih Po procesiji so bili čudežno podobo postavili na veliki altar in pričeli tridnevnieo Marije vedne Pomočnice. ''Dalje nasl.) Posnetek iz pisma Jtoahima Orsi-ta, is reda Minoritov, apost. misijonarja v Chang-tong 17. avgusta 1870. Misijonar pripoveduje v tem ginljivem pismu, da revšina, ki je prišla po suši ali povoanji nad Chang-tong, mu je priložnost dala, veliko ubogih, zapusenih otrok pobrati. S pomočjo dveh drugih misijonarjev je 19. rožnika 1870 vse tako na tihem pripravil, da je po polnoči 21 deklic in čvetero dečkov na dveh vozovih odrinilo, da bi do barke prišli, ki bi jih v Tien-tsin pripeljala. Pa to bi bilo jih smerti naproti peljati. Tega pa Bog ni dopustil. Kako neizvedljivi so sklepi Božji! Ti ubogi sirotki so 20. rožnika od tod odrinili, in 21. so bili P. Chevnier, konsul in usmiljene sestre v Tien-tsin-u umorjeni, njih dve lepi sirotišnici in dve lepi cerkvi požgani, ubogi otroci pa razkropljeni. Kdo je bil v stanu, to strašno osodo previditi! Kako silno sem se ustrašil in bal za te uboge stvance, ko sem prejel to sporočilo! Bogu in njegovi presveti Materi sem jih priporočil, potem je bila moja perva misel, precej posla odpraviti, da bi zvedil, kaj se je njim primerilo, in predin sodniji v roke pridejo, ako je moč, jih nazaj spraviti. Misijonar dopoveduje, kako jim je Božja previdnost na pomoč prišla; ker jih je 20 milj pred Tien-tsinom vratar usmiljenih sester srečal, jim grozovito morijo pravil, in ,lh pregovarjal, naj se urno nazaj vernejo, da tem trinogom v roke ne pridejo. Orsi potem omeni sledečega pisma, ki ga je prejel mesca malega i- rpana od P. Bruejra, iz družlje Jezusove: „Častitljivi br;'t! Vaših 21 sirotic in čvetero sirotkov, ki ste jih 19. rožnika odposlali, je srečalo vratarja u>iniljenih sester iz Tien tsin a, ki jim je povedal žalostno novico, da je ondotria sirotišnica vpepeljena, usmiljene sestre, konsul in P. Chevrier pa umorjeni. Po takem ni bilo mogoče dalje iti, in vsi ti otročiči so se na barki nazaj peljali v Pao-tang. mesto naše vikarijo. Tam smo jih dali spraviti k nekemu kristjanu, ker jih ni>mo mogli sprejeti v našo ze tako prenapolnjeno sirotišnico. Kristjani jih oskerbovali, dokler ni»o pomočkov dobili v Chang-tong jih nazaj spraviti. Vozuine smo prav v«*liko zanje plačali. Prosite Boga, da bi prekucija v Tien tsin u pojenjala, in se ne izšla v zatiro, ampak v pospeh svete vere.44 Nadalje P. Bruevrc piše, da se je ta reč strašno zamotala. V>i otroci so bili od nekega vojaškega mandarina vjeti. vozniki pa, ki so jih v Poa-tang vozili, v železje djani. Ta mandarin je hotel dobiti natančno neznanilo. kaj da je s temi otroci. Ta reč je toliko hrupa napravila, da smo se enakega punta bali, kakor v Tien-tsin u, piše Orsi. Bog pa toga vender ni dopustil, in upamo, da tudi v prihodnje ne bo dopustil. Sklenil sem, sam iti do omenjenega mandarina — z nevarnostjo svojega življenja: ker te uboge stvarice so mi bile tolikanj pri serei. Toda tega ni bilo treba, ker je P. Lebouccj to reč s pisanjem lepo poravnal. Tako se je zgodilo, da je 19 deklic in čvetero dečkov z dvema ženskama in enim možem, ki so jih spremljevali, srečno sem nazaj prišlo. Dve deklici ste med potjo umerle. Mandarin jih je sam do barke pospremil, obdan od velike množice ljudstva. Na vso moč si je prizadjal, da je mir ohranil. Se štiri vojake je z njimi poslal, da so jih le sem pospremili, kamor so malega serpana srečno prišli. — Ako bi nam dobri očetje Jezusove družbe ne bili precej pomoči skazali, ne vem, kakošen bi bil konec za te uboge sirote. Dobri očetje P. Gonnet, P. Brueyre in P. Leboucq niso le zame vsega sami storili, kar so mogli, temuč so tudi veliko denarja izdali, da so mi moje uboge sirote nazaj pripravili. Njih ljubezni ne bom nikoli pozabil, bom jim vseskozi hvaležen spomin ohranil. Ljubi Bog jim poverni v tem in prihodnjem življenji. Zdaj pa je moja naloga, tem ubogim stvarem živež, obleko in vse potrebno pripraviti. Toda, „k j e bomo kruha dobili, da bi ti j esti imeli?" Za Bogom vse svoje zaupanje stavim na družbo sv. Detinstva, po kteri nagle in zdatne pomoči pričakujem. (Dalje nasl.) jftarsikaf o cerkveni umetnosti. Odperte pisma. IX. Zdaj še nekoliko zastran podobe ali oblike cerkvenih oblačil. Bila je že v stari zavezi natanko določena in nje raba zunaj Božje službe prepovedana. Ravno tako so imeli že tudi v apostoljskih časih oblačila, ki so jih rabili izločno le pri Božji službi. Opomniti je, da v pervih Časih ni še bila oblika cerkv. oblačil popolnoma drugačna in različna od oblačil v vsakdanjem življenji; vender sc pa ni vsakoršna obleka rabila pri Božji službi, ampak le nektere, nardostojniši oblike so bile iz vsakdanje rabe izbrane in te odbrane so le samo pri Božji službi se rabile in so zato tudi krasnejši od navadnih bile izdelane. Zastran nekdanje oblike posameznih oblačil se bova pomenila pozneje; za danes le op»mnira, da so do 17. stol. ostali pri starodavnih častitljivih podobah, potlej pa se je bolj in bolj obertnijstvo, kakor tvarine in barve, tako tudi oblike lotilo. Skušali so cerkv. opravo neki šegi (novi modi) podvreči, jeli so striči in prirezovati, da smo nazadnje dobili sedanje zmanjšane oblačila, na kterih pervotne oblike skoraj več spoznati ni. Tudi so današnje oblačila s podšivanjem debelih ali limanih podlag dostikrat tako negibčne in okorne postale, da so videti kot lesene in ne pristuje jim več ime „oblačilo". Tudi zastran oblike se imamo pri nas bratovščini sv. R. T. zahvaliti, da se počasi zopet vraču-jeiuo k nekdanji častitljivi velikosti in podobi. Želeti je le to, da bi se tudi pri lastnih, osebnih napravah cerkv. oprave poprijeli in strogo deržali te zboljšane oblike. Zgodi se, da ponujajo na prodaj blago za čisto svilo, pa ji je veliko pavole primešane, in tudi za prave, zlate porte časih kdo kupi, kar je le ponarejeno blago. Kako tedaj je spoznati pravo blago, kako ga razločiti od ponarejenega? — Neprave, ponarejene porte so navadno k up rene in silno tenko pozlačene; če tedaj košček takih port dergneš, postavim po tleh,^ postane kraj rudeekast, na kterem si dergnil. Ce pa s takim dergnjenjem ne moreš skusiti, pa na kakem kraji storži po portah z nožkom — ko oddergneš tanko pozlačenje, se ti pri nepravih portah pokaže rudečkasta lisa. Prave porte pa so iz sil io tankih na svilo navitih srebernih nitik, in če pri tih dergneš ali steržeš, postane kraj bel. Pa že s samim tipanjem so neprave porte ločiti od pravili : ponarejene so terši, so puste, terpke, prave pa so gladkejši in volnejši. Narbolj za gotovo se pa prepričaš, imaš li prave ali ponarejene porte pred seboj, ako kak košček položiš na goreče, živo oglje; ponarejene postanejo rudečkaste, prave pa bele. — Večkrat še kot pri portah, je človek goljufan pri blagu; kupiš za čisto svilo, pa ji je primešano pavole več ali menj. Kako pravo čisto od spridenega razločiti? Nekoliko že roka pove. Če z roko malo dergneš po blagu sem ter tje, ostane čista svila vedno gladka; če ji je pa primešana pavola, postane nekako volnato kosmato, ko z roko večkrat sem ter tje vlečeš. Vendar bolj za gotovo se spet prepričaš s pripomočjo ognia. Iz blaga, ki ga hočeš skusiti, izleci nit, povij jo sKupaj v več gub, da bo še kaka dva palca dolga in terdo skupaj zvita, potem en konec vtakni od 6trani v plamen goreče sveče. Ce le malo pogori niti, namreč le toliko, kolikor si deržal v Elamenu, in če se na zgornjem koncu naredi mala unčica, — imaš pravo čisto svilnato blago pred seboj. Ako pa več zgori, kakor si v plamenu deržal in te iz pepela nič bunčice ne naredi na nažganem koncu, sedaj imaš v roki blago, ki mu je primešana pavola — in sicer je toliko več bombaževine primešane, kolikor delj košček zgori. — To so prav lahke skušnje; rabi jih, in gotovo boš marsikterekrati obvarovan škode. X. Dragi moj! Ravno sem Ti hotel nekaj napisati o cerkv. oblačilih, kakor sem obljubil zadnjič, kar mi dojde pisanje iz prijazne roke, iz kterega med drugim zvem tole: Pri neki zelo stari poddružnici so imeli bronasti svetilnik (kronleuchter) starega in prav lepega dela. Lotila se Ie pa sosesčanov želja po novih in večih zvonovih; ali :er so vedeli, da jim bo tesno hodilo z mošnjico, iskali so, kje bi se kaj dobilo, da bi se porabiti dalo pri prelivanji. Kar nalete na omenjeni stari svetilnik, in on, ko bi bil očejen in znabiti kako malenkost popravljen, lepši kinč cerkvi, kakor novošegni neokusni lustri iz brušenih leskečih steklenih koscev, — bil je obsojen za prelivanje! K sreči pride neki ptuj gospod tjekaj in spoznavši vrednost starega dela ga kupi, tako reši sicer žalostnega konca — ali cerkvi je zgubljen za zmiraj. — To, dragi moj! je le en izgled; pa kdo ve koliko-krati se to zgodi, da se staro umetno izdelano blago, da se izdelki nekdanjih cerkvenih umetnij ugodnejših stoletij ravno tako neusmiljeno potrefnajo, ali pa v kak kot med staro šaro veržejo v večni počitek, umotvori, ki niso druzega zagrešili, kakor da so umazani, malo polomljeni ali pa, da sedanjemu okusu ljudstva ne godč. Da obernem pozornost na to stvar, naj danes kaj spregovorim o tem. Znani Dr. Giefers pravi v svoji knjigi „Erfahrungen und Rathschliige": Ako obisčem kako staro cerkev in dolgo sem ter tje stikujem pa po vseh predalih in omarah premetavam, da bi našel kak umeten izdelek, pa če po dolgem iskanji ničesar ne najdem, me slednjič zelo razveseli, ako zvem, da imajo še itam pod zvonikom ali pod streho kje prostor, kamor mečejo zaveržene reči, tako imenovano „staro šaro", ker stavil bi lahko, da bom tam našel, kar sem drugej zastonj iskal. Tukaj najdem starodaven križ lepega dela, tam kako podobo svetnika iz gotiške dobe; drugej naletim na zaverženo zares mojstersko izdelano kadilnico, celo na kako gotiško kupreno monštranico ali ciborij, prav velikrat na malo zverižene kelihe starih stoletij itd. Med varno shranjenimi rečmi tacega dela po omarah zastonj iščem, zlasti pri premožnih cerkvah, kjer so lahko proti si novega napravljali, kakor je ravno tirjala šega časa; — zares lepe dela, če sreberne niso ali če so malo poškodovane ali celo samo zamazane, te pa leže med starino." Tako Giefers. Tudi po naših krajih se časih enaka godi, zlasti pri starih cerkvah in zraven bolj premožnih. V dokaz Ti pridam nekoliko izgledov; imen Ti ne bom povedal, da ne bo kje kake zamere. V neki farni cerkvi (nekdaj gotiško zidani, kakor kaže še kos razpadlega zidovja, sedaj pa po nobenem zlogu in prav neokusno stavljeni) našel sem za velikim altarjem pod staro šaro zaverženo gotiško lampo prav lepega dela za pred altar, se ve, da umazano in malo zveriženo. Pred velikim altarjem pa je visela res še nova lampa^ današnjega dela, pa neprimerno velika, morda je stala 70 — 80 gl. — Za malo goldinarjev bi se bila dala una starodavna popraviti, posrebriti in bila bi postala kinč cerkve! Ravno tam sem našel na stari omari stajalo in deržaj starodavnega keliha gotiškega dela z vrezanimi podobami. Z ne velikimi stroški bi se primerna kupa dala dostaviti in imela bi cerkev kelih, da bi bilo veselje! V več krajih sem videl po samotnih kotih ležati lite železne, mesingaste ali bronaste svečnike ali kadilnice čednega starega dela, ki se menda niso ničesar druzega pregrešili, kakor s tem, da se ne svetijo in da sedaj tako ni v navadi. Na nekem Božjem potu so se pred več leti stari leseni svetniki, sicer semtertje malo poškodovani pa prelepega dela, nekomu zamerili, da jih iz cerkve vzeti pa v nek kot postaviti in nove narediti. In zelč se je zameril neki gospod, ki je ogledovaje stare podobo opazil: „Tele utegnejo pa kdaj še nazaj v cerkev priti." Dobili so nove podobe, lepo pisane, jako rejenega in vcetečega lica, ljudstvu všeč, pa — pa — pa pride nov gospodar in spoznavši umetnijsko vrednost zaverženih, jih dd popraviti. In resnično! romali so na dvoja prejšnji mesti nazaj — novi so se jim morali umakniti. In prav je bilo tako! Nek pasar je imel pred kratkim naprodaj zaveržen kelih neke cerkve, s sreberno kupo, lepega starega dela, s podobami v staralo vrezanimi, s pateno vred — za 16 goldinarjev! Se toliko ali kaj malega več in cerkev bi se bila še leta in leta zamogla ponašati z lepim delom! Pred malo dnevi sprašujem cerkvenika pri neki stari cerkvi, ali niso kdaj imeli ali še imajo velik okrogel svetilnik (kronleuchter), kakor so bili železni, mesingasti, kupreni ali iz drugačne tvarine že od 4. stol. dalje v kat. cerkvah v navadi, da so se slednjič zadnjih par stoletij sedanjim brezokusnim steklenim umakniti morali. „Bil je pri nas tak svetilnik, mi odgovori, saj ročki, ki so nosili sveče, so še v cerkvi tam-le pod podobami sv. križevega pota, — vse drugo pa so že pred veliko leti prodali za starino! Ogledam omenjeno ročke, me-singasti so, ličnega romanskega dela in po njih velikosti soditi, bil je nekdanji liti svetilnik prav velik. Kako lahko bi še visel sredi cerkve, lepota hiše Božje! Tu je le nekoliko zgledov (znabiti jih sam tudi velika vež), kako marsikaj starega pa zares lepega med staro šaro leži in v zlo gre, ki bi pa lahko časih s prav malimi popravami še dolge leta bilo cerkvi v ponot. Pri neki romarski cerkvi na Gorenskem so tudi med staro šaro nad zagredom sem ter tje ležali kosi mesin-gastega svetilnika. Nihče se zanje ni zmenil. Stara ropotija! Pa pridejo umen gospod, dajo kose zbrati, zložiti, osnažiti — in glej! zdaj imajo krasen luster za 6 sveč, prenovljenega dela, posebno lepih oblik, ki oko bolj razveseljuje, kot narveči bleskeči glaževi. Koliko časih tudi odnesejo iz dežele potujoči judje in drugi agentje, ki po starini poprašujeju in časih za malo soldov dobijo, kar ima 10. 20. večo umetni j sko vrednost! Že v enem prejšnjih pisem sem rekel, da se časih kaj zelo poplača trud, stikovati po stari šari — pa spet danes ti priporočim, dragi moj! Nikar se preveč ne boj prahu in pajčevin, ampak kjerkoli imaš priložnost stikovati po kaki stari cerkvi, ie pošpegaj po dolnjih prostorih omar, celo pod omare, za omare in verh njih poglej — tudi za altarji med staro šaro poberskaj. Časih je dobro tudi za orglami pogledati, pod cerkveno streho v zvonik, na dno skrinj, med zaverženo obleko itd. Prepričal se boš, da velikrat ne boš zastonj iskal. Večkrat boš našel tudi zaveržene okna z nekdanjimi častitljivimi malimi okroglimi ali 6 voglatimi Šipicami, ker se je dopadlo napraviti novošegne z velikimi 4 voglatimi šipami, ki se^ prav nič ne ločijo od unih po navadnih hišah. — — Se eno: Kedar ti pride misel, kaj zavreči, ali kaj starodavnega prodati ali predelati dati, vselej se prej posvetovaj s skušenim prijatlom, kako in kaj bi bilo storiti. Tako bi se dalo zastran tega povedati še silno veliko, pa naj sklenem, saj moj namen je danes le ta, pozornost oberniti na zaverženo staro šaro." Vincencij Vovk, bivši dekan v Metliki in kasneje župnik v sent-Rupertu na Dolenjskem. (Spisal Janez Miiller, župnik na Mirni pri šent-Rupertu.) V. (Dalje.) Ali da so gosp. dekan iz svojega žepa mogli dati toliko, na to je pomogla njih pridnost in razumnost v poljedelstvu, v vinstvu in svilstvu, v čemur vsem so bili tako izvedeni, da jih je o ministru Stadionu kranjska kmetijska družba 1. 184') poslala k kmetijskemu zboru na Dunaj. Močno so skerbeli za povzdigo kmetijstva, vinstva, svilstva, sadstva. Da bi se ljudje kaj pam tnejše lotili tako zanemarjenega sadstva, niso samo priporočali ga, temuč tudi sami so pridno sadili sadna drevesa. Ob enem so bili dali zasaditi na velikem prostoru nado uža tudi ,,Novice" povedal«;, da so začeli pečati sc s ovllodi, o ! ka.crih so uže 1. 1850 dobili nad ."»00 liber kokonor I:i so jih doma njih sorodnice spredle. Njih ena se je bila v Ljubljani pri Orlcvi gospej svilo pres.i iiauj** i. Vse to so več potov priporočali v kon-f«-ren wja!., ki s > jih imeli v Metliki kot predsednik me.l:šlic poddružnice za kranjsko kmetiško družbo. Velikrat so k posvetovanju povabili ude te poddružnice, pa tudi k-jset-i svoj;; duhovnije sploh, da so poslušali posvetovanja. Priporočali so tudi murbe saditi in tistim, kateri so obljubili, da se bodo s tim začeli pečati, so nakupili maj'.ni h murb ; zastonj pripeljali jim in razdali. Mešičke co tudi od njih kupovali in jim zii-nje dajali še več, nego so bili vredni, samo zato — da bi kmetje bili z veči-n veseljem popri jali sc koristne sviloreje, — saj gosj>. dekan se niso bali nikakoršnih stroškov, samo da bi bi!i ljudem pomogli. Če prav pa so imeli toliko stroškov ; da si na blago niso bili prav nič navezanega serca, vendar lc so zmerom vsega imeli za silo, — še ostajalo jim je, če prav so sploh drugim veliko storili dobrega, kar jim je očito po vračal božji blagoslov, ker če so imeli več, dali so več, če so imeli menj, pa so menj dali, toda z najboljšim sercem. Kako usmiljenega serca so bili, naj priča samo to-le Ker so že mnogo let bili med belimi Kranjci, torej so dobro poznali njih natoro, njih potrebe itd., in ker so videli, da je njih svet tolikrat onesrečila ali pozeba, ali suša, ali toča, da je skoro vse bilo berač, začeli so skerbeti, da bi se v Metliki pod njih vodstvom vstanovila velika žitnica. Sami gosp. dekan so v to žitnico veliko žita dali — kot začetnik. Prosili so neumorno zemljiških gosposk, katere so svoje kmete imele v metliški duhovnij i, — prosili, naj bi v ta blagi namen po moči pomogli, ter žita dali, ali vsaj začasno obljubili, da ga dado o vgodni priliki. Med temi dobrotniki se je E osebno velikega prijatelja potrebnim skazal Semški grof .ichtenberg, ki je podaril prav veliko žita za to napravo, ker namen te žitnice je bil ta, da bi si reveži vendar kedaj opomogli, ker je vsak le na poddružnico dobival žita iz žitnice in je vse jako dobro veršilo se do 1. 1848. Ali ker je to leto marsikaj obernilo, uničilo jc tudi to blagostno vstanovo, zat6 ker so bili ljudi podpihali omočeni hudobci, rekoč: „Žitnica je vaša; le vzemite jo g. dekanu!" — To se je tudi vresničilo, vsled Česar je zginila dobra pomožna naprava. Žal je bilo g. dekanu, ker so za tako blag namen prejeli t&ko hvalo, še bridkejše pa jim je bilo zato, ker so se jim nahujskani ljudje smilili. Večkrat so nekako grenko potožili to nehvaležnost in nespamet. Ali serce je vedno bilo in čutilo za reveže, kar so kmalu zopet dejanski pokazali. L. 1850 je v hudi zimi tertje bilo pozeblo tako, da so ga kar cele vozove suhega vozili iz vinogradov, pa tudi sicer so bile hude letine tačas leto za letom, ko so celč drugi Kranjci, zvlasti Dolenjci, svoj živež le v Karlovci imeli shranjen; kaj pa še lc Metličau in Ocrnomaljec! Obema je še sicer rado zmanjkovalo živeža, še hujš«; je bilo ta leta. Ni bilo ne vžitka, nc novcev. Vina ni bilo, da bi ga bili prodajali; tedaj je vse na posodo prosilo. Kdor je ta čas živel med ljudmi, ve, kako sc je godilo. Bil je srečen, kedor je dobil h; kakega pol mernika koruze! Celo so kuhali, da je bila izdatnejša. G. dekan, da-si rezžaljani zaradi žitnice, vendar zopet niso križem der-žali rok, pomagali so revežem p«» vsi moči. Na sv. Vinceneija dan so sl«'herno leto slavili svoj god, ali omenjeno leto so bili malo pred svojim godom šli od doma, kar se je kmalo razve-ielo po okolici. Dejali so: „Ne bilo bi cestno v moji hiši popcvuuje in radovanje, ko ljudje za gladom skoro umirajo." To pomanjkanje so bili oznanili tačasnemu deželnemu glavarju grofu Chorin-skemu. Gospod se je hotel sam preveriti, ali je pomanjkanje res tako silno, ter pride v dotične kraje. Hodila sta z g. dekanom od hiše do hiše in videla, da ljudje nimajo kar nič več živeža. Pa to je bilo po zimi. Zima že je bila taka; kaj pa je ljudi čakalo pomladi, ko je treba sejati! Našla sta gospoda celo otroka, katerega so živili s samo soljo! Začeli so^ po vsi deželi milošt*ino nabirati za ubogo Metliško in Cernomaljske. Nabrali so veliko, a kaj je bilo vse v primeri s tolikim Številom potr»'bnih ljudi j. (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Glas Greuter je v v „Vaterlandu" 28. kimovca je znamenit za sedanji čas. Greuter se pritožuje zoper radikalizem v federali-stiškem taboru nemško pisanih listov na Češkem in ime-nito zoper „Politik". Iz same zamerze, ako ne sovraštva do katoliških naprav ti federalisti celč federa-listiške načela zataje in centralizmu vkljub pravic kake dežele kadilo zažigajo, če ta centralizem svoje ostroge ob „klerikalce" brusi. „Politik" se poganja za samosilstvo švicarskega središnjega sveta — „bundes-ratha", s kterim ta bundesrath hoče potaptati pravice katoličanov v kantonu VVallis-u. Greuter in z njim zvesti katoličani in pravi federalisti bi se ne čudili, ako bi tako nasilstvo zagovarjala judovsko „Neue freie Presse", ne pav češki federalistiški časnik, in še cel6 organ „starih Cehov". Kdo se ne spominja besed: Herod in Pilat sta se sprijaznila tisti dan. Federalizem in centralizem sta se poljubila, bizmarkovca postala, — kajti oba se skušata zoper jezuite. To pa se godi ob času, pravi Gr. dalje, o kterem se zveza s katoličani vender ne more strani devati : kaj tedaj zamoremo pričakovati, ako bi nas več (taki federalisti) ne potrebovali! Gr. prosi poslednjič, naj se imenuje kaki nemško isan federalistišk list iz Češkega, kteri bi se mogel atoliškemu ljudstvu priporočiti; ker „Politiki" se morajo v katoliški kazini v Inomostu (Insbruku) odpovedati. „Vaterland" je na to pojasnil, da narod češki vkljub milovanja vrednega obnašanja v časništvu je vendar včren katoličanstvu, in da tudi nemško-federalistiški časniki niso tako hudobni, kakor so na pr. judovski na Dunaju itd. „Narod" je to reč tako posnel, da Greuter Cehom in novinam očita: „da so tudi liberalni", in pravi, da „neka stran hoče politično stvar popolnoma v cerkveni^ vtopiti"! — Če je liberalnost to, da se po katoliški Cerkvi mlati in se hočejo teptati pravice katoliške Cerkve, česar se „Politik" nadja v oziru na katoličane v Švici, potlej naj le pod klop gre; zakaj taka liberalnost bi bila trinoštvo. Kdor je zoper vero, on ni naš, bodi si na Nemškem, Ceskem, ali kjer si bodi. Iz Lju Idja ne. Blaznikova t i s k a r n i c a. Ker morebiti marsikteri mislijo, kako neki bode s to tiskarnico po smerti gosp. Jožefa Blaznika, toraj naj omenimo, da po odpisu c. kr. deželne vlade 2G. julija 10 gld.; zidarji in delo 1 * ».< H M | gld. j kamnosek 2.' > gld.; tesar jen je in les .'J.OiM) gld.; mizarske dela 1. gld.; ključarske dela gld.; kleparske (spenglarske) dela :>. «r|d.; jabelko na strolpu l~><>gl.: prižnica 420 gl. (Pomoč Božja k delu!) Spod Kuill.l. O velikem Šmarnem — letos zares veliki Šmarni dan I). M., kakoršnega svet še ni kmalo vidil — smo sc tudi tu vdeležili velike kat. pobožnosti za papeža Pija zoper liberalno neverstvo. Iz trijeh du-hovnij, Svibna, Št. Jurija in Dobovca, so se bile so.šle procesije z vso dotično duhovščino na Ključevici — podružnici Matere Božje vnebovzetja - pičle pol ure pod K umom, tedaj saj na Dolenskem menda na naj vi-sokejšein kraju. Ljudstva je bilo veliko, tudi še iz druzih fara. Nenavadno je bilo, da zavolj preobilnega ljudstva je bilo duhovno opravilo pod gričkom v kapelici M. B. preč. Spočetja, ktera je romarjem na Kum dobro znana; pa da po kratkem oddihljeju je šla vsa procesija združena na Kura prepevajo iitanije M. B., kjer so se obmolile litanije vsih svetnikov in potem je bil sklep z blagoslovom. Med potjo, vide bandera veselo vihrati in toliko ljudstva zaupno v pomoč klicati Marijo, „kteri je dano vse krivoverstva zatreti", sem se tužno spominjal boljših časov, ktere je ta kraj nekdaj vidil, in tudi že — pozabil! Ravno nekako sto let je, kar so o še zdaj znanem ,,Kumelskein" po ravno tej poti mnoge procesije iz bližnjih Kranjskih in Štajarskih fard se pomikale proti Kurau in so tam božjo pot skupno — zadnjikrat opravile. Božja pot v „Kumelskera" je sicer še; ali kar je bila v času Jožefa cesarja zaterta, *) Iz daljšega dopisa, kar ni bilo v druzih od ondod. Vr. je romarska cerkev vsega kinča vropana, in le nekako še životari; skupne procesije, bratovščine so bile zaterte, ter tudi zaterta prejšna slovesnost — in skor da tudi prejšna pobožnost in gorečnost Za odvernjenje enake nesreče za ljudstvo in katolško Cerkev, ktero nam liberalci če-dalje bolj pripravljajo, se je povsod goreče molilo: „Usliši nas, o Gospod/* Od virov Solle, 20. sept. 1872. S. — Spodobi se, da tudi od Sotle pride glas med slovenski katoliški svet. Kakor na Litavi, tako tudi tukaj na Sotli se dela in je potegnjena meja med avstrijanskim cesarstvom in uearsko krono. Vendar v cerkvenem pomenu naše ka-toliško ljudstvo r.3 dela posebne -azlike, tako ima pisatelj teh verstic vsak praznični dan do tretji del prek-sotliških ljudi v farni cerkvi. Sicer se Zagorci po noši in s svojim izhodnjim ali latinskim križanjem od nas Slovencev razločujejo, ki imamo zahodnji križ v navadi, drugač smo si pa prav na roko in se oni nad našo. mi pa na njihovo pobožnostjo ne spotikamo. Sploh pa jc jela tudi neka bratovska vzajemnost med duhovstvom obeh sosednjih škofij prav lepo se razodevati; tako — postavim — na proščenji pri Devici Mariji na Taborskem in na Terškem verhi, v Krapini smo sami slovenski duhovniki bili za predikatorje, in na voljo je bilo puščeno, ali je kteri hotel le po slovensko govoriti, ali bolj po jugoslavensko zavijati, se ve, da tudi poslušavci so bili večji del Slovenci. Marijne procesije za sveto Cerkev in njenega vidnega "Doglavarja smo pa tukaj opravili iz sosednjih duhovnij k Devici Mariji na Ložno. In zdaj toti tjeden od 16. do 20. sept. smo duhovniki lavantinske škofije a svojim škofom zbrani v rogački Slatini k duhovnim vajam, koj o prav modro in jasno vodi karmelit o. Brokard Losert iz Linca. Vseh skup nas je 57; se ve, da bolj ubogih, ter se tudi pri nas spolnujejo besede Gospodove: „pauperes evangelizantur." — Letina je letos slaba tu, glede žita in vina. V Terslu, piše „Goriziano", je bila te dni najdena tovarna za ponarejan je denara in zasačena ženska, ki je delala. Veliko so jih zaperli in priperli mnoge reči. — Tatvine po svetu, goljufije, sleparstva, samomorstva, očitne nesramnosti itd. so tolike, da bi časniki, ki bi se samo s tem pečal, imel prav dosti dela. In ni pregledati, da je tega toliko več, kolikor veči je v kakem kraju nejevera, in kolikor bolj se razcveta liberalizem. Kdor tega ne verjame, naj se ozre na „svobodno" (?!) Italijo. Vedite pa: dokler bode papež v ječi, tudi katoličani niso prosti, in pregrehe hudobnežev jih čedalje huje tarejo in tlačijo. Cerkno. — God rojstva Device Marije je bil za Cerkno pomenljiv dan. Bil je sprevod za Velicega Pija IX, jetniko v Vatikanu. Ob desetih zjutraj je bil začetek, naj pervo je došel sprevod iz Orehka, kteremu so se Zakrižani in drugi pridružili, hitro potem se začne sprevod iz cerkve sv. Ane in sicer od stranskega darilnika Matere Božje proti cerkvi sv. Jerneja. Med potjo so se pele litaiuje vsih svetnikov; temu sprevodu je nasledoval sprevod iz Novakov; pri sv. Jerneju je bila potem sv. maša pri darilniku Matere Božje. Med to sv. mašo sta došla sprevoda iz JagodiŠ in Otaležev. Po sv. maši še Ie je bil glavni skupni sprevod od sv. Jerneja nazaj v Cerkno, med potjo slovesno petje. Nazoeih je bilo 7 duhovnov in lepo število druzih vernikov. Kaj lepo bi se bilo podalo, ko bi bili tudi e. k. zastopani; kajti tudi vlade ne bojo imele pravega miru, dokler ga ne bo imela Cerkev, ktero hudobneži današn jih časov tako divjaško čertijo. Ali kaj se hoče ; če bi bili pa na svetu le dobri otroci matere katoliške cerkve, če bi Pij IX ne bili v tacih stiskah, bi tudi ne bilo sedanji čas toliko prelepih in slovesnih sprevodov. Celo iz hudega vč Božja previdnost kaj dobrega obuditi. Pri darilniku Materi Božje so sc molitve dokončale, potem je imel Jagodiški gospod dnevu primeren govor, nato je bila slovesna peti sv. maša pri darilniku Matere Božje. Bog daj, da bi bile prošnje vernikov kmalo uslišane! Razgled po nreto*. Avstrijansko. Odsek za proštev — v delegacijah je 26. sept. pristrigil blizo 4 milijone tistega, kar je bilo za vojaške potrebe na proštev dano. Naj huji nasprotniki so bili Ilerbst, Giskra, Brestel in Rechbauer. Minister za vojaštvo pa je kako nesrečno vojsko, ako se primeri, zvergel na delegacijo in menda celo z odstopom žu"al. Kaj in koliko je za vojno treba, naj razsodijo, kteri ved6 in znajo; ni pa dvomiti, da bi se tudi v druzih 1>redelkih s terdimi žulji plačujočim podložnikom dalo tai prihraniti, n. pr. pri vpokojevanji mož, ki so še veliko let za delo popolnoma sposobni; pri plačevanji Časnikov, ki vero podložnikov spodkopujejo itd. Na Tirolskem vstavoverci pri vsem pehanji ne morejo nič opraviti. Zastonj je tem Tiroleem priljubiti šolske postave itd. Predsednik Taffe je zastonj iskal neko srednjo stranko na oder spraviti. Tirolec je terden katoličan, in kar se s tim ne strinja, to se mu nc more prikupiti. Nemško. Mnogim novim krivoverceni, ki so svet slepili z zlaganimi imenom „altkatolikov", jc bila Biz-markova velika Nemčija glave zmešala, da so jeli rojiti zoper svojo mater katol. Cerkev in so pričeli ravno tako brezbožno kakor nespametno komedijo s svojim novim luteranstvom. Povsod se je razodela sama zanikernost, kjer koli so hotli kaj početi. Na Dunaju so se bahali s tisuči privcrženci, imeli so jih eno pest. V Monakov je bil prišel razkolniški škof iz Utrditi birmat, pa skor ni imel kaj birmati. Une dni pa so imeli v Koloniji (Kolinu ali Kolnu) zborišče ter „konciliabuluin", ki ie bilo revniše kot revno. Iz vsih deže l tu pa tam j;; bilo skupaj zborskane nekaj tiste nezveste, odpadle ali pa sicer neverne inteligencije, kterim je prevzetnost glave zmešala. Ti ljudje so kakor kače, ki pravi slovenska basen, da v kakem kačjem gradu" (velikem skalovji) deniant ležejo, izležejo pa namesto deinanta le zopet „kače", druzega nič n«'. Dasiravno jo razpor, navskrižje, sto in sto brezastih misel in besed med njimi raznimi njih značaj, so vender precej edini v sovraštvu zoper Cerkev. Kaj pa da, sicer bi ne bili odpadli! In kaj so delali v Koloniji ? Prekucevali so katoliško hierarcnijo, trienški zbor, pervaštvo rimskega papeža, ob kratkem prekucevali so Cerkev, pa prekucnili so jo tako malo, kakor malo svoje dni njih izgled Luter Martin. Ti ljudje se radi z napredstvom bahajo, toda kadar Božja previdnost v svoji Cerkvi hoče kaj doveršiti, izvoli vselej ponižne osebnosti, nikoli pa nc pre-vzetnežev in rogoviležev. Sveto pismo pripoveduje, da svoje dni se je tudi Herodu zljubilo nekaj učiti in pridigati, pa jo je bil skupil. Odločeni dan namreč je Herod, oblečen v kraljevo oblačilo, sedel na sodnjem stolu, in jim je (Tircem in Sidoncem) govoril. Ljudstvo pa je vpilo: Božji glas je to, in ne človeški. Pri ti priči pa ga je vdaril angelj Gospodov, zato ker ni dal Bogu časti, in je sneden od červov umeri. „Beseda Gospodova pa je rasti a iu se razširjala", (Dj. 12, 21—24.) Tudi zgodovinar Jožef Flavij pripoveduje, da prevzetni Ilezod je od tistihmal terpel strašne bolečine na telesu in čez pet dni umeri. Pruski častniki, se neki učijo ruskega jezika, kakor so sc pred letom 1866 učili češkega. Gotovo je to vsled vročega prijatelstva, storjenega nedavno v Berlinu med tremi cesarji, meni „Cech." — Mogoče pa je tudi to, da Bizmarku ne bo treba dosti delj ruskega jezika, kakor svoje dni Napoleonu I. Pravoslavno-katoliško? „Narod" priporočuje češko knjigo, ruskem razkolništvu, ki ima že v naslovu neresnico, ker odločeno gerško cerkev imenuje pravoslavno k a-toliško cerkev na Ruskem. Vesoljna ali katoliška je edina naša katoliška Cerkev, ki ima za svojega poglavarja Kristusovega namestnika rimskega papeža, in ne kacega cara, sultana, kacega republikanskega predsednika ali celo kako kraljico. Mi milujemo terpinčcni češki narod, ki je že po protestanštvu in liusovstvu v verski zadevi v razpertji, da zdaj dobi mcd-sc v Prago šc tudi rusko-gersko cerkev. Kakor luterani, judje in pagani pridejo po prerokovanji zopet v edino katoliško Cerkev, tako tudi razkolni Rusi. Veseliti mora pravega katoličana toraj le to, kar pomaga k naglišemu vros-ničenju obljube: En bič v in en paš tir. V llcncdkah so tudi imeli učitelji mesca septembra pedogogiški shode. Neki Veniali ni za vinar bolji od nemških ajdov, ki so vero iz šole tirali, in je tudi na-svctoval, da naj se v šoli ne uči verski nauk. Toda beneški verli učitelji, kakor piše „Venetto Cattolico", so ga tako splačali, da mu morebiti več ne bo dišalo šole poneverjati. Veniali se je ob kratkem in po liberaluhovski lagal, da je vera nasprotna svobodi vesti (moral bi reči razuzdanosti) itd. Na to so mu učitelji eden za drugim take pravili, da je dosti imel. Parat" mu je pojasnil, da začetni nauk je nadaljevanje materine šole; . . . starši pooblastijo učenika, da jih namestuje, in učenik le samo spolnuje, kar gre staršem. S tim ni žaljena svoboda vesti, tudi po postavi ne, kor postava obširno priznava staršem pravico, da oskorbevajo otrokom verski nauk , in čisto nič ni res, da so nekatoličani žaljeni . ako se v naših šolali katoliško učč: to potorjuje i/. svojo dol^e skušnje, terdi da dosti nekatoličanov želi. da naj njih otroci hodijo k katoliškemu versku uku. Omeni rabina v Torinu, ki je stermel nad to mislijo. da bi se kdaj verouk iz šole spravil. Pačini mu je opomnil . kako so se delale osnove za učenje kmetijstva, risanja, petja, do naravoslovja človeškega itd. in so čudi, kako na to pridejo, da bi se pregnalo iz šole to malo verskega nauka, kar so ga učč v začetnih šolah. ... V šoli s«; terpi to in uno, se terpe obrazi slovečih moz in ž» n : < »ospoda — Boga pa hočete iz njih pognati? (Polivala). Govori se toliko o nravnosti v nauku in v gojencih: kako pa hočete to nravi 10 čutilo ohraniti brez v«Te? Pravijo pač nekteri, da izviramo od mandrila in opice: zakaj pa bi se otroci ne smeli učiti, da izhajamo od Adama in Eve? In kako hočete zatreti verski nauk v teli Benedkah, v kterili vam vsak spominek oznanuje vero? Veste, zakaj se hoče verski uk odpraviti? Edino zato, da bi potlej mogli vero napadati. Kar mene tiče, bom temu nasvetu nasproti glasoval, ker nočem, kedar se domu vernem, da bi me vtegnili moji sinovi prašati: oče, kako je to, da zunaj tajiš te načela (nauke), ktero doma terdiš." Ta dalje izpeljani govor je bil spremljan z obilnim priploskovanjem in je zbrane Uiko pretresel, da so prosili, naj se berž zahteva konec obravnave. Pri glasovanji so prekucuhi padli z 12 glasovi zoper 78. Ta obravnava, pravi „Goriziano", služi učenikom vsih dežel v izgled. — Popotne drobtine. iz dnevnika preč. o. Salezija Volčiča. (Dalje). — Samostani okrajine žalostne M. B. v Galiciji so bili v začetku vsi s cerkvami vred iz lesa. Pozneje pod vodstvom patrov so bili s časoma zidani, in le temu vodstvu se je zahvaliti, da vsih devet kloštrov s cerkvami vred ima enak zlog in podobo. V Lincu sem obiskal P. Luka, ko je ravno prišel iz Ljubljane, kjer je obhajal vaje z duhovni. Line ima dobrih 30.000 prebivavcev. V Ens-u hoče mestna gosposka v frančiškanskem hospic-u narediti fabriko za smodke. (Rajši naj jo naredi na svojem rotovžu"!) Nekdaj je bil tu samostan mino-ritov , zdaj je mestno. Imajo pa zavoljo te reči pravdo med mestom in oo. frančiškani. V Admontu je bukvarnica nekako tako dolga, kakor frančiškanski vert v Ljubljani. Za vstav vzidani vert v Admont-u meri 1") oral zemlje. Velikanska cerkev je v gotiškem zlogu. Gotiška leča stane G0OO gld. in je majhna, kaj lepa. Gotiški veliki altar in 4 gotiški stranski altarji so dodelani, drugi so le „altarji za silo". Prezale orgije imajo 43 spremenov. Nova zidana Cerkev ima 2 stolpa in prav velike zvonove. 30 duhovnov je bilo v vstavu, ki molijo na 2 korih. Povoden j na Češkem je samo v Pragi napravila škode za 2 milijona; pri železnici je škode za 3 miljone. V mestu Slan-u *je vstanovnik frančiškanskega kloštra grof Martinic, Jki je patron 7 duhovnij, tudi ljudski misijon vstanovil, ter morajo očetje vsako drugo leto v eni teh duhovnij zkoz «S dni misijon obhajati. V Karlovih toplicah je bilo 14. rožnika 3001» gostov. Stanovanja so bile silo drage, 3*>—«»0 gld. na teden za stanovanje 1 —2 sob. Te toplice nesejo 3 milijone na leto; vse češke mineralne toplice pa po 7 -S milijonov. Mesto Eger je na nekaki planini. Slive tamkaj ne dozorijo. Prezala gotiška cerkev ima 3 Indije. V mestu je več cerkvenih redov. Kaj posebnega je to, da zarad prem«»g«»vega dima je vse mesto černo; — tudi vrabci so ondi čemi. Bolji kmet v tem kraji ima po 4<* goved. Švicarsko, kot';u Genovski svet pa je še le letos v tem spoznal, kdo ve, kako nevarnost, in škofa tako po trinoško preganja. Pravijo, da pruski veter navdiha staro Kalvinovo mesto, ki je postalo rudečkarsko pribežališč. Med takim pre-ganjenjeni sc pa duhovni in njih verniki z edinim duhom zbirajo okrog škota. Švicarski škofje pripravljajo protest zoper vladino ravnanje in pa ob enem pismo sočutja in oserčevanja škofu Mcrmillod-u, zvestemu brambniku sv. apost. Stola. Skotje pravijo v adresi med drugim: Vaotjortbe, c Starem ter (ju pri Ložu. Fara Gojzd 3 gld. Za afrik. misijon. Iz Smihela. po g. A. D. 3 gld. Odgovorni vrednik: Luka Jeran - Tiskarji in založniki: Jožef KlrtZfliklivi (le(lici v Ljubljani.