Leto UDUV«, št. 245
LJMMjana, Seiriek O. oktobra 1*41XIX
Cena 40 cent*
DRKDNI8TVO m UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCOfUKVA IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za ogl**e *s Krsijerin« Italije ta
LMONT PUBBLICITA IT A LIAN A S. A„ MILANO
dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L,   Za toosemstvo lO L.
OONCBSSIONARIA ESCLUSIVA por la pubblidta dl provenlcnaa ttallana #3 eatera: UNTONE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, BULAlfO.
Bombe na Tobruk in Malto
Sovražni oddelek pri Culquabertu razpršen — Dve sovražni letali sestreljeni — Prebivalstvo Napolija je čudovito
disciplinirano
Glavni stan Italijanskih Oboroženih SU Je objavil 22. okt. naslednje vojno poročilo st. 507:
V severni Afriki delavnost našega topništva ter letalstva osi proti ciljem trdnjave v Tobniku. Dve sovražni letali je sestrelilo nemško letalstvo.
Na mestom Bonpizi je sovražnik izvršil nove letalske napade. Mnogo bonih je padlo v morje, druge |»a so zadele nekatere arabske hiše v oddaljenejših predelih ter ubile 8 in ranile 7 oseb med domaćini prebivalstvom; med žrtvami so tudi žene in otroeU
V vzhodni Afriki so Tete p?s;-_dke v CUl-miabertu presenetile oddelek oboroženih sovražnikov in / novimi izgubami razpršile. Naše lovsko letalo je uspešno obstreljevalo s ntrsjalfs veliko taborišče približno       km jugovzhodno od Gondarja.
Nocoj je angleško letalstvo iz.vršiio polete na Napoli in na ozemlje pri Cataniji. IVa Napoli je v petih zaporednih napadih, ki so skupno trajali 5 ur, odvrglo več sto zažigaln^h in rubinih bomb. ki so povzročile znatno škodo na stanovanjih ter požare, ki so bili hitro pogaseni. Med civilnim prebivalstvom je bilo 14 mrtvih in 27 ranjenih, a prebivalstvo se je čudovito zadržalo glede na hladnokrvnost in disciplino. V bližini Acireale so bombe poškodovale nekaj hiš; ena oseba mrtva, štiri ranjene. Protiletalsko topništvo v Cataniji je sestrelilo sovražni bombnik, ki je v plamenih strmoglavil v bližini obale.
Tudi nocoj so naši bombniki napadli luko v La Valletti (na Malti).
Z  operacijskega    podr^*-*.    23.   okt. s.
Nemška letala so dosegla nov uspeh na področju pri Sollumu. Italijanska izvidni-ška letala so opazila večjo skupino sovražnih lovcev in bombnikov, ki so bili na poti proti osnim postojankam. Nemudoma
je startala skupina nemških lovev in se spopadla z nasprotnikom. Nemški letalci so sestrelili dve sovražn« '-^'V- ostala pa prisilili, da so se umaknila iz borbe. Vsa nemška letala so se nepoškodovana vrnila na svoje oporišče.
Osni bombniki pa so malo pozneje bombardirali s prav veVkim učinkom baterii? protiletalskega topništva in druge sovražne postojanke na področju tobruške trdnjave.
V torek zvečer je skupina bombnikov še enkrat hudo napad'a r*TY*nTsko ODor:«če Val eto na Malti. Težke bombe so povzročile veliko razdejanje med napravami v okraju Harbouru. Sovražno Drot i letalsko topništvo in nočni lovci so reagirali na napad, toda italijanskim letalom nj bila pri-zadejana nikaka škoda.
žrtve letalskih napadov
Kim, 23. okt. s. Sinoči so bili objavljeni podatki o žrtvah ob priliki 5ovražnega letalskega napada na Acireale v Kataniji dne 20. oktobra. Pn tem napadu je bil ubit neki lTletni mladenič. Ranjenih pa je bilo pet ljudi, sami moški od starosti od 14 do 39 let.
S&3
ivrnostna večerja
na čast nemškemu ministru dr. Funku
Pomembna govora ministra Riccardia in dr. Funka gospodarskih osnovah nove Evrope
lilra, 23. okt. s. S noči je minister za dovizje rn vri J-uto Rafael Riceardi priredil slavnostno večerjo v čast nemškemu gospodarskemu ministru in predsedniku nem&loe državne banke dr. Wadterju Funku ter njegroverrru spremstvu. Večerja je bila v Oficirskem domu v palači Barbe-rini. Med drugimi so se je udeležili finančni minister ReveL, prosvetni minister Bottai, dalje ministri C&ssinari, Horst Venturi in Ricci, načelnik glavnega generalnega, štaba general Caballero, državni podtajnik! Russo, Favagraossa, Lissia, Gianetti. Janelli, de Maisanich, Amicucci ln podtajnik stranke V t vn t uri, nemški poslanik von Mackensen, dr. Clodius ln druge ugledne osebnosti.
Minister Riceardi je pozdravi svojega gesta in izjavil, da je bil njegov obisk v Italiji sprejet z največjimi simpatijami in zadovoljstvom. Opozoril je na pomen gospodarskega činitelja v novem redu, ki ga gradita voditelja obeh revolucij. Veličastni vojni dogodki, ki so se zvrstili v zadnjih časih, so zmerom bolj oddaljili nevarnosu ki je grozila Evropi in stoletni »vilizaciji starega kontinenta. Dan za dnem ojaču-jejo kontinentalno solidarnost, ki je osnova novega političnega, gospodarskega in socialnega reda. Gospodarska struktura Nemčije, h kateri ste toliko prispevali z vašim delom, duhom m vero, je postala odločilnega pomena za zmago, proti kateri so se postavile zatiralne sile in nečloveška gospodarska blokada. 2e od nekdaj smo trdili, da je tretja, gospodarska fronta, sposobna vzdrževati pritisk v sedanjosti in bodočnosti. Tvorno sodelovanje osnih sil in gospodarska solidarnost jamčita, da bo dosežena zmaga tudi na gospodarskem polju. Minister je opozoril na razgovore, ki jih je imel z nemškim državnikom že lani v Berlinu. Že tedaj je bilo mogoče ugotoviti popolno identičnost stališč nemške in italijanske vlade glede gospodarskih problemov. >Je glede na to, ali bo vojna kratka ali dolga, se gospodarski program, ki je tesno podrejen političnim načelom, kakor jih izvajata oba voditelja, do kraja izveden. Višji življenski standard narodov z o ja črnjem produkcije in povečanjem konzirma. stalno upoštevanje skupnih prvenstvenih potreb v okviru evropskega gospodarstva razvoj m ojačenje medsebojnega trgovinskega prometa, načelo nacionalne avtarkije, pospešen je produkcije in dela, politični in gospodarski red. uravnavanje cen, industrijsko in kmetijsko sodelovanje, večja svoboda posameznih producentov, ureditev plačilnih sredstev v okviru načela o evropskem gospodarstvu, interkontinentalna trgovina in večji promet s prekooceanski mi deželami, to so glavni problemi ln prav gotovo ne tajinstveni argumenti, glede katerih smo se popolnoma sporazumeli. V evropskem redu. je minister Riceardi dejal, podpira junaštvo vojakov in razum voditeljev nove gospodarske horizonte, ustvarja nove vire dela in bogastva. Pravičen mir. ki si ga naša voditelja prizadevata doseči in za katerega se naši narodi bore. bo plačilo za vse žrtve krvi in imetja, ki jih naši narodi ponosno prenašajo. Ob zaključku je minister Riceardi nazdravil kancelar j u Hitlerju in oboroženim silam osi. ministru dr.ju Funku in nemškemu narodu.
Minister dr. Fimk se je v svojem odgovoru zahvalil za časti in gostoljubje, ki je bilo izkazano nemški delegaciji. Sprejem je napravil nanjo najgloblji in največji vtis, tako da ga ne bodo nikoli pozabili. Posebno pa ne bo pozabil izredno prisrčnega sprejema, ki ga je doživel pri velikem Doeeju. Nemški narod in vlada v polni meri cenika težke d£k>
Riccardia. Znano je, da se je z železno energijo lotil najkompiiciranejših gospodarskih problemov,  ki so nastali tudi za
italijanski narod zaradi vojne. V posebno zadoščenje nam je, je dejal, da so se pri
pog-ajanjih, ki se bodo danes zaključila, v popolnem sporazumu razčistila vsa najvažnejša gospodarska vprašanja, ki so pereča zaradi vojne in za novi red. Njihov rezultat bo zavest, da sta italijansko in nemško gospodarstvo eno. Posebej je treba opozoriti v tej zvezi, da so veličastne zmage oboroženih sil nad skupnim boljše-viškim sovražnikom omogočile že sedaj ustvarjati osnovo za bodoči gospodarski razvoj, ki bo v ogromni meri ojačil gospodarstvo osi in jamčil celim generacijam za gospodarsko solidarnost evropskega kontinenta. S tako perspektivo in takim duhom sta hot?la oba voditelja po zadnjih vojaških dogodkih zagotoviti svetovni pomen novi Evropi in tako dovršiti svojo resnično evropsko misijo. V sedanji vojni ni odločilnega pomena, da začasno manjka ena ali druga sirovina ali da narodu primanjkuje za nekaj časa eno ali drugo blago. Odločilno ie nasprotno dejstvo, da smo dosegi* zmago v gospodarski vojni, ker angleška blokada dejansko ni uspela. Naša neomajna vera v oba vedite!ja. disciplina naroda in še posebna gospodarska struktura naših dveh držav kakor tudi borbeni duh fašistične in narodno socialistične revolucije, ki je prežel oba nareda do dna, so jamstva, da bodo tudi doslej neurejeni politični problemi srečno rešeni. Spričo ponosne zavesti o zmagi, ki nam je nihče ne bo mogel istrgati, je minister Funk nazadnje izrazil udane pozdrave Nj. Vel. Kralju in Cesarju, velikemu Duceju fašistične Italije ter najboljše želje prijatelju Riccardiu, fašistični vladi in vsemu italijanskemu narodu.
Razgovori dr* Funka v Rimu
Rim, 23. okt. s. Včeraj zjutraj so se v ministrstvu za devize in valute nadaljevali razgovori med nemškim ^a>pcdarskim ministrom dr. Walterjem Funkom in ministrom Riccardijem. Razgovor* se je udeležil rudi znani nemški gospodarski strokovnjak dr. Clodius, k: se ie š? 1e dni mudil v Bukarešti in je včeraj z letalom prispel v Italijo. Razpravljali so o važnih in zapletenih gospodarskih vprašanjih. Popoldne so se razgovori nadaljevali Danes dopoldne bodo zaključeni.
Neprekinjen delovni čas ▼ državnih uradih
Rim, 23. okt. s. Da bi se prištedilo čim več premoga in drugega kuriva pri ogrevanju in indirektno pri porabi električnega toka pridobljenega v termičnih centralah, se pripravlja Ducejev dekret, ki bo uvedel s 5. novembrom nov urnik dela v vseh državnih in drugih javnih uradih. Delo bo po tem urniku urejeno vse do 31. aarca prihodnjega leta. Ob delavnikih bodo uradi odprti od 9. do 15., ob nedeljah od 9. do 13. Delo v njih bo ob tem času neprekinjeno.
Zagreb, 23. okt. s. Generalni guverner Dalmacije Ekscelenca Bastianini je prispel v Zagreb na privatni obisk. Včeraj dopol-
Silni letalski napodi na Moskvo
Sovjetska prestolnica doživlja usodo Londona — Operacije se na vse]
fronti nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo
Berlin, 23. okt. d. Kakor se doznava na merodaJTiem mesto, je doživela sovjetska prestolnica včeraj najsilovitejše letalske napade v tej vojni. Tisoči nemških bombnikov in bojnih letal so brez odmora bom hitr di ra li Moskvo podnevi in ponoći. Sovjetska prestolnica doživlja usodo Londona, toda po obsegu In številu letal so napadi na Moskvo se silovitejši. 2e dosedanji učinki so bili strahoviti. Celi okraji mesta so v razvalinah. Napadi so usmerjeni predvsem na železniške postaje, skladišča, vojno industrijo in razne oskrbovalne naprave.
Istočasno pa se z nezmanjšano srditostjo nadaljujejo borbe na vsej fronti. Nemške in zavezniške Ćete sovražniku nikjer ne dajo miru in mn ne puste priti do oddiha. Kljub skrajne slabemu vremenu in mrazu se na vsej , fronti nadaljujejo ofenzivne operacije, ki bodo kmalu rodile sadove.
Nemško vojno poročile
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. okt. NemSko vrhovno poveljstvo poroča:
Zasedba sovjetskega industrijskega ozemlja v Doneski kotlini po nemških in zavezniških četah je bila včeraj razširjena.
Južno od Brjanska smo pri čiščenju bojišča zajeli še 500 ujetnikov ter en težki tank in 56 topov.
Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, je bil zavzet otok Dago. S tem so vsi baltiški otf.ki v nemških rokah in ves baltski prostor osvobojen od sovražnika. V vzornem sodelovanju z oddelki vojne mornariee in letalstva se je nemški pešadijski diviziji že 12. oktobra posrečilo presenetljivo se izkrcati na južnem robu otoka, V desetdnevnih borbah je bil otok očiščen od sovražnika. Zajeli smo JMHJO ujetnikov Sest obalnih baterij je bilo uničenih. Ostankr sovražne posadke so bili, ko so poskušali pobegniti, po morju, uničeni od edinie vojne mornarice in letalstva. Za uspešno izkrcanje na baltskih otokih imajo pesehne zasluge jurišni oddelki nemSkih pionirjev.
Finska vojna mornarica j« operacije nemške vojne mornarice uspešno podpirala.
Letalstvo je podnevi in ponoči bombardiralo sovjetsko prestolnico Moskvo.
V borbi proti Angliji so močni letalski oddelki v pretekli noči napadli Luko New Casile. V dokih, skladiščih in preskrboval-nih napravah je nastalo veliko razdejanje. Nadaljnji napadi so bili usmerjeni proti luškim napravam v Dovru.
OT) kanalski obali so nemški lovci sestrelil; 11 angleških letal. Izgubili smo eno lastno letalo.
V severni Afriki so dosegli nemški str-moglavci bombne zadetke na angleške top-n'ške postojanke in utrdbe nr? Tobruku.
Aneleski bombnik? so napadli v noči na 22 oktober razne kraje v severozapadni j Nemčiji med drugim Bremen. Vrgli so bombe pretežno na stanovanjske predele in je bPo med civilnim prebivalstvom več mrtvih in ranjenih. 5 n^n^ajočih sovražnih letal ?c bilo sestreljenih.
Miniranje poslopij v Moskvi
Stoekholm. 23. okt. s. »Stockholm Tid-ningen« be'eži v svojem poročilu o dogodkih v Moskvi, da je bilo zadnje dni v Kremlju in drugih pomembnejših javnih poslopjih v Moskvi opaziti živahno d sevanje ruskih inženjerskih oddelkov. Večji inženjerski oddelek je očitno prejel nalogo, da podminira Kremelj in druga najvažnejša poslopja tako, da Di jih Sovjeti v danem primeru pognali v zrak. Vkrenili so tudi vse potrebno, da bodo nekaj poslopij zažgali.
Tovarne v Moskvi zaprte
stoekholm, 23. okt. s. Neka ruska radijska postaja je včeraj zjutraj objavila, da so morali v Moskvi zapreti večje število tovarn in delavnic, ker so se delavci odpravili na fronto, da bi sodelovali pri obrambi mesta. Periodični listi so prenehali izha;ati. Dnevniki izhajajo le v zelo omejeni nakladi.
Velike zasluge italijanske vojsfte
Berlin. 23. okt. s. DNB poroča o sodelovanju italijanskih oddelkov pri vojnih operacijah na južnem odseku vzhodnega bojišča. Čete neke italijanske pešadij<=ke divizije so v torek po hudih spopadih zavzele važ-.o železmško postajo, oddelki neke druge pešadijske divizije pa so prodrli čez neko reko. štrli sovražni odpor, «;i ustvarili jako mostišče in prisilili sovražnika, da se ie še nadalje umaknil prot; vzhodu. Pri teh operacijah so italijanske čete ujele mnogo sovražnih oficirjev in vojakov.
Pa tudi madžarske čete so na Južnem odseku bojišča dosegle nove uspehe. V
silnem navalu so zavrele ce!^ vrsto krajev in ujele okrog 700 sovražnikov.
Hrami niso anektirali
je bilo službeno objavljeno, da je bila Odesa enostavno vključena v področje in delokrog uprave transdnjeprske gubernije ter
da je postala sedež njene civilne oblasti. Transdnjeprska pokrajina, ki je bila izvojevana z orožjem, se upravlja po mednarodnem pravu. Sedež uprave je sedaj Odesa. Vse drugačne informacije so neutemeljene.
Smrtne obsodbe v KiSinjevu
Bukarešta, 22. okt. s. Vojaško sodišče v Kišinjevu je obsodilo na smrt 16 teroristov, ki so po umiku sovjetskih čet iz bivše Besarabije ustanovili teroristično organizacijo z namenom, da bi nemškim in rumunskjm četam razbijali mostove, uničevali telefonske proge, železnice Ln druge javne naprave na tem področju. Smrtna kazen je bila že izvršena.
V Turčiji zadržana ruska ladja
Ankara, 23. okt u. Turška vlada je objavila, da se je te dni neka ruska pomožna ladja zatekla v neko luko v Bosporu. Ladja je bila zadržana, njena posadka internirana.
Ponos Madžarske
Budimpešta, 23. okt. s. Ob priliki otvoritve jesenskega zasedanja vodstva madžarske vladne stranke, na katero je prišlo mnogo delegatov tudi iz vseh krajev Madžarske, je imel ministrski predsednik Bar-dossy govor, v katerem je spočetka govoril o notranjem političnem položaju, nato pa je ob splošnem odobravanju pozdravil madžarske čete, ki se ob strani nemških in italijanskih sil bore proti Sovjetom. Ponosni smo, je izrazil ministrski predsednik, da dajemo svoj prispevek v tej borbi, ki bo osvobodila svet boljševikov. Posebno pa smo lahko ponosni, da se naše čete na vzhodnem bojišču slavno bore. Madžarska politika je zmerem premočrtna, zvesta osi. Madžarska sodeluje v okviru trojnega pakta pri velikem delu za obnovo Evrope, ki se opira na pravo in pravičnost. Izjave Bardossvja so bile sprejete z velikim odobravanjem.
Tudi predsednik vladne stranke Lukacs je v svojem govoru o organizaciji stranke in notranji politiki vlade poudaril svetovni pomen velikanske borbe proti Sovjetom za civilizacijo in kulturo. Madžarska, je dejal, hoče z neomajno voljo še nadalje sodelovati s silama osi.
zvesto
na stran! Nemčije
Rim, 23. okt. s. Bratislava, 23. okt. s. Slovaški državniki pod vodstvom predsednika republike dr. Tise, ki so bili na obisku v Hitlerjevem glavnem stanu, so se včeraj popoldne vrnili v Bratislavo. Mesto je bilo vse v zastavah in državnikom je prebivalstvo priredilo svečan sprejem. Pravosodni minister Fritz je slovaške državnike ob njihovem prihodu prisrčno pozdravil. V svojem govoru je predsednik republike med drugim opozoril na veliki pomen obiska ter je poveličeval tradicionalno zavez-
ništvo med Nemčijo in Slovaško. Dr. Tiso je ob zaključku ponovno naglasil, da sta on in slovaški narod zvesta nemškemu narodu in njegovemu voditelju Adolfu Hitlerju.
Tudi Afganistan se je moral ukloniti
Carigrad, 23. okt. s. Vest, da je Afgarri-"
stan popustil nasproti angleškim in ruskim zahtevam, je bila v Turčiji sprejeta z velikim nezadovoljstvom, ki se odraža tudi v tisku. List »Ikdan« naglasa, da je moral Afganistan kloniti spričo angleških in ruskih zahtev in da vsa stvar zelo stiči iranskemu primeru. Ce bi teheranska vlada ne bila pristala na izgon nemških in italijanskih podanikov, bi angležke in ruske sile vdrle v Iran. Anglija si je hotela na vsak način zagotoviti vsa sredstva, da bi lahko pomagala Sovjetski zvezi Hotela pa je tudi prevzeti vso kontrolo nad afgan-skimi petrolejskimi vrelci. Njena politika, pravi list, je v nasprotju s spoštovanjem neodvisnosti narodov. List se vprašuje, ali bo afganski pristanek na izgon italijanskih in nemških državljanov rešil afgansko suverenost, dežela pa, kar se tiče pomoči Sovjetski Rusiji, dejansko nima nikakega pomena.
Zapadna fronta
Berlin, 23. okt. s. Pri nekem izvidniškem poletu so nemška letala v bližini Faroer-skih otokov včeraj potopila 1500-tonsfci parnik, poškodovala pa drugo 5000-tonsko
ladjo.
Napad na Jiiti and
Kodanj, 23. okt. s. Angleška letala so spet napadla nekaj krajev v Jutlandiji. Nekaj civilnih poslopij je bilo poškodovanih. Eno letalo je bilo sestreljeno. Od štirih članov posadke so bili trije ubiti, četrti pa je nevarno ranjen.
Poziv maršala Petaina
Pariz, 23. okt. s. Maršal Peta in in admiral Darlan sta včeraj opoldne po radiu pozvala prebivalstvo zasedenega ozemlja, naj opusti atentate na nemške oficirje m. naj se ravna po načelih lojalnosti do okupacijskih oblasti. Pozvala sta ljudi, naj izsledijo krivce dosedanjih atentatov in jšh teroče oblastem.
Nemška letala na Atlantiku
Stockholm, 23. okt. s, »Stocknolm T i dnin-gen« objavlja vest iz New Yorka, da so se nemška bojna letala, ki jih smatrajo za nevarnost za ameriške ladje na aevemem Atlantskem oceanu, pojavila že zelo daleč nad oceanom. Tako so z ameriške ladje »Calibur« opazili neko nemško letak) 250 milj zapadno od Azorov.
Brodolomci z angleških ladij
Lizbona, 23. okt. s. S portugalskim parnik o m »Nvasso« je prispelo na Azorske otoke 38 brodolomcev s cele vrste angleških ladij, ki so bile torpedirane ta mesec. Med njimi so pa miki s-Saint Claire«, »Hvon«, »Hott«, >Larrinada« tn »Salianc. Brodolomci so po večini črnci in Kitajci.
Vedno večji odpor
proti Churchillov! politiki
Rin. 23. okt. s. V angleških finančnih in industrijskih krogih je opaziti vedno večje nezadovoljstvo z angleško vojno politiko. Te dni je krenila posebna delegacija k Churchillu in zahtevala, naj neutegoma odstavi visoke funkcionarje vlade, ki jih smatrajo za krive, da doslej ni bilo nič storjenega za poraz Nemčije. Razen tega nezadovoljstva v industrijskih krogih pa je opaziti tudi v širših ljudskih slojih opozicijski pokret, ker Rusiji ni bila zagotovljena zadostna pomoč in ker je tudi angleška vojna produkcija, kakor se to službeno priznava, pričela zastajati.
Ukradeni tafni angleški dokumenti
Stockholm, 23. okt s. Londonski »Daily Telegraph« poroča, o novi aferi s tajnimi dokumenti. V nekem mestecu severno od Londona je ravnatelj neke večje tovarne letal skril najvažnejše dokumente v nekem vrtu. Menil je, da jih tam nihče ne bo iskal. Kljub temu so bili ukradeni in policijske oblasti so si doslej zaman prizadevale, da bi izsledile tatu.
Bukarešta, 23. okt. s. Rador je objavil naslednji demanti:
V tujini so se razširile vesti, da je Ru-i, munija Odeso anektirala. y ponedeljek pa
v severni Irski
L'zbona, 23. okt. u. Ameriški strokovnjaki, ki jih je okrog 200 v nedeljo prispelo v Belfast, bodo kakor zatrjujejo, sodelovali pri gradnji nekega velikega pomorskega oporišča v Severni Irski, ki bo služilo ameriški vojni mornarici. Pomorsko oporišče pospešeno grade. Pri tem se nič ne ozirajo na vremenske neprilike.
Upokojeni letalski maršali
New Tork. 23. okt. s. »New York Times* objavljajo vest iz Londona, da je bilo zaradi starosti upokojenih več višjih letalskih -funTe^irrai^j^ Med n&aai ap
ski maršal sir Hugh Dowding, dalje letalski maršal sir Cyril NewalL, ki je v preteklem februarju prevzel mesto generalnega guvernerja v Novi Zelandiji in vice-
m ar šal Pattinson, ki je vodil instrukerj sko službo, poleg tega pa še Komodor Guil-feyle. Smith in Walser.
Poziv japonski vladi
Tokio, 23. okt. u. Več članov poslanske zbornice in zveze za obrambo prestola je izročilo predsedniku generalu Toju
spomenico, v kateri mu zagotavljajo vso svojo podporo in zahtevajo, da se ojači trojni pakt in da se napravi konec proti-japonskemu izzivanju neprijateljskih sil. Nemudno je treba poskrbeti za bolje organizirano narodno obrambo, tako da bo lahko Japonska pospešeno dovršila svojo misijo na Daljnjem vzhor3"
Nizozemska Indija ustavila izvoz petroleja na Japonsko
Tokio, 23. okt u. Zastopnik vlade je izjavil novinarjem, da je uvoz petroleja iz Nizozemske Indije na Japonsko popolnoma prenehaL
V Toki ju aretiran poročevalec agencije Havas
Tokio, 23. okt u. Tukajšnje arožni&tvo je prijelo bivšega jugoslovanskega podanika Branka Vukeliča, ki je bil pomožni poročevalec agencije »Havas« v Tokiu. V prostorih agencije s« napravili preiskavo in so zaplenili vse dokumente.
1MIIIIIBI III HI.......Wffff I 1JU
Obnovite narocniiioi
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, 23. oktobra 1941-XTX.
Stev. 245
Skrb za slepe
v Ljubljanski pokrajini
Občni zbor „Doma slepih14 je nudil vpogled v stanje skrbstva za slepe — Z naklonjenostjo oblastev in nezmanjšanim sodelovanjem javnosti bo treba v kratkem nadomestiti izgubljeno
Ljubljana, 23. oktobra Dve društvi skrbita pri nas agilno in požrtvovalno za nesrečneže, ki jim je narava odtegnila vid: društvo iDom slepih* in Društvo slepih Delo obeh je v javnosti znano, priznano in dcslej toplo podpirano. Potrebno bi bilo. da bt se tudi v sedanjih časih zasebna dobrodelnost kljub zaostritvi življenjskih pogojev ne zmanjševala: skrb za slepe je v novih razmerah postavljena pred nove naloge, ki jih bo mogoče uspešno rešiti samo z učinkovitim ln razumevajočim sodelovanjem vse naše javnosti.
Vpogled v sedanji položaj naših slepih je nudil včerajšnji občni zbor društva »Dop1. slepiht v posvetovalnici mestnega magistrata. Udeležili so se ga razen prizadevnih odbornikov Se drugI požrtvovalni delavci in je odbor v pičli uri poročal o vseh poniembnlh dogodkih, od zadnjega občnega zbora. Ta občni zbor bi sicer moral biti že spomladi, toda preprečila ga je tedaj vojna, ki je s svojimi posledicami posegla tudi v delo društva in usodo slepih. DruStvena ustanova >Dom slepih« v Stari Loki in posestvo na Okroglem, ki ga je društvu zapustil pokojni prelat Tomo Zupan, sta danes izv«m teritorija Ljubljan-alce pokrajine. Pod streho gostoljubnega zavetišča v Stari Loki. je konec preteklega leta živelo v človečanskem okolju 44 rlepcev, med njimi 30 žensk. Odbor je lani m podvojenimi močmi skrbel za svoje varovance: nudil jim je primerno zapos^tev. potrebno duševno razvedrHo, zadostno hrano, obleko in obutev, kljub vsem splošnim težavam, ki so se pojavljale že lani. Skrbel je tudi za propagando in je v vrsti drugih ukrepov treba omeniti tudi po-eebno nredavanje prof. Skabemetove v Ljubljani o slepstvu drugod in pri nas.
Uspehi so bili mogoči ob naklonjenosti oblastev ln vse naše javnosti. Prošnje društva raznim trgovskim podjetjem, denarnim zavodom, dalje nabiralni dan v Ljubljani, ki je združil k delu 26 raznih organizacij, mnogo odličnih gospa in gospodi-čen in je na pobudo ravnateljstev ln uči-teljstva pomagalo tudi dijaštvo ter s posameznimi uslucramt tudi drugi činitelji, so bile akeije. ki so vrgle znatne vsote za lajšanje usode slepih.
Za duševno razvedrilo je slepim v domu na razpolago posebna knjižnica s slovenskimi knjigami v pisavi, ki jo morejo brati tudi sUpd. namreč v Braillovem točko-pisu. Pod skrbnim vodstvom prof. Minke Skabornetove so lani požrtvovalne gospe in gospodične ročno dotiskale v tej pisavi še 36 knjig. Slepi so v zavodu uživali pouk v petju in ročnih delih, čitanju in pisanju, ženske so se učile igrati na klavir, harmonij, citre in kitaro, meški pa harmoniko. V posebnih delavnicah so bili zaposleni z izdelovanjem krtač in košar, nekaj žensk pa ie pomagalo v gospodinj-stvu. Poskrbljeno je bilo tudi za. dušno pastirstvo.
Lani so bile v iDomu slepih « potrebne precejšnje Investicije, ker sta bili izdelani v grajskem stolpu dve sobi. postavljen na vrtu potreben kozolec in napeljan vodovod na električni pogon. Izdatki so skupno za
ustanovo  v Stari   Loki   ln   posestvo na
Okroglem znašali lani 2S2.011.15 din in so predvsem bili potrošeni za sestre, kl skrbe za zavod, za služinčad, obleko, obutev, popravila, pisarniške potrebščine, zdravstvo, nabavo živeža, vzdrževanje inventarja ter ščetarskih in pletarskih delavnic. Povprečni izdatek za oskrbovanje enega slepca je znašal lani 285 din.
Občni zbor je s pozdravom in zahvalo vsem požrtvovalnim odbornikom in sodelavcem otvoril predsednik kanonik dr. Tomo Klinar. Tajnica prof. Minka Skabcr-
netova je podala obširno In pregledno poročilo o delu v lanskem letu, ki je bilo že osemnajsto, odkar društvo obstoja in plodno deluje. Zahvalila se je zlasti vsem društvenim podpornikom ln sodelavcem nabiralne akcije ter ugotovila, da šteje društvo 244 rednih, nad 500 podpornih in 7 ustanovnih članov, med njimi so tudi tri korporacije. Izrazila je upanje, da Ljubljana In podeželje tudi v bodoče ne bosta pozabila na slepe, zlasti ker bo sedaj društvo v novih razmerah začelo skoro znova ustvarjati vse potrebne pogoje za dostojno življenje slepcev v Ljubljanski pokrajini.
Da je društvenemu delovanju naklonjena tudi oblast, je pokazal sprejem pri Eksce-lenci Visokem Komisarju. Visoki Komisar, ki mu je društvena deputacija razložila položaj skrbstva za slepe v novih razmerah, je obljubil svojo pomoč in naroČil društvu, naj tudi v bodoče dela v dosedanjem pravcu. V Ljubljani ali na podeželju bo treba že v kratkem urediti dostojno skupno bivališče za vse odrasle slepce, pristojne v Ljubljansko pokrajino.
LTpravitelj iDoma slepih« v Stari Loki nadz. drž. žel. Fran Cvek je podrobno poročal o gospodarstvu na obeh posestvih v lanskem letu. blagajnik kontrolor Martin Pohar pa je podal obračun društvene bla-gajne. ugotavljajoč, da je bilo lansko poslovno leto eno izmed najugodnejših.
Vsa poročila so bila sprejeta soglasno in s priznanjem. Enako mnenje je o delu odbora predvsem pa tajnice, upravitelja doma in blagajnika izrekel tudi nadzorni odbor In je bila razrešnica za poslovanje v preteklem letu soglasno izglasovana.
Odbor bo po pravilih tudi v novi poslovni dobi vodil stari odbor, ki so v njem:
Predsednik: kanonik dr. Tomo Klinar: podpredsednik: mestni fizik dr. Mavrici j Rus; tajnica: prof. Minka Skabernetova; blagajnik: kontrolor Martin Pohar: upravitelj doma: nadz. drž. žel. Fran Cvek tor odborniki in odbornice: ravnatelj Maks Hočevar, kom. tajnik Ivan Lazar, podžupan dr. Vladimir Ravnihar. Maruška Vr-tovčeva, strok, učiteljica Vita Zupančičeva, dekan Matija Mrak, posestnik Josip Rems. prav. ref. Rudolf Smersu, Marjan-ca Lindtnerjeva In Cvelbarjeva. Nadzorni odbor sestavljajo: viš. računski svetnik Karel Gruber, ravnatelj Alojzij Kocmur in šolska  upraviteljica  Marija Sadarjeva.
Ko je bilo govora še o nekaterih slučajnostih, ki so jih sprožili navzoči, je predsednik s ponovno zahvalo vsem zaključil uspešni občni zbor.
Dogoni goveje živine za klanje v Ljubljani
Racioniranje oblačil in obutve se bo pričelo s 1. novembrom
potrebne priprave so ie končane — Nakaznice za obla* čila in obutve bodo v kratkem izdane
Prihodnja dogona na sejmišče v Ljubljano bosta v sredo 29. oktobra za I. skupino občin Brezovica, Dobrova, Jezica, Ljubljana in Log; za II. skupino Dobrunje, Ig, Polje, Rudnik Tomišelj in 2elimlje pa v sredo 19. novembra. Nadaljnja dva dogona bosta pa za L skupino 3. decembra ter za II. skupino 23. decembra. Teleta bo komisija za enkrat prevzemala vsako sredo ob 10. uri na klavnici tuli na račun dogona, morajo pa biti pripeljana natanko ob tej'uri.
Obveznike opozarjamo na podrobne predpise o dog-onih, da ne bodo imeli sitnosti. Ocenjevanje se začne točno ob 9. uri, ob 11. uri je tehtanje in ob 13. izplačevanje. Kdor po 9. uri vsaj do 10. ure prižene žival, se mu za kazen in zato, ker prebije žival na mestu manj časa pred tehtanjem, odtegne pri teži 10 do 20 kg. Kdor pa živino prižene sele po 10. uri, bo njegova žival zavrnjena, povrhu pa mora plačati še kazen. Tudi onemu, ki pri izplačevanju po vrstnem redu ni navzoč, bo odtegnjen manjši znesek zaradi motenja poslovanja, a zamudniki iz drugih dogonov morajo po denar v Ljubljano. Zato mora biti živina ob S.30 un na sejmišču, oziroma najkasneje ob 8.45 postavljena po vrstah pri dotičnih napisih za hitrejše ocenjevanje. Za komisijo naj vsak pripravi rdeči pozivni listek, na podlagi katerega se izplačuje, ter živinski potni list.
Z dogoni v Ljubljano se je doslej nekoliko, zategnilo zaradi mleka in tudi zato, da bi mogli obvezniki pripraviti ali si nabaviti primerne živali za oddajo. Da ne bo treba prisilnih pozivov na škodo obveznikom, je najbolje, da obvezniki vsakega kraja sporazumno med seboj določijo dajatve za vsak mesec. Vsak gospo lar pa, ki ima
žival pripravljeno za oddajo, naj jo prijavi že 14 dni pred dogonom na občini, da ciobi rdeči po z. v ni listek in da je pri tem še dovolj časa za prisilni poziv primanjkljaja. Ker mora vsak gospodar oddati določeno mu vinkulirano kvoto tudi če ima le plemensko ali molzno živino, so prošnje za oigoditev ali znižanje brez pomena — posebno, ker se za sedaj prisilno poziva, v kolikor se mora, obveznike z višjo težo. V kolikor kdo odda tudi plemensko žival, naj to javi na občini, da se morda že doma, drugače pa na dogonu žival zamenja, ker je interesentov za tako iivino dovolj. V kolikor pa dva želita kriti manjše obveznosti
skupno, naj tudi to sporočita na občini, da to vpiše v seznam.
Iz Dčbrniča
— Nov grob. V torek zjutraj je umrl tukajšnji poštni upravitelj g. Muren Anton, star 59 let. Bil je vojni invalid, pa je kljub temu opravljal svoje delo vestno in marljivo.  Pokojnik je  bil  zelo priljubljen
zlasti pri kmečkem ljudstvu, kateremu je kot absolvent kmetijske Sole na Grmu v marsičem glede gospodarstva pravilno svetoval. Bil je tudi ustanovni član Prostovolj-. ne gasilske? čete v Dobrniču. Bodi mu lahka zemlja! Težko prizadeti soprogi naše iskreno sožalje!
— Okrajni komisar v Dobrniču. V ponedeljek je v Dobrniče prispel okrajni komisar g. dr. Ottone Griselli. Pregledal je občinski urad ter ljudsko šolo v Dobrni-čah in Knežji vasi, kjer si je ogledal vse razrede. Spremljal ga je tudi komisar iz Trebnjega g. Ban.
Run, 22. okt. s. V torek se je sestala korporacija za tekstilno blag-o in je proučila vrsto problemov glede raci^>niranja ob.ačil in ooutve, ki se bo pričelo s 1. novembrom. Korporac.ja je odobrila načela, na podlagi katerih so lxli pripravljeni že vsi ukrepi v tej stvari. Po daljši debati je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da je korporacija sprejela na znanje odredbe, k: jih je izdalo korporacijsko ministrstvo glede na racioniranje tekstilnega blaga in obutve. Korporacija v celoti odobrava, da so oblasti ob pravem času neposredno intervenirale v viš_em in občem interesu države. Ukrep: so v skia lu z občim vzgojnim gospodarstvom. Napredek, ki je bil dosežen v italijanski tekstilni industriji, čut odgovornosti, ki so jo pokazale produkcijske kategorije, kakor tudi konzumenti, pa sta omogočila to novo ureditev potrošnje oblačil in obutev. Korporacija se strinja z osnovnimi načeli dekreta, ki ga je pripravilo m-nistrstvo za korporacije in zagotavlja, da bo mogoče z blagom, ki ga je na razpolago in s predvideno nadaljnjo produkcijo tekstilnega blaga popolnoma kriti civilne potrebe po oblačilih in obutvi.
Sadna sušilnica v Trebnjem
Trebnje, 22. oktobra.
Po dolgotrajnih pripravah je Sadjarsko društvo v Trebnjem pričelo graditi veliko moderno sadno sušilnico, tipa »Stojkcvič«. Sušilnica bo zgrajena tako, da jo bodo mogli uporabljati poleg sadjarj3v za sušenje sadja, tudi kmetovalci za rušenje žit, predvsem koruze. Zato bo k sušilnici prizidana še gospodarska lopa.
Za Dolenjce pomeni sušilna naprava veliko pridobitev in vsa dolenjska javnost z zanimanjem sledi delu agilnih funkeionar-jer sadjarske podružnice, ki največ z lastnimi gmotnimi žrtvami uresničujejo svoj načrt. Spričo velikih stroškov, se obrača odbor sadjarske podružnice na vse, zlasti pa na one, ki bodo sušilnico uporabljali, da s primernimi zneski podpio delo in do-vršitev zgradbe. V ta namen bo uvedena nabiralna akcija in smo prepričani, da nihče ne bo odrekel svoje podpore, bodisi v denarju ali materijalu, s čimer bo omogočeno, da bo še to jesen sušilnica izročena svojemu namenu.
Prvi letošnji sneg
Ljuhijana.,  23. oktobra.
Zadnje ti ni smo imeli izpremenljivo, muhasto vreme. Sonce je nas še prijetno grelo, kadar je posijalo, čim se je pa nebo pooblačilo, je zapihala mrzi a sapa in ozračje se je takoj znatno ohladilo, da nas je zlasti zjutraj že kar zeblo. V nedeljo in ponedeljek se je vreme še nekako držalo, včeraj se je pa kisalo. Popoldne je bilo sicer še vedro, čez noč smo pa dobili temeljit vremenski preokret, ki je nam prinesel tudi prvi letošnji sneg.
Na planinah je snežilo gotovo že prej. saj smo imeli večkrat tako hladno vreme, da so začeli ponekod že kuriti, ker ni br.o mogoče sedeti v nezakurjenih pisarnah. Danes ponoči se je pa ozračje tudi v nižinah tako ohlaiilo, da je začel proti jutru naletavati sneg. Najprej je zapihal močan veter, petem so se pa pojavile med dežjem snežinke. Davi je med dežjem tudi nale-taval sneg. toda v tako drobnih kosm č:'h, da se je komaj videl. V dopoldanskih urah je pa že precej močno snežilo. Seveda je sneg moker in sproti kopni. Vse kaže, da bomo imeli letos v Vseh Svetih že snežno odejo. Sicer pa sneg o tem času ni nič posebnega, saj zapade včasih že v za.etku oktobra.
Športni pregled
Tekme v Srbiji, na Hrvatskem In Madžarskem
Nogometno prvenstvo v Srbiji, ki se omejuje prav za prav samo na klube beograjskega okrožja in je zaradi tega tudi označeno kot beograjska liga. je v nedeljo napredovalo že do petega kola. Najvažnejši teknu" sta bili v Beogradu in Pančevu. V Beogradu je BSK premagal Obilica 3:1, v Pančevu pa je SK 1913 premagal domači Pančevski AK s 5 : 1.
Na Hrvatskem so z enakim smotrom igrali tretje kolo, ko število udeležencev se vedno ni popolno. V Zagrebu je Gradjanski premagal sarajevski Sašk 4 : 0. Concord a pa mostarski Zrinski 7 : 0. Tretja tekma je bila v Varaždinu. Domačemu Zagorcu je uspelo z rezultatom 1 : 1 odščipniti zagrebškemu Hašku eno točko. Končno je bil v nedeljo določen tudi osmi član hrvatske lige. V Zemunu sta se sestala na odloč Ino povratno tekmo tamošnji nemški športni klub Viktorija in Hajduk iz Osjeka. Tekma je ostala z 2 : 2 neodločena. Ker je v
Včeraj se je sestala oblačilna korporacija pod vodstvom ministra Riccia. Proučila je racioniranje potrošnje tekstilnega blaga in obutve. Podpredsednik korporacije je po i al podrobna poročila o pripravljenih zakonskih ukrepih. V debati je bilo podanih nekaj novih pobud za praktično izvedbo racioniranja, ki se bo pričelo s prihodnjim novembrom.
Nazadnje je minister pohvalil vodstvo korporacije spričo sodelovanja in izpolnitve nalog, ki so mu bile v tem pogledu poverjene. Minister je opozoril na tehnične težave, ki so jih morali korporacijski odbor in ministrski funkcionarji premagati, da so dosegli primerno rešitev zapletenih problemov, ki so se pojavili pri zasnutkih, kako naj se racionira potrošnja izredno mnogovrstnih predmetov, ki spadajo v področje oblačil in obutev. Ukrepi, ki bodo izdani, bolo ljudstvu zagotovili potrebna oblačila, opremo in obutev ter onemogočili vsako zbiranje takega blaga na zalogo in vsako spekulacijo. Ko bodo po 1. novembru razdeljene nove blagovne nakaznice, bodo lahko manufakturne in druge trgovine spet redno nadaljevale svoje poslovanje.
prejšnji tekmi zmagal Hajduk z 1 : 0, si je s tem priboril vstop v ligo. V tablici hrvatske kge vodi Gradjanski s 6 točkami, sledi mu Concordija s 4.
V madžarskem prvenstvu so presenečenje slabi uspehi vodilnega kluba Ferencvarosa. Doslej je doživel že tri poraze :n zavzema na tabeli šele četrto mesto. V nedeljo ga je na njegovem igrišču premagal NAC Veliki Varadin 4 : 1. VVMFC je premagal Elek-tromos 2 : 1 in krepko vodi z 18 točkami. (Na drugem mestu je Ujpest s 15, tretjem Szolnok 14 na 4. do 6. pa Ferencvaros, FC Szegel in NAC Veliki Varadin s 13 točkami). Ostale tekme so se končale takole: Ujpest : Dmavag 2 : 2, AC Kluž : Lam-part 2:1, Kispest : FC Szeged 3 : 1, Sal-gotarjan : UAC Novi Sad 3 : 1, Gam-ma : Szegel 4 : 2, Szolnok : Mavag 4 : 0.
*
— Zbor slovenskih lahkoatietskih sodnikov (službeno). Za propagandni lahkoatlet-ski miting SK Planine, ki se bo vršil v soboto 25. in nedeljo 26. oktobra, obakrat s pričetkom ob 14.30, je določen naslednji sodniški zbor: vrhovni sodnik: Zupančič, namestnik Vidic; vodja tekmovanja: Ker-mavner, pomočnik Hvale; starter: prof. Cernetič; sodniki na cilju: Perovič, Mevla, Glavnik; časomerilci: Gorjanc, Trtnik, Vahter, dr. Nagy, Vidic, Hvale; sodniki za skoke: Rozman, Smodiš; sodniki za mete: Hafner, dr. Zebot, Banko. — Gg. delegirani sodniki naj se javijo vodji tekmovanja četrt ure pred pričetkom tekmovanja. — Tajnik.
Rdeči križ poroča
Pošto naj dvignejo na Tvrševi cesti 11/1: Adamič Helena, Sv. Petra cesta, Azko Josip, TTstenjakova 1, Bivši pokrajinski pokojninski sklad za občinske uslužbence, Benkovič Pepca, tovarna »Pax«, Bizjan Marija, Kneževa ulica, Braniselj Fran, Standard Vacuum Oil Comp., Bratuž, učitelj, Bregant Sonja, Jarška 36, Bureš Medo, urar, Miklošičeva cesta, Engelsberger Vitja, Devova 9, Finančna direkcija, računski oddelek, Furman Jože, Petričeva 7, Gostinčar Meta. upravnica pošte. Kern Hugo, Miklošičeva cesta, Koželj Mimica, Tržna 6, Koželj Tončka, glavna pošta, Leder Nada, Zagrebška ulica. Lekan Jože. ravnatelj, MalaŠič Matija, finančna direkcija. 1 Maver Ciril, aregerija »Salus«. Maver Karel, Merčnikova 6. Melihar Stane, prof. klas. gimm, Mercina Franc, Zibertova 27, Mihelčič Franc, Kodeljevo, Mihevc Tončka, Mrlak Frančiška. Zs. Siškn. Nerat Anton, Ob Janševi 9, Petrič Alojzij, Suvo-borska 14, Petrovič Nikola, Medvedova 5, Pipan Ludvik, Radio Ljub'inna, Ravnikar Tone. V:Č. Roman Stane. Ribar Rea, Ko-blerieva 5. Sancin Fr?inc L'^h^tnva ulica, Senčnr dr. Drago, želez. dir.. Stanovnik dr. Aleš, Sehaup Sergej, Kotnikova 21, Su-pan Magda. Celovška SO. ftaffer Francka, Šmid Andrej. Soline Z.. Subic Ciril. Kosova 4. Sušrat Janez, glavna carinarnica. Vidic Albina. Moste. Vrabic Fanika, Pred Škofijo, Wester Josip. Pomcva 4. Zaje Joško. Cankarjevo nabrežje, Zupančič Ačim. akademik. Kovačič Peter, profesor.
V tajništvu nai Se zglasi odpoŠiljatelj pisma na ime rodbine dr Jos Povalej, nadalje ga Jelka Iglic, ing. Cimpermanova. njeni svejci. Ivan Božič mizar želez delavnice  odnosno svojci ali znanci.
Gdč. Angela Piškur. Vidovdanska 9, naj dvigne dokumente v kurirskem odseku.
Rdečemu križu so darovali: g- arhitekt Costaperaria iz Ljubljane 196 L. (stanarina za časa velesejma). g. Zore Rudolf iz LjubMane 100 L., namesto venca na grob ge. Zore Marije iz Kranjske gore, g. Zupan Julij iz Ljubljane 200 L, v počastitev spomina dvornega svet. g. dr. Julija Polca Plemenitim darovalcem iskrena hvala.
<8e/
eznica
Malo italijanščine za vsak dan
59
Gledališče, kino, radio. H teatro, il cinema la radio.
Andiamo a teatro stasera — ali gremo nocoj v gledališče? Che spettacolo ci e — kaj igrajo (= kakšna predstava je tam) ? Dove un cartellone — kje je kakšen gledališki lepak? Sara lina comme-dia — komedija bo. Vabbene, ci vado — dobro, grem. Quando comincia lo spettacolo — kdaj se začne predstava ? Guar-date, oggi non c'e rappresentazione — glejte, danes ni predstave. Peccato — škoda. Andate al botteghino per aceapar-rarsi i posti per domani — pojdite k blagajni, da si zagotovite sedeže za jutri. >Tutto e3aurito« — >Razprodano« (napis). Non sono piu posti disponibili — ali ni več sedežev na razpolago? In pla-tea non c'e una poltrona — v parterju ni niti enega sedeža (naslanjača). F6rse alla galleria — morebiti na balkonu? Ci
sono liberi soltanto due scanni al log-gione — samo dve mesti na galeriji sta še prosti Volete prendere un palco (un palchetto) — ali hočete vzeti ložo?
Sono stati scritturati nuovi attori — ali je bilo angažiranih kaj novih igralcev? E' una compagnia novissima — je čisto nova igralska skupina, n capocd-mico e un gran artista — ravnatelj je velik umetnik. Vi hanno anehe un otti-mo attor tragico, parecehi caratteristi e un comico eccezionale — imajo odličnega tragičnega igralca, nekaj karakternih igralcev in izrednega komika. II re-gista e diveniito celebre con le sue mes-sinscene, perche anehe il scenografo e bravissimo — režiser je postal slaven s svojimi uprizoritvami, ker je tudi scenograf zelo dober (= priden). Come vi pi&ce la recitazićne — kako vam ugaja prednašanje ? La masehera del primo at-
tor e e eccellentissima — maska prvega I igralca je izvrstna. Si, e un maestro della ; truceatura — da, je mojster v maskira- j nju.
Preferirei il repertorio classico — rajši bi imel klasičen spored. Prevalgono le produzioni modeme — moderne igre prevladujejo. Si r^citano anehe molte com-medie straniere — predvajajo se tudi mnoge tuje komedije (igre).
Perche non si comincia — zakaj se ne začne? Si alza il sipario di sicurezza — železni zastor se dviga. II soggeritore e entrato nella sna buca — šepetalec je vstopil v svojo omarico. La ribalta e illu-minata — rampa je razsvetljena. Adesso c*e deiragitazione dietro le quinte — zdaj je razburjenje za kulisami! Ho as-sistito alla prova generale — prisostvoval sem generalki.
Cala il sipario — zavesa pada. E* un bel successo — lep uspeh je. Che ap-plausi — kakšni aplavzi (= ploskanje).
Preferisco andare al cinema, perche e
piu comodo — rajši grem v kino, ker je bolj udobno. Ma tuttavia il film non puo sostituire il teatro — a kljub temu film ne more nadomestiti gledališča. Andate spesso al cine — ali hodite pogosto vkino? Adesso si, perche mi pia-ce il film sonoro — zdaj že, ker mi je všeč zvočni film. Che cosa si proietta oggi — kaj se predvaja danes? Un gran-de cmedrarnrna storico e un cartone ani-mato col »Topolino« — velika zgodovinska drama in trik-film z »Miškom«. Si proietta anehe la rassegna della setti-mana — predvaja se tudi zvočni tednik. Da noi, gli spettacoli non sono continui — pri nas predstave niso neprekinjene. Non si fuma nel cineteatro — v kinu se ne kadi!
Siete contento della vostra radio — ali ste zadovoljni s svojim radiem? Che apparecchio e — kakšen aparat je? Quante val vole ha — koliko žarnic ima? Avete corrente alternata — ali imate izmenični tok? Noi aneora non l'abbiimo,
KOLEDAR Danes: Četrtek, 23. oktobra: Klotilda, Se-verin
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ločili se bomo Kino Sloga: Služba smrti in Frankenstein Kino Union: Tosca
Veseli teater ob 19. v Delavski zbornici DE2URNE   L. K K A K N E
Dane«: Dr. Plccoli, Tyr5eva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62." Garlus, Moste, Zaloška cesta 47.
Iz Spodnje štajerske
— Cirkus Sarassani v Mariboru. Svetovno znani cirkus Sarassani prispe z dvema posebnima vlakoma v nedeljo v Maribor, kjer bo zvečer gala predstava. Cirkus ima prostora za 7000 gledalcev. Od prve polovice avgusta do zdaj je bil na turneji po Madžarskem, zdaj se pa vrača domov v Dresden, kjer prireja že od leta 1912. zimske predstave. Cirkus vozi seboj še vedno ves svoj zverinjak, vodi ga pa lepa žena, soproga Hansa Stosch Sarassania, ki je letos junija v Berlinu umrl.
— Smrtna nesreča v kamnolomu. V Turški gori pri Zavrču se je pripetila smrtna nesreča. V ondotnem kamnolomu je bil zaposlen delavec Alo;zij Leben od Sv. Lenarta. Kar se je odtrgala plast zemlje in ga zasula. Odkopall so ga sicer in prepeljali v ptujsko bolnico, kjer je čez dva dni umrl.
— Krompirja ne smejo lupiti. Da se pri-
štedi čim več krompirja so oblasti prepovedale v gostilnah in javnih kuhinja lupiti sirov krompir. S tem pa ni rečeno, da bi morali servirati gostom kuhan krompir v oblicah. Seveda je pa dovoljeno pripravljati iz olupljenega kuhanega krompirja razne jedi.
— Zobna proteza mu je obtičala v grlu.
V Slovenski Bistrici je pogoltnil 371etni Vladislav Melišer v spanju zobno protezo, ki mu je obtičala v grlu. Prepeljali so ga takoj na graško kliniko, kjer so mu rešili življenje.
Naše gledališče
DRAMA.
Četrtek, 23. oktobra: Nocoj bomo improvizirali. Izven. — Začetek ob 18.15. Konec ob 20.45.
Petek, 24. oktobra: zaprto.
*
Predstava »Nocoj bomo improvizirali« je
imela premiero včeraj docela razprodano. Občinstvo, ki je, pritegnjeno od zanimivega naslova, sleiilo igri z najžlvahnejšim zanimanjem, je pokazalo veliko razumevanje za svojevrstno koncepcijo ter je nagradilo glavne in tudi vse druge igralce z močnim odobravanjem. ^Moderna improvizacija«, ki je našla v inscenaciji in režiji ing. Stupice svojevrsten izraz, bo pomenila za gledališko občinstvo vse pozornosti vredno predstavo. Drevi bodo predstavo ponovili. Nosilci glavnih vlog: Levar, GabrijelčiČeva, Severjeva, Jan. S plesom sodelujeta solista Bravničarjeva in Pogačar, s petjem Nuša Španova (alt) in Nada Str.itarjeva (sopran) z glasbo Frajic šturm (klavir) i -a (flavta).
OPERA
Četrtek. 23. oktobra: Netopir. Red Četrtek.
Začetek ob 18.15. — Konec ob 21. Petek, 24. oktobra: zaprto. Sobota, 25. oktobra: Aida. Izven. Začetek
ob 17.30. Konec ob 21. url
m   * *
Abonenti reda Četrtek bodo imeli drevi predstavo Straussove operete »Netopir«. Delo je doseglo po zaslugi glavnih interpre-tov izredno lep uspeh. Vesela zgoiba o dogodivščinah rodbine Eisensteinove je našla v Straussovi muzikalni interpretaciji bleščeč izraz. Peli bodo: Ivančičeva, Ribičeva, Manoševski, M. Sancin, B. Sancin. Anžlovar, Sladoljev, Frelih, Zupan i. dr. V >Cesar-skem valčku« plešejo solo: Moharjeva, Rem-škarjeva in Pilato. Dirigent D. Zebre. Režiser E. Frelih, ki je njegova tudi zamisel inscenacije. Koreograf B. Pilato.
Zamenjava SO dinarskih bankovcev
Srbska Narodna banka je vzela s 14. oktobrom iz prometa 50dinarske bankovce. Zamenjava gre gladko, ker je dobro organizirana. Vsako dopoldne je zamenjalo doslej v Beogradu okrog 5000 ljudi stare dinarske bankovce za nove. Zamenja-vanje je bilo podaljšano do včeraj. Prebivalstvo Srbije, ki je pošteno pridobilo 50dinarske bankovce, pa ne bo trpelo nobene škode tudi če jih ne zamenja do določenega roka.
Z zamenjavo 50dinarskih bankovcev se je pričela tretja etapa zamenjave starih jugoslovenskih bankovcev. Takoj po zlomu bivše Jugoslavije je generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji Neuhau-sen odredil, naj se vzamejo dotlej veljavni bankovci iz prometa. V prvi in drugi etapi so zamenjali bankovce po 1000, 500 in 100 din. Srbska Narodna banka je že izročila prometu nove 20 in lOdinarske bankovce, na katerih je označen kot dan izdaje L maj 1941.
percid ho aneora sempre il mio vecchio apparecchio a corrente continua — mi ga še nimamo, zato imam še vedno svoj stari aparat na istosmerni tok. Serve soltanto alla ricezione della stazićne lo-cale — služi samo za sprejemanje lokalne postaje. Anehe se comprerete un apparecchio nučvo, vedrete che i rumori e gli scoppiettii non sono aneora scom-parsi e anehe le onde talvolta si confon-đbno aneora Tuna con 1'altra — tudi če boste kupili nov aparat, boste videli, da motnje in praskanje še niso izginili in da tudi valovi še segajo včasih drug v drugega. Avete un'antenna esterna — ali imate zunanjo anteno? No, ci ho messo soltanto un filo quasi invisibile — ne, namestil sem (tam) samo skoraj nevidno žico. Vorrei sentire una volta un alto-parlante moderno — radi bi slišal nekoč moderen zvočnik. Venite da me, ascolte-remo insieme un po' di musica varia e qualche conf erenza — pridite k meni, bova poslušala skupaj malo pisane glasbe in kakšno predavanje.
Bte*. 245
>SLOVENSKI  NAROD«, Četrtek, 23.  oktobra 1941-XrX.
Stran 3 1
Razvoj mesta in regula
nacrt
Ali naj se razvoj mesta prilagodi regulacijskemu načrtu afi
razvoju?
Ljubljana, 23. oktobra.
Vprašanje izdelave glavnega regulacijskega načrta Ljubljane je precej razgibalo nase meščane. To je razumljivo, kajti mnogi se pri nas zanimajo posebno vneto celo za najmanjša preureditvena mestna dela, regulacije, za sleherno novo ulico in hodnik ter, skratka, slede vsemu mestnemu razvoju z neko posebno ljubosumnostjo in očetovsko skrbjo. Tako imamo številne >regulatorje*, ki so vedno pripravljeni zalagati pristojna mesta s predlogi ter nasveti, kaj bi b:lo treba narediti in ukremti da bi naše mesto čim hitreje napredovalo. Med njimi je seveda tudi mnogo zaščitnikov tradicije, ki se boje razširitve vsake ulice in ki objokujejo sleherno hišo, obsojeno, da pade. Toda tudi sami strokovnjaki ne soglašajo v regulacijskih zadevah, kar se je pokazalo prav dobro na razstavi osnutkov za izdelavo regulacijskega načrta mesta. V glavnem se ločijo v dve smeri: v zagovornike naravnega razvoja mesta, izvirajočega iz tradicije in v reformatorje — da jih imenujemo nekoliko bolj drastično — to se pravi, zagovornike strogo načrtnega razvoja mesta, tako da bi se naj ves stavbni in prometni razvoj prilagodil smernicam racionalno, ne glede na velike ovire ter dosedanii razvoj. Med obema taboroma so še -zmerni«, ki upoštevajo »naravni« ali zgodovinski razvoj mesta ter možnosti njegove nadaljne rasti, preurejanja. prilaETojevanja. prenavljanja.
REGILACIJSKI NACRT JE NAMENJEN BODOČNOSTI
Glavni regulacijski načrt, ki ga naj dobi Ljubljana, bo moral uravnavati razvoj mesta v pr.hodnjih desetletjih. Projektant ima zelo težko nalogo: poznati mora kolikor toliko dosedanji razvoj mesta, sile, ki so usmerjale ta razvoj, in sicer gospodarske, prometne, kulturne, socialne; gledati pa mora tudi v prihodnost, kar je še mnogo težje. Naloga s tem ni opravljena, če projektant kratkomalo diktira mestu razvoj na papirju, kajti računati mora pri vsem z možnostmi. Projektantom osnutkov za regulacijski načrt so bile seveda vezane roke. saj so se morali posebej ozirati na dane smernice; morali so upoštevati, da so zaščitena številna zgodovinska poslopja: da Ljubljana stoji na zgodovinskem zaščitnem pasu, na tleh stare Emone; da morajo ostati ohranjeni številni umetnostni spomeniki: kot ustvaritelji pa seveda niso mogli prezreti tudi lege mesta same na sebi. Mesto leži med dvema ravninama, ki se po značaju tal bistveno razlikujeta, omejuje ga pa tudi gričevje na vzhodu in zahodu. Računati je treba z rekami, vsaj z gla\TTimi prometnimi smermi, zelo pomembno je pa seveda tudi. kako je mestna površina že zazidana. Poiskati je treba prostor za številna javna poslopja, ločiti primemo stanovanjski del od industrijskega, resiti prometno vprašanje. Projektant pa mora gledati na mesto v njegovem razvoju, to se pravi v njegovi dinamiki in ne statiki. Ce gleda v prihodnost, mora računati z vsemi znanimi činitelji, upoštevati pa bi moral tudi morebitne spremembe. Regulacijski načrt je namenjen prihodnosti, zato bi moral imeti projektant preroški dar. hkrati bi naj bil gospodarski geograf, prometni strokovnjak, zgodovinar in morda celo geolog. Vse to je seveda težko zahtevati. Sploh je pa težko reči. če je mogoče izdelati idealen regulacijski načrt, k: bi najbolje ustrezal vsem pogojem in pogosto nasprotujočim si za-hTvam.
RAZVOJ MESTA .TE LAHKO LE USMERJATI
Razvoj mesta je lahko le usmerjati, ni ga pa mogoče v kratkem času končno usmeriti. Glavni regulacijski načrt pa bi naj usmeril in ne le usmerjal razvoja mesta, vsaj za nekaj desetletij, če ne do začetka prihodnjega stoletja. Mesta, vsaj takšnega, kakor je Ljubljana, ni mogoče temeljito preurediti v nekaj letih. Zato ne smete misliti, da bi uveljavitev novega regulacijskega načrta pomenila takoj revolucijo v razvoju mesta. Regulacijski načrt bo dal okvir nadaljnjemu razvoju Ljubljane. Morda se bo pozneje še izkazalo, še preden bc mesto doseglo zadnio stopnio svojega razvoja po regulacijskem načrtu, da bo treba izdelati novi načrt ali dotedanjega vsaj nekoliko izpremeniti.
KAKO BO NARAŠČALO
ŠTEVILO PRELIVALCEV?
Na prvi pogled se morda zdi, da se je Ljubljana vsaj v tem stoletju razvijala naglo, vendar je bil njen razvoj počasen v primeri s številnimi evropskimi mesti-Primerjajte samo razvoj Ljubljane z Zagrebom ali Beogradom! Seveda je Ljubljana zelo napredovala, če pomislimo, da je bila po svetovni vojni »blatna vas« skoraj v doslovnem pomenu besede. Razvoj Ljubljane v zrenjih desetletjih pa je bil tudi mnogo hitrejši kakor v prejšnjih stoletjih Porast števila prebivalcev za 2 odst. na leto nedvomno ni velik. Kakor smo poročali, bi se pa število prebivalcev do konca tega stoletja vendar povečalo na skoraj 200.000, če b: naraščalo v enakem razmerju tudi vprihodnje. Toda ne moremo napovedovati, kako bo v resnici naraščalo. Lahko domnevamo celo. da se je Ljubljana že pribivala višku svojeca razvoja po številu prebivalcev, če ga že ni dosegla. Ni pogojev, da bi Ljubljana postala velemesto v pravem pomenu besede. Sicer so pa vsakemu kraju dane meje niegovegn razvoja in ni rečeno, da mora vsako mesto prej ali slej postati velemesto. Ljubljana ne bo nikdar mnogo večie upravno in kulturno ter gospodarsko središče pokrajin kakor doslej; prestolnica takšnega značaja se pa ne more mnogo boli razviti: vsako mesto potrebu i e dovolj veliko zaledie. Zato tudi ne bo nobena ne-reča. če Liubljana ne bo postala posebno veliko mesto.
PO POVRŠINI JE LJEPT T A NA
ZE PREVELIKA
Opozarjal: smo že. da je Ljubljana po svoji površ ni že prevelika: to se pravi, da je gostota prebivalstva premajhna. Neke vrste luksus je. če se mesto razširi na tako veliko površino ko b; se lahko stisnilo na mnogo manjšo Me^to ima svoio gocno-dar-ko zmogljivost, s+rogo omejeno. Cim večji prostor zavzema mesto, tem več komunikacij potrebuje, kar pa zah*eva seveda velike stro5Ve Tako ima Liubljana zelo veliko cestnr mrežo ffte^» "a 5+evf!r» hiš in prebivalcev nreveliko To velia tud; za kanalizacijo. Razen tega je nekatere mestne dele celo težko kanalizirati zaradi
prevelike dolžine zbiralnih kanalov. Ne moremo pričakovati, da bodo vse ceste s
hodniki primerno urejene, tlakovane, v bližnji prihodnosti, ker bi takih stroškov mesto ne zmoglo.
GOSPODARSKA MOC LJUBLJANE
Projektant regulacijskega načrta mora računati predvsem z gospodarsko močjo mesta, ko določa lice Ljubljane v prihodnosti. Vprašati se mora. ali bo Ljubljana kdaj zmogla vel'ke otroške za uresničitev lepih načrtov. Napačno bi bilo računati, do bo Ljubljana na pr. lahko prejela za svojo regulacijo kakšno posebno podporo dežele ali ceio drugih pokrajin. Zato je njen razvoj v sedanjosti kakor tudi v prihodnost 'e-no vezan z njeno gospodarsko močjo Neka*era večja regulacijska dela bi sicer lahko končali postopno v daljši dobi. toda mesto ima stalno toliko »tekočih« potreb, da na kakšne posebne pridobitve, ki
bi obogatile Ljubljano za dolgo dobo, navadno ne moremo misliti. Mesto mora odplačevati velike dolgove in se ne more zadolževati še bolj kakor se je doslej, že s tem so v veliki meri dane meje razvoja mesta v prihodnje.
Z osnutki za novi regulacijski načrt oce-
• njevalna komisija ni bila posebno zado-{ voljna in zato nista bili podeljeni niti prva i niti druga nagrada. Razstavljene študije so 1 pa bile vendar sad resnega, napornega in
dolgega dela. Nekatere zamisli projektan-
• tov so zelo zanimive in bomo na nje ob priliki opozorili. Vprašanje je seveda, kdaj
; bo mogoče uresničiti posamezne sicer pri-, poroči j ive predloge. Pri presojanju pred-: loženih osnutkov se pa predvsem vsiljuje vprašanje, ki ga tu samo načenjamo: Ali se naj razvoj mesta prilagodi regulacijskemu načrtu ne glede na možnosti v sedanjosti, ali pa naj načrt upošteva predvsem dosedanji razvoj.
UMEVNE VESTI
— Sprememba okolica pošte Kostanjevica na Krki, Kraja Malence in Sa evce se izločita iz okoliša pošte Kostanjevica na Krki. ker se sedaj nahajata na ozemlju.
ki je zasedeno po nemški vojski.
— Petlirski srebrniki se vzamejo iz prometa. V Službenem listu v Rimu je bil objavljen dekret finančnega ministra, ki določa, da se umaknejo iz prometa srebrniki po pet lir. Ti novci bodo zakonito prenehali verati z 31. oktobrom, lahko pa se bodo v svoji nominalni vrednosti zamenjavali pri pokrajinskih uradih državnega zaklada, javnih denarnih zavodih, na poštah, davčnih uradih in železniških postajah do 30 novembra.
— Pregled bikov na Goriškem, pristojne pokrajinske oblasti so razpisale pregled bikov v Goriški pokrajini. Prihodnjo sredo bodo pregledi v Podmelcu. Ljubimu, Polju-bimu, ćiginju. Vol čah. Zatolminu. Dolu. Gabrjah. Volarjih in Selisču. Naslednjega dne v Podbrdu, Oblokah. Grahovem, Sent Jurju, Ponikvi, Na Slapu, Na pečinah, feent Vidu. Bači in Sv. Lueiji, nato 5. novembra v Svinem. Sužidu. Na selu. v Kredi, Kobaridu, Idršci in Levku. 6. novembra v Bre-ginju, Logu, Sedlu. Borjani. Potokih, Sma-steh, Libuši, v Uršnjem selu, Ladri in Drežnici, 7. novembra v Trnovem, Srpeni-ci. Na žagi, v Logu, Soči, Koritnici, čez Soči in Bovcu.
— železniška nesreča. Na železnški progi Trst—Herpelje se je v predoru pri Ric-manjih pripetila kakor poroča tGazzetti-no«, nesreča, ki pa ni imela hujših posledic. Le med potnikj potniškega vlaka je bilo panike in pet izmed njih je bilo ranjenih. Odpeljal; so jih v tržaško bolnišnico. Od ranjencev pa so se lahko trije takoj po prvem zdravniškem pregledu vinili domov.
— Poroke in smrti. V Gorici sta se v zadnjem Času poročili Josip Gomišček in Marija Tušar, Miroslav Koljot in Teodora Merljakova. Danijel Zavrtanik in Angela Pauiin ter Karel Bensa in Marija Valentin-čič. Umrli so posestnik Peter Zavadlav v starosta. 75 let, posetnik Kuštrin Josip v starosti 44 let, Leopold Zbogar in Peter Cerne.
— Omejitev železniškega prometa v Srbiji. Srbsko železniško ravnateljstvo objavlja, da je bil s 17. oktobrom ustavljen ves direktni potniški promet. Zdaj vozijo samo še nemški brzovlaki in nekateri lokalni vlaki. V Banatu pa ostane zaenkrat v veljavi še dosedanji vozni red.
— 76,000.000 kun za javna dela. Hrvatsko ministrstvo za narodno zdravje pripravlja obsežen načrt zgraditve javnih poslopij, v katerih bodo nameščene zdravstvene ustanove. Stroški za vsa nova javna poslopja bodo znašali 61 milijonov kun. V bližini Okiča nameravajo zgraditi največji hrvatski vodovod, iz katerega bo dobivalo pitno vodo 10 občin. Stroški bodo znašali okrog 15 m.lijonov kun.
— Hrvat ^ko-sio vaška trgovinska pogodila, V Zagrebu je bila podpisana hrvatsko-slovaška trgovinska pogodba. V imenu hrvatske vlade jo je podpisal dosedanji trgovinski min ster dr. Simič, ki je priredil potem pooblaščenemu slovaškemu ministru na čast banket.
— Zakonodajni svet pri hrvatskem ministrskem predsedstvu. V hrvatskem uradnem listu je bil te dni objavljen zakon, po katerem preide delokrog zakonodajnega sveta pri minstrskem predsedstvu, ki ga je vodil minister Zanič v kom peten ~o pravosodnega ministrstva. Položaj ministra zaniča pri tem ni prizadet.
— Novi grobovi. Ugledni mokronočki rodbini Kragelj je neizprosna smrt nenadoma ugrabila sina-edinca Joškai dijaka IV. razreda gimnazije. K temu strašnemu udarcu bodi njegovim svojcem v tolažbo in zavest, da iskreno sočustvujejo z njimi vsi. ki so pokojnega vzglednega, marljivega in simpatičnega JoŠka poznali in visoko cenili. K večnemu počitku so ga položili včeraj popoldne na mokronoškem pokoparšču. — V Liubljani je umrla včeraj ga. Mara P a u 1 1. rojena Mrakova, soproga uglednega trgovca in posestnika. Pogreb bo danos ob 16 30 iz hiše žalosti Sv Petra nasip 36 na pokopališče k Sv. Križu. — V torek je umrla v Ljubljani soproga znanega ključavničarskega mojstra Frančiška. Kralj. rosena Ljubic. Pogreb bo danes ob 15.30 iz kapelice Sv. Frančiška z zal na pokopališče k Sv. Križu — Pokojnikom blag spomin, njihovim svojcem naše iskreno sožal'e!
— Izlet k Sv. Trem kraljem. Z eričev okrog Ljubljane se je videl v prejšnjih časih na kresni večer na veliko daljavo kres pri Sv. Treh kraljih. Zato sem imel vedno željo, da bi obiskal to mikavno izletno točko, ter sem porabil priliko in se pridružil 5. t. m. SPD. Od Vrhnike nas je lojtrski voz potegnil v megleno jutro do Podlipe, kier smo obstali v gostilni pri Vrtnar'u. Pri farni cerkvi so ravno lepo potrkavali. Nadaljevali smo pot proti cilju. Ko smo krenili vkreber. je že prodiralo solnce. Pot nas je vodila skozi gozdiče čez pašnike in mimo naselij ter smo kmalu zagledali cerkvico vrh gore. Domačini so se ravno vračali od cerkvenega opravila. Na sedlu se nam je odkril lep razgled, zlasti v Zirov-sko dolino. Kaj Šele na vrhu, ko smo na solnčni trati počivajoč uživali najlepši dan. Vrnili smo se v Podlipo k Jurci. kjer smo bili dobro postrežem. Odtod pa zopet z vozom na Vrhniko in z vlakom v Ljubljano.
— Drž. tehnična srednja iola v Ljubljani.
V I. letnik strojnega odseka se sprejme lahko še 15 učencev, ki so dovršili meščansko šolo ali 4 razrede gimnazije. Reflektan-ti naj predlože prijave s potrebnimi dokumenti v direkcijski pisarni ob dopoldanskih urah najkasneje do sobote, dne 25. oktobra t. 1. Podrobna navodila so objavljena v šolskem vestibulu.
KINO MOSTE NEPKthlNJtM; PREDSTAVE
po sistemu NON STOP uvaja z današnjim dnem kino. - Predstave vsak dan od 17.30 dalje. — Vstopite lahko kadar želite in ostanete, dokler vas je volja, — Ugodno za obiskovalce iz mesta, ki jim je bil pričetek doslej prekasen. Zveza s tramvajem vsak čas. — Spored menjamo v torek in petek!
— Nov komisar za srbsko izseljenstvo.
Namestu dosedanjega komisarja Popovi-ča je bil imenovan za novega izrednega komisarja za srbsko izseljenstvo in preseljevanje Tomo Maksimovič,
— Velika nemška manifestacija v Sarajevu. V nedeljo je bil prirejen v Sarajevu nemški dan, ki se je izpremenil v veliko manifestacijo bosanskega nemitva ter hrvatsko nemškega prijateljstva vob-Če. Mesto je bilo okrašeno z nemškimi in hrvatskimi zastavami. Vodja bosanskih Nemcev Altgaver je govoril o nalogah nemštva na Hrvatskem in njegovi posebni dolžnosti boriti se proti sovražnikom novega evropskega    reda    skupaj s Hrvati.
Altgayer se je med svojim bivanjem v Sarajevu sestal tudi s poglavnikovim pooblaščencem za Bosno ministrom dr. Du-mandžičem,
— Omejitev potovanja v Zagreb. Hrvatsko notranje ministrstvo je izdalo odlok, s katerim se omejuje potovanje v Zagreb. Od 20. oktobra je dovoljeno potovati v Zagreb samo z dovoljenjem pristojnih okrajnih oblasti. Dovoljenje dobe samo tisti, ki dokažejo, da morajo potovati v Zagreb in ki se zavežejo, da ne bodo ostali v mestu nad 10 dni. Izvzeti so samo bolniki. Ljudje, ki iščejo v Zagrebu zaposlitve, ne dobe v nobenem primeru dovoljenja. Prebivalstvo krajev v krogu 60 km okrog Zagreba lahko potujejo v mesto brez dovoljenja. Toda v mestu ne sme nihče ostati nad 10 dni. Ta ukrep je bil potreben zaradi težkoč s prehrano zagrebškega prebivalstva, ki se je v zadnjih šestih mesecih pdmnožilo za 60.000.
— Nesreče. Včeraj so prepeljali v ljubljansko bolnico naslednje ponesrečence. Triletna Jožefa Ivančič, hči posestnika na Blokah, je padla z okna in si zlomila desnico. — Stanislav Pogačnik, 30-letni mizarski pomočnik iz Ljubljane je ranjen v levico. Nekdo ga je med prepirom oklal z nožem, — Jože Ferjan, 28-letni posestnik iz Zelimelj, se je močno obrezal s steklom po obeh rokah. — Anton Kolar, 21-letni delavec iz Vidma na Dobrem polju je izgubil pri žaganju drv na krožni žagi tri prste desnice.
— Poglavnikovi pozdravi muslimanom v Bosni in Hercegovini. V Banjaluki izhajajoči list »Hrvatska svijest« priobčuje v slavnostni številki, posvečeni muslimanskemu prazniku bajramu, na uvodnem mestu pozdrave poglavnika dr. Paveliča muslimanom v Bosni in Hercegovini.
— Seme na Hrvatskem pod kontrolo. Hrvatska vlada je postavila pod uradno kontrolo seme vseh kultur, ki se uvažajo odnosno izvažajo ali prodajajo doma. Prodaja slabih semen je prepovedana. Semena se lahko pošiljajo samo v plcmbi-ranih vrečah.
Iz Ljubljane
—Ij Pomlad in jesen si podajata roke. Jesen se je že začela poslavljati in davi je zadišalo po snegu. Ponoči se je ozračje' zelo ohladilo ker je skoraj vso noč deževalo in pihala je burja. — Na pomlad nas je pa spomnila lepa trobenti ca. ki nam jo je prinesel v uredništvo čitatelj. Našla jo je včeraj gdč. Tončka Plešnar v moščan-skem gozdu. Jesen podaja pomladi roko, toda zima se vendar neizprosno bliža. Dopoldne je že začelo snežiti in tudi ponoči je že naleta val sneg.
—lj Na« M on te Cjarlo Je za letos zaprl svoja vrata Letošnja jesen, ki se zdaj najbrž poslavlja od nas, je bila precej lepa in topla. Lepo vreme so izkoristili mnogi naši upokojenci, ki so pridno hodili v Tivoli. k""er imajo že od nekdaj med visokimi, košatimi smrekami mize in klopi, da lahko tam v prijetnih pomenkih posede in vržejo za zabavo karte. Vsako popoldne, če le vreme nI preveč nagajalo, so bile vse mize gosto zasedene in upokojenci so se skromno zabavali do mraka. Zdaj bo za letos te zabave menda konec ker smo dobili deževno, precej hladno vreme. Solnce ozračja ne bo moglo več ogreti tako, da bi bilo prijetno sedeti na prostem, saj se bližamo Vsem svetim, ko dobimo navadno že prvi sneg.
—lj Preiskava«Je «vH v Ljubljani. Septembra meseca je osebje mestnega tržnega urada preiskalo 412 vzorcev živil. Med temi je bilo največ mleka m sicer 331
LJUBLJANSKI , KINEMATOGRAFI
Predstave: d^nes ob 16. in 19. url
kXNO UNION rELKFUN ZZ-ZJ
Zgodba, ki Jo Je ovekoveill mojster G.
Puccml v svoji nesmrtni operi
Tosca
Film o tragični  ljubezni  krasne pevke
Toeke  Ln  mladega slikarja Cavaradoasija. Imperio Argentina       Rossano Brazz)
Michel Simon
KINO MATICA        TELEFON 22-41
Odličen  zanimiv tn naa vse zabaven film
se bomo
Lilia   Silvi,   Amadeo  Nazzari,   'Vivi Gioi
Predprodaja vstopnic ob neaeljan od 9.30 cio 12   in od 14. ure dalje.
KINO SLOGA TELEFON 27-30
Boris Karloff FRANKENSTEIN
ln Jay Wray — Ralf Bellamv SLUŽBA SMRTI
Samo še danes ln Jutri!
KINO MOSTE Novost! Neprekinjena predstava!
Danes od pol 18 dalje PREMIJERA MADAME BUTTERFLY Fosco Giachetti Maria Cebotari
FRANKENSTEIN Boris   Karloff Colin Clive
Ce vstopite ob 17.30 ste videli do 20. oba filma. Vstopiti morete vsak čas do 19. m vidite do pol 10. oba filma.
vzorcev. Analize mleka so pokazale aa-slednje stanje: 233 primernih vzorcev, 53 opominov in 45 neprimernih vzorcev mleka. Med temi je bilo 24 nesnažnih vzorcev, 3 posneti in 3 posneti ter hkrati tudi onesnaženi vzorci. Voda je bila mleku prilita v 14 primerih, pri enem vzorcu je bila pa prekomerno onesnaženemu mleku prilita še vođa. V primeri z mesecem avgustom se je pokazalo, da se je odstotek zaUtih vzorcev malo povečal. — Drugih živil je bilo preiskanih 81. Pretežno večino imajo pregledi kruha. Mestni tržni urad je septembra meseca napravil sistematičen pregled vseh pekarn ter je v 38 primerih ugotovil, da Ljubljančani dobivajo v pekari jah zdrav ln tečen kruh. Tudi moka po trgovinah je dobra. — Med tehničnimi analizami prednjačijo analize mila. Lastniki nepravilnih vzorcev so bili prijavljeni
sodišču. Vzorci masti, olja, medu in presnega masla so bili po pretežni večini primerni. — Iz tega kratkega ln navidez suhoparnega poročila vidimo, kako mestni tržni urad vestno nadzoruje živila ter se zlasti s pomočjo svojega kemičnega laboratorija trudi, da obvaruje Ljubljančane pred zdravju škodljivimi živili. Uspeh strogega nadzorovanja živil je najlepše razviden iz zelo nizkih številk neprimernih vzorcev raznovrstne hrane.
DANES OB 19. (7.) NOV    PROGRAM    ŠTEV. 8
VESELI TEATER
Začetek ob 19-  (7.) — konec pred 21. (9.)
—lj Pokrajinski odbor Rdečega križa je
prejel iz neke poravnave od pečarskega mojstra g. Ivana Rihtarja, Sv. Petra cesta. Lir 100.—, za kar se najlepše zahvaljuje.
—lj Drž. ženska obrtna šola. Za šivalni in prikrojevalni tečaj hospitantk se bodo sprejemale prijave dne 24., 27. in 28. oktobra t. 1. vsakokrat ob Vi 17. uro popoldne v sobi št. 20, pritličje.
—lj Petje na pokopališču pri Sv. Križu Uprava Hubadove župe v Ljubljani vabi vse pevce v Ljubljani in v bližnji okolici, da sodelujejo pri tradicionalnem petju na grobovih pri Sv. Križu, ki bo letos v nedeljo, dne 2. novembra ob treh popoldne pred križem. V ta namen se bodo vršile skupne pevske vaje v Hubadovi dvorani poslopja Glasbene Matice v petek, dne 24. in 31. t. m. obakrat ob 19. uri ter 1. novembra ob 11. uri dopoldne. Arhivarji naj
prineso b seboj note: Prelovee, »Kad jim grobom« in »Poljana toži«, Adamič, »Oče nafte in Dev »Vigred«. Bratje pevci, podredimo se prostovoljni pevski disciplini ln pokažimo v mogočnem nastopa našo zavednost.
—lj Spored koncerta. Karla. Vlduama. v ponedeljek dne 7. t. m. Prvi del: Bach-Llazt: Fantazija ln Fuga v g-molu; Scarlattl: Dve sonati; Beethoven: Sonata op. 57 (Appas-
sionata). Drugi del: Malipiero: Dva jeaen-ska preludija; Ferrari - Trocate: n prode Anselmo; Casella: Ostinato: Chopin: Bor-ceuse in Dve studiji; Weber-TauMg: Poziv na ples, Schubert-Tausig: Vojaška, koračnica; Liszt: Šesta rapsodija. Koncert bo v veliki Filharmonični dvorani ob 20. url prihodnji ponedeljek. — Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
486-r
Radio Ljubljana
Petek, 24. oktobra 1941 XIX
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Operetna glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Godba. 12.35: Pesmi ln melodije. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.17: Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Gallina. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Orkester Cetra pod vodstvom mojstra Bar-zizza. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Komorna glasba. 17.30: Skladbe Gerolama Prescobaldia, izvaja prof. Pavle Rančigaj. 19: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v italijanščini. 19.45: Simfonična glasba. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Koncert violončelista Cenda fiedlba-uer in pianista Marijana Lipovška. 21.05: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom
D. M. Sijanca, sodelujeta sopramstka Dragu Sok in tenorist Janez Lipušček. 21.35: Lepa glasba pod vodstvom mojstra Gallina. 22: Slovensko predavanje 22.10: Koncert pianista Renza Silvestria. 22.45: Poročila v italijanščini. §
Sobota, 25. oktobra 1941/XIX 7.30: Poročilo v slovenščini. 7.45: Lahka glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Pesmi in melodije. 12.40: Koncert pianista Adolfa Ca-vanne. 13: Napoved časa, poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Orkester pod vodstvom mojstra Angellnla, 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Ljubljanski radijski odkester pod vodstvom D. M. Sijanca: Operetna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Gramofonske plošče. 18: Albino Nerima: Kemija v gospodinjstvu — slovensko predavanje za gospodinje. 18.30: Poročila v slovenščini. 20.45: Komorna glasba. 22: Napoved časa — poročila v italijanščini. 22.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Gledališka sezona EIAR: Monte Ivnor: opera Cosara Meana v treh dejanjih, glasba Lo-dovica Rocca, v odmorih slovensko predavanje in vesti v slovenščini. 22.45: Poročila v italijanščini.
čudno naključje
V Turlnu se pripetila v soboto ču e-sreča. Neki deček je splezal s tovai aa vrh še ne dograjenega novega poslopja. V četrtem nadstropju je stopil na balkon, ki še ni imel ograje. Kar se mu je zvrtelo v glavi, izgubil je ravnotežje in padel. Njegovi tovariši so preplašeni stekli po stopnicah v pritličje, toda fantku se nI zgodilo nič hudega. Padel je na kup peska. SIcer je izgubil zavest, toda reSevalcl so mu kmalu pomagali. Zdravnik je ugotovil, da je dobil le nekaj manjših prask.
SRED SODIŠČEM
Priča:   Prisegam, da bom govoril čisto
resnico.
Sodnik: Dobro ln kaj hočete izpovedati? Priča: Nič.
M A L i OGLASI
ČEBULO
za zimske mesece oddaja — dokler zaloga
po lir 1.70
TVRDKA A. VOLK, Ljubljana — Resljeva cesta št. 24. 1720
OGLJE
specialno za generatorje dobite pri Res-man, Rimska cesta 2 L. telefon 44-90. 1577
ODEJE
od vate in puha — nove in stare — vam zašije. — Ljubljana. Marijin trg 2/LL 1668
ZAPESTNA URA
(srebrna) se je izgubila na Kodeljevem. Pobral jo je neki otrok in se naproša mater dotičnega, da jo odda v upravi »Slovenskega Naroda«. 1727
li
S.A. Dtsh'lleria
ojuore $~trecpi\
%t»OUfJk(t tiktcifr
MREŽE
za postelje dobite najceneje: Komenskega ulica št. 34 1724
ALI RES dE NE VESTE,
da vam oglas v »Slovenskem Narodu« odvzame vse Vaše skrbi? Ce iščete službo ali stanovanje, če želite karkoli kupiti, se obrnite na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda«. Id Vam bo s cenenim oglasom izpolnil zeljo Oglasni oddelek »Slovenskega Naroda« sprejema oglase za isti dan vsak vsak  dan  od   9. ure
nota ma%ca Uotiana
D I T T A  ALBERTI   — BENEVENTO
VABILO
na
izredao skupščino Posojilnice v Trebnjem,
zadruge z neomejenim jamstvom,
ki bo dne 3. novembra 1941 ob 9. url dopoldne v prostorih zadružne poslovalnice v Trebnjem st. 18 s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1. Otvoritev in konstituiranje skupščine.
2. Predlogi in pritožbe.
3. Sklepanje o spojitvi s Kmetsko hranilnico ln posojilnico z. z n. j. v Mokronogu.
4. Spremembe zadružnih pravil v 99 22 ln 27.
5. Dopolnilna volitev: a) 3 članov upravnega odbora.
b) 3 članov nadzornega odbora.
6. Slučajnosti.
Popolno besedilo predlagane spremembe, oziroma dopolnitve zadružnih pravil je razpoloženo na vpogled zadružnikom v poslovalnici zadruge.
Ce ne bo priSlo na skupščino zadostno število zadružnikov, bo dne 23. novembra 1941 z istim dnevnim redom, ob isti url ln t Istih prostorih nova skupščina, ki bo v smislu 9 38 pravil sklepala s nad-polovično veČino glasov ne glede na število navzočih zadružnikov.
Za upravni odbor:
PODPADEC ANTON, 1. T.
predsednik
TOMSIC HUBERT, L r. član
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«,   Četrtek. 28. oktobra 1941-XTX.
Btev. 245
Barje nam bo dajalo olje
Ob propagandi za pridelovanje solne ničnega
sili pridelovati tudi soje?
semena na Barju — Zakaj bi ne posku-
Ljubliana, 23. oktobra
Ko se oziramo po prostranem Barju s tega ali onega razgledišča — ki se nam jih nudi dovolj tudi v samem mestu — se nam vsiljuje misel, zakaj ta velika ravnina ne daje več zemeljskih darov; tudi če gledaš na Barje z očmi ljubitelja narave, se vendar ne moreš otresti podobnih prozaičnih misli. Ka; vse bi pa nam Barje lahko dajalo, ste že neštetokrat čitali. Radi bi napravili iz Barja žitnico; drugi priporočajo živahnejše pospeševanje živinoreje, tako da bi naj izboljšali travništvo in pustili zemljo za travnike; nekateri mislijo, da bi kazalo pridelovati na Bar.iu čim več koruze ter pospeševati rejo prašičev, zadnje čase pa tretji naslavljajo na Barjene priporočila, naj bi godili prihodnje leto čim več solnčnic.
TA RAJ SF VAJ TOREJ ODLOCE?
Krnet se drži tudi na Barju predvsem svojih izkus r.j in tradicije. Ni prijatelj eksperimentiranja. Kmet navadno nima toliko zemlje, da bi nekaj obdelane površine lahko tvegal za poizkuse, to se pravi za uvedbo kultur, ki jih še dot le; ni gojil. Na same besede kmet ne da rtič. Oprime se kakšne novosti navadno še^e. ko se mu nudijo že izpodbudni zgledi, će dopovedujemo Barjanom, kaj vse bi lahko pridelovali na svoji zemlji, se nam bodo čudili; če ne že pomilovalno posmehoval:, kajti zdi se jim, da sami najbolje vedo. kaj njmova zemlja lahko rodi. Ko ;im pa priporočamo zdaj to, zdaj zopet nekaj drugega, se bodo pa še težje odločili za kakršno koli novost, če ne bodo dovolj prepričani, da se jim obeta dober donos.
BARJE  ITiEMALO OBUIDENO
Večino površine Barja zavzemajo travniki. Njiv je v primeri s tem zelo malo. Glede na veliko površino Bara je ta zemlja tudi premalo obljudena. To se pravi, na sami barjanski zemlji ne prebiva dovolj ljudi, da bi lahko vso to veliko površino obdelovali intenzivno ter da bi spremenili travnike v njive. Najmanj dela je s travniki; obdelovanje njiv in vrtov zahteva ■nngO več napora in časa. Čeprav je treba tudi travnike gnojiti in gojiti, če naj dajejo boljše seno, vendar je to lažje in bolj preprosto kakor poljska dela. Lastniki velikih travnikov lahko prebivajo precej daleC ter prihajajo le nekajkrat na leto na Barje, predvsem kosit in sušit. Obdelovanje njiv pa zahteva več delavcev in delo vse leto. Ce bi hoteli torej, da bi nam
Barje dajalo več in karkoli že, bi bilo treba spremeniti številne velike travnike v njive in zemljo skrbno obdelovati. Zemlja, ki je pa bila že doslej obdelana, ne more dajati mnogo več. Brez pomena je priporočati kmetom, ki imajo komaj dovolj zemlje za svoje potrebe, kaj naj še vse pridelujejo. Predvsem morajo pridelati dovolj živeža zase. Zato pa morajo gojiti v glavnem tiste kulture, ki so jih gojili doslej. Pridelovati morajo krompir, malo koruze, fižol, ajdo. zelje in živalsko krmo. Ne morejo pridelovali samo za prodajo. Tako tudi ne moremo zahtevati od njih, naj se specializira jo na eno samo stroko, n. pr. naj pridelujejo koruzo le za rejo prašičev ali naj začno pridelovati v glavnem žito. Prav tako je težko pričakovati, da bodo mali posestniki lahko pridelovali večje ko-Iične solnčničnega semena.
NAČRT ZA OBDELOVANJE BARJA
Vse Barje bi kazalo obdelovati po enotnem načrtu, ki bi tudi določal, koliko travnikov bi naj spremenili v polja. Travniki, ki bi ostali nepreorani. bi pa morali seveda dajati boljše seno. Treba bi ji bilo primerno gojiti, da bi no rasla na njih le kisla trava in preslica. Skoraj vsa zemlja na Barju je zda i že primerna za obdelovanje, ker se je talna voda znižala. Nevarnosti večjih poplav ni. kar se je izkazalo zadnja leta. odkar je Ljubljanica poglobljena skozi mesto. Ob nalivih se zdaj voda hitro odteka, tako da ne zastaja v barjanskih jarkih ter se ne razliva po n'ivah in travnikih. Ko bodo končana vsa regulacijska dela, to se pravi, ko bodo urejeni tudi krimski hudourniki in Ljubljanica regnlirana do Vrhnike, se ne bo treba bati večjih poplav na Barju niti ob največjih nalivih ter dolgotrajnem deževju. Vsekakor pa lahko mislimo že zdaj na širokopotezno izkoriščanje velike površine barjanske zemlje. Brez načrta si ne moremo obetati posebnih uspehov. Predvsem je treba povečati površino obdelane zemlje. Med neobdelano zemljo zdaj prištevamo tudi travnike, ki dajejo le manj vredno seno. Četudi bo Barje izgubilo številne travnike v korist večje površine njiv, se število goveje živine ne bo zmanjšalo, saj se pridelek sena pri trav-ništvu lahko še zelo poveča. Lahko se poveča tudi število živine na Barju, a v spremenjenih razmerah. Zdaj kmetje ne morejo rediti več živine, saj nimajo dovolj sena, ne primernih hlevov ln manjkajo tudi drugi pogoji za smotrno živinorejo.
KAJ NAJ BI PRIDELOVALI
Kaj naj bi pridelovali na Barju, je šele treba določiti. To bi tudi predpisoval načrt. Ugotoviti bi bilo treba na podlagi dosedanjih izkušenj pridelovalcev na Barju in strokovnjakov pa tudi z dopolnilnimi poizkusi, kaj bi res kazalo najbolje pridelovati na Barju. Same želje in potrebe ne morejo odločati, če niso izpolnjeni primerni pogoji. Na novih n;ivab bi ne smeli šele eksperimentirati, temveč bi naj takoj začeli pridelovati, kar pač na Barju najbolje uspeva. Izkazalo se je, da nekaterim vrstam koruze na Barju prija Ne uspevajo dobro vse vrste žitaric; pšenica je slabša, ker rastlina v rahli zemlji slabo prezimi in ker se spomladi naglo širi plevel ter duši ozimino Precej dobro pa uspeva rž. ki prerase plevel. Dobro se je obne-sel zgodnji krompir bintje. Zadovoljivo uspeva fižol. Zelo dobro so se obnesle razne kapusnlce in sploh povrtnina. vendar pa ni uspeha brez primernega truda in dovolj skrbnega obdelovanja.
ALI  BODO SOLNČNICE USPEVALE?
Težko je reči. ali bodo solnčnice uspevale dobro na Barju. V začetku najbrž ne bo zadovoljivih uspehov že zaradi tega, ker bo treba rastlino še prilagoditi podnebnim razmeram. kolikor bo to sploh mogoče. Upoštevati je treba, da je na Barju pogosto megleno in da solnčnica potrebuje mnogo solnca. Solnčnice dobro uspevajo v toplejših, vinogradniških krajih. Mnogo solnčnic pridelujejo na Štajerskem. Na področju Ljubljanske pokrajine doslej še niso pridelovali mnogo solnčnic. niti ne toliko kakor buč, čeprav so tudi buč sadili malo. Meščani so sadili solnčnice predvsem kot okrasno rastlino in n'eno seme so kvečjemu porabili za pičo perutnine in ptic. če je sploh dozorelo. V mestu samem so solnčnice na nekaterih krajih precej dobro uspevale. Vedeti pa moramo, da je solnčnic več vrst in da je zemlja meščanskih vrtov zelo različna. Vsekakor se bo
šele izkazalo, kako se bodo solnčnice obnesle na Barju. Pripomniti moramo, da bi bilo treba pridelovanje strokovnjaško nadzirati, kajti tudi solnčnice imajo svoje muhe in ni vseeno, kako jim strežeš. Važno pa je tudi, kako bodo pridelovalci solnčnice suših, luščili, kdaj jih bodo sadili itd. Razumljivo je, da ne bo šlo tudi brez primernega .gnojenja.
KAKO BI BILO S SOJO
Čudimo se, da pri propagandi za čim večji pridelek oljnatih rastlin pozabljajo na sojo. Dokazovali smo, da bi soja uspevala tudi pri nas, odnosno, da že uspeva. Opozarjali smo na izreden pomen pridelovanja soje v splošnem in posebej za našo pokrajino. Sklicevali smo se tudi na strokovnjake, ki so s številkami prikazali, kaj vse bi nam dajala soja in koliko bi je bilo treba pridelovati, da bi krili velik pri-manj^laj na beljakovinah v nasi prehrani. Posebej smo naglašali. da bi nam soja lahko dala dovolj maščob, dovolj olja, tako da bi se naša pokrajina v tem pogledu osamosvojila. Kljub temu se mnogo takšnih besed izgubi in vse ostane pri starem. Zdaj se vprašujemo, zakaj bi ne napravili na Barju še poizkusa s sojo. če bodo že poskušali gojiti solnčnice. Sicer se je v posameznih primerih že izkazalo, da bi soja na Barju dobro uspevala. Posamezniki so pridelovali sojo na Barju že med svetovno vojno, a tedaj le. da jim je zrnje služilo kot k a.vin surogat. Se sanjalo se jim ni, kaj vse lahko daje soja. Ker so s pridelkom soje posamezni pridelovalci v Ljubljani in okolici — pridelujejo pa le za živalsko krmo — kolikor toliko zadovoljni, bi ne smelo biti več pomislekov, odnosno brezbrižnosti proti soji. Soja bi omogočila rešiti silno pomembno vprašanje naše prehrane, zato je vprav greh, če ostajamo še nadalje malomarni ter če ne mislimo na pridelovanje prihodnje leto. Morda bi nam Barje lahko dajalo olje, sojo. In kdo ve, če bi ne kazalo pridelovati soje mnogo bolj kakor solnčnic?
Tuđi Indija ima svoj Hollywood
Blizu 259.330 ljudi se preživlja v Indiji izključno s filmsko industrijo
V Evropi imamo v splošnem zelo nejasne predstave o Indiji. Navadno poznamo staro Indijo samo iz potopisov, ali pa življenjepisov njenih slavnih mcž. To je sanjava, iracionalna Indija, bolj dežela pravljic tIz tisoč in ene noči«, kakor pa resničnega življenja, borbe in vsakdanjih skrbi. V tisto neresnično Indijo je spadala recimo idila o ladjah, ki so se na mor;"u ustavile, da bi ne pretrgale miselnega traku misleca, zamišljenega na obali ali pa Gandhi s kozo in kolovratom.
Ljudje, ki poznajo Indijo trdijo, da je bila morda mistična še pred 20 leti, toda novo pokolenje je šlo skozi šole, naučilo se je čitati in misliti, ono pozna moč in sposobnosti ljudstva, kateremu pripada in bogastvo dežele, ki so ga skozi stoletja izkoriščali tujci. Največji sinovi indijskega naroda zahtevajo za Indijo pravico samoodločbe. Indija hoče živeti svoje življenje, imeti lastno kulturo in civilizacijo. In že opetovano je dokazala, da je zmožna lastnega življenja.
Malo je znano, da je Indija med prvimi »eksotičnimi« deželami, ki se je osamosvojila na tako modernem pelju, kakor je film. Zgodovina indijske filmsko industrije je zanimiva kot važen činitelj indijskega gospodarskega življenja, sloneč na načelu: Podpirajte indijsko industrijo. Indijski film se je razvil v zadnjih 10 do 12 letih. Zdaj je v indijski film siti industriji investirano miliinrdno premoženje in v nji deluje okrog 3C0 drržb. ki izdelajo letno blizu 400 filmov. Indija odklanja holly\vooiske filme, ker so ji tuji po vsebini in tendenci. Ona ima lastne filme v pravem pomenu besede. Indijski je kapital, indijski so režiserji, icrralci. ravnatelji in sploh vsi sodelujoči. Blizu 250 000 ljudi se preživlja izključno s filmsko industrijo.
Veliki filmski atelieii so zgrajeni v okolici Bombava. Tu vidi človek zlasti problem indijske filmske industrije v jezikovni in nazorski pestrosti Indije. V tem so težkoče indijskega filmskega režiserja, na dru<ri strani pa tudi zaščitni j?z proti tujim filmom. V Indiji je 120 narečij. Zato noben govoreči film jezikovno ni dostopen vsej Indiji. Poleg tega pa mora filmski režis»er misliti tudi na mentaliteto poedi-nih slojev prebivalstva. Snov. ki jo da Hajderabad. ni prikladna za Kašmir. Muslimani hočejo imeti drugačne filme kakor hindi. Evropsko orijentirani režiser se ni mogel razumeti s filmsko družbo, ker se
mu je zdelo absurdno, da bi se mogel otrok, umirajoč po kačjem piku, v smrtnih krčih posloviti od svoje matere s pesmijo. Drugi je pa opustil svoje delo, čeprav film še ni bil končan, ker mu ravnateljstvo ni dovolilo, da bi izpustili iz filma prizor, v katerem junakinja poljublja junaka.
V Indiji pač ni lahko biti filmski režiser. Še težje je pa najti za film igralke, kajti modernizacija je prišla v Indijo prehitro in zastareli nazori niso vedno dohajali tehničnega napredka. V boljši družbi gledajo filmske igralke večinoma po strani. Zato tudi sloveče pevke večinoma nočejo nastopati v filmu, čeprav nastopajo dan za dnem pred občinstvom. Kljub temu so pa v primeri s fUmskimi igralci zelo slabo plačane. Dobra filmska igralka je zaslužila pred vojno okrog 800 lir, igralec pa dvakrat ali celo trikrat toliko. Za igralce in igralke je v Indiji važen glas. Lepo dekle s prijetriim glasom in vsaj nekoliko igralsko nadarjeno lahko pride k filmu in dobi takoj v začetku lepo plačo. Niti najlepša igralka pa ne pride daleč, če nima glasu.
Najslavnejša indijska filmska zvezda je debeluhasta Sundarambalova, mladenka temnejše polti kakor so navadno Indijci in tako trdih potez, da bi bila naravnost grda. če bi ne imela lepih cči. Ona ni debra igralka, ima pa krasen glas ln obvlada več indijskih narečij. Za vsak film dobi okrog 50.000 lir. Sundarambalova je goreča pristašinja Gandhija in pri zadnjih volitvah v Indiji je prepevala po madra-skih ulicah indijske narodne pesmi. K volilni žari je privedla 6 km dolgo vrsto vo-iilcev in baje je njen naste-p znatno pripomogel k veliki zmagi kongresne stranke v Aladrasu.
Tudi v Hclandski Indiji so svojčas hoteli ustanoviti lastno filmsko industrijo. Poskus se je pa izjalovil, ker so prispeli iz Holly\voocia zastopniki filmskih družb, ki so podkupili domače finančnike in likvidirali domači film. Končni rezultat so bili filmi iz otoškega okolja, izdelani po hollywocdskem okusu, torej z eksotičnimi kulisami, drugače pa prav tako daleč od resničnosti, kakor hollywoodske filmske zgodbe o velikem knezu in šivilji. Indijski film se pa ni dal podkupiti ali odkupiti niti ameriškemu niti angleškemu kapitalu. On je pomemben kulturni činitelj narodne Indije.
30 krat je bil oženjen
V Kajaani na Finskem je umrl te dni 701etni premožni kmet Paavo Muki, sloveč po rekordu, ki najbrže nikoli ne bo premagan. Muki je bil namreč 30 krat oženjen. Prvič se je oženil, ko mu je bilo 19 let, a že prej je imel ljubavno razmerje. Cez tri mesece se je ločil s prvo ženo, ki je bila pet let starejša od njega. Njegova druga žena je kmalu umrla, ker je bila je-tična. Potem je pa sledila burna doba že-nitev in ločitev, ki je trajala do Mukijeve smrti, odnosno do njegove zadnje ženitve. Zadnjič se je ocenil z lepo, toda siromašno mladenko, staro šele 25 let. Z njo je imel še dva otroka.
Mukijevega pogreba se je udeležilo 24 njegovih bivših žen, ki so v pogovoru z novinarji izdavile, da je bil njihov bivši mož sicer zelo vihrav, toda dober, radodaren in vedno vesel.
Ultrakratkovalovna telefonija
V reviji »Philipsov laboratorij« opisuje C. Lindern oddajno in sprejemno radijsko postajo za tropične in subtropične kraje, delujočo na valu 4 m. Z oddajno kapaciteto 40 W (poraba navadne žarnice) se da s tem aparatom premagat: razdaljo 50 do 100 km recimo med dvema otokoma ali preko pragozda. Pogoj pri tem je, da sta oddajni in sprejemni aparat postavljena čim višje recimo na grebenih gora ali na visokih hribih.
Aparati ne potrebujejo kontrole, tako da je lahko telefonski urad kje v dolini. Vsa naprava je narejena iz materiala, ki mu mravlje, termiti in podobni škodljivci ne morejo do živega. Zato so vse žice gole in podprte s porcelanastimi izolatorji. Cim dvigne človek slušalko se vključi oddajni aparat, ki je čez nekaj sekund že pripravljen za oddajo. Po končanem pogovoru se oddajni aparat zopet avtomatično izključi.
odkrit zločin
Trgovec Sekl iz Istambula je bil znan v vsem okraju kot lahkomiseln mož. Bil je velik prijatelj žensk in nekega dne je pripeljal iz mestnega okraja Kasimoasha domov lepo dekle Nadido. Doma živi njegova mati ter oženjeni bratje z ženami in otroci. Toda ena ljubica mu je bila premalo in kmalu je pripeljal domov še drugo. Seveda pa lepa Nadida ni bila zadovoljna s tem in je odločno protestirala, da bi morala deliti Sekijevo ljubezen z drugo. Začeli so se domači prepiri, pa tud: pretepi.
Da bi napravil neznosnim razmeram v hiši konec, se je Seki odkrižal ljubosumne Nadide s tem, da ji je zadrgnil vrvico okrog vratu in jo zadavil. Njeno truplo je
zakopal na dvoriščni pri kurniku tako skrbno, da ga. poncija niti po temeljiti preiskavi v hiši ni našla. Šele Čez šest let, ko sta umrla trgovec in njegova druga ljubica, je nekdo obvestil policijo o zločinu, in na dvorišču so našli zakopan okostnjak umorjene lepotice.
berlinski hatsli
jnedi vojno
Leta 1939. so imeli berlinski hoteli m prenočišča okrog 22.000 por.telj. Od začetka sedanje vojne se je število gostom namenjenih postelj v Berlinu skrčilo za dobro četrtino, ker so mnogo hotelov porabili v druge svrhe, v prvi vrsti za pisarne. Tujski promet je pa ostal približno enak in letos se jo celo še nekoliko povečal. Pač je pa nastala izprememba v vrstah gostov. Zdai potujejo ljudje večinoma po opravkih in pa na obisk k sorodnikom.
V primeri s predvojnim časom se je znatno skrčilo število skozi Berlin potujočih, pa tudi v morska kopališča in na vveekend se ^ozi zdaj mnogo manj Nemcev kakor pred vojno, število hotilskih sob je v Berlinu znižalo za 25,' , vendar pa lahko Berlin še vedno spravi pod streho svoje goste in sicer zato. ker je bila prod tedanjo vojno kapaciteta berlinskih hotelov in prenočišč izkoriščena samo nekaj nad polovico. Ker so prenočišča združena z restavracijami, se je močno povečal promet v kuhinjah, nasprotno se pa proda mnogo manj pijače kakor pred vojno.
Iglo so mu potegnili iz srca
Češki zdravnik dr. Trnka poroča: Letos smo imeli priliko operirati človeka z iglo v srcu. 5.2 cm dolgo in 1.5 mm debelo ^glo si je bil zasadil v levo stran srca. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je bil takoj operiran. Kocherjev razrez je pokazal, kje tiči igla. Potegnili smo jo iz srca in ranico zašili. Bolnik je okreval. To je drugi primer tako komplicirane operacije srca v češki kirurgiji.
Elektrika v gospodinjstvu
Elektrika vedno bolj prodira v gospodinjstvo, kjer se uporablja ne samo za razsvetljavo, temveč tudi za ogrevanje in kuhanje. V Berlinu so imeli v začetku leta 1929. samo štiri velike električne kuhinje, ob koncu lanskega leta pa že blizu 300. Sredi vojne grade G0 velikih električnih kuhinj, število gospodinjstev, v katerih se kuha na elektriko, znaša v Berlinu že 85.000.
Najdaljša kurirska cesta
Kitajska uprava mora Že od pamtiveka zaradi pomanjkanja železniških zvez še zdaj vzdrževati kurirsko cesto, vodeco iz Tifa Fu v kitajskem Turkestanu preko Urge in Tckalgana. Ta cesta je dolga 6930 km. Kurirji potujejo s povprečno hitrostjo 50 km na dan in uporabljajo najrazličnejša prometna sredstva, tako vclblode, mule, splave iz usnjenih meliov itd.
Rekorden lov slanikov
Ravnatelj severonorveške družbe za prodajo slanikov je sporočil, da bo letošnji lov slanikov najbrž največji, kar jih pomni sedanje pokolenje. Zadnji velik lov je bil lota 1910. Večino slanikov nameravajo rta-soliti, kur bo pa poškodovanih jf* izroče tovarnam za predelovanje olja. Letodnjl rekordni lov slanikov obeta Norveški tudi dobro zoposlitev.
Tujs^Gprometna revija ,*Italia"
jc ena najsodobnejših tujskoprometnih propagandnih
revij na svetu
Ljubljana. 23. oktobra.
Te dni smo prejeli najnovejšo številko znane italijanske tujskoprometne revije »Itaka«, ki izhaja samo Štirikrat letno: pomladi, poleti, jeseni in pozimi. Ta način izhajanja je vsekako zelo primeren, ker omogoča uredniku, da uredi revijo tako, kakor je za posamezne letne čase najbolj prikladno. Pričujoča številka je izšla pod geslom »Jesen » in v njej je zbrano vse, kar Italija nudi tujcu jeseni: skoraj največje razkošje prirode, ko se je huda poletna vročina že unesla ln ko priroda daje sadove, najlepše kar ima.
Uvodni članek v jesenski številki revije rltalia«. ki ga je prispeval Luigi Bottazzi, obravnava » Srečanje z jesenjo« ln je ilustriran z umetniškimi fotografijami, ki kažejo zbiranje jesenskih pridelkov, motiv iz vinograda in jesensko nebo. Naslednji članek Guida Lamija govori o italijanskem sadju ter je okrašen z razkošno barvno sliko raznega sadja in s fotografijami grozdja, jabolk in hrušk.
V nadaljevanju nam Carlo Linati predstavlja severna italijanska jezera, ki so upodobljena tudi na izbranih slikah, in sicer Lago Maggiore, Lago di Como, Oria Valsolda (Lugansko jezero), jezero Orta, Gardso. Iseo in druga jezera. Nekatere izmed teh slik so tudi večbarvne.
Naslednji članek Frabriaija Sarazanija govori o znanih mestih, upodobljenih na platnu, sledi pa mu s skrbno izbranimi in tudi celostranskimi slikami ilustrirani članek o trgatvi in najlepših dnevih, ki jih vinogradniki po napornem delu prežive ob trgatvi v svojih vinogradih.
V sredini revije je objavljenih pet večbarvnih slik. ki kažejo motive in narodne noše z otoka Raba in iz šibjenlka.
V drugem dem nove številko revije »Italia* je najprej objavljen zanimiv članek M ari a Corsrija, ki razpravlja o jeseni, ko gledališča spet odpirajo svoja vrata na stežaj ta ko v njih zaživi umetnost. Tudi ta članek je primerno ilustriran z res izbranimi in učinko^timi slikajriL Sledi mu opis nove železniške postaje Benetke— Sveta Lucija, ki je spet ponazorjen s slikami.
Prijatelja umetnosti bo zlasti zanimal zanimivi članek Alessandra del Vite o keramiki iz Arezza, ki ga dokumentira več slik, enako zanimiv pa je rodi članek 2>Lovski čas je spet tu«.
Jesensko številko revije *Italta.< zaključujeta članka o italijanski mladini ter o italijanskih vilah in vrtovih oziroma pravilneje povedano: o gosposkih dvorcih m vrtovih.
Kdor količkaj pozna evropsko tu jak o-prometno slovstvo, zlasti pa revijalno, mora priznati, da se italijanska revija »Ita-lia<r. ki izhaja v italijanščini in nemščini, uvršča na eno prvih mest med rxx!obnlml evropskimi revijami. Izredno visoka stopnja italijanske grafične umetnosti omogoča uredniku res razkošno in učinkovito urejevanje, ki je pri tujskopromotni pro-pagandi glavno. Ce lepo reproducirana slika potegne gledalca nase. se bo rad lorJl tudi članka in s tem je zaželjeni učinek dosežen. Revija »Italia« ga nesporno doseže pri vsakem članku tn s tem izpolnjuje svoj tujskoprometno propagandni namen v polni meri.
Revija ^Itafia« je hkrati našim revijam zgled za sodobno urejevanje, ki Je eden glavnih pogojev, če hočemo bralca pritegniti nase in si ga pridobiti za nao-očnika.
59
i*£MANTA
Roman.
Ko sem prišel v Reading, me je uniformiran paznik, ki me je menda že pričakoval, odvedel takoj v Record Office. Tam sem našel impozantnega gospoda, ki je zapisal v veliko knjigo z okovanimi robovi podatke o meni. Pisal je počasi, ustnice in levo oko je imel stisnjene, kakor da ga je naenkrat začelo strašno zvijati po trebuhu.
— Pipe — Edgar Pipe, — je ponovil večkrat. Uniformirani paznik mu je izročil denar, ki ga je
bil našel pri meni in ki ga je smatral angleški zakon za mojo last.
— Ta denar vam bo vrnjen, ko odsedite kazen, — mi je dejal uradnik. — Toda predpis vam dovoljuje vzeti iz tega depozita vsak teden dva šilinga, od katerih vam bomo odtrgali šest pence za vzdrževanje kapelice.
Moj paznik me je odvedel potem v vežo, kjer me je vljudno pozval, naj mu izročim čevlje in naramnice. Naramnice sem mu izročil brez obotavljanja, ko bi mu pa bil moral izročiti svoje čevlje, sem za-drhtek
Kljub temu sem pa izpolnil tudi to povelje.
— Evo jih, — sem dejal z žalostnim glasom in mu izročil čevlje. V enem so bili skriti milijoni in začutil sem, kako mi silijo solze v oči.
Paznik je vzel moje čevlje in hitro napisal na podplate številko 33. To je bila moja številka. Edgarja Pipea ni bilo več. Pet let bo črtan iz števila ljudi. Odslej bo samo še številka.
— Vrnemo vam jih, ko zapustite jetnišnico, — je dejal paznik.
— Zares? — sem odgovoril, ne da bi verjel njegovim besedam.
— Zanesljivo . . . Obleka in obutev kaznencev ostane njihova last. Ker so pa vaši čevlji že obnošeni, jih vam popravijo v delavnici... seveda na vaše stroške.
Pri teh besedah me je zabolelo srce. In upanje, ki sem ga nekaj časa gojil, se je izpremenilo v globoko potrtost.
Kljub temu sem pa poskusil dopovedati pazniku, da so moji čevlji še dobri in da jih ni treba popravljati.
Paznik si jih je ogledal in odkimal z glavo. — O tem bo odločala uprava kaznilnice. Mene se to ne tiče.
In vrgel je moje čevlje v kot, potem je pa odprl vratca in me jel potiskati pred seboj. Po dolgem hodniku sva prišla do ozkih stopnic, po njih pa do mreže, za katero sem zagledal plešastega možička,
ki je kupičil na veliki mizi s številkami označene svežnje.
— Hej, očka Bowspritte! — je zaklical moj paznik. — Obleko za tega-le moža, prosim.
Plešasti možic je dvignil glavo in me nekaj časa motril, potlej je pa dejal osorno:
— Telo številka 2, širina ramen srednja___ Tu
imam baš nekaj, kar bo kot nalašč zanj.
In smeje je pripomnil:
— To je skoraj novo, kajti mož, ki je nosil to obleko, je ni nosil dolgo. Seveda bi jo bil raje nosil, toda krvnik John je sklenil drugače — Tu je ta obleka, samo številko moram še prišiti na njo. Če se ne motim, dobi številko 33.
— Tako je! — je pritrdil paznik.
Možic je počasi vtaknil nit v uho šivanke. Brskal je nekaj časa po predalčku, potlej je pa prisil košček platna na obleko, namenjeno meni. Končno je vzel iz omare čepico, podobno pokrivalu vojakov angleške konjeniške garde in potisnil je zavitek skozi mrežo.
— Slecite se. — mi je velel paznik.
— Ubogal sem ga in zamenjal elegantno obleka iz skladišča tvrdke Robinson za strašno obleko, nekakšno kombinacijo iz sivega platna, posuto s črnimi trolistki detelje.
Bil sem torej izpremenjen v harlekina in bil sem prepričan, da bi dosegel tako oblečen velik uspeh v pantomimi v gledališča Olympi je.
Potlej so me odvedli k -brivcu-, ki mi je temeljito obril obraz in ostrigel glavo. Moral sem še prisostvovati molitvi, za kar sem moral plačati 1 šiling 6 pence. Končno me je odvedei paznik v celico številka 33, kjer naj bi pet let presedel ubogi Edgar Pipe.
Sam ... Bil sem sam! ...
Od trenutka, ko sem prvič prestopil prag svoje celice, naj bi ostal strogo ločen od sveta. Edini človek, ki me je smel videti, pa še ta le skozi okence v vratih, naj bi bil brezbrižni in mrki paznik. Potrpežljivo naj bi prenašal svojo usodo, se mučil v popolni osamljenosti in pozabil celo na človeški glas. Pomladi bodo sledile zimam, jeseni poletjem, jaz bom pa vedno tu med temi štirimi stenami, dočim bodo zunaj na zelenih livadah Readinga londonski meščani, pijani solnca in radostnih src slavili vesele dneve svojega oddiha s svojimi rodbinami ali ljubicami.
Vrgel sem se na posteljo in zaplakal kakor otrok.
Ko sem bil izbral nevarni poklic tolovaja, sem pač vedel, kaj to pomeni. Zavedal sem se, da mi bo človeška družba prej ali slej proti moji volji vsilila bivanje v tej ali oni kaznilnici Anglije, nisem pa nikoli mislil, da je življenje v ječi tako težko.
Najprej me je obšla neka čudna apatičnost, potem pa divja jeza. Zdelo se mi je, da si bom prej ali slej razbil glavo ob zid.
Zvečer sem se nekoliko pomiril in pojedel pičlo večerjo, ki so mi jo potisnili skozi okence v vratih".