252. številka. Ljubljana, v sredo 4. novembra. XVIII. leto, 1885. Uhaja VMtk dan ive*er, l&iunjj uodelje m prazniku, ier veha po pošti prejeman za B vatri j sko-ogerske dežele za vse loto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., t« jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za Mtrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden inuso.c 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni računa ho pn 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat uska, po 5 lir., Če se dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska Dopisi na] no izvole fmnkovati. - Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravniotvo jo v Rndolfa Kirbiša hiši, „Gledaliska stolbaa. Upravni št vn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. Francoska in Danska. Danska spada po številu prebivalstva in po svojih silah sicer mej vlasti tretje vrste, a njena leža je strategieno toli važna, da se mora jemati v po-štev. Poleg strategične važnosti pa ima še drugo posebnost, ki jej zagotavlja velik in vedno čutneji upliv na evropsko politiko, in to so tesne rodbinske zveze s prvimi vladajočimi hišami v Evropi. Kralj danski more se ponašati, da mu je car ruski zet, da so mu isto tako obvezani princi angleški in kralj grški, da je z ženitvami svojih hčera imel veliko več sreče, nego na bojnem polji. Na tej sreči mu je marsikdo zaviden, zlasti odkar se skoro vsako leto v Kodanji shaja toliko kronanih glav in mogotcev, odkar je znano, da je v danski prvostolnici ključ za marsikatero politiško tajnost in spletko. Ta zavist pa se je še podvojila, ko se je nedavno danski princ Valdemar poročil s princesinjo Orleansko ter tako Danska prišla v dotike z uplivnimi francoskimi rodbinami. Naravno je, da ta dogodek Nemčiji ni bil baš po godu. V Fran-coskej pojavila se je pri zadnjih volitvah itak že precej močna monarhistična sapa, rečena ženitev utegne jo pa še ojačiti, bolj, nego je za Nemčijo, ki ima glede Francoske in Danske slabo vest, ugodno in koristno. Zaradi tega se nam ni čuditi, da nemški listi obširno razpravljajo rečeno ženitev in izvajajo iz nje vse mogoče posledice, poudarjajoč, da so s tem Orleanci prišli v zvezo z Dansko, oziroma z Rusijo. Tako n. pr. je „Kolnisehe Zeitung", ki svoje informacije dobiva neposredno i/, Berolina, pri tej priliki priobčila naslednji članek: „Ženitev danskega princa Valdemarja s princesinjo Marijo Orleansko je predmet, ki z običajno kratko „dvorno vestjo" še ni opravljen. Javno mnenje na Francoskem spaja s tem dogodkom toliko nad, da je tudi za inozemstvo dovolj povoda, ta dogodek pretresavati. V Nemčiji opažalo se je pred vsem, da je generalni vikar monsignore Hulst, ki je v graščir-ski kapeli v Eu ženina in nevesto po katoliškem obredu poročal, v svojem nagovoru govoril o prijateljstvu mej Dansko in Francosko in karal na to, da imata obe deželi vkupna trpljenja in vkupne nade. Izvestno je, da so tudi vse druge besede orleanskega generalnega vikarja v prvi vrsti imele namen, povedati Francozom, da bi tudi orleanska Francoska zmatrala za svojo nalogo, zopet priboriti si Alzasijo in Loreno in da pri pri tem početji smela zanašati se na monarhične alijanee. Orleancem gre pred vsem za to, da se v Francoskej zopet ustanovi monarhija. Da so v ta namen z lepimi obljubami in obeti jako radodarni, je manevfir, ki je prav prozoren. Sredstvo, kateremu so 8e pridružili princi Orleanski po poroki v Eu, jim je ugoden povod, da se ponašajo z ruskim prijateljstvom; to daje Francozom misliti, kajti s tem dado se gojiti da eč segajoče nade. Zategadelj rodbina Orleanska pri svojih naporih, da hi se zopet ustanovila monarhija, rada išče zaslombe pri Rusiji in orleanistično časopisje našo-pirja vsako stvar, ki se more tolmačiti kot utrditev prijateljskih odnošajev mej rusko-carsko rodbino in Orleanci. Pogosti pohodi ruske gospode v Chantillv, potovanje vojvode Chartres-skega v Peterburg, kakor tudi naznanjena in pričakovana prisotnost carice ruske v Eu objavljali in uporabljali so francoski listi, ki javno ali tajno služijo ideji Orleancev, jako spretnim načinom. Republikanskej vladi na Francoskem*, ki je vsled naraščanja inonarhistične propagande že oprezna postala, so te spletke Orleancev jako neprijetne. Republikanska vlada čuti, da kolikor ruskega prijateljstva si princi Orleanski pridobe, toliko ga njej gre v zguho. Ne bilo bi torej čudno, ko bi vnovič tako živahno naglašane razmere mej rusko carsko ob i tel jo in orleanskimi pretendenti francosko republiko napotile, da si išče prijateljev on du, kjer s me z nekoliko gotovostjo sklepati, da so nasprotniki Rusiji." Iz učiteljskih krogov. (Daljo.) Odprite „Drugo Berilo" na 143. strani, kjer boste čitali zgodovinsko črtico iz življenja Rudolfa Habsburškega, ki je ob nekej priliki podaril svojega konja duhovniku, ki je nesel sv. popotnico umirajočemu človeku onostran potoka, ki je vsled dežja tako narastel, da je odnesel leseno brv! Le čitajte, videli boste, da ta zgodovinski sestavek jako upliva na moralni in verski čut učeče se mladine! Naslednji zgodovinski spis nam pripoveduje o srčni LISTEK. Sta"vToinslri slogi od «T. Flis-u. n. Treh stoletij bilo je treba, da je zmagal križ, ter so propali paganski templi in se utrdila krščanska cerkev, z njo pa utrdila podlaga čisto novej civilizaciji in drugej umeteljnosti. Kakor vsa tisočletja in pri vseh narodih, bila je tudi tukaj ideja častenja Boga podlaga napredku in razvoju izobra-ziteljnih umeteljnostij. Z začetka slabe in neznatne razvile so se do sedanje velikosti in moči. Vso to dobo predstavlja nam Flisovo delo v besedi in podobi. Čuditi se moramo razločku mej vlažnimi kletmi in temnimi katakombami prvih stoletij krščanstva in velečustnimi katedralami in stolnimi cerkvami sedanjega časa. Kaka razlika je mej prvimc kristijanskima cerkvama svetega Siksh in bv. Cecilije ali pa celo katakombo svete Nežo in cerkvijo sv. Petra v Rimu ali pa Ajo Solijo v Ca- rigradu! Kdor čita Flisovo delo, naj nikar ne pre-skaka dobro premišljenih razprav o starokrščanskib cerkvenih stavbarstvih. Vsacega morajo zadovoljiti, kdor ima kaj pojma za cerkveno arheologijo, ako je vsaj splošno izobražen. Gospod pisatelj ima popolnem prav, ko trdi, da je krivo mnenje nekaterih da je mej starokristi-jansko in tržno baziliko (basilica forensis) bilo kaj druzega občega, kakor ime. Sicer so res prvi kristijani podobo svojim cerkvam vzeli od tedanjih tržnih bazilik, pa so jo spremenili, kakor je to zahteval namen, — kajti krščanska cerkev bila je vender kaj druzega kakor tržna ali sodnja dvorana. Kranjska nema nobene niti prvotne niti pozneje zgrajene bazilike. G. in 13. julija 1881 leta priobčili smo v Novicah popis morda najzanimivejše, vsekako pa naj-starše, kajti sezidana je že pred 392. letom, in najbolje ohranjene bazilike namreč: „Svetoga Klemena v Rimu. Tedaj smo izrekli misel, da na Kranjskem ni nebene ba;,;.!ikr in h kratu poprosili, 'a se nam naznani, ko h', katera bila« Določnega odgovora nesmo dobili, samo v ne- bratovski ljubezni Leopolda in Friderika, /sinov Albrehta I. O cesarji Franci se pripoveduje, kako je šel za rakvo nekega ubožca, ter dal s tem lep izgled itd. Le berite vse zgodovinske sestavke in videli boste, da se iz njih veliko učimo, da so nam pravi i dej al i, kako moramo živeti, da dosežemo dvojni naš namen! Li ne veste, daje zgodovina knjiga vseh narodov, pravo ogledalo njih živenja, raz-kazovalka njih navad in postav, da nam je nekaka oporoka naših prednikov, razjasnje va lka in popravljalka sedanjega, a izgled prihodnjega časa, da je ravno ona znamenita učiteljica v mnogih rečeh?! Ne! vsega tega vi ne veste. Umeje pa se, da zgodovine ne predavamo, tudi ne govorimo o tistih mnogih kočljivih zadevah srednjeveških papežev, marveč pogovarjamo se, kakor Sokrat i njegova metoda) o raznih zgodovinskih podobah iz kojih se učimo ljubiti Boga, vero, domovino, koje nam slikajo raznovrstue neupogljive značaje itd. Li ne veste, tla besede miče j o, a Ugledi vlečejo, — in ti zgodovinski sestavki neso nič druzega kot izgledi, ki otroka za jedno ali drugo čednost navdušujejo, da v svojej mladi duši sklene: »Tudi jaz hočem biti tak, kako ršna sta bila Friderik in Leopold, tudi jaz hočem ljubiti s tari še in jim pomagati, kakor „Mladi Vukasovič". (II. ber. pag. 14G) itd ! Ker ste nam očitali, da so za moralno odgojo izročene nam dece čisto nič ne brigamo, in ker sem ravno pri šolskih berilih, naj Vam z šolskim berilom dokažem, da je Vaš izrek neresničen, da se neopravičeno zaletavate v Šolstvo in učitoljstvo. Le preglejte etični del vsacega berila, kake borilne spise zapazite? Že prvi sestavek (II. Ber.) je lepa pesmica: Molitev. V drugem se nam pripoveduje o trojih naših prijateljih, nadalje, da sloga jači, a nesloga tlači, da je zadovoljnost polovica srečnega življenja, kaj naj nam bode prva skrb, — da Bog pomaga onim, ki se zaupljivo nanj obračajo, da ne smemo krasti, ne lagati, hodimo skrbni in varčni, naj povraćamo hudo z dobrim itd. Učitelj razpravlja tedaj vse one spise po vseh kem pogovoru se nas je od avtoritativne strani opozarjalo, da je naše mnenje krivo, kajti cerkev v Ribnici je neki popolna bazilika. To cerkve sami nesmo vidi 1 i, a v našem mnenji je nas potrdila opazka gospoda Flisa na strani 145, iz katere se razvidi, da je cerkev v Ribnici zgrajena le v romanskem slogu z nekaterimi pridevki renaissance. Cerkve z dolgo Indijo, z jedno, dvema ali štirimi postranskimi ladijami so sicer na videz podobne bazilikam v resnici pa neso, h temu spada še kaj druzega, zlasti pa brez ozira na drugo „at-rium" za pokorijence in čistilni umivalnik, potem narthex za spokornike 2. vrste in tribuna, v več bazilikah stoji le za par stop inj višjeod apsisa nahajajoči so altar, katerega previšuje baldahin, tako prosto, da je duhovnik, kakor v grških cerkvah obrnen z obrazom proti ljudstvu. Taka bazilika je cerkev v Poroči. Prehod od bazilike1 je bizantinski slog. Pisatelj ni*sicer naravnost, izrazil, ampak mej vrstami se čita, da ta slot? ni pripor-' ti za katoliške cerkve. Mi v tem ožim ne bomo izrekali nikako sodbe, ker ti pojmi še neso znanstveno dovolj pojasneni. metodičnih, logičnih, slovniških pravilih, ker glavni ukaz pravi: vse na podlagi berila! Govorite, li ne vzbuja v otročjih srcih ves etični dol naših beril čute nabožnosti, moralne, simpatične in tudi estetične čute, — in kaj neki je ..moralna oilgoju'% kakor vzbujanje, gojenje in krepeuje omenjenih čutov, — govorite, če ste brali kacega pedagoga od Ko-menskega in Pestalozija, tja do brezverca Frickeja če se Vam rači!! In denašnje šolstvo prezira „moralno odgoje", ko vendar že 1. paragraf govori, da naj se ves pouk v lj ud s kej šoli naslanja na vrrsko-sira\ no podlago. Tedaj vidite, da moralnost ne pride po novih šolskih postavah nikakor sama, marveč, da se za to z vsemi pe-dagogijskimi sredstvi skrbi po ukazu ravno iste šolske postave, kojo tako neumestno napadate!! Da, porečete, — a učitelji se vsega tega ne drže. Recite še jedenkrat, prosim Vas. Preidimo za trenotek zopet k onim predmetom, ki Vam v ljudskej šoli ne ugajajo. Razen petja in zgodovine, ki razen specijalnih koristij uplivata tudi na moraluo odgojo, ni Vam po volji tudi — geografija. Kaj pa se uči iSs geografije? Kje sme sedaj? V šoli, v trgu K/ na Goriškem, v Avstriji, v Evropi, — otroci se nauče tedaj spoznavati svoj domači kraj, našo ožjo in širjo domovino, najimenit-neja morja, dele sveta, itd. Seve, pred 20. leti se vsega tega ni učilo, a bili so takrat vse drugi časi, po kojih Vi, to se umeje, tako željno hrepenite! Drugi časi, druga vprašanja, druge zahteve! Pred 50. leti se je človek pri vojakih malo „ausrihtal", pa je dobil dobre in celo mastne državno službe! In danes? Li ne razvidite razlike danes in danes 20 let!? Tudi geografija upliva na moralno odgojo, če že hočete — osobito pa zvezdoznanski del, kakor tudi prirodoznanski. Vsemogočnost, neskončno dobrotljivost, - to spoznajo otroci, ko se pogovarja učitelj z njimi o solnci, luni, o zvezdah o njih neštevilnosti in njih neumljivej velikosti, itd. Ce bi bil prav kak učitelj malo--liberalen, — saj so vsi spisi že na versko-nravnej podlagi, — in vse na podlagi berila, pravi naše vodilo. Če bi pa bilo v berilu kaj napačnega, nevarnega, — govorite, in slušalo se Vas bode! Kaj se uči pa iz fizike? Po največ popolnem navadne prikazni v naravi! Li ne veste, da naš narod celo najnavadnejše naravne prikazni tolmači na prečudne načine, ki so v najožje j zvezi z vražo, co-pemijami, itd. in to, vidite, tako prazno-verstvo se s poučevanjem fizike odstrani. Seve da jej to ni jedini namen, a za najin slučaj naj bode dosti! Nu, da Vam pouk v nemščini ni po volji, tega Vam res nikdo ne zameri, Slovenec namreč,-- a učitoljstvo temu ni krivo! Učiteljstvo ve to najbolje, da je ta pouk nezmisel, brez vsacega smotra!! S temi vrstami sem tedaj dovolj dokazal, da je Vaša trditev le zlobno hujskanje, ki je vredno vsake graje, in — -~ — da nemate „kršanske ljubezni", kije z „moralnim življenjem" ven-derle v tesnej zvezi! Vender pa še neseni končal! Verskemu pouku je odločenih v vsakem razredu po dve uri na teden, a v prvem dve in pol uri. Če bi bila tedaj Vaša trditev resnična, kar i sam pa ovrgel in ovrže tudi vsakdo, kedor pozna I današnje šolstvo, — tedaj izgojujte mladino pa Vi j in vsi Vaši tovariši, da bode taka, kakeršna hočete i imeti! Porečete, malo ur na teden nam je določenih! j Dovolj! — odgovarjam Vam jaz, a uporabiti jih ne | znate. Izjeme, in to častne izjeme so tudi tu, — I — — a redke. —----redke. Za verski pouk imamo tri potrjene katekizme, j od kojih se rabita le dva. Mali katekizem v prvem, a »Krščanski nauk" v vseh ostalih raz- j rediti, tedaj skozi celih pet let. Kako dolgočasno mora biti otroku, ki skozi celih pet let tolče jedno ; in isto? Variatio deleetat!! Ko se je šolstvo organizovalo, prepustilo se je izdelanje učnih načrtov duhovnim oblastnijain, — a kde so, da bi se otroci koncentrično naučili v 6 letih ves potrebni krščanski nauk, da bi se smoter verskega pouka tudi dostojno dosegel ?! Hic Rhodus —--— tu Vam je naloga tu pišite, pristajalo Vam bode,----a glede druzega pouka odrekam Vam vso kompetenco! (Daljo prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 4. novembra. Čehi bi radi, da bi se razpustil moravski deželni zbor, vlada pa neče nič slišati o tem. Mi-nisterstvo vedno trdi, da sedanja deželnozborska večina ni dala dovolj povoda za razpust. Čehi se pa s tem ne dajo oplaziti in hočejo v deželnem zboru brez usmiljenja razkrivati vse krivice, katere morajo moravski Čehi trpeti od Nemcev. Ker bode nemška večina gotovo ta očitanja porabila, da bode napadala ne le Čehe, ampak tudi vlado, bode se potem že našel kak povod za razpust. Kalnoky-jev govor v delegacijah v llnsiji ni napravil nič posebno dobrega utiša. „Novoje Vretnja" misli, da, če je Avstrija hotela zagotoviti Carigradski konferenci kak vspeh, morala bi bila porabiti ves svoj upliv, da prisili Srbijo razorožiti se. Tako pa misli ta list, da se postopanje Avstrije ne strinja z avstroruskim prijateljstvom. Salisburv je naročil angleškemu veleposlaniku, da naj na konferenci glasuje za status quo ante, a nikakor ne sme privoliti, da bi se odstavil knez Aleksander. Kolgairskc čete, katere so postavljene proti Srbiji, zbrane so na treh krajih. Glavna moč je zbrana pri Caribrodu, kjer stoji 20.000 pešcev, 6 baterij in 2 eskadrona konjico pod poveljstvom kneza samega, pri Trnu sta dva batalijona pešcev. 3 baterije in 1500 prostovoljcev. Pri Vidinu je 4000 prostovoljcev, 5 batalijonov pešcev, 5 baterij in l eskadron. - „Temps"-a dopisnik razgovarjal se je v Sofiji s Karavelovom in Stranskim. Bolgarski mi-nisterski predsednik bil je ravno dobil depešo iz Belega grada, v katerej se Srbija pritožuje, da imajo Bolgari 200 Srbov zaprtih. Njemu se to zdi smešno. Res imamo zaprtih kakih 30 srbskih vojaških begunov, katere moramo rediti in bi se jih radi znebili, rekel je Karavelov. Kar se tiče srbskih kompenzacij, bodo Bolgari rajši odrekli se združenju, nego da bi kak kraj odstopili nenasitljivemu in nezvestemu sosedu. Stranski mu je pa pojasnil, da je uzrok Plovdivskemu prevratu slabo gospodarstvo vlade. Javni denarji so se zapravljali. Karavelov trdi, da je bolgarska vlada tu popolnem nedolžna. Ko bi bolgarska vlada in knez ne bila tako hitro posegla vmes, bilo bi prišlo do prelivanja krvi v Vzhodnji Rumeliji. Stranski misli, da bode vsaka druga rešitev, kakor združenje, imela slabe posle- Dr. Anton Springer pravi odločno, da se ime bizantinsko zlorabi, kajti vse, kar je navstalo v tako imenovanem temnem stoletji srednjega veka imenuje se bizantinsko." Gospod Flis pravi, da na Kranjskem ni bizantinskih cerkva. Semtrtja se Trnovska cerkev v Ljubljani in Vrhniška napačno bizantinski imenujeta. Pa tudi na Koroškem in Stirskcm in nikjer mej Slovenci ni nobene bizantinske cerkve. O bizantskom slogu velja tedaj isto, kakor o bazilikah. V GO. letih je priznani arhitekt namreč c. kr. stavben BOVetnik Kavra v Pragi izdal knjigo o grajenji katoliških cerkva in svoje dotične načrte nazivljal izrecno „bizantinske." Cerkvi v Trnovem in na Vrhniki nesta z neznatnimi preinembami nič druzega kakor kopiji ali vsaj projekta po Kavrovem delu, in če pisatelj načrte na katerih je osnovano njegovo delo, imenuje bizantinske, tedaj je trditev, da sta te dve cerkvi zidani v bizantinskem slogu nekoliko opravičena, kajti Kavra je bil znan arhitekt. Vendar se mi strinjamo z gospodom Flisom popolnem, kajti glavni karakteristikon tega sloga je namreč srednja zgradba s kupijo nad sredo kvadrata; vender brez zvonikov, kateri pripadajo poznejšej romanskej dobi. Da je Trnovska cerkev v Ljubljani, ne glede na glavni načrt in arhitektonsko opravo, zlasti na portalu in zvonikih pristno romanska, razvidi se iz razredbe članov na strani 87 nahajajoče podobe stolne cerkve v Trieru in na listu 15 št. 5 narisane cerkve Marije v Laachu na Reni iz leta 1158. Poslednja podoba opatsko cerkev kaže le od zadnje strani. Stran 95. 4 zvezka D. Schnaase-ovo. Kunstgeschichte Dtisseldorf 1870 vidimo celo po-■ dobo te jako zanimive cerkve, katera ima popolnem ; tipus Trnovske cerkve, in na katerej sta zmešana ! bizantinski in romanski slog. Koliko dovršenosti pa i more doseči bizantski slog, kaže slavna cerkev sve-1 tega Vitala v Raveni in sv. Marka cerkev v Benetkah in Aja Sofija v Carigradu. Koncem bodi še nam pokazati na neko drugo zadevo, kjer bi se dal pri nas dal porabiti bizantski slog. Ne, da bi se želeli spuščati v kako polemiko, opozarjamo one, ki so sklenili zidati „Narodni dom", da bi po naših mislih zato bil bizantski slog najprimernejši. (Dalje prih.) dice in ne bode trajna. Ako pa Evropa ne ve drugega sredstva, da potofaii hrepenenja druzih balkanskih držav, nego razdelitev Bolgarov, bodo Ru-melijci rajši odrekli se združenju, nego bi pa dopustili, da se Srbija povekša z bolgarskim ozemljem. Najbolje bi bilo v tem slučaji, da se Vzhodnja Ru-melija imenuje za avtonomno kneževino in se jej pridružijo nekateri makedonski okraji, tako da bi se toliko povekšali dohodki te dežele, da bi mogla shajati. Se ve da bi ta rešitev zopet imela slabo stran, da bi na Balkanu dobili zopet jednoga vladarskega tekmeca več. Karavelov ni nič vedel povedati dopisniku, kako mislijo velevlasti rešiti to stvar, a nadeja seT da se bodo ozirale na želje in koristi Bolgarov. — Proti dopisnika „Berliner Tag-blatta" izrazil se je pa Karavelov, da le ruska vojska bi mogla odstraniti kneza, nikakor pa srbska. Vse ceste, ki iz Srbije vodijo v Sofijo, so dobro zavarovane, in Turki bi tudi pomagali Bolgarom proti Srbom. Bolgari bi se najrajši naravnost pobotali s Turčijo, toda se še ne more pogajati, dokler je kaj upanja na konferenco. Ko bi pa konferenca bila brez vspeha, je pa verojetno, da se Turki in Bolgari sporazumejo. Na ugovor posamičnih vlastij bi se potem ne oziralo, ker se vender ni bati od nobene strani vojne sile. Izmej onih toček vzhodnje-rumelijskega statuta, ki se imajo premeniti, je najvažnejša ona, ki določuje razdelitev rumelijske in bolgarske uprave in tako napravlja dvojne troške. Te dni je srksku vojska dobila 40.000 novih pušk Na Francoskem naročeni novi topovi so že tudi zgotovljeni, samo prepeljati jih še treba v Srbijo. Za prevoz bode treba 10«> vagonov. Do konca tega leta morajo vsi topovi biti v Srbiji. — Slušatelji vojaške akademije in vsi rezervni vojaški uradniki so odšli k vojski. Govori se, da Srbija vsekako hoče po sklepu konference začeti vojno in zasesti bolgarske okraje Vidin, Verkovec, Trn, Ki-stendil in Sofijo. — Dunajski dopisnik „Narodnih Listov" se je razgovarjal z nekim srbskim diplomatom o sedanjem položaji. Ta mu je zagotavljal, da so razkladanja Kalnoi'ky-ja napravila na Srbe dober utis. Srbija nič druzega ne želi, kakor status quo ante. Ko bi se pa ta ne dal ustanoviti, se pa nadeja, da jo bode podpirala Avstrija, da dobi kako odškodovanje. Predvčeraj prišel je novi vladar, pruski princ Albreht s svojo soprogo v Itraiišvik. Prebivalstvo ga je navdušeno vsprejelo. Princa je pozdravil predsednik deželnega zbora. Princ se je zahvalil za prijazen vsprejem in zagotavljal, da bode deželo vladal po vzgledu svojega prednika zlasti pa skušal utrditi dobre razmere mej brunšviško deželo in nemško državo in cesarjem. Danes dobi na Danskem veljavo zakon, kateri ima namen preprečiti vse državi sovražne agitacije. Ta zakon prepoveduje zborovanja, kjer bi se sklepalo kaj državi sovražnega. Kdor bi poveličeval politične zločine, ščuval prebivalstvo, trosil laži, da bi tako budil sovraštvo proti državnim napravam ali vladi, kaznoval se bode z ječo. Kdor bi skušal vojake zapeljati k nepokorščini, obsojen bode h kazenskemu delu. Uradniki se bodo mogli kaznovati z zgubo svojega mesta, upokojenim se bode lahko ustavila pokojnina. Ustaje v Sadnim še ni konec. Če tudi sta Mahdi in Osman Digina mrtva in je abisinski vojskovodja Ras-Alula potolkel ustaše, vendar neso poslednji izgubili poguma. Na vso moč še zavirajo prodiranje Ras Alule proti Kassali. Angleški listi poročajo, da imajo ustaši pri Abu-Hamidu zbranih 30.000 mož, kateri nameravajo prodirati skozi puščavo in napasti Koroško. Kakor se govori, so ustaši posekali tudi posadko v Sennaaru in njenega mudirja. Domače stvari. — (Dolenjska volitev.) Kakor čitamo v „Politiki" in v „Pokroku" bode dopolnilna državno-zborska volitev v dolenjskih mestih v prvi polovici decembra. „Narodni Listy" pišejo, da bi bili proti potrditvi Šukljejeve volitve kompaktno glasovali: Vsa opozicija, klerikalci inmanjšinaposlancev slovenskih. — (Krajcarska podružnica „Narod-nega Doma" v Ljubljani.) Neki rodoljub, ki nam je te dni vrnil razprodano krajcarsko knjižico, opozarja nas na to, da bi razvili agitacijo za nabiranje doneskov na korist zgradbi »Narodnega Doma" v Ljubljani tudi med poverjeniki „Družbe sv. Mohora. Pomislimo, pravi, če vsak poverjenik tu stori svojo dolžnost, koliko bi se lahko nabralo. Če bi sleherni ud dal vsak mesec le krajcar, in storil bi to gotovo radovoljno, bi znašala med udi „Družbe sv. Mohora" nabrana svota po preteku leta pri ogromnem številu udov nad 3000 gld. Ker ima nadalje „Družba sv. Mohora" svoje ude povsod, po vsem Slovenskem pa najmanjših farah, vaseh in selih, bi prodrla ta ideja med maso našega naroda in bi se začelo za „Narodni Dom" zanimati na ta način skupno Slovenstvo. Lepa ideja, zdrave misli in hvaležui smo gospodu, da jih je sprožil. Reči moramo, da smo sami že mislili večkrat na to. Na drugej strani ne nam pa uriva vprašanje, se li da to tudi izvršiti. Da se vodstvo „Družbe sv. Mohora zanima za našo idejo, ker je, za kar mu bodi naša najtoplejša zahvala, dalo natisniti naš oklic v družbenem „Koledarji" (gl. Koledar za 1. 1886 str. 175) in s tem oklicem opozorilo svoje ude na jako potrebno zgradbo „Narodnega Doma" v Ljubljani ni brez pomena in bo gotovo dobro uplivalo na slovensko občinstvo. Preudarimo stvar; pri priliki kaj vet o tem. Pretočeni teden je bil posebno srečen. Razprodanih je sedaj že 15 knjižic. Razen že omenjenih II vrnile so se nam namreč te dni razprodane sledeče krajcarske knjižice: kot 12. knjižica pot št. 47 (poverjenik g. F. G) z Dunaja, kot 13. pod št. »37 (poverjenik g. J. G.) z Vrhnike, kot 14. pod št. 1 (poverjenik g. F. S.) iz Metlike in kot 15. pod št. 238 (poverjenik g. U. T.) iz Ljubljane; zadnjo kupil je omenjeni gospod celo sam, že tretji slučaj te vrste. Lepa hvala vsem! (Denar in glasila pošiljati je g. dr. Josipu Staretu, blagajniku »Narodnega Doma v Ljubljani.) — (Za četrto porotniško zasedanje v Rudolfovem) imenovan je okrožne sodnije predsednik g. Vincencij Jevniker prvomestnikom, deželne sodnije svetnik g. dr. Anton Vojska pa njegovim namestnikom. — (Ljubljansko barje) je vse preplavljeno, da je velikemu jezeru podobno. Vasi Haupt-manca, Ilovca in Črna Vas so vse pod vodo in vse hiše na barji podobne so malim otokom. Včeraj odposlal je magistrat nadzornika redarjev g. Bertola z nekaterimi redarji na barje, da so ogledali preplavljene kraje in se prepričali o stanji. Ako dež poneha, bodo barjani brez posebne pomoči pretrpeli, sicer jim pa bode treba dovažati drv in soli, ubož-nejšim tudi živeža. Ker so vse ceste in steze pod vodo, občujejo barjani mej seboj le po plavih, iz desk za silo napravljenih. Nekateri morali so za živino, da ne pogine, napraviti posebne odre. Škoda je velika, ker je setev pokončana in se bodo razni pridelki pokvarili. — (Društvo zdravnikov na Kranjskem) zborovalo je 28. t. m. Ko se zapisnik zadnje seje prečita in odobri, poroča tajnik prof. Val en ta, da so pristopili društvu gg. dr. Samec v Kamniku, štabni zdravnik dr. Spanvol, Morscher v Zagorji i okrajni ranocelnlk Bervar v Novem mestu, ter izstopil vsled preselitve dr. Seshun. Potem se preide k dnevnemu redu: 1. Priniarij dr. Dornig predstavlja bolnika, kateri je zbolel za „psoriasis" in ob jednem za ma-kulo - populoznim sifllidom. 2. Ces. kralj, okrajni zdravnik dr. Binter iz Kamnika predava o „herni-Otomiji" na deželi. Govornik pretresava vprašanje, kedaj sme zdravnik na deželi izvršiti to operacijo, in kedaj naj ga pošlje v bolnico. Potem nariše v kratkem način operacije, sosebno se protivi rabi škarij. Da se vsa ta operacija, kolikor mogoče aseptično izvrši, je razumljivo. Govornik meni, da se naj po izvršeni operaciji rana takoj zašije, ter ne drenira, tako ga je skušnja učila pri njegovem poslu kot sodnijski zdravnik, da se penetrirajoče trebušne rane, pri katerih črevo predpada, koj zaključijo, oziroma zašijejo, in da se skoraj v vseh slučajih zadobi dober vspeh. Isto tako ravna on pri herni-otomiji, ter ima zabeležiti skoro v vseh slučajih rešitev bolnika. Po operaciji se mora insultovanemu črevesu dati časa, da si opomore, zaradi tega ne rabi nobenih purgancij, nego da operiranemu opium, da se zabrani peristaltika. Nikdar pa ne rabi ledu za okladke, kar čreva še bolj k peristaltiki draži. Ako ima na razpolaganje poučene strežaje, ordiuuje mokre zavitke 14—16 stopinj C. po Winternitz-i, ker to je tudi najbolj vspešno pri dojenčkih trpečih za katarom v črevesu. 3. dr. Gregorič demon-struje velikanskega otroka, katerega je z izvrstnim vspehom za mater vsled plečno-trebušne leže moral obrniti. Operacija je bila jako težavna, kajti pripeljali so mater od 3 ure oddaljenega kraja v bolnico, ko je že na domu poskušal dotični zdravnik toda brez vspešno z obračanjem otroka izmotati, da je mej tem otrok poginil, je razumljivo. Demon-struja leže otroka v maternici ter njegovo umetno izmotanje, katero se da pri tacih ležah jedino le pri postranski leži matere izvršiti, kar prof. dr. Va-lenta popolnem tudi po svoji skušnji potrdi. Predavanje vladnega svčtnina prof. dr. Valente se preloži vsled pozne ure na prihodnjo sejo. — (Pikantnost iz življenja Ljubljanskega.) Včeraj zvečer prihitela je elegantno oblečena in jako brdka mlada dama na južni kolodvor. Namenjena bila je v Line. Ko pri blagajnici izve, koliko treba plačati za vožnjo, vzdihnila je i globoko in glasno potožila, da mora vse, kolikor premore, dati za vožnjo, da jej torej prav nič ne : ostane. Globoki vzdihljaj opozoril je pa dva sinova ! Abrahamova na lepo damo in dobro vedoč, da je i neprijetno, ako človek potuje, a nema denarjev, I hotela sta se pri tej priliki okoristiti. Žarečih očij ; šla sta lepe nepoznanke iskat. Sreča bila jima je mila. Dobila sta jo in govorila sta ž njo. Kaj da 1 sta govorila, tega naš poročevalec ni čul, a videl , je, kako je jeden rečenih dveh Židov veselega obraza prihitel nazaj k blagajnici prosit, da bi se karta • III. razreda, katero je malo prej rešilo brdka ne-poznanka, premenila v karto II. razreda. To se zgodi in potomec Abrahamov odide radosten, že naprej računajoč, kako se bode na potu iz Ljubljane v Trebiž krasno zabaval. A nezgoda nikdar ne počiva in mej najrazkošneje sanje kane ti ; kaplja pelina. Ko Žid z dobljeno karto pohotnih korakov prihiti na mesto, kjer bi imela biti lepa , nepoznanka, ni od dame niti sledu. Mesto dame pa se prikažeta policaj in „famulus'' tukajšnjega gle« j dališča ter z neprijetno skrbnostjo povprašujeta po i neki mladi dami. Dolgo so bila vsa vprašanja brez-j vspešna, naposled pa jima je že kdo moral kaj po-j šepetati na uho, kajti kakor dva jastreba na golo-; bico, skočila sta po stopnjicah, ki drže v gorenje I nadstropje. Zdajci začuje se glasen krik, potem gO' ! sto besedovanje, naposled pa se prikažeta policaj in I „famulus" z lepo nepoznanko v sredi. Pomagalo ni j nič, morala je ž njima. In odpeljala sta jo angeljca i varuha v mesto, Žid pa se je sam odpeljal proti Terbižu z mnogo daljšim nosom, nego ga je prej imel. — (Obrtnijsko potnočno društvo,) j kateremu je načelnik gosp. J. N. Horak, kupilo je za 10.500 gld. hišo št. 8. v Židovskih ulicah in i bode počenši od 1. maja p. 1. ondu imelo svojo pisarno. — (Tatvina.) Preteklo noč zlomil je neznan tat železje v stranskem oknu pritlične proda- ' jalnice g. Kreutzerja na Marije Terezije cesti št. 8, in ukral tri grude sladorja, nekoliko slanine in dro- ' biža. Vse škode je nad 20 gld. Tatvina vršila se je baje zjutraj ob 4. uri zjutraj, vsaj tako trdi I neka osoba, ki je tatu zapazila, a ga s krikom i „tatje, tatje!" preplašila. —-(Tatvina.) Franu Kožarju v Spodnji : Šiški ukrala je dekla Zupančič mnogo perila in obleke. Uiiežno tatico išče policija. — (O povod nji) prihajajo od vseh stranij žalostna poročila. V Kran j i je most v nevarnosti, j vrhu tega je pa tudi trda za pitno vodo. — Sava, Savinja in vsi pritoki so silno narastli. Cesta mej Laškim trgom in Celjem je na več krajih pod vodo, ravno tako tudi cesta pri Vranskem. V Celji je Savinja 3 4 metra nad ničlo in več hiš v okolici stoji v vodi. — (Iz Ilirske Bistrice) se nam piše 31. m. m. Povodom odhoda nepozabljjvega gospoda F. Višnjikarja, sodnika Ribniškega, priredila je čitalnica v prostorih g. Jelovšeka prijateljski večer, h kateremu se je zbralo okoli štirideset možakov. Sedanji gospod sodnik bil je v Bistrici več let kot adjunkt. V teh letih pridobil si je od vseh, ne-le od inteligence, temveč tudi priprostoga ljudstva splošno priznanje, spoštovanje in ljubezen. Kdor ga je poznal, čislal ga je kot moža prave slovenske korenine, pravega narodnjaka in v svojih rečeh strokovnjaka. In ljubezen pokazala se je najbolj v večer omenjenega dne, ko smo se poslavljali od njega. — Napivalo se mu je oil vseh strani in povzdigala se je njegova požrtvovalnost v službovanji. Posebno se je naglašala njegova zasluga glede izdelovanja novih zemljiških knjig. — Ribničanom čestitamo, da so dobili v svojo sredo tako vrlega moža. — (Sijajni koncert) pevskega zbora delavskega podpornega društva v Trstu bode v dvorani „Slovanske čitalnice" (Monte verde) v nedeljo 8. novembra 1885. Pri tem koncertu sodelujejo nekateri diletantje, diletantinje in civilna godba. Po koncertu začne ples. čisti dohodek namenjen je fondu gori omenjenega pevskega zbora. Ustop je 30 novč. za osebo. Ustopnice prodajajo so v uradu delavskega podpornega društva Via Molino piecolo št. 1, v tiskarni g. Dolenca, Via Torrente št. 12, pri g. Fr. Žitko, Corsia Stadion št. 1, in pri gosp. Kržo, Piazza S. Giovatmi št. 3. — Spored: 1. D. Jenko: „Naprej\ popotnica godba. — 2. dr. Ben. Ipavec: „Mi vstajamo", zbor (novo). — 3. Riedel: „Potpouri slovanskih pesem", godba. — 4. J. Kumpf: „Ruža u pustinji", čveterospev (uovo). — 5. Švarc: „Četvorka po slovanskih motivih", godba. — 6. Iv. pl. Zaje: „Hrvati", zbor s osmospevom (novo). — 7. Eisenhut: „Sokolada", godba. — 8. F. S. Vilhar: „Nezakonska mati", samospev za sopran s sprem-Ijevanjem glasovirja, poje gospica J. Piono (novo). — 9 dr. B. Ipavec: „Domovini", zbor s bariton-i tenor-samospevom. — 10. Titi: „Slovanska ouver-tura*, godba. — 11.1. F. Tence: „Zgubljeni cvet", ženski čveterospev. — 12. A. Hajdrih: „Želje Slav-jana", zbor (novo). — Iv. pl. Zaje: „Finale iz opere Zrinski", godba. — 14. Ples. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. Odbor pevskega zbora. — (V kranjsko hranilnico) uložilo je meseca oktobra 1465 strank 307.277 gold., 1090 strankam pa se je 428.195 gld. 37 kr. izplačalo. — (Zemljovid balkanskega polu otoka) izšel je ravnokar na Dunaj ,,A. Hartlebens Verlag". Dobiva se v vseh knjigotržnicah in priporočamo ga našim čitateljem, ker je prav pregledno in okusno izdelan. Cena mu je samo 60 kr. — (V bolnišnici Ljubljanski) odda se sekundarska služba. Prošnje do 30. t. m. vodstvu j bolnišnice. — (Razpisani) sta službi dveh učiteljic na I novi dvorazredni dekliški šoli na Vrhniki. Plača za i jedno 450 gld., za drugo 40O gld. Ko bi sedanja ! učiteljica dobila prvo teh služeb, bode razpisana • služba 4. učitelja na tamošnji čveterorazredni deški i šoli s 400 gold. na leto. Prošnje do 16. t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Budimpešta 4. novembra. V navzoč-; nosti cesarjeviča, ministrov, dostojanstvenikov I zaključila se je razstava. Po nagovoru trgovinskega ministra zahvalil se je cesarjevi8 vsem, ki so kaj k razstavi pripomogli. Kažoč na razvoj Ogerske, ki se je v razstavi pokazal, . rekel je, da je razstava pomenljiv del tega \ razvoja (navdušeni eljen-klici). Z burno vspre-jetimi klici na kralja in domovino zaključil je razstavo. Praga B. novembra. V pravdi zaradi napada pri Langenbrucku vsi zatoženci zaradi javnega na-silstva krivimi spoznani. Illibel obsojen na 7 mesecev, drugi zatoženci na 4 mesece težke ječe. Niš 3. novembra. Francoski poslanik Rever« seux izročil je danes svojo odzivnico. tta/iiie vesti. * (Nov ognjenik.) Časopis „Roma" javlja, da so v Fiktmci v provinciji Palermo pomorščaki zapazili s svojega parobroda na jednem holmu ogenj in mislili, da se jo tam ustavila kaka roparska dru-hal Oborožili so se od nog do glave in odpravili se naravnost proti ognju. Ko so hodili kake tri ure, in prišli na neko gorsko planoto, zaslišali so podzemeljsko grmenje. Potem so zaslišali nek čuden zvok in začel se je kakor dež usipati pepel in ogenj. Pomorščaki so so prestrašili in hiteli na svojo la-dijo. Pokazalo se je, da se je odprl nov ognjenik. * (Častitljiv gost.) Iz Novega Jorka se piše, da je nedavno predsednika Zjedinjenih držav obiskal znamenit gost. Znamenit ni zavoljo svoje vojaške, politiške ali pa literarne slave, ampak s svojo starostjo. To je zamorec Nugent, ki je 125 let star. Poznal je iti videl vso predsednike Zjedi-nj. nih držav od Jurija Washlngtona do Clevelanda. Videl je začetek republike in bil je priča njenega razvoja do današnjih dni. Predsednik je z veseljem vsprejel poštenega starca; povpraševal ga, je kako živi in kako se mu godi. Izvedel je, da je starec ohranil vid, sluh, duševne sposobnosti in jasnost duha. Nugent je tožil, da so mu poslednja leta začele noge teške postajati. Cleveland spremil je star-čeka do vrat in krepko mu stisnil roko. * (Ameriški narodni ponos.) Učitelj: „Kako je bilo ime prvemu človeku?" — Učenec: „Jurij Washington." — Učitelj: ,Ne, prvi človek bil je Adam." -- Učenec (zaničljivo): Seveda, če tudi inozemce prištevamo." * (Židovsko.) Mojzes: „Kaj dola tvoj sin, ali se še ni oženil." — Izak: Oh ne, in to je moja največja britkost. Preveč zbira. Že pred desetimi leti bil bi lahko priženil 100.000 gld, le pomislite, koliko je že obrestij zgubljenih!' T7"ola/pTJLl£- Tko želi dopisivati sa vanjskim svietom u sve-obeem jeziku, neka pošalje svoju točnu adresu čim prvlje ravno u Pariz g. dr. Augustu KerckhoHs-u (professeur a V ecole des hautes ćtudes counuer-eialcs, 17 rue Vauquelin 17) ili meni na kr. realku Zagrebačku. Početkom siečnja 186G izlaziti će u Parizu nov časopis ,,volabled'\ koji če sve te adrese donieti. Prof. Juraj llaticr, tidcl volaptlku. Meteorologično poročilo. Št. 12.173. J CU op.i-zovauja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Siknili v mm. i j 7. zjutraj 738-89 mm. 76" C L. svz. ubl. 1 2. pop. 738 89 mu. Z. BVZ. obl. 0-00 m «5 9. zvečer 739 31nn,. 82° C z. zah. ubl. Srednja temperatura 8-5°, za 1 7° nad uormalom. Vrememko porodilo 3. nov. Zračni tlak se je povsod povsod povišal, ter je jako jednakomeruo razdeljen skoro po vsej Evropi, samo na severnem Angleškem in na severu Evrope je nizki zražni tlak. Vetrovi so slabi in vzlečejo s severa in vzhoda. Nebo je v največ krajih oblačno. Dežja je bilo veliko samo ob Jadranskem morji, Morje se le lahko giblje. — Pričakovati je slabe vetrove, mrzlo in jasno vreme iu slana. ID-anaoslca "borza dne" 4. novembra 1.1. (izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta.......... Zlata renta........... 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne »kcije......... London .... ....... Srebro........... Napol. ...... C. kr. cekini .... Nemške marke . .... iQl0 dr?n\ne srečke iz I. 1854 250 gld Državne Micčke iz 1. 1864 100 gld Ogrska tinta renta 4°/0 ... „ papirna renta 5°/0 , . . 5*/0 Štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke 5% 100 gld Zemlj obe avstr 4'/|0/o zlati zast listi Prior, oblig Elizabetine zapad železnico Prior oblig Perdiuandove sov. železnice Kreditne srečke . 100 gld Rudolfov srečke . 10 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 „ Tram m w;i v-dru št velj 170 gld a. v. . . Tropinec in žganje iz vinskih drožij, staro in novo blago, prodaja n» drobno In Vinotoč „pri Štajerci" v Slomih ulicah, t Bajer-jevi hiši, se je pred kratkem otvoril in točijo se v istem izvrstna naravna NlajerMka in avstrijska vinu, liter po 36, 40, 48, 52 in 60 kr., kakor tudi znano okusno Kosler-|evo carsko pito, vrček ttauio po 10 kr. 0b6e znana izvrstna kuharica pripravlja o is n- i gorka in nir/.lu jedila, posebno za /.u-jnirli iu »večer. Vsako soboto Jeterne in pe-»eiic ineHene klobaNive. K mnogobrojnomu obisku se uljudno vabi. (658—1) c. k. dvorni zalag^te-!ji, k. nizozem. dvorni J zalagatelji, ustanovljeno leta 1575, .. .. ... Amsterdam, katerih specijalitete! u«j.«.«,^, Curacao-Anisette, ^£UTv (Curacao-sko aniško žganje) deželi. (s3.,_3) Burgundsko vino. | To fino in dobro Uurgund-sko vino Ogerskedrancoske trte, nasajene v obširnih vinogradih na Ogerskem priporočajo slavni zdravniki zaradi njega inilobo iu izvrstnih BVOjstOV pri želod-čevih boleznih, pomanjkanji krvi, oslabljen j i, diarr-htte in rekonvalescenci z - Zdravilnica v liindevviese (Šle-zija) uporablja to vino že voč kakor 15 let iu priporoča posebno kot okrepčujoče pri rekonvalescenci. Jedino zalogo za Kranjsko ima (1)56—1) LEKARNA TRNK0CZY" '$0f~ zraven rotovža v LJubljani. Velika steklenica velja 80 kr., 10 Bteklenic 7 gld. Po pošti so pošlje najmanj b Steklenic, Dijaške ustanove. Pri magistratu so s pričetkom tekočega šolskega leta izpraznjeni: 1., 2. in 3. mesto Jarnej Sallocherjeve ustanove po 50 gld. na leto. Pravico do te ustanove, katero podeljuje župan Ljubljanski, imajo dijaki Ljubljanskega gimnazija, ki so na Kranjskem rojeni, ubožni, lepega zadržanja in pa pridni. Prošnje, katerim je priložiti krstni in ubožni I list, potem pa spričevali zadnjih dveh semestrov, j ulože naj se do 20. novembra t. 1. potom šol-i skega vodstva pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat Ljubljanski, v 16. dan oktobra 1885. Župana namestnik: V on čin a. V I.....it>ei-M'u. na cesti v Dobrno odda se 8 I. j umit ur jem žaga v najem. Kaj več se izve pri lastnici Ani Limjjer-jovi v Lomt>er«£ii. (657—1) 5 : i i ♦ I ♦ 111Z m. Najgotovojse, nrjhitrejle in nrjoenejše sredstvo za čišćenje iti zboljšanje vina iu popravljanje bolnega vina je prava francoska galerta tvrdke COIGNET & C. v Parizu, Lyonu, Marseilln. To zajamčeno srodstvo i navodilom, kako Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki v liaict.ua v\ v LJubljani, piiarna v TavČar-Jevl palači. (587—-9) i MM fluid pomnoženi, tudi konjski cvet i r A. zaloga čevljarskega blaga, Židovske ulice si. O, priporoča častitemu občinstvu svoje lastnoročne izdelke čevljarskega blaga za gospode, goape in otroke v najlepših izdelkih in po najnižjih cenah. — Dalje opozarja imenovana finim na svojo bogato zalogo ' (603—6) . čevljev za dečke in deklice, ■ ki se izjemoma po Jako zntŽHuej eeui razprodajejo. - ■;SjjgTi?&imsm&J&--- i meno van, rili /.a d'gnenje v kreiiilo udov pri konjih. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdravnikih in praktičnih poljedelcu! dede učinka kot izboren sknšen te prlauan koo najboljši zdru>ileti in krepilen, (dimni konja do pozno starosti, co'o pri največjem trpljein vztrajnega in pogumnega, z.ibrai j nje" oirpnelost konjskih udov ter ilmki v krepilo pred in v reetituciio očvrstenje) po kakem Irudapolnem deln. Dutjo rnbi kot pndpiralno n oidravljnjooe sredstvo pri pretega žil, Otekanji kolen, kopitnih boleznih, otronenji v bnkii, v križi i. t. d., otekanji nog, lnchurjdi na nogah, izvinjenii, tiščanji od sedla in oprave, pri sušici i. t. d., s kratka ftkoro pri vseh vtiatijili boleznih bi bali. t Nteklenica z rabilnim navodom vred stane 1 gld. 6 steklenic t rabilnim navodom vred samo 4 ghl. Prodaju in vsak dim razpošilja zdravila s pošto mi deželo: (666—1) • ličili A II\A TRMROCZA • UST zraven rotovža v Ljubljani. VELIKA 500000 kot največji dobitek v najure'ii«*-jein dluvaji ponnja velika od llu -burške drtave zajaiueena deimriut loterija. Specijelii(» pa prem. a mark t dobit, a mark 100000 1 1 o U dobit, a mark 1 dobit, a murk 1 dobit, ft mark oOOOO L. do >it. a mark 70000 1 dobit a murk 2 dobit, a mark 1 dobit, a mark r; »i dobit, a uiiirk 3 dobit, a mark dobit, a mark 10000 ti U dobit, a mark 5000 10(i dobit, a mark 3000 253 dobit. A mark HUVU 512 didiit. a mark 1000 818 dobit, a mark 500 31720 dobit t mark 14 5 16990