Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 187.
V LJUBLJANI, sobota, 20. avgusta 1927.
Posamezna številka Din 1.-LETO IV.
• I
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemšl nedelje In praznike.
Eesefina naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. CrRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Gnili dovtipi Jutra".
Včerajšnje »Jutro« je objavilo visoko-političen uvodnik, ki pa je kljub temu tak, ko da bi bila politika tekma za zbijanje gnilih dovtipov. V tem članku daje namreč >Jmtro« kratek pregled dela razpuščene zbornice in seveda kon-sta-tira, da je bila v prejšnji skupščini edina pozitivna stranka slavna SDS, greš-nica vseh grešnic pa uboga SLS. Povest
o	pridnem Janezku in hudobnem Mihcu je pač postala temeljna modrost esde-esarske politike.
Ta povest o pridnem Janezku nam pripoveduje, kako je SDS prevzela vso te-žino 'boja z iRadičem lin Iseveda tudi blesteče zmagala. In objektiven zgodovinar — tudi za take vedo pri »Jutru«
—	bo moral priznati, da je samo zasluga ‘SDS, če je danes država neprimerno močnejša na znotraj in na zunaj, ko leta 1924. Take šale pripoveduje »Jutro«, ko da bi bili že vsi Jugoslovani brez spomina.
Resnica pa je seveda čisto druga, kakor pa jo pripoveduje šaljivo »Jutro«. Boj proti Radiču se je vršil pri volitvah 1. 1925, ker bo menda tudi šaljivi gospodi pri »Jutru« jasno, da se politični boji odigravajo na volitvah, ne pa po volitvah. Posledica teh volitev pa je bila, da je dobil St. Radič kljub vsemu policijskemu pritisku okoli stotisoč glasov več ko leta 1923 in tudi temu primerno večje število mandatov. Pri volitvah je torej zmagal Radič, ne pa g. Pribičevič. Ko pa je Radič dokazal, da ga <ni mogoče zlomiti, je sklenil s Pa-šicem, ne pa s Pribieevičem sporazum, ker je uvidel, da je zanj samo ena alternativa, da se ne ustraši niti pred revolucionarno borbo, ali pa sklene sporazum in prizna dejansko stanje razmer. Radič se je, kot pameten politik odločil za drugo ni tako je bil sporazum sklenjen in HSS je prišla v vlado. Nujna posledica tega pa je bila, da je odletela iz vlade SDS, ker je to Radič brezpogojno zahteval. — Taka je resnica, »Jutro« pa dela gnil dovtip, da je zmagala SDS, ki je morala vsled svoje »zmage« iz vlade, pa čeprav se je naravnost krčevito držala za ministrske stolčke.
Silno se hvali »Jutro« tudi z zakonodajnim delom SDS. Pa tudi ta samohvala je samo gnil dovtip. Večina zakonov, ki je bila s pomočjo SDS sprejeta, je takšna, da bi bilo boljše, če sploh ne bi mogli biti sprejeti. Mnogi pa se še danes ne morejo izvajati, tako silno so za nič. In če omenja »Jutro« imenoma zakon o kmetijskih kreditih, da bi mogel ta imeti epohalne posledice, potem moramo reči, da so te epohalne posledice samo epohalen gnil dovtip. Če ni to te s, naj navede »Jutro« samo enega slovenskega kmeta, ki je dobil po tem zakonu le 100 dinarjev kredita.
Nič čudnega ni, če je »Jutro« ponosno tudi na svojo manjšinsko politiko. Saj na nekaj morajo biti gospodje ponosni in če ni zaslug, morajo pač biti ponosni na napake. Samo to še čakamo, da bo »Jutro« pričelo pisati o velikanskih zaslugah SDS za Jadransko tanko, za Slovensko banko, za Hipotekarno banko in morda doživimo tudi še slavospev na Plavšičevo akcijo za dvig dinarja. Kajti tudi v manjšinski politiki je pokazala SDS same napake, zlasti pa s svojo nesmiselno politiko represalij. To dokazuje tudi »Jutro«, ko navaja kot edin uspeh, tri zunanjepolitične debate v naši skupščini. Ves ta krik je seveda našim bratom tam preko silno pomagal.
Toda vsi ti gnili dovtipi »Jutra« niso nič proti trditvi »Jutra«, da je SDS vodila najodločnejšo borbo proti korup-
Ljuba Davidovič proti Ifukičeviču.
Beograd, 20. avgusta. Ljuba Davidovič je imel včeraj svoje zborovanje v Lazarevcu. Po zboru je konferiral s svojimi političnimi prijatelji, a je nato odšel v kosnanjsko okrožje, kjer je imel v Venčanih velik političen zbor. Zbor je J>il dobro obiskan.
V svojem govoru je g. Davidovič dejal, da je položaj demokratske stranke čvrst in jak in da so vse tendenciozne vesti o nesoglasjih, ki baje vladajo v demokratski zajednici izmišljene in grda laž. Mnogo je naših nasprotnikov, ki žele, da do nesoglasja v naših vrstah res pride, ali verujte, da so to samo pobožne želje. Eden od teh protivnikov je tudi predsednik vlade g. Velja Vukičevič, kateremu smo pomagali, da je prišel do oblasti in da je sestavil vlado. G. Velja Vukičevič misli, da je njegova dolžnost, da po razkolu v radikalni stranki izzove enak proces tudi v naših vrstah in da razbije enotnost in discipliniranost naše stranke. Ali njegova akcija nima in ne more imeti uspehov. Nikdar še ni bila demokratska zajednica tako močna kot je danes ko se bori proti njej tudi Vukičevič.
Naša ifprava je slaba, ker sta v njej nasilje in korupcija dva najvažnejša iak-torja. Demokratska stranka se je odločila, da bije boj z nasilniki in korupcio-nisti. Treba ;e že vendar enkrat končati z nasiljem in terorjem. Krivice, ki so jih napravili ministri, bo demokratska stranka vedno bičala, pa tudi če so bile storjene pred 5 leti. Nadejam se, da bo treba čakati pet let, ko bomo godili ministre, ki so obtoženi. Mi bomo imeli v narodni skupščini večino in postavili bomo ministre in gledali bomo na to, da jih pritiramo pred redna sodišča, ako so krivi obdolžitev, ki so naperjene proti njim. V upravi mora nastati red.
Mi hočemo gledati tudi na to, da se zakon o ministrski odgovornosti bolj precizira in napravi boljšega, ker le na ta način je mogoče dobra konsolidacija in sanacija npše uprave.
Končno je Ljuba Davidovič dejal, da morajo v novo skupščino priti ljudje, ki
bodo sposobni in pošteni v delu za narod. Zborovanje je zaključil s pozivom na vse demokratske elemente v državi, da naj čvrsto stoje na braniku demokracije.
Po zborovanju se je vršil banket. Nato je Ljuba Davidovič odšel v Soboto, kjer se bo sestal s svojimi somišljeniki in političnimi prijatelji.
DAVIDOVIČ NAMERAVA OBNOVITI
OBTOŽBO PROTI MAKSIMOVIČU.
Beograd, 20. avgusta. Dasiravno je izjavil šef demokratske stranke g. Ljuba Davidovič, da ne bo govoril o političnem položaju in s tem v zvezi o medsebojnih odnošajih obeh koalicijskih strank, je vendar govoril g. Davidovič na svojem zborovanju v Venčanih o najaktualnejših političnih vprašanjih. V političnih krogih se smatra, da je nad vse važna izjava Davidoviča o nespremenjenem stališču Demokratske zajednice proti bivšemu notranjemu ministru Boži Maksimoviču. Še večjo senzacijo pa je izzvala v političnih krogih izjava Davidoviča, da ne bodo demokrati odstopili od tožbe proti Maksimoviču, katero so svojeeasno vložili v narodni skupščini. Radi tega se pričakuje, da bo prišlo med radikali, in demokrati še do večjih komplikacij. Radikali očitajo Davidoviču, da nima pravice govoriti o človeku, ki se nahaja v stranki, ki tvori z demokratsko zajedni-co koalicijsko vlado. Ako je Davidovič vedel, da se nahajajo v radikalnih vrstah taki ljudje, ki zaslužijo obtožbo naroda, zakaj je potem sklenil volilni spo-lazum z radikalno stranko. — Morda zato, da si osigura mandate?
Ljuba Davidovič se strinja z mišljenjem opozicije in je pripravljen zbrati obtežilni material proti predsedniku današnje vlade Vel je Vukičeviča in bivšemu notranjemu ministru Boži Maksimoviču.
Davidovič bo odšel jutri v južno Srbijo, kjer bo priredil zborovanja svoje stranke. Na teh zborovanjih ne bo odgovarjal na Vukičevičeva izvajanja. Svoj odgovor, ki pa bo energičen in zelo oster, bo dal Davidovič šele 6. septembra.
Priziv Sana In Vinzettiia — odbit
Pariš, 20 .avgusta. Iz Bostona javljajo, da je vrhovno sodišče .odbilo priziv Sacca in Vanzettija.
Newyork, 20. avgusta. Javljajo, da je vrhovno sodišče države Massachusets odbilo prošnjo Sacca in Vanzettija za revizijo procesa. Obsojenca bosta v noči od nedelje na ponedeljek takoj po polnoči usmrčena.
Ne\vyork, 20. avgusta. Ko je vrhovno sodišče ob 9. dopoldne (ameriškega časa, t. j. ob 4. popoldne evropskega časa)
odbilo pritožbo Sacca in Vanzettija, je vlada odredila, da vojska zasede vse železniške proge in vsa javna poslopja. Saeco se je poslovil od svojega 14 letnega sina. Izgleda, da je izgubil vsako na-do na pomiloščenje. — Za večer so se pripravljale velike demonstracije.
Pariš, 20. avg. Odločitev vrhovnega sodišča v stvari Sacca in Vanzettija je v francoski javnosti izzvala močan dojeni. Nada, da bi bila obsojenca še rešena, je jako majhna.
CENTRALNA AMERIKA SE ZDRUŽI Z MEHIKO.
Newyork, 20. avg. Sme se pričakovati da se bo pod vodstvom Mexike organizirala velika nova država. Polgo se že namreč vodijo pogajanja med zastopniki držav Guatemala, Costarica, Honduras in Nicaragua, da se združijo v eno državo, 'la pogajanja se približujejo zdaj h koncu. Snovanje te države ni naperjeno proti Zedinjenim državam Severne Ameri-
ke. Nasprotno je Ccolidge izjavil, da bo novo državo podpiral tudi materialno, da zagotovi njen obstanek.
AGITACIJA RADIČEVCEV PO SRBIJI.
Beograd, 20. avgusta. Poslanec Narodnega seljaškega kluba dr. Sekula Dr-ljevič odpotuje te dni v Prokuplje, kjer bo imel v sredo predavanje o problemih konsolidacije naše države.
cionistom, SLS pa jim je oproščala. Bodite vendar tako dobri in povejte, katerega korupcionista je SDS zaprla!. Ali pa morebiti pripravlja SDS veliko akcijo za razčiščenje svinčene afere, ali za obsodbo onih, ki so tihotapili v Italijo cekine, v Jugoslavijo pa avstrijske papirnate krone?
Naj le dela »Jutro« gnile dovtipe in na podlagi njih piše o svoji bodoči veliki volivni zmagi. Ko pa bodo gospodje dne 11. septembra šteli glasove in videli, koliko mandatov se je porušilo, tedaj bo tudi »Jutro« spoznalo, da je bilo vse pisanje o zaslugah SDS in njeni zmagi — samo gnil dovtip.
Velik uspeh naše aviiatike.
Ziirich, 20. avg. Pri poletu preko Alp za pokal kapitana Erharda je bilo udeleženih devet držav: Nemčija, Francija, Holandska, Italija, Čehoslovaška, Poljska, Švica, Švedska in Jugoslavija. Tekma se je začela v najtežjih atmosferskih razmerah ob pol 6. zjutraj in sicer v smeri Ziirich — Thun — Bellinzona — Zii-rich. Od 25 letalcev jih je osem dospelo v Thun, šest pa v Bellinzono. S pota seje vrnilo v Ziirich ali pa je zašlo tl letalcev. Naš 'oddelek je dospel ves; in sicer sta prišla Pajevič in Vidali v Thunv kapetan Gradišnik pa v Bellinzono, kjer pa ga je z ostalimi vred letalski odbor zaradi slabega vremena ustavil. Popoldne je kapetan Gradišnik navzlic operaciji na nogi na svojo odgovornost odletel iz Bellinzone v Ziirich in dospel tja ob 15.22. Jury je po krivici sklenila, da se tekma v soboto ponovi. Pravico udeležbe bodo imeli tudi tisti, ki so včeraj zaostali ali se izgubili. — Vest, da je Gradišnik preletel Alpe in izvršil ves polet okrog Alp, je izzvala veliko senzacijo, in to tem bolj, ker organizacijski odbor o tem važnem uspehu ni prav nič obvestil časopisja. Vsi strokovnjaški krogi računajo, da bodo jugoslovanski udeleženci tekme zahtevali nagrado za sebe.
DANES SE PRIČNE V ŽENEVI KONGRES MANJŠIN.
Ženeva, 20. avg. V soboto se bo pričel kongres manjšin v Ženevi. Prvi dan bo imel sejo samo pripravljalni odboF. Stvarno se prične kongres Šele'v ponedeljek. Kongresu bo predsedoval dr. Vilfan, vodja Slovanov v Italiji.
DNEVNI RED ZBOROVANJA MEDPARLAMENTARNE ZVEZE.
Pariš, 20. avg. V času od 25. do 30. avgusta se bo sestala medparlamentarna zveza. Sestanka se udeleži okrog 400 odposlancev. Na dnevnem redu bodo vprašanja svetovne politike, evropske carinske zveze, razorožitve, borbe proti alkoholu, postavljanja temeljnih načel za mednarodno pravo itd. Predsednik republike Doumergue in vlada bodo člane zveze sprejeli.
VELIKANSKI ŠTRAJK KOVINSKIH DELAVCEV V BUDAPEŠTI.
Budimpešta, 20. avgusta. Včeraj je začelo stavkati 60.000 delavcev kovinskih tovarn. Posredovanje trgovinskega ministra je ostalo brez uspeha, ker delavci zahtevajo, da se brezpogojno sprejmejo njih zahteve.
VELEPOSESTVO THURNA IN TAXI8A - POLJSKA LAST.
Varšava, 20. avgusta. Država je prevzela v svoje roke vso posest Thurna in Taxis v državi ter plačala za to 15 milijonov zlotih.
AVTOMOBILSKA NESREČA COSGRAVE-A.
London, 20. avgusta. Kakor javljajt) iz Dublina je bil pri neki avtomobilski nesreči ranjen predsednik vlade svobodne države Irske Cosgrave. Njegove rane niso težke narave.
PTUJ DOBI PLETARSKO ŠOLO.
Beograd, 20. avgusta. Trgovinski minister je dovolil, da se v Ptuju ustanovi pletarska šola.
BEOGRAD - VEL. BEČKEREK 2:2.
Beograd, 20. avgusta Včeraj se je. odigrala nogometna tekma med reprezentanco mesta Beograda in reprezentanco Velikega Bečkereka. Izid tekme je bil 2:2.
Ministrski predsednik Uukičevič v Ljubljani-
POZDRAVNI GOVOR DR. RAVNIHARJA. — POLITIČEN GOVOR MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. — SPOUAZUM S SLS. — »GLASUJTE ZA
NAŠE PRIJATELJE!«
Včeraj popoldne, kmalu po 5. uri se je pripeljal z Bleda v Ljubljano ministrski pred-riadjiik g. Velja Vukičevič. Peljal se je z avtomobilom najprej k velikemu županu g. dr. Vodopivcu, kjer se je zadržal skoro eno uro, .potem pa je odšel v spremstvu g. velikega župana peš do magistrata, kamor je bil sklican na izrečno željo g. ministrskega predsednika sestanek zastopnikov organizacij NRS iz cele Slovenije. Poleg lepega števila delegatov, ki so napolnili magistratno dvorano do zadnjega kotička, so se sestanka udeležili tudi: Oba velika župana v Sloveniji dr. Vodopivec in dr. Schaubach, mestni komisar dr. Mencinger, načelnik v ministrstvu notranjih zadev, g. dr. Svetek, bivši veliki župan dr. Lukan, min. n. r. g. dr. Zupanič, dr. Emil Stefanovič iz Maribora, župan Kratner ■iz Kamnika in lepo število najodličnejših zastopnikov radikalne stranke.
POZDRAVNI GOVOR DR. RAVNIHARJA.
Burno pozdravljen je vstopil v dvorano g. ministrski predsednik, kjer ga je pozdravil predsednik krajevne organizacije NRS za Ljubljano g. dr. Ravnihar s sledečim nagovorom :
»Čast mi je danes pozdraviti v imenu slovenskega dela Narodne radikalne stranke g. ministrskega predsednika v naši sredi. Pozdravljam ga v slovenskem jeziku, ne iz kakih demonstrativnih namenov, ampak zato, da morem iskrenejše povedati, kako drag nam -je naš mili gost, kateremu želim v svojem in v imenu nas vseh najlepšo dobrodošlico.
Prav mnogokrat smo že imeli čast pozdraviti veljake naše stranke v beli Ljubljani, ki so k nam prihajali iz Beograda. Toda skoro vedno smo bridko občutili, da smo takorekoč zapostavljeni. Težko nam je bilo, ker smo pogrešali moralne pomoči, ki jo potrebuje vsak del stranke, čeprav majhen, a vendar integralni njen del. Zgodilo se je celo nasprotno, da so nas polagali na žrtvenik naših fl&jvečjih neprijateljev in sovražnikov.
Zato pa je naša hvaležnost tem večja, ker je g. ministrski predsednik sam izrazil željo, da stopi z nami v stik. S tem je g. ministrski predsednik dokumentiral, da smo tudi mi vrlo važna edinica NRS. On nam daje s tem jamstvo, da bomo mi tudi ob pogodbi med NRS in SLS popolnoma enakopravna politična skupina.
V	g. ministrskem predsedniku gledamo pogumnega prroboritelja za konsolidacijo naše driave. On je pokazal, da je dovolj pogumen prelomiti z železno tradicijo neprestane strankarske borbe za moč in -oblast, ki je pahnila naš parlament v popolno brezdelje. To je poudaril naš ministrski predsednik že v svojem znanem pismu na N. V. kralja, v katerem nam je podal jasen program za bodočnost. Ako on ne bi bil drugega storil, kakor da hoče politiko poštenja, mu mora biti hvaležna vsa domovina.
PoStenje je koren prave demokracije. Zato lahko, z vsem optimizmom gledamo v bodočnost. Tudi sedanje volitve dokazujejo, da je njemu poštenje resna stvar dn zato imamo ▼ Sloveniji svobodne volitve: V znaku prave demokracije bo slovenski narod izrazil svojo svobodno voljo.
Vsa naša hvaležnost velja možu, ki ga je modrost Nj. Vel. kralja postavila na to od-ližno mesto, in zato miu kličem bratski: Živijo. (Zborovalci prirejajo g. min. predsedniku burne ovacije).  i im—bi i m——
Govor ministrskega pred-& sednika g. tfukičewiča.
. Ko so se navdušeni klici polegli, je začel ministrski predsednik g. (Velja Vukičevič govoriti. Govoril je krepko, jasno, odločno: »Gospoda! Prijatelji! Oprostite mi, da bom gQvoril srbsko, baš iz tega vzroka, kakor je
govoril g. dr. Ravnihar slovensko, pa upam, a boste tudi vi mene tako razumeli, kakor sem jaz razumel njegov lepi pozdrav (klici: Bomo!)
Gospoda in prijatelji! Zahvaljujem se vam za topli pozdrav in za vaš obilni obisk. Jaz sem 9i zamišljal ta sestanek nekoliko ožji, a vendar sem vesel, ker vas vidim toliko zbranih. Pogostokrat sem si želel, da bi se mi .nudila priložnost, da vidim in spoznam svoje ljubljanske tovariše, ki so se pridružili naSi veliki radikalni stranki in ideji. Jaz upam, da se to, kar je omenil gospod predgovornik na naslov Beograda, ne bo več ponavljalo in da bodo naše medsebojne zveze vedno močnejše.
ZA SPOSOBEN PARLAMENT.
Kakor vsi veste, se nahajamo v sredi volilne borbe. Volilni boj ima nalogo, da izide iz njega parlament, ki bo hotel in mogel delati. Prejšnja skupština za resno parlamentarko delo ni bila niti voljna niti sposobna, zato pa se je morala umakniti, da pride druga, ki ne bo dragocenega časa tratila s pripovedkami, ampak ki bo resno delala.
NERESNA AGITACIJA.
Podlaga za delovni program bodoče vlade je pismo, ki sem ga napisal na naslov Nj. Vel. kralja ob razpustu prejšnjega parlamenta. Tam je našteto vse, kar država potrebuje in tam sem se dotaknil vseh vprašanj, ki se morajo razčistiti.
Kljub vsej jasnosti tega pisma pa se je razvila v časopisju polemika o bledskem sporazumu, dalje o tem, kaj se zahteva in ne zahteva, in končno še o reviziji ustave. O tem ni niti govora v pismu. Čudno je, da o rtviziji ustave govore največ oni, ki je še do danes niso uresničili: Če človek postane danes minister, se mora še danes učiti 6 ali 7 zakonodaj. Ta stranpot pa je velika napaka naše volilne polemike, ki jo je treba postaviti na realno podlago. Realni volilni program pa obsega moje pismo, ki je edino prava volilna parola, na podlagi katere naj se narod opredeli.
VOLILNI TEROR.
Pribičevič in drugi se pritožujejo nad volilnim terorjem in nad nasilji. A kakšno nasilje je to? Že g. dr. Ravnihar je rekel, da vollnega naslija v Sloveniji ni in tako je tudi drugod. Je pa pri vsakih volitvah vedno jako nerodno to za nekatere stranke in kandidate, da vsi ne morejo biti izvoljeni. Ti se potem vedno pritožujejo.
ZA POŠTENJE V STRANKI.
Na drugi strani pa smo mi radikali v položaju, da napravimo tudi v stranki red. Na naš naslov je izrečen težak očitek, da je naša stranka korupcionistična. Mi moramo pa na vsak način doseči, da ta očitek izgine. Mi moramo dokazati, da smo sami dovolj močni, da potisnemo iz stranke vse one ljudi, ki so škodovali našemu ugledu. A to je koncem koncev naša domača zadeva. Mi moramo priti zopet do na znotraj močnega in kompaktnega kluba, ki bo iz sebe izločil vse, kar ni dobro in zdravo. To je smisel volitev, kolikor se te tičejo radikalne stranke kot take. Toda volitve niso bile razpisane zaradi radikalne stranke, ampak zato, ker je zahtevala njihov razpis državna potreba. Po volitvah se bodo naše notranje razmere do temelja razčistile.
SPORAZUM S SLS.
Smatral sem tekom političnih dogodkov za potrebno tudi to, da se poskusim sporazumeti tuci‘ z dr. Korošcem, zastopnikom najmočnejše politične skupine v Sloveniji, ki rosi za politične razmere v Sloveniji tudi največjo odgovornost. Videl sem takoj, da za skupno delo ni nobenih ovir. Dr. KoroSec je moje pismo prebral — drugi ga niso — in tudi on je razumel, da lahko skupno dela z nami na podlagi v pismu označenega programa. Tako sva se sporazumela. Dr. Korošec je že sam na svojih shodih povedal, da bo njegova stranka po volitvah v vladi, in jaz mislim, da to ne bo radikalni stranki v škodo, za državo pa bo to velika korist.
INTIMEN SPORAZUM.
Gospoda in prijatelji! Dne 11. septembra je dan, ko bo narod svobodno izrazil svojo voljo. Mi polagamo vse svoje upe na delo, tudi na vaše delo! Potrebno pa se mi zdi, da vam povem, da sem se s stranko dr. Ko-roSca sporazumel za delo — naš sporazum je zelo intimen, mnogo intimnejši kakor oni, ki je sklenjen med strankami demokratske zajednice. Sporazum bo zelo koristil radikalni stranki in državi in SLS in celi Sloveniji. Upam, da mi verjamete, da se s sklepom sporazuma nismo zmotili! Za vaš prisrčni sprejem pa se vam kar najtoplejSe zahvaljujem. (Burno ploskanje.)
GLASUJTE ZA NAŠE PRIJATELJE!
Po končanem govoru je g. dr. Ravnihar piedstavil g. min. predsedniku več odličnih članov NRS, s katerimi se je g. Vukičevič zelo prijazno razgovarjal, zlasti z mestnim komisarjem g. Mencingerjem. Pri tej priložnosti je pogovor nanesel tudi na kandidatno listo NRS za ljubljansko oblast, ki je sodišče zaradi nekih formalnih napak ni sprejelo. Tu je dejal g. Vukičevič v navzočnosti obeh velikih županov in mestnega komisarja po kratkem preudarku: »E, pa če je tako, da nimate svoje liste, potem je potrebno, da glasujete za naše prijatelje in zaveznike !<
Po kratki intimni konferenci, ki jo je imel g. Vukičevič z velikim županom za mariborsko oblast dr. Schaubachom v stranski sobi mestne posvetovalnice, se je ob tričetrt na osmo uro odpeljal na kolodvor.
INTIMNA VEČERJA.
Na kolodvoru je bila skupna intimna večerja, na kateri so bili razen predsednika vlade Vukičeviča še dr. KoroSec, vojni minister general Hadžič, general Kalafatovič, vel. župan dr. Vodopivec, oblastni predsednik dr. Natlačen, dr. Vladimir Ravnihar in dr. Stefanovič iz Maribora.
Ob 8.50 se je predsednik vlade odpeljal s spremstvom v Beograd.
Voiivno gibanje v mariborsko-celjskom votivnem okrožju.
Maribor, 19. avgusta.
tija, katero bo težko odstraniti. To sploSno apatijo občuti tudi naša najmočnejša stranka, to je SLS. Njeni kandidati in agitatorji so sicesr zelo agilni in tudi shodi in sestanki katere prirejajo so relativno dobro obiskani, toda čuti se, da tudi tu ni več istega navdušenja in tiste živahnosti, katere smo bili vajeni v prejšnjih volilnih kampanjah. Slovenska kmečka stranka (Radičevci) to-
Letošnje volilno in splošno agitacijsko gibanje je v našem okrožju mnogo tiho in mrtvo kakor je bilo pri dosedanjih skupščinskih volitvah. Deloma je temu kriva sedanja poletna doba, ko ima osobito naše kmečko ljudstvo mnogo posla na polju in v vinogradnikih, deloma pa manjše zanimanje širših mas za volilno-politična vprašanja. Splošen vtis je, da se je volilcev lotila apa-
krat ne vodijo tako sistematične agitacije, | kakor so jo vodili prijšnja leta. Izjemo tv o- i rijo samo nekateri kandidati, ki so že več tednov na delu v svojih volilnih okrajih. Teren je za SKS zelo težak, posebno v onih krajih, kjer tvorijo večino bivši pristaši H.
S.	S. Splošen vtis je, da bodo ostali SKS zvesti le oni stari pristaši, ki so pristopili bolj iz programatičnih kakor iz malkontent-nih ozirov. Po dosedanjem objektivno presojanem stanju, bo mogla biti SKS zadovoljna, če si bo ohranila vsaj dva mandata od dosedanjih treh. Glavni kontingent glasov je dobila ta stranka doslej vedno v Prekmurju in v občinah, ki meje na ozemlje bivše Hrvatske, ravno tam bo pa sedaj izgubila mnogo. Ljudstvo se odvrača od g. Radiča in si išče nove orijentacije, kar dokazujejo najlepše skoro vsi dosedanji shodi in sestanki kandidatov in agitatorjev SKS.
Samostojna demokratska stranka, iki je prvotno oznanjala da dobi najmanj tri mandate, je sedaj že sama reducirala svoje nade na dva mandata, dejansko stanje pa je tako, da se bo morala silno truditi, da bo ohranila svoj dosedanji edini mandat. Računi, katere je delala z gg. Urekom, Roškarjem, Tumpe-jem in Godino se krhajo. Gg. Urek in Roškar ne bosta niti v svojih okrajih pridobila toliko, da bi nadoknadila ono, kar bo SDS izgubila na svojih prejšnjih volilcih. G. Tum-pej, ki naj bi predstavljal koalicijo SDS in NSS je samo disident, kajti za njim ne stoji v celem volilnem okrožju niti 50 narodnih socialistov. Vodstvo NSS v Mariboru se je odločilo, da bo podprlo drugo, narodno-so-cijalistični najbližjo stranko in ne SDS. G. Godina je med evangeličani v Prekmurju osamljen in v borbi proti kandidaturi g. Šo-štareca na listi radikalsko - demokratske zajednice brez moči, razen tega se pa obračajo od SDS mnogi njeni dosedanji odlični člani na deželi in v mestih. Shodi SDS so po veliki večini silno slabo obiskovani, tako je imel n. pr. g. dr. Pivko na svojem volilnem sestanku v Marenbcrgu celih 11 ljudi, med katerimi pa sta bila dva pristaša druge stranke, pa še ostala devetorica ni bila cela iz Marenberga, temveč so bili zastopani tudi pristaši SDS iz Vuhreda. Nič boljše se ne godi SDS tudi v mnogih drugih krajih našega volilnega okrožja.
Mnogo upanja na uspeh ima nasprotno lista radikalno-demokratske zajednice, kateri so se pridružili po veliki večini tudi narodni socijalisti in bivši Radičevi volilci v Prekmurju. Doslej je imela zajednica že več dobro obiskanih shodov in sestankov, na katerih so nastopili tudi dosedanji odlični pristaši drugih strank, posebno pa SDS. Tako je n. pr. na sestanku v Gornji Radgoni, ki se je vršil v nedeljo 14. t. m. nek dosedanji voditelj tamošnje SDS javno izjavil, da se pridružuje akciji zajednice in. odločno obsodil politiko in metode SDS. Enako odvračanje od SuDS se opaža tudi v mnogih drugih krajih. Veliiko zanimanje vlada za zajednico v Prekmurju, kjer je pridobila za sebe tisoče volilcev, dalje v trboveljskih revirjih in v mnogih drugih srezih. Ako bo zajednica znala izkoristiti ugodno razpoloženje volilcev za svojo akcijo, potem ji je uspeh brez dvoma zagotovljen.
Zelo živahno agitacijo, dasi kolikor mogoče tajno in prikrito, vodijo tokrat Nemci, ki so posvetili posebno pozornost madžarski manjšini v Prekmurju. Istotako se trudijo utrditi svoje vrste po mestih in trgih in okrepiti svoje pozicije z nemškutarji in raznimi malkontenti. Kljub temu je že danes popolnoma izven vsakega dvoma, da na uspeh ne morejo računati. Uspeti bi mogli samo v slučaju, ako bi šli z njimi kompaktno prekmurski Madžari, kar pa ni dosti verjetno.
Mnogo pripovedujejo o svojem upanju na uspeh tudi socijalisti (Petejan). ki pa jemljejo v svojo kalkulacijo tudi onih imaginarnih 17 radičevskih organizacij. v dolnjelen-davskem okraju. Ta, pridružitev radičevcev v Dolnji Lendavi je za poznavalce tamošnjih dejanskih razmer samo velika komedija. Gg. Petrovič in Gabor nimata za seboj niti 17 ljudi, še manj seveda 17 organizacij, ki so že davno le organizacije na papirju. Vsa ta kupčija je na las podobna oni znani kupčiji iz Gogoljevih »Mrtvih duš«.
Miiderndorierjeva skupina, kateri so se pridružili tudi dekalisti (komunisti) bo nad vse nevarno huda konkurentinja socialistom in zelo verjetno je, da bo dobila toliko delavskih glasov, da bo preprečila izvolitev g. Petejana. Ni niti izključeno, da bi bil g. Moderndorfer izvoljen.
Kot kurijoznost in posebnost mariborsko-celjskega volilnega okrožja je lista g. Zagorskega, ki pa nima resnega znaža. Postavljena je le zato, da dobi naša volilna borba poleg tragičnega tudi komičen značaj dn se bo tako odigravala v znamenju tragikomedije. Zdravo jedro bo iz te tragikomedije izluščil komaj epilog, ki se bo odigraval po — 11. septembru. Mrtve in žive bomo prešteli šele tedaj.	— M. S. —
Politične vesti.
= HSS in SDS od vlade izključeni. Na
poziv predsednika vlade je prišel na Bled dr. Milivoj Jambrišak, nosilec neodvisne liste v Medjimurju. Po daljši konferenci, ki jo je imfd Jambrišak z Vukičevičem, je izjavil novinarjem: Kar se tiče Hrv. seljačke stranke, ta ne more priti v poštev za sestavo vlade. Ravna tako pa tudi samostojni demokrati vsled svoje politike, zlasti pa vsled nastopa S. Pribičevifia. Kar se tiče oa-nošajev med Vukičevičem in dr. Korošcem je dr. Jambrišak mnenja, da ,obst<Vi..J njima popolna soglasnost in s>cer, . ,	,
dJobo	Kogoje
kjer ^lo Interveniraj za razne potrebe svojega volivnega okrožja.
-	Spor med Vukičevičem m Davidovičem nikakor nima tega pomena, kakor bi hoteli nekateri opozlcionalni, zlasti esde-esarski listi. Je sicer res, da obstoji med Vukičevičem in Davidovičem precejšnje
nasprotstvo, niti misliti pa ni, da bi moglo to nasprotje postati tako veliko, da bi ogrožalo sedanjo vladno koalicijo. Upoštevati je tudi to, da je treba tako Vukičevičevo ko Davidovičeve izjave presojati tudi s stališča volivne 'borbe, ko se zaradi volivnega uspeha reče več ko običajno. Naj zato opozicio-nalni Isti še tako pišejo o sporu med Vukičevičem in Davidovičem, je vendar sigurno, da ostane situacija do 11. septembra neiz-premeoijena. Volitve pa morejo ustvariti novo situacijo in potem ne bodo merodajni razni predvolilni spori voditeljev, temveč odločevali bodo samo rezultati volitev.
= O razcepljenosti radikalne stranke. Opozicionalni listi tudi mnogo pišejo o razcepljenosti radikalne stranke. Tudi te vesti so silno pretirane. Je sicer res, da imajo radikali v nekaterih okrajih tudi po štiri liste, toda to ni vzeti pretragično. So to le osebni spori kandidatov in mesto da bi jih reševal glavni odbor radikalne stranke, jih rešuje narod sam. Seveda morajo ti spori imeti za posledico, da bo radikalna stranka izgubila nekaj mandatov, toda to je naravno. Kajti stranka je izgubila svojega voditelja Pašiča in ker več ni njegove avtoritete, le zato so se ti osebni spori tako pomnožili. Čisto zmotna pa je misel, da bodo ti spori trajali tudi po volitvah, nasprotno je sigurno, da bodo tedaj vsi ti spori prenehali in bo v Narodni skupščini stranka tako enotna, kakor je bila. — Tudi ni nobenega l>oja med vlado in glavnim odborom radikalne stranke, pa čeprav imajo v njem pašičevci večino. Staro načelo radikalov je namreč, da se nikdar ne napada vlado, katere predsednik je radikal.
= Bolgarski tisk proti St. Radiču. Nepremišljena izjava St. Radiča o nameravani abdikaciji kralja Borisa je napravila seveda na Bolgarskem najslabši utis. Bolgarski politični krogi poudarjajo, da je .P^P0*1101^ nemogoče, da bi podal kralj B°r‘s .	°	’
ko izjavo, ko je znana njegov« skrajna previdnost pri davanju izjav. >I>emOkratičeski zgovor« tudi piše o Radičev'i.*ZJJJv; lnPr.a‘ vi, da je navadna laž in izmiSljotina. Radie s svojo izjavo ni niti najtanje koristil jugo-slovansko-bolgarskemu zbližajijvi, temveč mu nasprotno zelo škodoval. k18* Pa napada tudi beograjske prestolniške liste, zlasti one, ki so v stikih z vlado, jim zamerja, da so skušali Radičevo izjavo izkoristiti, mesto da bi jo kot očitno izmišljotino zavrnili. Končno vprašuje list dr. Marinkoviča, kaj bi storil, če bi slično neokusno vest o kralju Aleksandru prinesli sofijski listi.
—	Sporazum med Vatikanom in češkoslovaško vlado radi Husove proslave. Praška »Tribuna« je objavila izjavo monsignora Cariacci-a, ki vodi pogajanja za obnovitev diplomatskih odnošajev med Vatikanom in Češkoslovaško. Monsignor Cariacci je izjavil, da se je ob priliki svojega bivanja v Pragi prepričal, da ima Husova proslava mnogo bolj naroden, ko pa verski značaj. Spoznal sem, da bo morala kurija z nacionalnim značajem proslave računati. Prepričal sem se tudi, da ni mogoče tolmačiti navzočnosti ministrov, kot eksponentov političnih strank, pri proslavi kot provokacijo. Tudi rimska kurija se je prepričala, da je imela letošnja proslava Husove slavnosti samo naroden značaj. Zato sem prepričan, da bodo odnošaji med Vatikanom in Češkoslovaško v kratkem obnovljeni.
= Preokret v kitajski revoluciji- Demisija generala Čangkajšeka ni položaj na Kitajskem prav nič razbistrila. Po njegovem odstopu se bosta obe kitajski vladi, to je vlada v Hankovu in v Nankingu približali, ker sta si zelo slični v svojem delovanju in programu. Obe vladi sta meščanski in tvorita protikomunistično krilo v nacionalno revolucionarnem gibanju na Kitajskem. Med njima se jasno vidi, da ni posebnih političnih diferenc, zato je pričakovati zopetne združitve vlad v Hankovu in Nankingu. V obeh vladah prevladuje zelo militarističen duh. Težava je tudi v tem, ker se generali še ljuteje napadajo med seboj kot doslej. Položaj pa je še toliko kritičnejši, ker je zadržanje generala Fenga zelo čudno in ker predstavlja general Feng s svojo armado — najmočnejšo vojaško silo v južni stranki.
= Amerika zahteva zase najmočnejše zračno brodovje na svetu. Iz Newyorka poročajo, da je izjavil državni podtajnik za zračno 'brodovje, M. Edvard Warner, da je namen Zedinjenih držav, zgraditi si najmočnejše zračno brodovje na svetu. Ameriška mornarica ima dosedaj dovršenih 500 vojaških letal, kar pa ne zadostuje.
Kratke vestL
Mont Blane, ki je preimenovan v Benito Mussolini, je visok 4748 metrov in torej ne gre za glavni vrh Mont Blanca (4817 m), ki leži na francoskem ozemlju in na kateren’ sedaj plapola francoska trobojnica.
Med Stalinom in narodnim krv,;n_ Osinskim je prišlo do težkega	- j
ski (bivši knez Obolenski) je *a«roBU * ae'
Na municijsko skladi**® ki*je^usMl*Fvf
polka je bil izvršen atentat, ki je uspel. Eks-
^ »<*<* i-
vrSitJ ker nedostaje sredstev.
Riceiotti Garibaldi, bivši »veliki nasprotnik fašistov«, s® bo z dovoljenjem fašistovske vlade stalno nastanil v Italiji, ker po vse druge države odklonile vizum temu agentu provocateurju.
Madjarska vlada bo predložila parlamentu zakonski načrt, po katerem ne bo več budimpeštanski župan izvoljen od občinskega sveta, temveč imenovan od vlade. Faši-stovska šola deluje na Madjarskem dobro.
Lord Rothermere v zadregi. Židje iz Karpatske Rusije so se obrnili na lorda Ro-thermera, da se zavzame za preganjane Žide na Madjarskem.
Primo de Rivera je izjavil v Santandem, da bo odstopil po sklicanju narodne skupščine (ki ne bo voljena, temveč imenovana).
Votivni teror in stranke.
Da še v naši državi precej časa ne bomo tako daleč, da se bodo vršile volitve absolutno svobodne, je več kot gotovo. Toda enako gotovo pa je, da ni samo policija kriva, če so volitve nesvobodne, temveč tudi stranke in volivci sami. Če bi na primer bili vsi volivci brez izjeme pripravljeni braniti vo-livno svobodo in če bi tudi sami spoštovali vsako tuje prepričanje, potem bi bila -naj-popolnejša voJivna svoboda takoj tu. Toda le redki so oni volivci, ki so pripravljeni braniti volivno svobodo. Še bolj redki pa so oni, ki spoštujejo tudi mnenje nasprotnika. In tu je prvi in glavni vzrok, da nimamo volivne svobode in da je ne 'bomo .imeli,, dokler ves narod ne bo za demokracijo dozorel.	I	. .. i -%'
A tudi naše stranke so krive, če ni volivne svobode. Mislimo, da ni v Jugoslaviji stranke, ki ne bi bila pripravljena zatisnili e&0 oko, kadar se vrši nasilje v njen prid. Tedaj najde vsaka stranka polno izgovorov, da jz njimi volivno nasilje-olepša. Sploh so naše stranke nad volivnimi nasilji ogorčene le tedaj, kadar se gode ta njim v škodo.
Klasičen primer je tudi v tej stvari slavna SDS. Ko je bila 1. 1925 v vladi in ko so se vršile skupščinske volitve, tedaj so se vršile v Sloveniji volitve pod takim pritiskom, kakor ga Slove-nci še nikdar niso doživeli. Brez pardona je tedaj nastopala SDS proti svojim nasprotnikom in preganjala uradnike ter jih premeščala in pošiljala v penzion. Tak teror je tedaj divjal, da ni mogel niti dr. iKorošec zborovati v Ljubljani. Še hujše stvari ko v Sloveniji, pa je vršila SDS v južnih krajiih in samo zaradi lepšega gotovo ni dobila na Hrvatskem ime batinaške stranke.
Sedaj pa, ko ni opaziti niti najmanjšega terorja, pa .pride sam šef SDS, g. dr. Žerjav in besediči o volivneni terorju v Sloveniji. Pozvan, da navede le en konkreten odkaz za ta teror, molji, zato pa ponavlja svojo r!h=f»frh1C0'i/ ° stopanje je vredno vse
nas&vk<3iiiTariairs1t Hpodrrie
bl0Vm“ioXak0r t rl&Ki ti,
bila pritožba o terorju utemeljena. Z lahkoto morejo nato govoriti; ,Kakor so se izkazali očitki glede terorja v Slovenili ko* grda laž, tako je tudi s temi očitki drugod J n prazni in lažnivi očitki glede Slovenije so potem opravičilo za nasilja v drugih kra-jih.	-
Ni pa samo SDS to zakrivila, temveč tudi druge stranke niso brez krivde. V »Narodni politiki« čitamo n. pr. o Radičevem terorju, Radičev ©(Narodni Vat« pa piše o nasilju davidovičevcev na Hrvatskem itd. Če pa ne bodo niti opazicionalne stranke in eni, ki venomer naglašajo, da so za svobodo volitev, te svobode tudi spoštovali naprain svojim nasprotnikom, potein se seveda ni čuditi, če ostane ta svoboda večna pastorka.
Poleg direktnega volivnega (terorja, pa ob-
Volivna borba.
Volivni shodi in sestanki Radikatsko-
deinokratske zajednice. Tekom zadnjih dni
so se vršili v mariborsko-celjskem volivnem okrožju fchodi in sestanki Radikalsko-de-mokratske zajednice v Šmartnem ob Paki, Mozirju, Šoštanju, Dravogradu, Libeličah, Prevaljah; Mežici, Gornji Radgoni, Cvetkovcih, Ptuju, Apačah, Sv. Miklavžu, Dolgošah, Hočah, Razvanju, Gornjih Hočah, Trbovljah, Rogatcu, Tršiši, Sv. Trojici, Sv. Katarini, Sv. Roku ob Sotli in v mnogih drugih krajih, posebno v Prekmurju, kjer se vrše 'shodi in sestanki vsak dan. Prihodnje dni se bo vršilo preko 100 večjih in manjših shodov in sestankov v raznih krajih Štajerske in Prekmurja.
.T.N’?,čidev mandat v nevarnosti. Dr. Momčilo Nincič kandidira v Gornjem Banatu. Da bi svojo kandidaturo bolj zasigural, j'e postavil Ninčič za svojega okrajnega kandidata za okraj Bečkerek in mesto Vei. Bečkerek Ma-djara Irnra Baradija. To kandidaturo, pa so Srbi Ninčiču silno zamerili, ker je Bečkerek popolnoma srbski in je bil tu vedno izvoljen Srb za poslanca. Zato je zlasti sedaj, ko dela lord Rothermere za revizijo iria-nonskega miru, škodljivo, da je Madjar kandidat v Banatu. Zato je verjetno, da bodo skoro vsi Srbi, kolikor ne pripadajo kaki drugi srbski stranki, glasovali za listo radikala Slavka Miletiča, ki je tudi sicer v Vojvodini precej priljubljen.
stoji še drug teror, ki ni nič manj učinkovit, čeprav je bolj prikrit. En tak teror smo po zaslugi SDS preživeli 1. 1935, kakor je
o	tem prav lepo govoril tudi g. dr. Marinkovič v enem svojih poslednjih govorov. Leta 1925 so vladne stranke delile vse ljudi v dva tabora, v zadržavne in protidržavne elemente. In ker so imeli v svojih rokah vso vladno moč in vrhu tega dokazali, da znajo svojo moč tudi brezobzirno izkoristiti, se je marsikdo bal voliti po svojem prepričanju.
V	isto poglavje volivnega nasilja spada tudi zloraba vere in tiska. Kdor zlorablja vero, ta ubija volivno svobodo in ta naj o svoji demokratičnosti lepo molči. V bistvu je prav tako reakcionaren ko odkrit 'terorist. V isto kategorijo pa spada itudi oni, ki zlorablja moč tiskane besede. Naj ne klepeta o svoji vnemi za volivno svobodo stranka, ki trpi, da njen tisk potvarja besede nasprotnika in da vedoma piše neresnico. Taka stranka ubija z lažjo ravno tako volivno svobodo, ko isti, ki uporablja surovo si-
lo,	da si prilasti volivno kroglico. Dejanje obeh je v jedru enako teroristično s samo to razliko, da je nasilno dejanje manj podlo, ker je odkrito, dočim je laž samo v rokavice oblečeno nasilje.
imamo pa še končno najbolj podlo volivno nasilje in to je ono, ki ga vrši denar.
K slabo situiranemu volivcu ali k takemu, j ki je v trenutni denarni zadregi, pride pla- j čanec kapitalistične stranke in premoti z * denarjem volivca, da se izneveri svojim idealom in da za gotov denar proda svoje prepričanje. Je to najbolj podlo izrabljanje človeške nesreče in kazen za tak zločin nad človeškim dostojanstvom ni nikdar zadosti velika. Zakaj iz tega kupovanja duš izhaja vsa moralna dekadenca povojne dobe ip v tem je vzrok, da je načelna bonba vedno bolj potisnjena v ozadje.
Tudi tega denarnega nasilja ni bila obvarovana Slovenija, kakor so dosedaj pokazale še vse volitve. In morda je ravno v teni eden glavnih vzrokov, da je že toliko ljudi obupalo nad našim političnim življenjem.
Volivna svoboda je predpogoj pravega spoštovanja državljanskih pravic, toda tudi volivne svobode ni mogoče priboriti na mah. Tudi za to svobodo je treba narod pripraviti, zlasti pa se morajo za njo usposobiti stranke. Dokler pa bo strankam volivna svoboda Je volivno geslo, dokler jo bodo same teptale dan na dan, tako dolgo tudi ne pridemo do volivne svobode in naj bo ta stokrat uzakonjena.
Zato pa se najuspešnejše bori za volivno svobodo, kdor se bori proti farizejem svobodne misli, kdor se bori proti strankam, ki poznajo volivno svobodo le takrat, ko je ta njim v prid.
Med temi nesvobodomiselnimi strankami pa gotovo ni na zadnjem mestu — SDS.
Vložene in potrjene kandidatne liste na Hrvatskem. Za mesto Zagreb je vloženih 7 list in sicer: HSS (nosilec dr. (M^ček); SDS (dr. Juriša), NRS (dr. Vladimir Tan-kovič), komunistična (Kamilo Horvatin), Hrvatski blok (dr. Trumbič), socialistična (dr. Berberovič) in demokratska (dr. Špe-vec).
V zagrebškem okrožju je vloženih 12 list: 1. of. radikalska (dr. Peleš), 2. HSS (Ivan Robič), 3. HSS (Mirko Neudorfer; obe HSS sta oficielni, da ne pride do mandata stranka brez količnika), 4. SDS (dr. Luki-nič), . HSS disidentska (dr. Gross), 6. HPS (dr. Bakšič), 7. Hrvatski blok (Jagatič), 8. komunistična (Ivan Krudelj), 9. davidovi-čevska (dr. Petrišič), 10. soc. (Berberovič), 11. zemljoradniška (Dušan Bogdanovič), 12. pašičevska (Čanak).
V požeškent okraju je hilo vloženih li2 list: 1. deomkratska, 2. (Nikideva (dr. Nikič), 3. srbska narodna stranka, 4. iHrvatski blok (Uroič), . zemljoradniška (Milan PriOiče-vič), 6. HPS, 7. socialistična, Sr SDS (Juraj Demetrovič), 9. HSS in 10. of. radikalna,
11.	pašičevska.
V virovitičkem okraju je vloženih 12 list:
1.	demokratska (dr. Ribar), 2. zemljoradniška (Milan Pribičevič), 3. SDS, 4. of. NRS (Jankovič), 5. HSS, 6. Zveza kmetov in delavcev (Kovačevič), 7. Hrvaški blok ((dr. Trumbič), 8. HPS, 9. soc. dem., 10. Nemška
(dr. Kraft), 11. nikičevska, 12. NRS in srbske stranke.
Srem ima 15 list: fl. HSS (dr. Kežman),
2.	Dr. Nikič, 3. republikanske (Došen), 4. Hrv. ‘blok (dr. Bazala), 5. HiPS (dr. Šimrak),
6.	rad. Maksimovič, 7. rad. Janjič, 8. rad. Ljuba iPopovič, 9. rad. Dragiša Stojanovič, 10. dem. (Milojevič, 11. dem. Kerečki, 12. SDS, 13. Nemci, 14. soc., 15. zemljoradniška.
V	sev. in južni Dalmaciji je vloženo po 7 list in to: of. HSS, dis. HSS, Hrv. blok, NRS, dem. in zemljoradniška, SDS, HPS. —
V	sev. Dalmaciji Hrv. blok nima liste, zato pa imajo posebno listo pašičevci.
Alojzij Musil:
Demokracija v Združenih državah.
Nezadovoljnost s sedanjim načinom demokratične vlade in uprave v Združenih državah ne narašča le med mladino, pač pa tudi med odraslimi. Vsi statistiki priznavajo, da se niti 50% volilcev ne poslužuje svoje pravice pri izbiri članov zakonodajnega zbora in pri določitvah sodnikov in višjih in nižjih uradnikov. Vsled tega vodijo vse volitve skupine posameznih strank in sicer, kot se splošno priznava, nikakor ne v korist države oziroma sodržavljanov, pač pa na svojo korist in korist stranke. S prsti kažejo na javne stavbe, sezidane na državne ali občinske stroške, ki razpadajo, komaj dokončane, ker ni bila zanje porabljena niti polovica določenega denarja, pač pa so dobili plačilo politični varuhi in zastopniki.
Kako odpomoči naraščajočim pogreškam demokratične vlade v Združenih državah? Odgovor bo dala mladina. Ena skupina priporoča iboljševizem, druga fašizem. Boljševi-kov, oziroma kakor jim pravijo v Združenih državah, komunistov je mnogo in dasi ne nastopajo javno, imajo s svojim delom širok in globok vpliv. Še več je privržencev fašizma in pridobivajo po številu in pomenu z rastočimi Mussolinijevimi uspehi.
iDr. Nickolas Jurray Butler, predsednik Columbie University v Newyorku, je nedavno v obširnem govoru opozarjal na nevarnost, ki grozi Zedinjenim državam i od komunistične i od fašistične strani. Priznaval je, d« izgubljajo ljudje zaupanje v pošteno in tudi uspešno demokratično vlado in vzpodbujal je mladino, naj kakor o komunizmu tako o fašizmu razmišlja prej, predno se odloči, Česa se oprime pri preporodu vlade in uprave svoje domovine.
iPo njegovem mnenju je vojna gnala vodo na oba mlina, na boljševiškega in fašističnega. Med vojno ni bilo demokratične vlade. Vsa moč je bila v rokah posameznikov. Ljudje so se tega navadili in se niso pritoževali, če se je to ponovilo i po vojni, le da je imel vsak posameznik od vsega svojo korist.
Leninov korak je prinesel koristi milijonom zatiranega prebivalstva, ker jim je dal zemljo, to se pravi kruh. Zemlja in kruh sta kmetu zadoščala; za gesla mu ni bilo mar. Vsaj v Rusiji velika večina ne zna niti brati, niti pisati, in je sploh stik in medsebojno sporazumevanje precej otežkočeno. Ljudstvo, navajeno samovlade, ni ugovarjalo, če so uradnike zamenjale organizirane skupine Leninove vrste. Če se je vzdržala samovlada z nasiljem, je uporabila in uporablja boljše-viška stranka vsa sredstva, da uniči vsak odpor. In le nasilje in nenadne izpremembe vlade in uprave so pomagale boljševiški upravi, da je še danes v Rusiji na krmilu.
Le da je današnji način ‘boljševizma malo podoben onemu pred desetimi leti in Lenin sam in njegovi pristaši so bili razočarani v svojih nadah. Vsaj so pričakovali, da se boljševizem ne razširi le po celi Evropi, pač pa po celem svetu; med tem pa je ostal omejen na ruske kraje. Na zapad, do prave Evrope, mu niso pomagali niti milijoni rubljev in v Aziji je bil prisiljen, izpremenitl svojo podobo. Ljudska narava se ne da iz-premeniti z nasiljem.
Po nazoru predsednika Butlera je demokraciji Združenih držav fašizem mnogo nevarnejši od boljševizma. Severoamerikansko ljudstvt občuduje uspehe posameznikov in skupin, in ne dajo se tajiti Mussolinijevi uspehi. Poleg osebnih uspehov pa se ameri-kansko ljudstvo navdušuje tudi za nekatere zahteve fašistov. Marsikdo v Združenih državah soglaša s fašisti, da bi moral vsak posameznik zreti v službi države in svojini tovarišem največje zadoščenje in da bi pri-
DA SE POGOVORIMO ...
(V. del replike na odgovor marksistoyO Odgovor g. Ivanu Grahorju.
Kako pojmujejo marksisti nacije, sem pokazal in dokazal s citati najautoritutivnejših marksističnih ideologov. Oni dejansko ne priznavajo nacij! Kakor vse moje ostale trditve, ostane tudi ta nepobita.	.
Ne odgovarja ppvsem znanstveni resnici, da je maksizem odkril nekake nove neznane zakone človeškega razvoja družbe. Marles je samo »znanstveno« obdelal ekonomsko zgodovino Anglije, ki jo je on smatral kot tipično za kapitalističen razvoj, roda v na-daljnem toku kapitalističnega razvoja se je pokazalo, da teze, ki jih je postavil Marks na podlagi tega proučavanja, absolutno niso točne. Kajti Marks sploh ni bil ustvarjajoč genij, temveč kritičen duh z močno silq; sintetiziranja.*: Osnovna napaka v marksizmu je njegov »duh* ali bolje neduh, njegovo materialistično in mehanično pojmovanje življenja. V tem, ker smatra marksizem neutrali-zem za glavno oporišče svojih teorij, je zgre-šenost osuove vse njegove zgradbe .. .« (glej dr. Mirko M. Kosič: Osnove ekonomske politike, knjiga I.). Radi tega tudi marksistično pojmovanje pojava narodov in v narodnih vprašanj ninia in ne more imeti kakih absolutnih znanstvenih vrednot.
Marksistično pojmovanje pravice samoodločbe narodov sem ravno tako demaskiral v posebnem članku. Oni te pravice ne priznajo. To so prazne fraze v ustih marksistov. Ne, g. Grahor, jaz se nisem postavil na glavo, jaz gledam stvari take, kakor so in to svoje stališče vedno z razlogi argumentiram.
Po čem sklepate vi, prosim vas, da sem jaz »velesrbski, antislovenski šoven«? Jaz kategorično odklanjam to od sebe kot insinuacijo. če vi niste spremljali mojega skromnega javnega dela v Sloveniji, potem stavim jaz komurkoli na pregled vse moje članke, pesmi, beležke in koncepte javnih govorov in celo svoje privatne prepise o predmetu, da se more vsak prepričati o nasprotnem, kar trdijo g. Grahor in njegovi tovariši.
Prosim vas, da mi sporočite, kateri so polog Slovencev, Hrvatov in Makedoncev v Jugoslaviji še oni narodi, ki se morajo pobratiti z nami Srbi? Povejte nam atribute, radi katerih so Makedonci poseben narod? (Maine veste, da je hotela Avstrija nasiloma ustvariti bosanski narod in bosanski jezik ter tudi dalmatinski narod in dalmatinski jezik itd!?«)
Če trdim, da zahtevamo mi radikali likvidacijo vseh nacionalnih vprašanj v Jugoslaviji, mislim, da to ni nikaka demagogija, temveč navadna konstatacija historičnih fak- j tov. Dokaz za to je vsa naša politika v zad- J
njih letih, politika, ki je razburjala našo stranko (Protič, Jovanovič), tu je »Srbsko-hnvatski sporazum« in »Pakt prijateljstva s predstavniki Slovencev«, da omenjamo samo to. Danes je Jugoslavija tu, narod SHS se je odločil sam in potrebno je, da smatramo nacionalno vprašanje v tem pogledu za likvidirano in nikakega smisla ni, da ga zopet načnemo. To more zahtevati samo kapitalistična reakcija. Jugoslavijo čakajo drugi problemi, važni socialni in kulturni problemi in tedaj bo mogla naša nacija tekmovati z ostalimi nacijami na svetu in dati človeštvu maksimum svojih vrednot. Kako bomo uredili našo državo, to je vprašanje našega sporazumnega dogovora in pameti. Naj si komunisti ne belijo glav s tem.
Kot primer, kako vi, g . Grahor, niste znali čitati in niste razumeli mojega članka, najbolje dokazuje »privatni nasvet«, ki mi ga absolutno brez potrebe dajete na koncu svojega članka. Ko sem dejal v odgovoru g. Mrzelju, da sem pred Prešernovim spomenikom govoril o Koroški, sem storil to, ne zato, da bi razpravljal o koroškem problemu, temveč da odbijem od sebe insinuacijo, da sem An-tislovenec, da dokažem kako sem nasprotno, od prvega dne svojega bivanja v Sloveniji izkazoval svoje simpatije za Slovence in živ interes za vse slovenske probleme. Kaj res ne znate čitati ali pa namenoma in zlobno
znaval, da je egoizem največji greh. Podobno je z drugimi zahtevami: državi in družbi je treba pomagati a. dejanji, ne pa z besedami. Marsikdo v Združenih državah si želi, da bi bilo manj govorjenja, a več dela, kar se tiče splošno koristnih stvari. Le da te želje ovstajajo le želje. Tretja zahteva fašistov, da v moderni državi ni svobode posameznika in je zaraditega treba zlomiti voljo posameznika v korist narodne blaginje je marsikateremu všeč in je vendar neizmerno nevarna, ker razbija temelje demokracije Združenih držav in vodi k absolutni državi. Kdo naj zlomi voljo posameznika na korist celote? Fašisti odgovarjajo »država«. S tega izvira, da mora biti država močnejša od volje velike skupine posameznikov, pa bodisi dveh tretjin državljanov. In to je absolutna država. Absolutna država pa zahteva suverenih posameznikov. Taki so bili monarhi in oligarhi, kajti kakor vsak posameznik ali monarh, tako lahko male skupine posameznikov oziroma oligarhija obvlada prebivalstvo države pod geslom, da mora biti volja posameznika zlomljena v korist celote. In kje je potem osebna svoboda? In vendar je ustava Združenih držav zgrajena na osebni svobodi, ki se javlja v krajevni in okrajni samoupravi.
Zanimivo je, da predsednik Butler, dasi je v svojem govoru priznaval težko bolezen demokratične uprave Združenih držav in odbijal boljševizem in fašizem, vendar ni dal mladini leka, pač pa se je zadovoljil s pozivom, da bi z demokratično vlado poiboljšala in zagotovila svoji domovini osebno disciplino.
POLJSKA KRITIKA O NAŠI GRAFIKI.
Razstavo jugoslovenske grafike, katero je bila priredila v Lvovu jugoslovensko - poljska Liga skupno z društvom prijateljev lepih umetnin so ocenjevali poljski kritiki v raznih listih. Posnemamo iz ocen, priobčenih v poljskih listih, nekaj odstavkov, ki bodo predvsem zanimali naše občinstvo. Dnevnik »Staro polskie« prinaša oceno izpod peresa VVladislava Kozickega. Po uvodu, v katerem opisuje presenečenje nad raznolikostjo in temperamentnostjo razstavljenih del, omenja posamezne avtorje, med katerimi posveča posebno pažnjo Meštroviču in Tomislavu Križmanu. Med Slovenci omenja Šantla, ki ga imenuje solidnega realista brez kristalizirane individualnosti, O S. Cudermanu pravi, da so njegovi lesorezi polni Goyovske fantastike. Imenuje tudi ekspresioniste Ma-leša in Pilona, a o Jakcu, ki dosega vizijo-nerske efekte pravi, da je jugoslovanski Skoczylas, Justinove lesoreze imenuje estetične igračke.
V	»Chwili« je napisal feljton o jugoslov. grafiki Artur Lauteabach. Pozdravlja prireditev razstave, ker se v grafiki najbolje spozna umetniška tehnika kake dežele; grafika nam odkriva tajnost risbe, a risba je okostje vsakega umetniškega dela na polju likovnih umetnosti. Med najsposobnejše naše grafike šteje Jakca, Meštroviča, Postružnika in Trepšeta. O Jakcu pravi, da je reprezentant jugoslovenske moderne. Pri njem se staplja v eno celino mirnost in lepota linije, diskretna igra svetlobe, asketična vzdržljivost in umejenost v iskanju efektov. Imenuje tudi Cudermana, Justina in Maleša.
Drugi listi so prinesli članke o zgodovini jugoslov. grafike od prvih naših grafikov Meduliča, Klaviča, Martina Kalunič-Kotte (roj. šibenčana) do danes.
Razstava je torej vspela zelo dobro: upo-znala je Poljake z delom naših umetnikov na polju grafike.
Udruženje oblikujočih umetnikov nam
javlja: Kakor znano, je priredilo udruženje oblikujočih (likovnih) umetnikov razstavo jugoslovenske grafike v Curihu, pozneje v Lvovu in Firenci. Razstavi v Lvovu in Fl-renci sta se vršisi istočasno. Lvovska razstava, ki je bila prva izmed serije razstav, ki so se imele vršiti v (Poljski, je prenešena v Varšavo, Firenška razstava še traja. O tej razstavi, ki je mednarodna in ma kateri tvorijo Jugosloveni samo en del, bo irfla posebna luksurijozna knjiga v italijanskem in francoskem jeziku ter bo opremljena z mnogimi reprodukcijami. Točnejši podatki so interesentom na razpolago pri tajništvu udruženja. O curiški razstavi še manjkajo podatki. Dela, ki so bila tam razstavljena, so bila priključena poljskim razstavam. Na drugem mestu objavljamo poziv k udeležbi pri reprezentativni razstavi jugoslovenske grafike, katera bo v jeseni v Pragi.
potvarjate moje misli? 'Neverjetno! — Kar se pa tiče stvari same, ker ste jo že omenili, ve ves objektiven svet, da za žalostni rezultat koroškega plebicita nimamo mi Srbi absolutno nobene krivde, niti dejanske, niti moralne. Mi se nismo mogli dovolj načuditi, ko smo čuli za to, kajti kaj takega bi se pri nas ne moglo dogoditi, pa čeprav bi bile pri nas stokrat slabše razmere. Čitajte g. Grahdr dokumente o tej stvari in spoznali boste, da nam delate krivico. V kolikor
I	se tiče odnošajev srbskih vojakov za časa plebiscita samega s tamkajšnjim ljudstvom, verujte, da se od teh ljudi, po desetih letih nadčloveške borbe in vsakovrstnih muk in ponižanj, ni moglo zahtevati postopanje v fraku in v rokavicah. Zelo žalostno bi bilo, če bi to ali pa kako ujeto in spečeno pišče ali neplačan prašič na ražnju uplival na nacionalno zavest koroških Slovencev! Ako je za razumevanje takih stvari potrebna neka posebna pamet, potem je treba o tem voditi debato. Za moje poznavanje slovenskih razmer ne vodite brige vi, jaz jih poznam prav dobro, mnogo bolj in globlje, kakor pa mislite vi; poznam jih še iz srednješolskih klopi, ko sem vzdrževal zveze s Slovenci in spremljal politične in kulturne razmere Slovenije in sodeloval s Slovenci v tajnih nacionalističnih srednješolskih organizacijah.
Ljuba D. Jurkovič.
Dnevne vesli.
— Poštni minister na Bledu. Danes prispe na Bled k kralju v avdienco poštni minister Vlajko Kočič.
— Povratek ministra za gume in rudnike v Beograd. Minister za šume in rudnike dr. Kumanudi se je povrnil s svojega potovanja v Kruševac v Beograd.
— Ponudba za zgradbo centralne ladjedelnice. Neki ameriški finančni konsorcij je stavil ponudbo za zgradbo centralne ladjedelnice, ki naj bi se zgradila pri »Splitu. Pogoji so: država naj hi prispevala tretjino kapitala. Skozi 60 let naj bi delila (finančna skupina dobiček z državno v razmerju 50 : 50 odstotkov. Po 60 letih bi postala ladjedelnica last države.
— Pregled naših železniških prog. Fra-pantno število železniških nesreč je dalo Generalni direkciji državnih železnic povod, da je imenovala posebno strokovno komisijo, ki bo proučila stanje vseh glavnih železniških prog v državi.
— Subvencija za otroške azile. Ministrstvo za socialno politiko je določilo 50.000 Din za subvencije za otroške azile. Subvencija se razdeli koncem tega meseca.
— Izpiti profesorjev srednjih tehničnih Sol. Pravilnik o polaganju izpitov inženjer-jev-profesorjev na srednjih tehničnih šolah je objavljen v »Službenih Novinah« ter je stopil s tem v veljavo.
— Laskava izjava Angležev o naših mornarjih. Pri Porthsmouthu vežbajo jugoslov. mornarji, ki se vadijo v službi na podmorni-kih. Angleški oficirji so se izjavili, da so ju-goslovenski mornarji najboljše tuje moštvo ter da se je jugoslovenskim oficirjem in moštvu že po preteku enega tedna lahko izroči-
lo	samostojno vodstvo podmornikov.
—Restavracije na večjih železniških postajah. Prometno ministrstvo je odredilo, da naj se na vseh večjih železniških postajah, kjer doslej restavracij še ni bilo, restavracije otvorijo. Restavracijo se otvorijo lahko v privatni režiji. Po preteku gotovega števila let prepadejo državi.
— Posebni vagoni za izvoz mesa. Ker primanjkuje naši železniški upravi posebnih vagonov za izvoz mesa, so nam odstopile take vagone za gotov čas pod ugodnimi pogoji avstrijske železnice.
— Uredba o vojni akademiji. Na predlog ministra vojske in mornarice je kralj podpisal novo uredbo o vojni akademiji. Uredba stopi v veljavo, ko bo objavljena v »Sl. Novinah«.
— Ukinitev trgovskih šol. Minister trgovin# in industrije je odredil, da se dvoraz-redne trgovske šole v Bakru, Kotoru in v Našicah ter trgovska šola v Splitu ukinejo.
— Niška oblast dobi od Poštne hranilnice petauljonisko posojilo. Iz Niša poročajo: Niški oblastni odbor je sklenil te dni v Beogradu s Poštno hranilnico pogodbo o posojilu 5 milijonov dinarjev. Kot kritje je založi niški oblastni odbor obveznice vojne škode Posojilo se uporabi za investicije, kot za zgradbo novih šolskih poslopij, vodovoda, mostov itd.
— Reprezentančna jugoslovenska umetniška razstava v Pragi. Na poziv umetniškega društva »Hollar« v Pragi bo priredilo udru-ženje jugoslovenskih likovnih umetnikov v Pragi veliko umetniško razstavo jugosloven-ske grafike, na katero bodo pripuščene tudi risbe in po možnosti tudi akvareli. Ta razstava 'bi se imela vršiti že septembra meseca, a je odložena na november, da bo vsem našim grafikom omogočeno sodelovanje. Vabijo se k vdeležbi vsi člani udruže-nja, a istotako tudi nečlani brez razlike smeri. Prijave naj se dostavijo do 15. septembra ljubljanski sekciji udruženja (UOU Tehniška srednja šola). Rok za pošiljanje umotvorov objavimo pravočasno. Z ozirom na razna vprašanja moremo pomiriti gg. umetnike glede sestave juryja v tem smislu, da sigurno ne bo sestavljen iz neumetnikov.
— 21. avgusta na Brezje! V strnjenih, strumnih falangah, tovariši, v nedeljo na Gorenjsko, kjer ajda zori. Naša stara pravda še ni dognana; dobršen del naše zemlje, ki dal nam jo je Bog in naši predniki, ječi pod tujim robstvom in doma pri nas se obupno bore naši pohabljeni vojni tovariši za svoje pravice. Dognati jo moramo ne s potoki dragocene človeške krvi, temveč s če-belično pridnostjo, jekleno vstrajnostjo in neomahljivo voljo. Zato na Brezje, da se spet okrepimo, poživimo. Služba božja pod milim nebom je dovoljena; vrli tovariši železničarji od Sloge nam zaigrajo, kot oni asnajo, pevci pa nam spet razvesele dušo in srce. V bratski slogi nam poteče dan ljubezni in slovenske zvestobe. Polovična vožnja velja od 19. do 28. avgusta. Izkaznice se dobe na Brezjah. Najhujše poletje je minulo, najnujnejše delo na polju tudi, zato: »jaz pa pojdem na Gorenjsko«! Da zarje Vidove zagore nad združenimi, svobodnimi rodovi Jugoslavije od Gosposvete do Carigrada, tovariši, v to pomozi tudi dan 21. a v. glist. — Glavni odbor ZSV v Ljubljani.
— Razpis zdravniških mest. Razpisan je konkurz za 10 zdravnikov, ki bi se hoteli bavlti s pobijanjem epidemične silile v oblastih Požarevac, Timok in Niš pod sledečimi pogoji: 1. dohe prejemke epidemičnih zdravnikov, 2. ne smejo izvrševati privatne prakse. Prijave se sprejemajo do dne 10. septembra. Vsa podrobnejša poročila se dobe pri higijenskem oddelenju ministrstva za n 'i rodno zdravje v Beogradu.
— I* železniške službe. V območju ljubljanske železniške direkcije so napredovali: v 6. skupino I. kategorije inž. Franjo De-uevc, inž. Ciril Peternel, dr. Merzlovič, dr. Brumen in dr. Jeglič; v I. skupino II. kategorije: Emanuel ZeMnka in Ivan Mrak; v I skupino b) II. kategorije: Josip Božič, Franjo Gnezda, Josip Grilc, Alojzij Kavčič, Rudolf Oswald in Anton Pterovdč; v II. skupino a) II. kat.: Adolf Hillmayer in Alojzij Plantan; v 2. skupino b) II. kat.: Leopold
Benko, Vladimir Gomilšek, Anton Jenčič, Maks Mihelčič, Oskar Štrekelj in Anton Zajc.
— Iz poštne službe. Premeščeni so poštno-brzojavni uradniki: iz Ljubljane: D. Kobal in Fran Turk na Bled, M. Ulobočnik k Sv. Janezu ob Boh. jezeru, M. Kolar v Mežico, M. Zevnikar v Rog. Slatino, M. Kocjančič v Dobrno, V. Kušar pa v Kranjsko goro; L. Horak iz Domžal v Luznico; A. Thaler iz Šoštanja v Slov. Bistrico, Fr. Zgonec iz Ljutomera v Pristavo, M. Štrukelj iz Sv. Lenarta v Slov. Goricah v Celje, A. Gomišček iz Celja na Bled, O. Senica iz Žirov v Šoštanj, M. Kitzier pa iz Lukovice v Domžale. Upokojena je poštnobrzojavna uradnica M. Škerlj v Ljubljani.
— Iz šolske službe. Imenovani so: začasni učitelj Karol Širok za stalnega učitelja v Črnomlju; Ida Mazi, doslej učiteljica v Tr-bovljah-Vode, za stalno učiteljico na 1. dekliški osnovni šoli v Ljubljani, Roza Randl, doslej učiteljica na dekliški osnovni šoli v Ptuju-okolica, za stalno učiteljico istotam.
— Moderniziranje vatikanske knjižnice. >Oservatore Romano< poroča, da se bo vatikanska knjižnica reorganizirala po popolnoma modernem sistemu. Težavno in drago delo bo_ trajalo več let. Reorganizacija slavne knjižnice, v kateri se nahajajo literarni zakladi neprecenljive vrednosti, bo omogočila znanstvenikom vsega sveta lažje, hitrejše in intenzivnejše eksploatiranje. Spričo tega dejstva bo dala za reorganizacijo knjižnice tudi Carnegie-jeva mirovna ustanova primerno podporo.
~ Viseči stolp v Pis-i se je nagnil za 9 milimetrov. Iz Rima poročajo: Strokovnjaki so ugotovili, da se je viseči stolp v Pis-i od nlta 1918 do danes za 9 mm nagnil. Vsled tega sicer trenutno stolpu ne grozii nobena nevarnost, kljub temu pa je imenovalo italijansko prosvetno ministrstvo posebno komisijo, ki naj predlaga, kar je potrebno, da se pride eventuelni nevarnosti pravočasno v okom.
— Pribežališče za aristokrate v Italiji. V
Rimu je bil te dni ustanovljen pod protektoratom kardinala Vdnnutelli-ja mednaroden odbor, ki namerava vzpostaviti pribežališče za aristokrate in intelektualce vseh narodnosti, ki so izgubili vsled vojne svoje premoženje in svoje socialno stališče. Pribežališče se ustanovi v Osti-ji v bližini tempe-lja miru.
— Numerus clausus za ženske na oxford-skem vseučilišču. Na oxfordski univerzi je bil uveden za ženske numerus clausus. Število ženskih dijakov sme znašati vsaiko leio samo četrtino števila moških dijakov. Dobro bi bilo, če bi se uvedel numerus clausus za zenske še marsikje drugod.
— Čudna justica. V Žabcu je bil te dni obsojen Slovenec Rudolt KoroSec radi raznih poneverb, ki jih je zagrešil kot davčni uradnik v Srbiji, na 20 let ječe. Dostikrat pa čitamo, da je odnesel ta ali oni v Srbiji radi uboja par mesecev, radi umora pa samo par let...
— Že na hotelirja hotela pobegniti s šoferjem svojega moža. V Vrbasu je bila te dni aretirana gospa Stevka Družic, soproga beograjskega hotelirja, ki je vzbudila snm policije zgolj s čudnim obnašanjem. Na policiji se je izkazalo, da je imel policijski stražnik, ki jo je aretiral, dober nos. Gospa Stevka Dražič je bila namreč smrtno zaljuo-ljena v šoferja svojega moža, Novaka ter je sklenila, da pobegne z njim na Madjarsko.
V	to svrho je vzela svojemu možu 50.000 dinarjev ter preskrbela ponarejene potne liste in se domenila z objektom svoje ljubezni, da se sestaneta v Vrbasu. Dva dni pozneje je izsledila policija tudi podjetnega šoferja ter ga utaknila v luknjo.
— Brat ovadil brata radi žaljenja Veličanstva. Pred sodnim dvorom v Jagodini se je zagovarjal te dni kmet iMilorad Milovanovič radi razžaljen j a Veličanstva. Ovadil ga je 'bil njegov lastni brat. Dečko se je izgovarjal z razdraženostjo, pijanostjo itd., vse to pa mu ni prav nič pomagalo: obsojen je bil na štini leta ječe.
— Poceni jo je odnesel. O Zajimu Perčen-koviču, ki se je potikal v Beogradu ob večernem času po dvorišču neke hiše, kjer lopova niso poznali, vsled česar so stanovalci poklicali službujočega orožnika — v naši državni prestolici vrše namreč policijsko službo kot menda v nobenem civiliziranem mestu na svetu, s puškami oboroženi orožniki mesto policajev — smo poročali. Ko ga je orožnik vprašal, kaj ima v tuji hiši opraviti, je mohamedanec odgovoril, da orožnika to ne briga. Ko mu je napovedal orožnik nato aretacijo, se je lopov potuhnil ter navidezno ubogal. Nenadoma pa je dejal, da si mora spraviti v red obuvalo. Orožnik mu je to dovolil. Mesto da 'bi si spravil v red svoje opanke, pa je pograbil Perčen-kovič pest peska in prahu ter ga vrgel orožniku v obraz. Medtem, ko si je orožnik brisal oči, je Perčenkovič nanj navalil, mu odvzel puško ter ga jel obdelavati z nožem. Potem ko mu je zadal 16 sunkov in se je orožnik onesveščen zgrudil na zemljo, jo je lopov odkuril, vendar pa so ga par minut nato ujeli in aretirali. — Pri obravnavi se je zagovarjal Perčenkovič, da je iskal v hiši neko ženšče, s katerim je bil preje pil in ki mu je obljubilo, da ga vzame seboj na stanovanje, ki pa mu je, ko je nasitilo svoj želodec, pobegnilo^ Perčenkovič, ki napravlja utis idijota, je trdil pri obravnavi, da je bil močno pijan. Vedel je sicer, kaj dela; orožnika nikakor ni nameraval umoriti; kaj je imel v roki, ko ga je začel biti, ni vedel; šele, ko je bila stvar končana, je videl, da je moral imeti v roki nož, ker je bil sam na roki ves obrezan. Fant jo je odnesel poceni; obsojen je bil samo na leto dni ječe.
— Mrlič v potniškem vozu vlaka »Skoplje-Veles. Muslimanka Ša&ina Dešlan je ležala težko bolna v bolnici v Skoplju. Imela je tuberkulozo v zadnjem stadiju. Predvčeraj-
šnjim so prišli ponjo njeni sorodniki. Ker so namreč videli, da se ji bliža konec, so jo hoteli prepeljati domov, da bi jo tam pokopali. Sašina Doslan pa je kmalu nato, ko so jo posadili v vagon, izdihnila. Sorodniki so jo pokrili z neko cunjo. Eden od sopotnikov je opazil, da je žena umrla ter je prijavil stvar policijskemu komisarijatu v 'Skoplju, ki je odredil, da so truplo izvaso-nirali.
— S kamnom ubil svojega sina. Iz Nego-tina poročajo: Sin kmeta Jovana Didiča, iRatomir, je bil neubogljiv in razposajen dečko. Daši mu je bilo šele 14 let, je svojemu očetu kljuboval, kjer je le mogel. Te dni je prišlo med njim rin očetom zopet do hudega prepira. V jezi je popadel oče ka-men ter ga vrgel za fantičem. Kamen je zadel dečka tako nesrečno v tilnik, da je obležal fant pri priči mrtev. Nesrečnega očeta so zaenkrat aretirali.
— Strašne elementarne katastrofe v ruski srednji Aziji. Iz Moskve poročajo: Potres v Namangami v ruski srednji Aziji traja še vedno. V sredo je povzročil sunek, ki je bil tako močan, da so nastale v zemlji neštevilne meter široke razpoke, strašno opustošenja. Število mrtvih je veliko. Ljudstvo beži v divji paniki z ozemlja. — Istočasno so povzročili v Vladivostoku in okolici tajfuni in silni nalivi še večjo katastrofo kot potres v Namanganu. Nevreme je uničilo dvaindvajset vasi. Nad 10.000 ljudi je brez strehe. Večina živine je poginila, za preostalo primanjkuje krme ter so izbruhnile med njo kužne bolezni. Prebivalstvo je zbežalo v gore, kjer je odrezano od sveta ter že dva dni strada. V Ussuriju sta uničila poplava in orkan nad 4000 hiš in vso žetev. Tudi premogovniki so močno poškodovani. Železniški promet je popolnoma ustavljen. Tudi iz okolice Šmakova poročajo o velikih vremenskih katastrofah, ki so zahtevale preko 30 človeških žrtev. Nad 2000 ljudi je brez strehe. Škoda, ki jo je povzročila poplava je nepregledna. Okoli 60 vasi je uničenih. Nekatere so odnesli valovi, druge so tako globoko pod vodo, da vozijo nad njimi čolni.
Karainbolaža dveh vlakov v Runiuniji. Iz Bukarešte poročajo: Na kolodvoru v Fun-dule-i je prišlo do karambolaže med nekim osebnim vlakom in nekim vlakom, ki je vozil petrolej. Ena oseba je bila ubita, deset pa težko ranjenih.
Nenavaden slučaj. Iz Milana poročajo: 30 letni agent Giuseppe Amasto je zapustil svojo 21 letno soprogo ter pobegnil s svojo 43 letno taščo.
— Velika tatvina draguljev v Ostende-u. Neznan lopov je ukradel te dni soprogi dunajskega veleindustrijca Marti Wolf v Ostende-u ves njen nakit, vreden okoli 8,000.000 dinarjev. Gospa je prišla v Ostende za par tednov na oddih. V svoji nečimurnosti je vzela seboj ves svoj nakit. Hranila ga je v majhni kaseti v svoji hotelski sobi. Vsa poizvedovanja po velikopoteznem uzmoviču so ostala doslej brez uspeha.
— Bivša ruska velika knjeginja poročila krojača. V pariški ruski cerkvi se je vršila te dni poroka znanega paniškega krojača Luciena Lelonga in princezinje Natalije, hčerke ruskega velikega kneza Pavla. Prin-cezinja, ki šteje šele 21 let je bila doslej prodajalka v znanem salonu svojega sedanjega soproga. Lelong, ki je prestopil pred par meseci v pravoslavno vero, je poklonil svoji soprogi kot poročno darilo eno najlepših viil ob rivijeri. Tudi poročna obleka njegove soproge je izdelana po njegovi koncepciji.
— Smrt miramarskega kastelana. Kaste-lan na miramarskem gradu, Dominik Ar-mič (Armich) je te dni umrl. Armič je bil svoječasno sluga Maksimilijana in Šarlote. Ko se je odpeljal Maks v Mehiko, je ostal Armič v gradu Miramare kot čuvaj. V gradu je preživetj vsega skupaj 67 let.
— Opozarjamo na pristni malinovec tvrdke Alko. Več glej v oglasu zadaj.
— Pristni želodčni liker »Florian« izdeluje E. Kavčič. Glej tudi današnji oglas.
Ljubljana.
1— Pogreb podpolkovnika Manigodiča. —•
Včeraj, ob pol štirih popoldne, se je vršil iz hiše žalosti "na Bleiweisovi cesti št. 1 pogreb preminulega poveljnika orožništva v Sloveniji, podpolkovnika Marka S. Manigodiča. Poleg sorodnikov in ostalega občinstva so se pogreba udeležili predstavniki skoro vseh vojaških in civilnih oblasti ter zastopniki mnogih javnih korporacij. Med drugim so se pogreba udeležiM tudi veliki župan dr. Vodopivec, divizionar general Ka-laifatovič in mestni komisar dr. Mencinger, častniški zbor tukajšnje garnizije, ljubljanski orožniški polk in posebna vojaška četa. Pri pogrebu je svirala godba dravske divizije žalne koračnice. Pred žalnim sporedom je po pravoslavnem običaju nosila posebna deputacija križ ter kolač s svečo. Truplo pokojnega Manigodiča so položili k večnemu počitku na tukajšnjem pravoslavnem pokopališču.
1— Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča one interesente, ki nameravajo obiskati ve-lesejm v Gradcu v času od 3. do 11. septembra t. L, da ima na razpolago sejmske legitimacije z vsemi ugodnostmi, ki jih nudi obiskovalcem uprava velesejma. — Načelstvo.
1— Gremij trgovcev v Ljubljani sporoča na prošnjo glavne carinarnice sledeče: Za ugotovitev pravilnega carinjenja poštuo-ca-rinskih pošiljk je potrebno, da člani to store še predno pošiljka dvignejo, v nasprotnem slučaju so vse intervencije zaman. To store člani lahko sami pri carinarnici ali pa P°" tom gremija. — Načelstvo.	.	T. h
1— Češki srednješolci v Lj ubijanj V 1 jh‘ ljano se je pripeljalo iz Celja 38 p srednješolcev. Ti diM^; ^elju nad mesec dni na počitnicam	j
ji««?*- *■
men tega prihoda praških srednješolcev je, ogledati si Ljubljano, kulturno in gospodarsko ognjišče Slovenije. S skupino češkoslo-
vaških dijakov je prišel tudi g. prof. Orožen, tajnik jugoslovansko-češkoslovaške lige, ki je tudi organiziral ta izlet. Dijaki bodo prenočili v akademskem kolegiju, kjer jim je odredil stanovanje ravnatelj kolegija g. prof. Fran Jeran. Srednješolci so zelo zadovoljni s svojimi ljubljanskimi kolegi. Danes bodo odpotovali še na Bled in Bohinjsko Bistrico, odkoder se bodo vrnili v Celje.
1— Danes ob 8. uri zvečer bo imel v prostorih društva »Edinost« Dolfe Prešern svoj recitacijski večer. Na sporedu je VI. spev >Golgote« in nekaj drugih njegovih pesmi.
1— Najbrže ni mislil zares. Ko je korakal Trnovčan Vinko iK. včeraj po kosilu v spremstvu svoje energične žene čez trnovski most čez Gradaščico, se je pognal preko ograje v dobro ped glohoko vodo. Pri tem si je zlomil nogo ter dobil tudi notranje poškodbe. Ker se vsled tega ni mogel skobacati iz vode in ga je veselje do preselitve na drugi svet, če je sploh kaj takega resno nameraval, zopet minilo, je pričel klicati na ves glas na pomoč. Seveda je klicala na pomoč tudi njegova žena, ki kljub vsemu svojega možička še ne mara izgubiti. Viuko‘.a je izvlekel iz vode policijski stražnik. .Prepeljali so ga v bolnico. Ko so ga vprašali, zakaj je akočil v vodo, se je obrnil v stran ter zagodrnjal nejevoljno: iaveličal sem se življenja. Štirideset let sem na svetu, dosti je!
1— Bogomira Novotnj-ja. 14 letnega dijaka, ki je utonil med kopanjem na Savi pri mostu v Črnučah, še vedno niso našli, ker je Sava vsled zadnjega deževja močno kalna. Baje so prebivalci iz Tomačevega videli v torek dopoldne plavati utopljenega neznanca, vendar ga pa niso mogli vsled na-rastle Save potegniti iz vode.
1— Policijska kronika. Policija je aretirala tri osebe in sicer eno radi prepovedanega povratka, drugo radi telesne poškodbe in tretjo radi splošnega suma. Prijavljenih je bilo policiji 6 voznikov, kolesarjev m
avtomobilistov, ker s o se pregrešili proti cestnopolicijskemu redu. Prijavljena je tudi bila ena oseba	lažje telesne po-
škodbe.
— 1	i	—. naoBHMuv-ir--- im'-—
Šolstvo.
— Začetek šolskega leta 1927-28 na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani (Poljane). Privatni izpiti se vrše od 25. avgusta naprej. Razredni izpiti bodo od 27. avgusta ob 8. uri po načrtu, ki bo priobčen na črni deski v avli. Pismena matura se začne 1. septembra. — Vpisovanje bo: za novince 1. razreda: 1. septembra od 8.-^12. ure; seboj se naj prinese: krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Zahteva se, da dovrši novinec v tekočem solnčnem letu 10. do 13. leto; za domače učence od II. do VUI. razreda 2. septembra ob osmi uiu v razredih; za učence z drugih zavodov in domače repetente I. razreda pa 1. septembra od 2. do 3. popoldne.
— Na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani (Beethovnova ulica) se bodo vršili ponavljalni, privatni, dopolnilni in naknadni izpiti od 24. avgusta dalje po razporedu, ki bo 23. avgusta objavljen na deski v veži. Vpisovanje v I. razred bo 1. septembra od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Vsak naj prinese s seboj šolsko izpričevalo in krstni list, iz katerega je razvidno, da dovrši v tekočem šolskem letu 10 do 13 let. Isti dan od 10. do 12. ure se bo., vršilo v učilnicah vpisovanje domačih učencev v II. do VIII. razred. Pokazati je treba . nadnje letno izpričevalo. Učenci z drugih zavodov se ibodo vpisovali 2. septembra od ®. do 10. v ravnateljevi pisarni. Pismeni višji tečajni izpit (tudi ponavljalni) se prične 1. septembra ob 8. zjutraj.
— II. državna deška meščanska šola v Ljubljani. Vpisovanje za vse razrede je dne 1. septembra t. 1. od 8. do 12. ure. Ponavljalni in privatni izpiti se prično 25. avgusta t. 1. Natančneji spored je razviden iz oglasa na deski v veži šolskega poslopja.
SOKOLSTVO.
»Ljubljanski SokoU vabi gvoje članstvo, da se v čim večjem številu vdeleži javne telovadbe Sokolskega društva na Ježici, ki bo v nedeljo dne 21. t. m. ob pol 4. uri popoldne. Zbiramo se pred Narodnim domom, odkoder odkorakamo z ostalimi ljubljanskimi in okoliškimi sokolskimi društvi ter godbo Sokola I. na čelu točno ob 2. uri pop. proti Ježici. Ker je to poslednja'prireditev, katere se vdeleži naše društvo v letošnji se-ziiji in je spojena s prijetnim popoldanskim pežizletom, računamo na mnogobrojno udeležbo. Zdravo! — Odbor.
URAD ZA POSREDOVANJE DELA PRIVATNIM NAMEŠCENCEM.
Akcija Zveze privatnih nameščencev J"*0 slavije.	■	..	.
Vsesplošna gospodarska kn« yvge“
zavzema z vsakim dnem večje dimenzije in
ipoleg manuelnih, najtežje prizadeva tudi intelektualne delavce, t. j. privatne nameščence. .
Logično je, da se pri današnjih razmerah opaža nujna potreba dobro organiziranega posredovanja nameščenja, onim ročnim in duševnim delavcem, ki so vsled omejitve obrata, pri katerem so bili zaposleni ali pa vsled drugih podobnih vzrokov ostali nezaposleni in so s tem prepuščeni nemili usodi, nočnim delavcem — kolikor je pri današnji veliki stagnaciji sploh mogoče — pomagajo pri iskanju službe Državne borze dela. Na te državne institucije se delodajalci, kadar potrebujejo kvalificiranih moči. iz vrst privatnih nameščencev, le v redkih ^lučajih obračajo in je vsled tega potreba za poseb-
eno posredovalnico služb za privatne nameščence tem večja. Razni nepošteni koristolovci so to potrebo hoteli izkoristiti v svojo korist in na škodo brezposelnih privatnih nameščepcev. Mnogoštevilne »agencije« v Beogradu, Zagrebu, Novem Sadu, Subotici in v drugih mestih naše države so anoncirale svoje posredovalnice za »vse vrste name-ščenjac ter so za evidentiranje vsakega brezposelnega privatnega nameščenca (z izgovorom, da ga bodo kasneje brzojavno obvestile o nastopu službe) izsiljevale 50 do ICO dinarjev. O nastopu službe pozneje ni bilo glasu, a na zahtevana pojasnila sploh niso odgovarjale. — Umljivo je tudi to, da mnogi brezposelni privatni nameščenci niso razpolagali s svoto, katero so te agencije zahtevale za svoje »posredovanje« ter se tudi v slučaju, da bi bil uspeh posredovanja pozitiven, istega ne bi mogli poslužiti!
»Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije« je kot strokovna organizacija privatnih Nameščencev na podlagi Zakona o zaščiti Rjavcev §-a 106 opravičena voditi svoj Centralni urad za posredovanje dela privatnim nameščencem. Poleg krajevnih uradov, ki obstojajo v drugih mestih države, je sklenita naša organizacija voditi svoj oblastni urad posredovanje nameščenja privatnim nameščencem v Ljubljani, ki bo raztezal svoje delovanje po celi Sloveniji in istočasno ostal v stikih s Centralnim uradom za posredovanje dela privatnim nameščencem v Zagrebu
v svrho čim uspešnejšega delovanja. Posredovanje za vse kategorije privatnih nameščencev, ki so člani »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavijec se izvršuje brezplačno!
Apeliramo na vsa trgovska, industrijska, gospodarska, bančna, rudarska in druga pridobitna podjetja, da se v sluačju potrebe obračajo samo na naš naslov in da z na-meščenjem onih, ki so vsled današnjih gospodarskih razmer že daljšo dobo brezposelni, ublažijo njihove nevzdržne gmotne razmere in bedo njihovih rodbin.
Urad ima v svoji evidenci: izvežbane pisarniške moči, samostojne knjigovodje, trgovske pomočnike vseh strok, daktilogra-finje, poslovodje, rudarske in tehnične nameščence, perfektne stenografe in stenogra-finje, korespondente, skladiščnike, trgovske potnike itd. Oferte in pojasnila se delodajalcem, velepodjetjim dopošljejo na zahtevo brezplačno!
Podpirajte brezposelne privatne nameščence !
Oblastni urad za posredovanje nameščenja privatnim nameščencem se nahaja v poslovnih prostorih Z. P. N. J., Ljubljana, Gledališka ulica štev. 8. (palača Pokojninskega zavoda za nameščence.)
Urad bo izdajal svojo tedenska poročila iz delovnega tržišča privatnih nameščencev.
Zveia privatnih nimeščencev Jugoslavije Ljubljana.
lug. Bogdan Pahor. — Ing. Sergej Goriup.
M!
X poglavju ..Organizacija kmetijske službe v oblastih".
V	»Narodnem Dnevniku« od 16. in 17. t. m. so se oglasili trije srezki ekonomi (\Vernig, Sustič in Malasek) z raznimi recepti, kako naj bi bilo najbolje, da bi se organizirala odnosno preorganizirala sedanja hirajoča kmetijska služba v posameznih oblastih. Med drugim pa gospodje srezki ekonomi v Član-naPadajo visokošolske agronome češ, da imajo ti novsod nrednost čeravno so premalo praktik prednost celično naobraženi ter	ln	P™vefi teore-
speševalno službo nied n ° ZHa kmellJsko p0' s°bni- Očitajo nadalje tuT^^n^ ?0 « povzdigo kmetijstva malTSoriK ta da je vsa kmetijska kultura izšla edino le od srednješolcev. Pri tem pa citirajo vse do danes za kmetijstvo manj ali več zaslužne može kar poimensko in konstatirajo, da izhajajo ti izključno le iz vrst srednješolskih izobražencev. Ker bi lahko javnost pri Citanju omenjenega članka dobila napačno sliko o visokošolsko naobraženih agronomnih, sva se odločila podati nekoliko pojasnil v tem oziru.
Mi visokošolci nismo nasprotniki srednješolcev in jim tudi ne odrekamo, da imajo na polju kmetijstva veliko zaslug, katerih jim pa tudi nikdo ne krati. Saj je bilo do pred-kratkega skoro izključno vse kmetijstvo v rokah srednješolcev. Visokoeolcev agronomov nismo še poznali, saj pri nas v Slove-nlJ»-Študij je še mlad, vendar imamo ravno v zadnjem deceniju že nebroj naraščaja. Sa-moposebi je umevno, da mora imeti višja izobrazba pred nižjo prednost.
Vsako prerekanje v tem oziru bi bilo bob ob steno. Jasno je kot beli dan, da se danes mora smatrati agronomski študij kot vedo, ki zahteva dovršeno in zaključeno srednješolsko pred izobrazbo. Brez take izobrazbe je globoko umevanje težkih problemov in glo-bokeji pogled v njene discipline popolnoma izključen. Vsakemu akademiku se odpro vrata visoke šole, ki ga srednja šola s svoji-ni zaključnimi izpiti spozna zrelega za štu-<uj na visoki šoli. Za vstop v kmetijsko srednjo Bolo pa zadostuje nižja srednja šola in
večkrat celo samo dvoletna nižja kmetijska šola. S tem je že podana dovolj jasna slika med načinom gledanja in razumevanja materije. Nauki elementarnih panog raznih ved sistematično podani, se ne dado nikdar več nadomestiti. To je oni veliki vzgojni moment popolne in zaključene srednje šole ki vtisne akademiku neizbrisni intelektualni pečat.
Naši agronomi so še mladi, kot je tudi njihov študij mlad. Nikdo ne more prerokovati naprej, da je visokošolec za prakso preučen in ne bo dober ljudski pedagog. Nasprotno, lavno ljudje z najvišjo izobrazbo so najboljši učitelji. Saj se je celo govorilo da se bo zahtevalo celo od ljudskošolskih učiteljev visoka šola.
Smelo se pa lahko trdi, da je danes nastopilo tudi že v agronomiji razdobje In da se je pojavil boj med čisto empirijo in znanostjo. Tak boj se je drugod že davno izvoje-val. V medicini, v pravu je stvar že do cela urejena. Nikomur ne bo prišlo na um, da bi tu ne uvidel potrebe visokošolskega študija; ravno isto bo pa kmalu tudi v tehniki. Na dlani pa leži, da bomo imeli kmalu toliko visokololcev-agronomov, da bodo ti zasedli sploh vsa vodilna mesta v javnih službah kmetijske stroke, med tem ko bo srednja šola služila v glavnem izobrazbi bodočih gospodarjev na srednjih in večjih gospodarskih obratih.
Mi smo agrarna država, pa žalibog se danes to zelo malo upošteva. Agrarstvo je potisnjeno ob zid. Kje so naša stanovska zastopstva?
V	socialnem in zakonodajnem oziru se je tudi §e bore malo napravilo. Pretečo agrarno krizo se rešuje le z injekcijami, Id to bol le začasno nblaie, ker za radikalnejSo (kuro nam manjka še diagnoze. Temu pa niso visokošolci - agronomi krivi, ker' so do danes splošno stali na vodilnih mestih le srednješolci. Za rešitev vseh teh problemov, ki niso samo tehniškega, namreč globoko socialnega in agrarno - političnega značaja, potrebujemo mož s temeljitim strokovnim znanjem in široko razprtim obzorjem, kakoršnega nam daje v prvi vrsti visoka šola.
Gospodarstvo.
IZVOZ LETOŠNJIH ČEŠPELJ.
r, f’red 5tirinai^imi dnevi sem napisal za N. D. kratko poročilo o splošno dobri letini, posebno o bogati letini češpelj. Danes tako ugodno poročilo ne velja več in treba ga je močno popraviti. Poročila iz Bosne pravijo, da »o med tem časom pritisnili gorki vetrovi, da so češplje počrnele in po večini odpadle. Le v bregovitih krajih bo ob potokih in rekah dobra letina, in na to se tamošnji izvozniki skrbno pripravljajo. Slovenskim izvoznikom, ki so se zadnji dve leti mešali v te ,posle, pa nujno vetujem, naj puste izvoz bosenskih češpelj bosenskim trgovcem, celo ne naj ne lezejo v Srbijo, kajti lep narodni rek pravi, da: Cič ni za barko. Tamošnji izvozniki se zadovoljujejo tudi s polovico dobička od one cAe, ki je za nje manjša. Lani so nekateri naši izvozniki silno veliko izgubili, a to povsem po svoji lastni krivdi Lam je bilo ze samo po sebi zelo slabo leto za naš izvoz češpelj, kakor sem lani v tem listu na drobno poročal. In v to smolo so se vtaknili nekateri naši ljudje s svojo ne-orijentiranostjo in neznanjem. — Kako je bilo lani težavno kupčevati s tem blagom na Dunaju in tudi v nemških mestih, bi zna-
li	tukajšnji odvetniki, med temi je tudi naš častitljivi rojak dr. Babnik, zapeti marsika-ko žalostinko; seveda ne za se, ampak za svoje klijente v Jugoslaviji.
Ako bi bilo v bližini Avstrije pri nas dobrih in lepih jabolk, bi morda v Avstriji dobro prodali. Toda še bolje, ako jih morejo prodati kam drugam. Danes so tu dosti lepa ogrska jabolka v podrobni prodaji po 60 do 80 grošev. Ni pa s tem rečeno, da bi se naša jabolka ne mogla dražje prodajati. Vse-
r ?TJ* l.reba Prej dobre informacije, zla-stt tudi informacije o tukajšnjih kupcih. Na Naschmarktu je mnogo gnilobe. Ne odposlati vagona prej, dokler nimate točne informacije
o	firmi, ki hoče blago v komisijo ali tudi proti plačilu v določenih rokih. — Marelic je bilo letos le malo, a še pri teh so bile kolosalne izgube. Cena je bila precej visoka, toda prav tu se je videlo, da je med kupujočim občinam letos manj denarja nego doslej. Marelice so bile letos že luksuzno blago, ki si ga običajni zemljani niso mogli pri-voščiti.	£	g
LICENCOVANJE BIKOV V MARIBORSKI OBLASTI.
grado iz blaganj okrajnih zastopov. Obvezani pa so, da bika drže za pleme še vsaj eno leto. Vse priznanje gre oblastnemu odboru v Mariboru, ki je takoj v pričetku svojega delovanja prispeval vsekakor znatni znesek 80.000 dinarjev.
BORZE 19. avgusta.
Devize in valute.
Ljubljana. Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.99125 — 8.02125 (8.00625), London
275.85 — 276.65 (276.25), Ne\vyork 56.69 do 56.89 (56.79), Praga 168.2 — 169 (168.6), Trst 309.25 - »11.25 (310.25).
Zagreb. Dunaj 7.99125 — 8.02125, Berlin 13.51 — 13.54, Milan 309 — 311, London
275.85 — 276.65, Newyork 56.65 — 56.85, Pariz 221.75 - 223.75, Praga 168.185 — 168.985, Curih 1093.5 — 1096.5 (1095); avstrijski šilingi 7.985 — 8.015.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.40, New-york 518.625, London 25.21375, Pariz 20.3325, Milan 28.275, Praga 15.39, Bukraešta. 3.195, Dunaj 73.075.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 142 — 0, Merkantilna 0 — 80, Kreditni zavod 160, Stavbna 56 — 0, šešir 104—0, Kranjska industrijska 390 — 0, Dušik, Ruše 260 — 270.
Ljubljanska blagovna borza. Les: Zaključenih je bilo 5 vagonov. Nudijo se suha ibiikova drva, cepanice, fco vagon nakl. postaja po 19.50, hrastova drva, fco vagon nakl. postaja po 18, bukovi plohi, nežamani, od 16 cm širine naprej, od 2.25 m dolžine naprej, I., II., III., fco nakl. postaja po 400. — Deželni pridelki: Zaključkov ni bilo.
PRIMORJE.
Priimki v Trstu. Dne 8. avgusta se je znova vršila seja znane komisije za spreminjanje priimkov v Trstu. Bilo je 111 prošenj. Uslišali so jih 79. Za ostale priimke je komisija rešitev samo odložila, da stopi v osebni dogovor z nekaterimi interesenti. Tudi to pot je bila komisija zelo pametna, učena in modra. Naj navedemo samo par primerov »italijanskih« priimkov. Spremenili so med drugim: Verich v Verzi, Verh v Verri, Uicich v Uccini, Rasmilovich v Ras-niini, Tschernota v Cernotti, Repich v Reppi, Conz v Canto, Počkaj v Poggi, Katalinič v Cattalini, Chersich v Chersi, Kriuz v Criutti, Cernitz v Cemi, Pollak v Pola, Waschmann v Vasani, Polanz v Polani, Orlich v Orlini, Antončich v Antonini, Marinich v Marini, Bandel v Bandi (znan renegat vitez Bandelj bo tedaj za naprej Bandi), Porok v Porro, Sirotich v Sirotti, Vodopivetz v Bevilacqua, Bernje v Bernieri. Sodi pa naj vsak sam.
Rudnik v Cerknem. Cerkljansko je od nekdaj znano, da je bogato na rudah, 'baje na srebru, bakru n svincu. Že večkrat so poskusili kopati razne rove, a žile niso bile zadosti bogate. Zdaj so se tudi Italijani, ki jim manjka rudnikov, začeli zanimati za ta kos zemlje. Baje je dobila neka komisija nalog, da preišče okolico in ugotovi bogatost ležišč na Cerkljanskem. Komisija se je bila zbrala pred kratkim v Cerknem pri nekaki slavnostni seji z zastopniki domačih oblasti.'Na tej seji se je mnogo govorilo o bodočem Cerknem kot industrijskem središču, ki bo tekmovalo z Idrijo. Tudi prefekt, ki je pred nedolgim Časom obiskal Cerkno, se je zanimal za to. V koliko se bodo sanje uresničile, ni znano. ‘Gotovo pa je, da Italijanom ne gre samo za to, da črpajo rudo, ampak, da z rudarskimi kolonijami poitalijančijo naše ljudi.
Športne vesti.
JUBILEJNI NOGOMETNI TURNIR S. IL SLOVANA, ki se prične jutri z nastopi Hermesa, Jadrana, Slavije in Slovana bo nudil predvidoma ostro borbo za darilo mestne občine ljubljanske. Vsi navedeni klubi so prilično v enaki formi. Dejstvo je, da so se vsi klubi pripravljali za ta turnir in sicer prav temeljito- Kar se tiče Hermesa, smo ga imeli priliko videti v nedeljo, sicer je podlegel, toda z minimalno diferenco. Jadran, ki nastopi v svoji najmočnejši postavi, bo v bodoči se-
no?iJ!lgUi5in<i trd or?k tu(ti našima najmočnejšima kluboma IMriii in Primnrin Slrnrn
uoLuuMi.	_:x	***	Primorju. Skoro
® Sliši od Slaviie VPndAr RA r\o tvv.
Tekom letošnje pomladi se je vršilo zako- zitivno ve, da je poletni čas dobro izrabila^n nito predpisano licencevanje bikov .po vseh	x~	:	’	-
sodnih okrajih mariborske oblasti. Predvedlo
se je skupaj 2168 bikov. Po pasmah odpade ena simodolsko 666, na marijedvorsko 620, na pomursko 313 in na pincgavsko 128 bikov. 384 je bilo medsebojnih križancev teh pasem; 66 bikov pa je bilo tujih (nedovoljenih) pasem.
Sposobnih je bilo 518 (78%) simodolcev, 463 (75%) marijedvorcev, 252 (81%) pomur-cev, 81 (63 odstotkov) pincgavcev in 197 (51 odstotkov) križanceiv. Ostali so nesjx>sobni. Pripuščanje teh nesposobnih bikov ali sploh na licencovanje ne prignanih bikov se kaznuje z denarno globo Din 250.—.
l	^ vfx?’s*u *a^cona je potrebno, da ima vsa-vf, ob«na najmanj enega bika na vsako pri-eto stotmo krav in telic. Na ta način znaša
bfkov 853 in sicer 131 niarije-dvorcev, 100 simodolcev, 80 pomurcev in 42
ročeTkeeVna?Sjoe S° d°1Žne’ da Si manjka'
Lastniki najodličnejših bikov prejmejo državno premijo po 800 Din in veliko ministrsko diplomo. Lastniki nadaljnih izvrstnih bikov pa dobe oblastno nagrado po 600 Din in pOhvalnioo. Lastniki nadaljnih prav dobrih bikov dobe pohvalnico in prvo okrajno nagrado. Ostali dobri bikodržci prejmejo na-
Zvitke m za računske stroje, blagajne
zna mogoče pripraviti kako presenečenje so-tekmujočim klubom. Da je tudi jubilant S. K. Slovan v izredni formi, to dokazuje njegova zadnja igra proti Iliriji pretekli ponedeljek, ko se je z največjim elanom uprl našemu prvaku in dosegel lep rezultat 5 : 4, četudi je igral s par rezervami.
Zveza kolesarjev kraljevine SHS. Službeno. Delegatje obeh ljubljanskih pododborov so sklenili na skupni seji dne 17. t. m. sledeče: Semifinale za državno prvenstvo se ^ne 4. sept. t. 1. na progi Ljubljana Celje Ljubljana km 150. Istočasno se s*a itv? kolesarsko prvenstvo Slovenije za leto 1927-28, in sicer »jumiorska« in »prvorazredna« skupina. Točni razpis razpošlje se pravočasno vsem klubom Slovenije. Začetkom oktobra vrši se »Gorsko prvenstvo Slovenije« na obicajm progi Vrhnika km 20 do km 26 državne ceste proti Logatcu.
*!rimorie — kolesarska sekcija. Za nedeljo dne 21. t. ni. razpisana medklubska kolesarska dirka se zaradi tehničnih ovir preloži na prihodnjo nedeljo dne 28. t. m. — vodja sekcije.
Najlepše kopališče sveta. Honolulu, glavno mesto Hawayskega otočja, poseduje najkras-i? .,8yet°vn° kopališče na prostem. Leži v Waikiki Beach, slavnem kopališču. Cela dol-
žina bassina znaša 1000 m. Ob treh straneh kopališča so postavljene pod palmovimi gaji velikanske tribune. V tem kopališču bo ame-rikanska atletska unija priredila 24., 25., 26. in 27. t. m. nacijonalna plavalna prvenstva. Vdeležili se jih bodo najboljši amerikanski, argentinski, japonski, australski in domači plavači; slednji slove kakor znano kot najboljši plavači sveta in so prvi plavali sedaj moderni način »crawla«.
Nova amerikanska lahkoatletska zreida, v katerim amerikanski športni krogi resno računajo za amsterdamsko olimpijado, je John-ny Merchant, dijak kalifornskega vseučilišča.
V zadnjem času si je priboril tri visokošolska prvenstva. Pri zadnjih bojih je vrgel kladivo 51.81 m daleč. Vendar pa Merchant iw pride v poštev kot najboljši favorit za met kladiva, ampak je sploh izboren all-round atlet. V skoku v daljavo je dosegel že 7.31 m; tehta 90 kg, preteče pa vzlic temu 100 y v 10.2 sek.
Širokogrudna definicija amaterstva. Londonska >Daily Mail« kritizira odločbe pariškega olimpskega komiteja, da se pločuje za nagometaše izgubljeni zaslužek podjetnikom, od teh pa internacijonalcem, ter. navaja sledeče: »Ta odločba komiteja o načelu odškodnine ni daleč oddaljena od revolucije v pojmovanju amaterskega principa in je mogoče, da se mora to, kar se danes dovoli nogometašem, jutri dovoliti lahkoatletom in drugim športnim panogam.« Tega mnenja smo tudi mi in mislimo, da ni samo mogoče, ampak prav gotovo, ker obstoja vendar saimo eno naziranje amaterstva in to mora obveljati za vse športne panoge.
Pri mednarodni eestni dirki ▼ Curih*, ki so se je vdeležili kolesarski prvaki vseh držav, je zmagal italijanski svetovni prvak Alfred Binda, ki mu je po kratkem presledku sledil Italijan Linari. Švicarski prvak Suter se je placiral kot tretji, dočim je četrto mesto zasedi Francoz Pčlissier.
I* mednarodnega ringa. Boksmatch med Delaneyem in Paolinom je končal z zmago prvega, ker je bil ves čas nekoliko v nad-moči, predvsem radi svojega preudarnega načina borenja. Paolino je boksal navadno brez kritja in je vedno poskušal knock - out. Ko ga je Delaney v 7. rundi ranil na očesu, je postal ves divji, je brezmiselno napadal in udaril več globokih udarcev, tako da je sodnik ustavil nadaljno borenje in Paolina diskvalificiral. Mnogoštevilno občinstvo je Paolina izžvižgalo.
Svetovno - rekordna štafeta v acroplanu. Pruska 4 X 100 m staleta, ki jo tvorijo Schtiller, Salz, Wemsing in Houben, dalje skakalec v daljavo Doberman (Koln) in metalec diska Paulus (Giessen) so se podali od nacijonalne lahkoatletske tekme v Dortmundu z aeroplanom čez Berlin v Oslo, da se vdeležijo v norveški prestolnici tridnevne mednarodne prireditve. Houben, Dobermann, Salz in Paulus se podajo takoj po dokončanem mitingu iz Osla v Amsterdam, kjer star-tajo pri lahkoatletskem meddržavnem boju Holandska — Zapadna Nemčija. Pri tem načinu potovanja ne igra razdalja nobene vloge več in odpade vsaka utrujenost, ki toli-krat ovira uspehe tekmovalcev, ki dosežejo svoj cilj šele po dolgotrajni železniški vožnji.
To in ono.
STOLETNICA IZNAJDBE PLUGA.
Minulo nedeljo so Čehi proslavljali važna stoletnico, manj slavno in mano po Širokem svetu, vendar v toliko pomembnejšo za človeško civilizacijo. V Časih primitivnega načina obdelovanja zemlje, ki je spravljal v dobi fevdalizma kmeta v še ve?jo odvisnost, sta na Češkem v vasa Rybitvi pri Pardubicah razmišljala dva zvesta prijatelja, kovač in kmet, bratranta Veverka, kako bi olajšala kmetu njegovo delo. Posrečilo se jima je, da sta konstruirala primitiven plug in napravila z njim pravi čudež. Vse poljedelstvo je bilo s tem momentom postavljeno na nove temelje, korist uporabe pluga si je utirala pot po celem svetu in odprli so se novi studenci dohodkov ob novem načinu izrabljanja zemlje. Nezaupanje in konservativni značaj češkega kmeta ni takoj spoznal cene iznajdbe, pač pa je to storila tujina posebno Nemčija, ki se je trudila da čim največ uveljavi to epohalno iznajdbo. In potom nje jo je kmalu osvojil ves kulturni svet. Enostavna železna plošča, smotrno pritrjena na plug, vrši apostolstvo napredka in vse poznejše iznajdbe, tudi parne in motorne se v bistvu naslanjajo na tip pluga bratrancev Veverka. Cehi so že pred 40 leti postavili obema iznajditeljema spomenik. To nedeljo pa je bil odkrit še spomenik na mestu, kjer je novoiznajdeni plug prvič zarezal v zemljo. Glasom poročil se je teh slavnosti udeležilo preko šestdeset tisoč ljudi, ob navzočnosti ministrskega predsednika in neštetih drugih visokih funkcionarjev.
UKAŽELJEN MLADENIČ.
V Oedelernu pri Bruxe|teu je bil postavljen v spomin na svetovn<fiPojno na glavnem trgu top. Lepega dne je prišel pred spomenik tovorni avtomobil. Možje so dvignili top s postamenta ter ga odpeljali. Ker občinski odbor ni dal ukaza, da naj se top odstrani, so jeli kompetentni faktorji zadevo preiska-vati. Preiskavali pa so jo brezuspešno, dokler se ni končno javil neki dijak - tehnik, ki je izjavil, da je hotel doma študirati komplicirani mehanizem topa, kar bi se mu pa ne bilo nikdar posrečilo, če bi bil vložil zadevno prošnjo. Dijak je pač dobro poznal današnji birokratizem ter je vedel, da je uradna pot najdaljša pot. Svoj cilj je dosegel. Če so ga mogoče tudi malo zašili, o tem zgodovina molči.
vseh sistemov ima vedno in v vsaki količini v zalogi
tUD, BARAGA, Ljubljana
Selenburgova ulica 6/1.
lija Erenburg:
13
Ljubav Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel S. L.)
Stari Ahma - Šuli je ogreval izsušene svoje prste na žerjavici v ognjišču in začel peti: saj so gostje odšli in nihče več ni zahteval kave. Pel je zateglo in strašno, pel je dolgo, mogoče uro, mogoče dalj. Fesja je prenehala zehati uspavana je sede zaspala, Ahma-Šuli je pa venomer pel. Modri Tatar je vedel, da ni ne prokletih, ne blagoslovljenih časov, da so v vseh časih ljudje plakati ali pa se smejali. On je dobro razumeval, da mladi gost, ki sedi v kotu in tako izzivajoče in brezskrbno pogleduje skozi po-sinelo okno, gotovo sanjari o lepi ženski, o slavi, o sreči, da lahko postane otežen, da lahko tudi zaplaka, da pa se bo čez eno uro ali čez leto dni spet veselil. Ahma - Šuli je tudi vedel, da nič na svetu ne more več razveseliti starega Osmana Sejdula iz Otuz, ki ima mnogo marelic, ki pa nima več edinega sina. Vedel je tudi, da nobena žerjavica ne more več ogreti njegovih zeblih prstov. In vedoč vse to, je on še posebno žalostno pel. Njegovo |>etje je bilo tako žalostno, da tudi Andrej ni vzdržal in je zavzdihnil. Kako to, da se je ta vzdih, — samo vzdih, besede ni bilo — slišal podobno ka-kar milo inozemsko ime.
Ko pa je Andrej stopil na trg, kjer je bilo
dosti slanega vetra, glasov mimoidočih, nad njim pa dosti nenavadno svetlih, kakor od vetra razpihanih zvezd, se ni več spomnil na ono, k kateri bo kmalu moral priti kot nepoznan, strašen gost. Andrej je samo široko korakal, poslušal svoje korake in se smehljal.
Severovzhodnik.
Proti noči je zapihal severovzhodnik, zapihal je nenadoma in ostro. V četrt ure je spet zavladala zima nad Feodosijo. Ulice so se jadrno izpraznile. Če se je že kak špeku-lantek, prevzet od želje, za vsako ceno kupiti zaželjene funte od angleških mornarjev, ki so se proti večeru izkrcali v mestu, odločil, da potakne ven svoj nos, je njegov nos, ostri in podjetni nos špekulanta, v trenutku posivel. V temnem praznem mestu so v vetru žalostno tolkla polkna. Tulili so dvoriščni psi, puščeni na svojih službenih mestih. Še strašnejše ko psi, je pa tulil glavni krivec vseh mestnih nadlog, ravno razvijajoči se severovzhodnik. Njemu ni bilo zadosti mračnega morja, na katerem so se premetavale turške jadrnice ko kure po dvorišču, ne samotnih cest, kjer je lahko polomil kolo in do jutra drhtel v mrazu in Strahu kod iz žalostnih posetnikov gostilne »Pridržiš Konj«, ne fevdosijskih ulic, ne špekulantskih nosov, ne zaves in ne psov. Severovzhodnik je nesramno lezel v hiše, v razrukane, že zdavnaj ne popravljene hiše beraškega mesta.
Kdor je imel drva — je kuril v pečeh, kdor je imel suhljad, nabrano v okoliških gozdih — je razpihoval kadeče se ogrevače. Tisti, ki pa niso imeli ne drv ne trsak, so se pa kar stiskali drug k drugemu, da bi s slabotno človeško toploto vsaj malo omehčali to dihanje snežne rusijanske stepe.
Gospod Alfred Ney je dobival plačo v frankih. Seveda je bilo pri njemu tudi drv dovolj, in je Vanja že zvečer naložil v peč. Pa kljub temu, ali je karaim Sarum slabo sezidal svojo vilo, ali pa je bil le presilen veter — še celo peč ni dosti izdala. Severovzhodnik je privzdigoval okenske gardine in obdajal obraz gospoda Neya, utrujen od toplote peči in od groga, s svojim ledenim dihom.
Gospod Ney se je razburjal. Dražilo ga je to strašno, ničemur podobno tulenje. Sposoben je bil, da sam zatuli, prav tako, kakor je tulili stari pes na dvorišču vile »Ibragija«. Ni se mogel odločiti, da bi se slekel in ugasnil luč: saj mu veter vseeno ne bo pustil, da bi zaspal. Najboljše bo, če zdaj napiše pisma v Pariz — jutri odhaja namreč pošta.
Namesto lista papirja je pa gospod Ney najprvo vzel v roke ovoj. Napisal je naslov To bi bilo seveda treba napraviti pozneje, ko bi že bilo napisano pismo. Vendar je na gospod Ney tako storil proti svoji navadi. Ko je dopisal besedo »Pariz«, je pa
sploh izpustil držalo iz rok. Ni dvoma — igrali so mu živci. Zapadal je skrajni občutljivosti, nedovoljeni za člana uradne misije.
Razven severovzhodnika je bila temu kriva tudi Jeanne. Zvečer, ko sta oba molče povečerjala, sta se spravila. Ko da sta ste do* govorila, nista niti omenila jutranjega pogovora. Gospod Ney je pripovedoval hčerki o Loirette-u, o svoji pokojni ženi. Kako lepo sta takrat živela! Ko sta se vračala od rane maše, je gospa Ney vedno prinašala s seboj velik šopek glicinij ali aster. Nato sta pila r.a verandi kavo. Pravzaprav je pil samo gospod Ney, gospa Ney je namreč imela slabe srce in ji je bil zdravnik prepovedal ljubljeno pijačo. Ona ga je skrbno vpraševala: »je-li dovolj močna, moj drug?« Gledala sta na obrežje Loire-e, po katerem so se v objemu sprehajale lauretske deklice* vitke, ljubke, v velikih, nerodnih ^sabots -Včasih se je gospa Ney pritoževala čez sh*-Takrat je ona pritiskala k sebi malo, poredno deklico in jo tiho uspavala: »dodo, ni a petite Jeannette!« Vsega tega pa se je spomnil gospod Ney in ne le Jeannette, ki je postala že velika, otožna Jeanne, je zaplakala v očetovsko ramo, ne, tudi kratkovidne, nekako zmedene brez nanosnika oči člana misije so se skalile, kakor se skali zrcalo od človeškega dihanja.
(Dalje prih.)
Pristni in pravi
KAVČIČEV
Pa
RASTLINSKI
ŽELODČNI
LIKER
znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavlja
EDINOLE
Rastlinska destilacija .FLORIAN" (Izdelovalec Edmund Kavčič)
družba z o. z. v Ljubljani Gosposvetska cesta štev. 13 (Kolizej)
Vsaka pristna steklenica je opremljena z originalnim podpisom:
Za pristnost Jamči J	w
Varujte se ponaredb, ki se prodajajo mesto pristnega Kavčičevega ^FLORIANA"!
»udu
(Wiener Messe)
4. do 11. septembra 1927.
Posebne prireditve:
Belgijska razstava. — Italijanska razstava. — Sovjet - ruska razstava. — Japonska razstava.
Tehniške novosti in iznajdbe! — Semenj hotelskih potrebščin.	—
Reklamna razstava. — Semenj za radio. — Dunajski salon kožuhovi-naste mode.
Brez vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop meje v Avstrijo! Madžarski prehodni, vizum se dobi proti vpogledu sejmskih "izkazov na meji. Precejšnje vozarinske ugodnosti na jugoslovanskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Dimavu, na Jadranu in v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst ter sejmski izkazi (po 40 Din) pri VViener Messe, A. G., Mien 4 11., Messplatz 1, ter za časa Lipskcga jesenskega velesejma pri poslovalnici v Leipzigu, Osterr. Mcsshaus, Hainstrasse 16—18 in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4; Zvezi za tujski promet v Sloveniji, Aleksandrova cesta 8; Josipu Zidarju. Dunajska testa št. 13.
Malinovec
zajamčeno pristen, Izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorakih malin, prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvornica *
NaJbolJSa v matarfjalu in v konstrukciji
Josip Petelinca
šivalni stroii in kolesa
Gritsner, Adler, in PhSnin.
Najlepie opreme, pouk v vezenju brezplačen.
Nizke cene tudi na obročna plačila.
I	ob	vodi	blizu	Prežer-
LJUDijaala novega spomenika.
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajte ponudbo.	Telefon itev. 2389«
Tehnično in higijeniino najmodernejo urejena kisarna v Jugoslaviji* Pisarna t Ljubljana, Dunajska cesta St. la, II* nadstr.
1
aparati za ukuhovanje najcenejši, ker so najboljši. Znatno
nna TT n* n rini DAtrnii I Tnvnmi&lcn
znižane cene. Ugodni pogoji! Tovarniška zaloga:
Krekov trg 10 pri tvrdki Fruktus, Ljubljana.
ALKO
družba z o. z.
€€
Ljubljana, Kolizej
MALI OGLASI
Za vsako besedo se plača 50 par. Za debelo tiskan«
pa Din 1.—.
ProAaJalkft
dobra moč v mešan« a blagu, ieli premenltl m« sto. Cenj. dopise na upr« vo tega lista pod UD »Zanesljiva«.
Drva - Čebin
Wolfova 1/IL - Tel*!. ♦<
Dipl. pravnik
želi nastopiti primerno lsužbo. — Cenj. ponudbe pod šifro »Pravnik« na upravo lista.
KUPIMO
gledeče knjige — tudi rabljene: »Trije mušketirji«, »Dvajset let pozneje«, »Deset let pozneje«. Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana.
Oglašujte ▼ Narodnem Dnevniku,
TISKARNA
MERKUR
LJUBLJANA
SIMON OREOOKČ1 ČE V A UL
V
se priporoča
za naročila o tiskarsko stroko spadajočih del■
KMETSKI HRANILNI m POSOJILI« DOM
nema tur.
Baba patina hnaHalca ŠL14357	reg.	««dr.	* imom. sav.	..	va__-	d	pritli^jP
v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica
Daj«;	I	Obrestuje	I	„	srečke	la	vrednostno	papirje	»m
POSPJDP m vknjtlbo, protiperoStv* tor zastari I	0	A	Hsovedl”	H	**	**kMnIc*	<n,k*zila)	na	druga	u
premičnin ta vrednostnih papirjev tar doroljej* H kl(JIiice	/O	P°	H
PooblalCenl prodajalec traSk drilnvne	loterije.
Uradne ure:
Vsak delavnik od L —12.»/, in od 5.- 4-*k
Izdajatelj: Aleksander Železnikar.
ttrei.j,: VMM, S,.t.k. - J. kktofn*VI . V***