EKONOMSKIM ZAKONITOSTIM NASPROTEN POJAV, KI VZBUJA RESNO ZASKRBLJENOST Po vsem sodeč, splošnega prepričanja, da je dolg najrentabilnejša naložba, kar ni mogoče zajeziti . Nerealni porast investicijskih naložb tudi kaže, da investiramo brez kritja — Ne smemo dopustiti kreditiranja naročnikov preko meja dejanskih sposobnosti 'T --------mn-rnm --------------»mvmm v. 3 M %#rSff§f Zrno do zrna — pogača, kamen do kamna -— palača! Na ta stari vzgojni pregovor vedno bolj pozabljamo. Morda pa ga posod obijamo, če hočete, moderniziramo, •n pravimo: dolg na dolg — bogastvo in bogatenje! Posledice so bile vidne v polpretekli dobi, ki smo jo zaključevali z »reformo«, Posledice sc vidijo tud! danes, ko se že upiramo »inflaciji«. Splošno prepričanje, •te je dolg najrentabilnejša naložba, se ne da in ne da zajeziti. V dolgove tišči posameznik, na dolgovih se dviga standard. Čeprav je za rentabilno zadolžitev upravičena samo najsodobneje opremljena proizvodnja, pa naj bo to v kmetijstvu, turizmu ali industriji. Za vse pa so seveda nujni čvrsta podlaga in zanesljivi ekonomski pofca-zatelji. Mi pa temeljimo na »ekonomske pokazatelje«, da vrednost dinarja pada. Ne kreditira vec le Tisti, ki ima... ,Zaracii potreb povojne Obnove in izgradnje energetskih objektov, komuni-*acU in industrijskih objektov se je pri nas razvila močna gradbena, instalacijska in gradbeno-obrtna dejavnost. Za vse razpoložljive zmogljivosti je bilo do današnjih dni denarja do-°ij. Prvotno iz centralnih n republiških fondov, v aanjem času pa se sredstva za investicije »razliva-]0,< bančnih "kreditov in Kreditov, ki jih naj bi ustvarile gospodarske organizacije. In če bi šlo vse po ogovorjenem redu, če bi .. Predračuni za investi-Mske naložbe točni, nam ,e_ bi bilo treba živeti V trahu niti pred inflacijo 11 pred »restrikcijami«, teniu danes v lepi ju-Soslovanščini pravimo. *n kam gremo? Krediti-ranje se je tako razpaslo, a običajne uzance o plači-u zapadlih terjatev spo-stuie samo še sodišče. Kdo lahko kreditira ali, °Pše povedano, kdo lahko Posodi? Tisti, ki ima. Ne, : 0 pa v današnji praksi ne brži več. Kreditira lahko . Saka poslovna organizaciji8; Nihče ne preverja nje-? kreditne sposobnosti, ihče ne zahteva dokaza. uPci, v naših poslovnih azmerjih so to investitorji n posredno gradbena pod-se zadovolje s pogod-®nim dogovorom, da je rok učila za izvršeno delo in obave podaljšan na leto uh dve. JAMSTVA SO POTISNJENA OB STRAN KOT — NEPOTREBNA Poslovni red in predvsem stabilnost v gospodarstvu, ki se najbolj odraža v sta- bilni ali celo naraščajoči vrednosti valute, zahteva, da je kredit oziroma posojilo likvidno, torej dejansko na razpolago. Na drugi strani pa tudi v ■ a’£ • - - podjetja, ki kreditirajo, ne zahtevajo, oziroma ne polagajo nobene važnosti na jamstvo, da bo posojilo, oziroma kredit vrnjen ali poravnan. V svetovnem poslovanju poznane zastavne listine so pri nas povsem pozabljene. Ce kdo kreditira, torej posodi, bi bilo povsem normalno, da si z vknjižbo na nepremičnini ali drugi vrednosti trdneje zagotovi plačilo oziroma vračilo. Tudi uporaba menice se je našemu poslovanju odtujila. Koristno in poslovno običajno bi bilo, da kdor kredit daje, takoj deponira ali blokira celotna sredstva. In samo toliko, kolikor res zmore, naj vsak kreditira! Ce bi tak režim sprejeli, bi bilo prek noči sedaj tako razpaslega kreditiranja konec. Posebno poglavje v kreditiranju je turizem, kamor se v zadnjem času zopet pretakajo milijardna sredstva. Postavlja se vprašanje, ali banke kot državni (Nadaljevanje na 2. strani) M |§;g a ' m «> w Pogled proti severu z okna stolpnice C na Trgu revolucije. Prispevek o nadaljevanju.del na ^olucije. katerih * ‘^deTeženrtudi Vše P^je“, bekte na straneh 6 in 7 z naslovom »Tudi pri instalacijah visok standard« BTTMff Kalne vode kredi- tiranja (Nadaljevanje s 1. strani) oz. družbeni kapital, ki vlagajo v turizem, računajo z ekonomskimi pokazatelji na bazi sedaj veljavnega uradnega tečaja oziroma valutne vrednosti našega dinarja. Kako je to nelogično, če banke vlagajo v turizem ob pogojih, da dobe ves devizni priliv, devize pa že danes prodajajo z 30 do 50-odstotni na razvrednotenjem poreformfskega dinarja. OMEJITVE KREDITIRANJA IN VEZANOST NA SOGLASJE Investicijske naložbe v Sloveniji in še mnogo bolj v drugih republikah so v nerealnem porastu, ker za 20 in več odstotkov prekoračujejo planirane vrednosti. Tudi to je dokaz, da investiramo brez kritja. Zaradi takih okolnosti naše podjetje ne more brezglavo sprejeti obveznosti kreditiranja niti pri gradnji stanovanjskih objektov, ki se grade za tržišče, niti pri gradnji turističnih in industrijskih objektov. Družba bo morala tu nekaj ukreniti, da se sedanje stanje popravi Naši samoupravni organi so enotni s stališčem uprave podjetja, da se ne sme dopustiti kreditiranje prek meja dejanskih sposobnosti in je zato-za vsako kreditiranje z valuto nad 30 dni potrebno posebno soglasje uprave podjetja. Omejitve investicij na realne sposobnosti bodo zagotovile zaposlitev samo takim podjetjem, ki bodo takrat poslovno ter kreditno sposobna in čista. KDO PRIČAKUJE OD TEH POJAVOV DOBIČEK? Kalne so vode v današnji praksi običajnega kreditiranja. V kalnem pa je ribarjenje najlažje. Z neurejenim kreditiranjem kalimo vode, te pa temnijo obe strani našega poreformske-ga dinarja, ki je vsak dan lažji. Dobiček od tega pa pričakuje predvsem tisti, ki investira še in še. Pa še to: te vode imajo poseben tok v individualnem bogatenju, ki je socialistični teoriji (samo teoriji) tako nasprotno. S. K. DELO IN SKLEPI ORGANOV UPRAVLJANJA PORAST TERJATEV V času od izida zadnje številke »Glasnika« je imel redno sejo le upravni odbor podjetja — 14. julija. Na seji je upravni odbor sprejel poročilo tov. Remca o izvršitvi plana proizvodnje v 6 mesecih tekočega leta. Ugotovil je, da je podjetje realiziralo plan v višini 48 % in je torej stanje povsem zadovoljivo. Ugodni so tudi podatki o realizaciji plana prodaje, ki je bil precej presežen, kljub temu pa so potrebna še nadaljnja prizadevanja za sklenitev pogodb, ker se je število delavcev nekoliko povečalo. Upravni odbor je imenoval inž. Jožeta Kranjca za di- rektorja projektivnega biroja, Rozalijo Tomec pa za vršilca dolžnosti direktorja nabave in uvoza. Delovno mest” vodje konstrukcije v obratu CKV — Ljubljana bo prevzel inž. Ernest Blažon, sedaj zaposlen v podjetju »Klin1** Celje. Končno je glavni direktor podal poročilo o finančnci*1 stanju podjetja. Opozoril je na splošno nelikvidnost v našem gospodarstvu, kar ima za posledico pomanjkanje denarnih sredstev na žiro računu podjetja, na drugi stra«’: pa velik porast terjatev našega podjetja nasproti naročnikom. G. K- Naša livarna za svojo občino Za dan borca — 4. julij oz. v počastitev tega praznika je skupščina občine Grosuplje organizirala razstavo z grafičnim prikazom stanja gospodarstva ter napredka, ki je bil storjen v preteklih letih. Namen te razstave ni Ml komercialni poudarek ali programiranje proizvodnega programa tamkajšnje industrije, temveč je občinska skupščina želela prikazati svojim občanom, kaj je bilo na področju kmetijstva, industrije. zdravstva in šolstva že storjenega in kakšen napredek predvidevajo za bližnje prihodnost. Naša livarna v Ivančni gorici gravitira na področje občine Grosuplje, zato se je z ustreznim panojem udeležila te razstave. S povečanim bruto-produktom iz preteklih let ter ob tem, da predvidevamo za leto 1970 že milijardo S-din, se vključuje ta naša delovna enota med deset najmočnejših gospodarskih organizacij v tej občini. Občina Grosuplje je zelo obsežna, saj meri skupaj 42.071 ha. Bruto produkt znaša letno 45,558.100 S-din, od tega v industriji 2,799.000 starih dinarjev, v kmetij- stvu pa 10,000.300 S-din. Kljub temu, da je občina Grosuplje izrazito kmetijsko področje, znaša bruto produkt, dosežen v kmetijstvu, komaj 25 % celotnega bruto produkta. Znano pa je, da iz teh virov zlasti v zadnjih letih ni sredstev za nadaljnjo razširjenje reprodukcije. Prebivalcev te občine je 23.000. Od skupnega števila prebivalcev je zaposlenih le 20%, in sicer v. gospodarstvu, kmetijstvu in industrij L Dohodek na prebivalca znaša 451.600 S-din, kar je v primerjavi z dru- gimi občinami zelo malo. Glede na svojo prostranost nosi občina precejšnje breme z vzdrževanjem cestnega omrežja, saj je dolžna vzdrževati samo ceste III. in IV. reda v dolžini kar okoli 200 km. To je samo en podatek, ki nazorno prikdzuje problematiko tipične industrijsko nerazvite občine. Ce bi želeli izboljšati dohodek na prebivalca ter urediti tako cestišča kot komunalne naprave, bi bilo prej treba razširiti industrijo, kajti od kmetijstva ni mogoče pričakovati tistih sredstev, ki jih občina za te namene P°' trebuje. Zal pa tega ne R" mogoče storiti v bližnji prihodnosti, kajti obstoječ" industrija, zlasti nekatef" podjetja, preživljajo krri ter iščejo možnosti za in*6] gracijo izven občine. E°' sebno vprašanje pa je strokovni kader, katerega sic®* občina nekaj ima, se je P3 zaradi prepočasnega razvoja industrije selil druga"1' v industrijsko bolj razvi*® kraje, in za tem stremi tud1 sedaj. Razstava pa je prikaz-*!8 tudi nekaj dosežkov s P0"' roč ja zdravstva, šolstva jn kulture, saj je bilo tu v^°' ženo dosti truda, čeprav doseženi uspehi niso popoln0' ma skladni z velikim vl°' ženim trudom. V. **• I I I I I I I m OBVESTILA O DOPOLNILNEM IZOBRAŽEVANJU I Zdaj: dopisni način j V prejšnji številki Glasnika smo že poročali-o varilskem tečaju. Zaradi dopusta predavatelja smo morali pričetek tečaja preložiti na poznejši čas. Plamenski varilski tečaj za korensko varjenje se bo torej pričel - v sredo, 6. avgusta ob 16. uri na Trati. Ta dan bo opravljen tudi test prijavljencev. Pri našem podjetju, predvsem v montažni dejavnosti, imamo precejšnje število dobrih, sposobnih monterjev, ki nimajo potrebne kvalifikacije, pa zasedajo delovno mesto KV — oz. VKV delavca. Podobni primeri so tudi v proizvodni dejavnosti in v administraciji. Pri pregledu kvalifikacijske strukture zaposlenih smo ugotovili, da ti ljudje nimajo kvalifikacije zato, ker niso imeli — iz najrazličnejših vzrokov — pogojev zanjo. Eden od teh pogojev pa je prav dokončana osnovnošolska obveznost (osem razredov). Pri podjetju bomo zato v jesenskem času na dopisni način (v sodelovanju z delavsko dopisno univerzo) organizirali V., VI., VII. in VIII. razred osnovne šole, tako da omogočimo vsem, ki bodo uspešno končali osnovno šolo, tudi možnost za pridobitev potrebne kvalifikacije, ki je potrebna za ustrezna delovna mesta. Strokovni del oz. strokovno poklicno izobrazbo pa nameravamo omogočiti prav tako na dopisni način pri našem podjetju, potem ko bi interesenti za to že pridobili pogoje. Vse, ki se zanimajo za pridobitev tako imenovane »osnovne« šolske izobrazbe, prosimo, naj pošljejo prijave kadrovskemu oddelku podjetja — najpozneje do 10. avgusta. F. L. RAZGOVOR Z ANTONOM ŽAKLJEM, ŠEFOM NAŠE »GRUPE ZA ZVEZE« 24 POVOJNIH LET MED ZAPLETI TELEFONIJE Ko je hotel perzijski kralj Darej II. v 5. stoletju pred našim štetjem na zanesljiv način poslati preko ,divjih in nevarnih pokrajin Male Azije na grški polotok Tisa-lernesu, svojemu satrapu in diplomatu za pogajanja z Atenci — ti so se tedaj borili proti rojakom Sparlancem za zavezništvo z močno Perzijo in s tem za prevlado v Grčiji — zaupno sporočilo in navodilo za sklep pogodbe, se je, kot pripoveduje zgodovina, domislil za to izredno originalnega načina. Sužnju je obril glavo do golega in nanjo napisal sporočilo, ki naj bi ostalo tajno. Ko so sužnju spet zrasli lasje, ga je poslal na pot. Ta z ničimer ni vzbujal pozornosti in je varno prispel k Tisafernesu, ki mu je spet obril glavo in — prebral Darejevo sporočilo... Problematika današnjih sredstev za zveze je v tem stoletju tehnike pač popolnoma drugačna kot tedaj. Elektrika, elektronika in vrsta drugih pridobitev jo skoraj docela odtegujejo razumevanju povprečnega nestrokovnjaka. Razgovor o njej je naporen za oba: za strokovnjaka, ki mora sproti »prevajati« njemu same ob sebi razumljive pojme v laični jezik, za poslušalca Pa tudi, saj naj bi te »prevode« sproti razumel in se znašel v nadaljnjih zapletih... PRAKTIČNO ZNANJE. — KAKRŠNEGA DANES NI MOGOČE PRIDOBITI V obratu Elektromontaža se z montažo telefonskih central, ojačevalnih in ozvo-čevalnih naprav ter serijskih in sekretarskih telefonskih naprav (večinoma proizvod tovarn ISKRA) na eni strani in signalnih pa svetlobno-klicnih naprav (ki jih proizvaja naša TEN), ukvarja grupa 12 monterjev za šibki tok: 4 elektroteh- . niki, 4 VKV, 3 KV in 1 PKV delavec. Vodja te grupe pa je Anton ŽAKELJ, 46, šef rpon-. taže. Ni velik, pač pa izredno trden in žilav, živahen, da mu. skoraj ni para, z značilnimi potezami nje-, govega obraza pa bi imela karikaturistova roka mnogo večje veselje kot objektiv fotoaparata. »... Se sedaj sem prepričan, da se imam predvsem svoji telesni konstituciji zahvaliti, da sem preživel skoraj neprekinjeno triletno internacijo v koncentracijskih taboriščih. Najprej, od oktobra 1942 v Gonarsu, Trevisu in Viscu, ob kapitulaciji Italije pa so nas zajeli Nemci in sem osvoboditev dočakal v Mauthausnu. Seveda, bil sem mlad, navajen trdega kmečkega dela že z doma na Logu pri Brezovici, večinoma smo preživeli le taki...« Po vojni, septembra 1945, se je zaposlil v Ljubljani pri tedanjem Siemensu in se takoj lotil telefonije. To podjetje je tedaj montiralo vse telefonske centrale, ra^ zen tistih, ki so bile v pristojnosti Pošte, Težave so bile tedaj skoraj nepre- mostljive, saj ni bilo nobenih rezervnih delov, razen malenkosti, ki so ostale v vojaških skladiščih. Prevladovalo je »Gikanje«, nujna je bila iznajdljivost, ki pa je preraščala v široko praktično znanje, kakršnega danes skoraj ni mogoče pridobiti. Ustreznih šol ni bilo, strokovnjake so v mnogih tečajih vzgajali danes znani profesorji, predvsem pa brata Poniž, Jesih ih drugi. Siemens je kasneje dobil ime Elektrotehna, nato Telprom in končno je to dejavnost prevzelo novoustanovljeno podjetje Elek-trosignal. Tov. Žakelj, po svoje začuden, poudarja: »Sedaj imam nad 26 let delovne dobe. Toda podjetij nisem menjaval, menjavale so se le firme. Zato ne razumem dobro, zakaj bom 20-letnik pri našem podjetju šele prihodnje leto.« MEJNIK: »CROSS-BAR« S KOORDINATNIM STIKALOM S V katerem obdobju po vojni je doživela telefonija pri nas najbolj skokovit napredek in razmah? »Po mojem mišljenju okoli leta 1964, ko je začela ISKRA izdelovati sodobne telefonske centrale tipa »cross-bar«, ki imajo razen boljše oblike in funkcionalnosti predvsem tudi koordinatni stikalnik namesto zastarelega koračnega sistema. So pa še problemi z delnim uvozom teh stikalni-kov od znanih firm Siemens in Schaub-Lorenz. ISKRA napreduje tudi pri izdelavi telefonskih aparatov, določen napredek pomenita ATA 31 . in serijski aparat IKTA 30/2, kakršne sedaj lahko vidimo v prostorih našega obrata Elektromontaža. Razvoj torej napreduje, k temu pa pripomore tu- Zaključna montaža nove telefonske centrale tipa »cross bar 5/50« v zgradbi GP Obnov* Anton di širjenje telefonskega omrežja, ki se je naposled le premaknilo z mrtve točke.« Naša montažna grupa je montirala tudi več požarnih varnostnih central, zlasti z avtomatskimi (dimnimi) napravami, ki jih izdeluje švicarska tovarna Cerberus. Vse te naprave so doslej funkcionirale brezhibno in prihranile skupnosti ogromne vrednosti. V zadnjem času je grupa montirala kompletne šibko-točne naprave v novem hotelu KRISTAL v Umagu: vse signalne, telefonske, ojačevalne in požarno-var-nostne naprave. Podoben obseg je imela tudi montaža v super-hotelu GOLF na Bledu. V zgradbi VJESNIK v Zagrebu so uredili požar-no-varnostne naprave, v Rudniku in železarni Va-reš telefonske naprave, v računskem centru ZŽTP v Ljubljani vse telefonske, požarne in ojačevalne naprave. Pravkar urejajo novo veliko telefonsko centralo tipa »cross-bar 5/50« v sosednji zgradbi GP Obnova. Za vsa podjetja v tej zgradbi bo imela 5 poštnih in 50 lokalnih vodov, delovati pa bo začela v zadnjih dneh julija. «... NA MONTAŽO SOLARIS PA SMO NAJBOLJ PONOSNI..« .Tudi z vzdrževanjem vseh montiranih telefonskih central, na podlagi pavšalnih pogodb, je precej opravka, saj samo v Ljubljani vzdržujejo okoli 30 telefonskih central. Pri vzdrževalnih delih pa sta lahko zaposlena le dva delavca. • Na kateri uspeh pa ste najbolj ponosni? Za odgovor na to vprašanje ne potrebuje nobenega premisleka: »Prav gotovo je to lanska montaža telefonskih in ojačevalnih naprav v 10 hotelskih stavbah SOLARIS v Šibeniku. Rok je bil namreč izredno kratek, vsega 6 Žakelj mesecev, poseben problem pa je predstavljala nabava materiala, zaradi velike oddaljenosti in slabih zvez. Kljub temu smo z resnično prizadevnostjo uspeli.« • Kaj vas v splošnem pri delu najbolj ovira? »Ozko grlo pri našem delu je predvsem nabava naprav in delov. Tovarne podaljšujejo dobavne roke tudi kar za pol leta, ne glede na to, da te dobavne roke že itak precizirajo samo na kvartal. Na penale za zamudo s pogodbami sploh nočejo pristati. Na drugi strani pa smo mi na dobavne roke naročnikov trdno vezani, in se zato pogosto zelo težko izognemo zamudam. Sprostitev tega ozkega grla pa je seveda širši problem naše družbene in gospodarske skupnosti, v trdni povezavi z uvozno-i zvezno politiko.« RAZGLEDANEMU MOJSTRU FINESE STROKE NISO TUJE Anton Žakelj in njegovi fantje so torej zaposleni čez in čez. Kljub temu, pravi, pozimi zelo rad najde čas za smuko. Se in še sva se pogovarjala o telefoniji: o »lovcih«, ki jih PTT-podjetje ob določenih pogojih namesti, da z njimi odkrije osebo, ki vas morda naklepno in načrtno anonimno vznemirja po telefonu, o funkcioniranju sodobnih prisluškovalnih naprav, s katerimi se srečamo že skoraj v vsakem novejšem X-100 ali 007, pa do vsakdanjih problemov, kako priti do novega telefona, ali »dvojček« ustreza ipd. 0 Tako sem se nehote prc-0 pričal, da je naš sodcla-0 vec Žakelj resnično ® mojster svojega poklica, # široko razgledan in po- # drobno seznanjen tudi s 0 tistimi finesami svoje 0 stroke, s katerimi sam 0 nima neposredno ničesar # opraviti. A. P. L. IZKUŠNJE Z XIX. ŠPORTNIH IGER GRADBINCEV V MARIBORU Športna manifestacija ali tekmi za prestiž ? Ko smo potovali v Maribor na XIX. športne igre gradbincev, smo po tihem upali, da bomo tudi letos osvojili enega od pokalov, ki so namenjeni najboljšim trem v ekipni uvrstitvi. Izkazalo se je, da naši upi niso bili brez osnove, saj smo za tretjeuvrščenim zaostali le za 3 točke. Sedaj, ko smo pregledali naše dosežke, ugotavljamo, da bi z malo več športne sreče lahko osvojili še vsaj 20 točk. Ob tem »računu« pa smo res lahko nezadovoljni, kajti priložnost za najvišje mesto je bila enkratna. IGRE SO POSTALE MNOŽIČNE Maribor je letos sprejel 36 gradbenih podjetij z okroglo 1300 tekmovalci in je bil doslej največje prizorišče te zvrsti športa pri nas. Lahko trdimo, da ni bilo domačina, ki ne bi vedel in čutil, da se v Ma- riboru bijejo slovenski gradbinci v 11 športnih panogah. Množičnost je prerasla organizacijo! Se pred nekaj leti iger gradbincev ni bilo težko organizirati, ko je šlo še manj ali več za srečanje gradbincev v precej manjšem številu, takrat ko Po kosilu debata pred samopostrežno restavracijo o dosežkih preteklega dopoldneva športni dosežki še niso bili tako pomembni. Sedaj se je srečanje gradbincev spremenilo v tekmovanje v pranem pomenu besede, v boj za točke, ki odločajo o prestižu posameznih podjetij. Zato je organizator le stežka kos vsem svojim nalogam, ki so se povsem spremenile. Ni čudno, da je bilo tudi letos precej pripomb na račun organizacije — upravičenih. OSLABLJENI V MARIBORU Naj povemo, da ni bilo lahko 'sestaviti 65-člansko odpravo, ki je zastopala naše podjetje v Mariboru. Vsi vemo, da je v našem kolektivu vrsta dobrih športnikov, vendar iz tega ali onega razloga vsi ne želijo nastopati na tovrstnih prireditvah. Smatramo, da bi vsi, ki lahko neposredno ali posredno kaj prispevajo k ugledu našega kolektiva na športnem področju, pa tega Nogometaši na malem igrišču še niso storili, morali spremeniti svoja stališča. Veliko tega bi se lahko naučili od drugih, ki se že vrsto let trudijo po načelu: vsi za enega in eden za vse. Kljub vsem težavam so nastopile vse naše ekipe. Čeprav je do dne pred odhodom kazalo, da bomo morali pustiti nekatere ženske ekipe doma, ker niso bile kompletne, smo tudi tu v zadnjem trenutku našli rešitev. Res ne vemo, zakaj še posebej naš nežni spol ne želi tekmovati. V prihodnje bo potrebna prav na tem področju široka akcija za odkrivanje novih mladih talentov. DOSEŽENI REZULTATI: Naša moška ekipa je osvojila skupno 106 točk in deli z moško ekipo GIF »Gradis« drugo mesto. Ženska ekipa je osvojila skupno 20,5 točke in zavzema šesto mesto. Rezultati posameznih ekip IMF so naslednji: — mali nogomet: 1. mesto — 19 točk; — odbojka moški: 3. mesto — 12 točk; — odbojka ženske: 4. mesto — 2 točki*, — balinanje: 11. mesto — 5 točk; — kegljanje moški: 3. mesto — 24 točk; — kegljanje ženske: 7. mesto — 4 točke; — streljanje moški: 8. mesto — 25 točk; — streljanje ženske: 13. mesto — 7 točk; — namizni tenis moški: 10. mesto — 9 točk; Naše zmagovito moštvo v i no, 12 mini miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiii Strelice z mariborskih igrišč — namizni tenis žensk6, 3. mesto — 7,5 točke; — šah: 11. mesto točk. Pri posameznikih so osvd' jili boljša mesta: !lllllllllllllllllllllll!llllllllll!IJ!llllllllllllll!llllllllllllll|1111 Ko je na sestanku organizacijskega komitejii nekdo vprašal, ali se v šahu lahko vzame tudi kralja, je bil odgovor negativen. Pet minut traja iQra »lov na kralja«, je P°' jasnil — zlobnež ... 4’ca Udovič, kegljanje tv mesto; is __nc Žakelj, namizni te-tja. 4- mesto; m JQa Lampret, namizni ~~ 4. mesto. ■■^^MnniniHiDijHiiiiiininitii imHuimnmitimHifflm j°dje ekipe, da se J toL, Vjimeni ift)}.’fje dejal, da »to fe- Ko so mariborski organizatorji ugotovili, da nastopajo na odbojkarskih igriščih prekaljeni odbojkaši, so tudi oni poslali na igrišče — prekaljene sodnike. Z varčevanjem torej ni šlo... Tekme v odbojki so se tako zaostrile, da jim je prisostvovalo tudi častno razsodišče Nekoč so tudi oid igrali odbojko ... Ko je član častneOa razsodišča komentiral iz' iiiii!!iH!iiiiii!ii!!iiiiiii!iiiniii!ii!iiiii!ii psi iiiiiiitiiiiiniiisiiaiiiiiiiiiimm^iis'iiiiii ......................................................im !|iiiiiii!iiiiiiiiniiii!Iiii|IIII1! Sonictu bo nastopilo tudi na medrepubliških igrali gradbincev poraza . — ae je e zmagaš.. * * * ielj^e^eženci iger so za sobotni 1 večer v samo-restavraciji. vsi pričako-Polne mize, saj iil °rez vabila sploh He °0oč. Vendar so . mize — Se9el ■ N i prazne dokler ni svoj lastni 'He So tradicionalne, jj M. D. iiiiiAiii« "NMEiiibiiiih lllllllillllllllllll l’!l!lll!lllllllllllllilllllll!ll! JESENI ŠE MEDREPUBLIŠKE IGRE GRADBINCEV Po sporazumu z gradbenimi podjetji še bodo najboljše ekipe s slovenskega prvenstva srečale letos jeseni v Zagrebu z ustreznimi ekipami hrvatskih gradbenih podjetij. Naše podjetje bodo na tem tekmovanju zastopali lahko samo nogometaši, ki so v Mariboru osvojili prvo mesto. Prihodnje leto bodo športne igre slovenskih gradbincev v Trbovljah. Kot že vsako leto prej je tudi sedaj že določen organizator prihodnjih športnih iger. To čast in breme hkrati je to pot prevzela Cementarna iz Trbovelj, ki bo tako postala tudi organizator prihodnjih — jubilejnih XX. športnih iger gradbincev Slovenije. . Se jih bomo udeležili? Vsekakor, toda le če bodo zagotovljena sredstva, če bodo ekipe pravočasno pripravljene, če bodo izgledi za sodelovanje vseh boljši. . . M. D. »V¥ ^^Wvww*wvw*vwwv Na plaži Letovanje, dolgo samo teden MflBK 36BSBSHI dni Sedaj, ko je letošnja poletna turistična sezona morda že prešla svoj zenit, bo najbrž prav, da sc z očmi povprečnega člana naše delovne skupnosti in »potrošnika« uslug naših počitniških domov ozremo na preživeta letovanja. Zato v naslednjem dva združena in zgoščena prispevka naših sodelavcev, ki so letos letovali v Ficsi in na Lošinju. Lošinj, že kar precej odmaknjen od’ obal kontinentalne Istre, nudi mnogim članom našega kolektiva prijetno gostoljubje. V tu- ristični gneči na Velem Lošinju, ki se iz leta v leto povečuje, sodeluje v sezonskih mesecih tudi povprečno po 70 članov naše de- lovne skupnosti s svojimi najbližjimi družinskimi člani. (Nadaljevanje na 8. strani) Med kopalci so tudi drznejši, ki se zviška poženejo v vodo ODMRZNJENJE GRADBIŠČ NA TRGU REVOLUCIJE TUDI PRI INSTALACIJAH VI SOK STAN- Po daljšem premoru so v lanskem letu zopet začeli z deli na bodočem Trgu revolucije v Ljubljani. Objekte na Trgu revolucije gradi Gradbeno podjetje »Tehnika« za tržišče. ____________________________ Prvotni načrti so predvidevali gra Brestova—Porozina in asfaltno cesto od Porozine do Velega Lošinja (ca. 85 kilometrov) se nam je Lošinj močno približal, tako da se motoriziran turist že 6 ur po odhodu iz Ljubljane lahko osveži v morju »kraj ferala« pri vstopu v zaliv Velega Lošinja PRIZNANJE INŠPEKTORJA Za oba domova in »dober lonec« skrbi simpatična upravnica »dona« Ivka s svojimi pomočniki in pomočnicami. In sicer uspešno. Red in čistoča v naših domovih sta dobila priznanje sanitarnega inšpektorja iz Malega Lošinja, priznanje za izdatno in dobro izbrano hrano pa daje splošno mnenje velike večine koristnikov naših domov. Kdor si želi specialitet iz morja, pa mora stopiti v eno od pol ducata gostišč, kjer. bo postrežen z zobat- cem ali brancinom (po 50 dinarjev za kg na žaru), osliči (porcija 12 din), sardelicami (5 din za porcijo) ali dobrotami z roštilja. Od vinske kapljice so mimo vstekleničenih vin iskana domača vina z bližnjih otokov, od katerih »paška žu-tica« (liter 3,20 din) privablja največ žejnih kar na barke, zasidrane v luki, kjer jo točijo domačini. Komur pa pride sonce le preveč do živega, se pripeki lahko umakne z razgretih skal ter se odloči za izlet v Susak, Ilovik, Rab ali drugam, na ogled številnih zgodovinskih spomenikov in novim doživetjem v objem. FIESA JE BLIŽE Fiesa (vsi naši posnetki so od tu) ima v mnogočem drugačen položaj. Predvsem je mnogo bliže: trikrat manj časa je treba za pot, kot do Lošinja, morebitne nevšečnosti s trajektom odpadejo, in to utegne biti za marsikoga odločilno. Zato pa je vreme tu lahko mnogo bolj nestanovitno, kot na otoku. Toda tistemu, ki v Fiesi letuje z lastnim vozilom, izbira izletov za oblačne dni ne bo delala težav: za krajše skoke so tu Portorož, Savudrija in Umag, da ne omenimo Trsta, za celodnevne izlete pa je na razpolago celotna južna Istra. Najbližje kopališče v Fiesi pa nam letos ni več ugajalo. Prenapolnjeno je, ob njem je tudi ražsežen kamp, počitniških domov je vedno več, prav tako pa Upravnica našega doma v Fiesi Milka Sever tudi priložnostnih izletni-nikov. Za pešačenje štirikrat na dan do bolj oddaljenih kopališč, kjer gneča še ni tolikšna, pa seveda velika večina dopustnikov ni najbolj navdušena ... - ' DODATNE SOBE Letos se je ponovno izkazalo, da so zmogljivosti našega počitniškega doma že odločno premajhne. V sosednji hiši imamo redno najete'še tri sobe, kljub temu pa število prijavljencev ne dopušča, da bi kdo letoval več kot teden dni. Tudi kuhinja še komaj zmore dnevnih 55 obrokov, z enodnevnimi »padalci« ob vikendih in praznikih pa se to število'poveča tudi do 90. Ob tem . je pravzaprav presenetljivo, da vsi gostje pohvalijo upravljanje Milke SeVerjeVe, ki vodi počitni- ški dom že četrto leto. Letos ji z vso prizadevnostjo pomagata Anica iz Ivančne gorice in Majda iz Ljubljane. Medtem ko so lani zgradili novo kopalnico in balinišče, pa so letos uredili z bambusom pokrito parkirišče za osebna vozila, ki so s tem vendarle zasilno zaščitena pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov. Na novo je prebarvano tudi pohištvo, del opreme in zunanjost vikend-hišic, ob cesti pa novi napis opozarja tiste, ki pridejo v dom prvič, da ne zgrešijo poti. Za »stare« obiskovalce in še predvsem za njihove otroke pa omenimo, da njihov dobri znanec Tul jak nima več oslička, ampak dobavlja hrano s svojevrstnim tricikljeno, ki ga imenuje »freza«, če je ta ..pokvarjena, pa jo nadomesti z navadnim kolesom. Za večerno zabavo v Fiesi ni težav. Vsak večer je živahno na terasi pri domu in ob balinišču, mnogi pa zaključijo večer po polnoči v bližnjem Rudarskem domu ali v katerem izmed portoroških-in piranskih lokalov. ' ■ Naši 'domovi v polni meri služijo svojemu namenu. Nudijo nam sonce in morje ter sprostitev po celoletnih naporih in zbirajo v nas moči za nove naloge. OBVESTILO UREDNIŠTVA Nepotrebne zamude Tokrat je Glasnik — prvič po triletnem izha- , jan-ju — z izidom zamu- S dil. Ni bil dotiskan do j mesečne »delitve plač«, i terhveč nekaj dni kas- \ neje. Do tega je prišlo • zaradi tega, ker je veči- \ na oddala svoje prispev- S ke krepko prepozno, in S sicer brez utemeljenihj razlogov. Tri četrtine j prispevkov je uredništvo j prejelo šele v petek, 25. • , julija. Vse je bilo nemo- S • goče obdelati in pripra- g I viti za objavo (za to je s treba vsaj 8 dni) do po- g nedeljka ob 6. uri zjut- g raj, kar je bil za tiskar- S no skrajni rok. Tiskarna i »Ljudska pravica« ima s sicer z nami pogodbeno g zagotovljen celo 10- g dnevni rok, nam pa je S doslej že mnogokrat S ustregla in velikodušno : »spregledala« tudi kraj- : še roke. Tokrat pa — i čas dopustov je — ni g šlo in poznavalcu raz- g mer bo to razumljivo. Do prepozne oddaje ro- S kopisov je prihajalo prav « tako že lani. ko je Glasnik g izhajal na 2 meseca, in bi g do tega prihajalo tudi, če j bi izhajal na 3 mesece ali celo na daljši čas. V človeški naravi je pač. da se lotimo težjega nerutinskeea j dela šele —trlic pred zdajci«, | čeprav bi ga lahko opravili j že prej. To pa je pri orga- " niziranem skupinskem delil sprejemljivo seveda le do določene meje. Zato uredništvo ponovno naproša vse, da spoštujejo naslednje Interne roke: 15. v mesecu za oddajo rokopisov, če je članek do tega ! dne uredništvu najavljen, S lahko prispe tudi kak dan » pozneje. Samo v Izjemnih g primerih — npr. če gre Za S dogodek, vezan na čas PP « 15. dnevu v mesecu, lahko S uredništvo sprejme tak j članek po posebnem dogo- J voru tudi tik pred oddajo' g materiala v tiskarno — to- g rej najkasneje 21. dne v i mesecu. Fotografije, kari- 5 „ kature in podobno lahko ! g prispejo do 21. v mesecu, g če so napovedane, prav ta-; ko kratko vesiti (do 1 tipka- • ne strani). 5 V nasprotnem primeru g so zamude pri izidu ča- ■ sopisa neizogibne, te • pa povzročajo nered, S zmanjšujejo aktualnost : vseh prispevkov in po-j večujejo stroške za od-E pošiljanje na veliko šte- ■ vilo montaž in gradbišč. IMP Glasnik Izdaja delovna skupnost IMF — Industrijskega montažnega podjetja, Ljubljana. Izhaja mesečno v 2500 Izvodih. Uredništvo in uprava, Ljubljana, Titova 31. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Edvin Stepančič, odgovorni urednik Aleksander Perdan. Tisk In klišeji: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani Počitek v hladu