89. štarilta.
I Llibimt, t tort, II. aprili 1016.
XLIX. leto.
;.Slovenski Narod« velja pO poitl:
za Avstro-Oajsko: za Nemčijo:
celo leto naprej   ....   K 30*— za Ameriko in vse druge dežele : celo leto naprej   •  .  .  ,   K 35.—
celo leto skupaj naprej pol leta      m „ četrt leta    m „ 7.1 mesec   M H
K 25-— - 13-— . 6-50 . 2-30
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, TJpravnlštvo (spodaj, dvorišče levo), Kaaflova cUca it- 5, teleSon it C S.
Izhaja vsak dan zvečer Izviecsi nečeije In prasnihe.
Inserati veljajo: peterostepna petit vrsta za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za trikrat ali večkrat po 16 vin. Parie in zahvala vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d., to je administrativne stvari.
■ m Pc^amesea Številka valja 10 vlaariav. ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine S£ nC ozira. .Narodna i.*skarna" ielelon it. 85.
.Slovenski Narod na dom dostavljen: celo leto naprej . . • • K 24*— po! leta „ • • • • • 12*— četrt leta „ • . . • , trna mesec   M        • • •   0  2 — I
velja v LJubljani
v upravništvu prejeman:
celo leto naprej pol leta četrt leta na mesec
K 22'— 11 —
5-50 1-90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uređu"2i70i EnaRova »lica ši. 5 (v pritličju levo,) telefon ži. 3<3.
\ T
AVSTRIJSKO URADNO
POROČILO.
Dunaj, 17. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Italijansko in jugovzhodno bojišče.
Ničesar pomembnega.
Namestnik    načelnika generalnega
štaba pl. ii o i e r, fml.
ITALIJANSKO URADNO
POROČILO.
14. aprila. (Kor. urad.) V odseku Adamella so napadli naši drzni oddelki navzlic besnečemu viharju sovražne pozicije na skalnem grebenu Lopie Alte in Dossona di Genova, ki se dvigata na ledenikih 3300 metrov visoko, dne 11. t. m. Zvečer 12. t. m. so bile pozicije popolnoma za-vojevane in naši so jih vtrdiii. Sovražniku je bilo vzetih 31 vjetnikov, med njimi en častnik, in jedna strojna puška. Navadno artiljerijsko delovanje v Trentinu. v Karniji in v gorenji dolini Bele. V bovški kotlini je ponovil sovražnik v noči na 13. t. m. napad na naše pozicije na Ravnem-lazu. bil pa je zopet vržen nazaj. Na .Mrzlem vrhu je trajal od sovražnika včeraj zjutraj začeti napad z menja-jočo se srečo čez dan. Zvečer so pregnale končno naše čete z zadnjim krepkim z učinkovito artiljerijsko podporo izvedenim napadem sovražnika iz jarkov, za katere se je bil boj. «\Ta višinah severnozaoadno Gorice In na kraški planoti je bilo razmeroma mirno.
Neodvisnost Italije za dolgo vrsto let uničena.
Giefitii o položaja.
Berlin, 16. aprila, (Kor. urad.) ~Die deutsche Tageszeitung« prinaša iz razgovora z znanim italijanskim narodnim ekonomom in Giolittijevim prijateljem, profesorjem Ordo slede-nazore Giolittija: -Neodvisnost Italije je za dolgo vrsto let uničena, iti na mesto odvisnosti od Nem-e in Avstrije, ki pa je v resnici bila le bolj prazna domišljija, — namreč kako naj se smatra za odvisnost to, ako iz Nemčije in Avstrije prideta v deželo vsako leto dve milijardi — je stopila odvisnost od Angleške in Francije. Da mora to razmerje voditi do neznosnega stanja, je pokazala vojna. Anglija nam veže roke in zahteva od nas dejanj, Francija zahteva pomoči za uničenje Nemčije, pa nam ne nudi drugega kakor lepe besede. Zmag ni mogoče organizirati kakor na primer upore ali atentate na neljube ministre. Konferenca je samo povečala nezaupanje med zavezniki. Anglija hoče navzlic svoji frazi o uničenju nemškega militarizma uničiti nemško mornarico, armado nav suhem pa ohraniti za morebitne vojne proti Rusiji; Rusija hoče uničiti nemško armado na suhem, ohraniti pa nemško mornarico za morebitne vojne proti Angleški. Rusija si želi srbske Adrije, Italija si želi italijanske Adrije. Angleška želi ohraniti Avstrijo, Rusija pa uničiti Avstrijo. Japonska zahteva prosto roko na Kitajskem. Anglija pa hoče tudi prosto roko na Kitajskem. Čim večji je postajal četverosporazum, tem bolj je slabel in izgubljal zmožnost za dejanja. Pariška konferenca ni in tudi ni mogla prinesti prav nič drugega nego besede, za katerimi niso niti misli bile skrite.
Gtuor immm ministra
Car!h. 1^3. aprila. (Kor. urad.) V
današnji seji italijanske zbornico je podal zunanji minister Sonnino takole izjavo:
Prosim zbornico, naj na kratko pregleda delovanje vlade v raznih mednarodnih vprašanjih zadnjih mesecev, da si bo boli na jasnem o načini:, kako je vlada namen zbornice pri izvajanja obsežnega naloga izvrševala, katerega jej je dala zbornica v decembru is da sc bo moglo bolje presoditi, ali zasluži vlada njeno zaupanje sc nadalje. V seji 1. decembra smo naznanili zbornici, oziraje se na prizadevanja vlade za obrambo neodvisnosti . Srbije že pred našo udeležbo na vojni, namen, da storimo vse mogoče v podporo armade kralja Petra, ko smo v sporazumu z i' Iranci zagotovili njeno preskrbo z živili in municijo in olajšali njeno koncentracijo, pričakovale časa revanše. Minister je govoril obširneje o delovanju Italije v tem pogledu. Poskusi sovražnika, učinkovati s ilcrliami in torpednimi rušile:, katere so podpirale poizvedujoče kri žarke, so bili vsi izjalovljeni vsled neprestane stražne službe naših bojnih lad;j. ki so spremljale transportne ledje. Število naših izgub pri tem je res neverjetno neznatno.
Danes daje vzpostavljena srbska armada svečano zagotovilo, da Srbija k\':ub nezgodi svojega orožja neomajasa dalje živi, kljub napadom in tlačenju s strani sovražnika. Obisk prestolonaslednika Aleksandra, ki se je hotel zahvaliti našemu kralja in naši vladi z.i njune simpatije, je pokazal jasno, kako odkrite interese ima italijanski narod na osa hrabrega srbskega naroda. Ob te; priliki smo/ mogli pozdraviti častrv ;dncga načelnika srbske vlade Pa ea in , smo imeli ž njim prisrčen razgovor. Sovražni vhod v Črno <oro jc bil neizogibna po3ledica um a njenega srbskega zaveznika. Zatrjuje se, da bi bila mogla in mora a Italija ekspedicijo ćet poslati v Crno goro v njeno varstvo. Ali to ne vzdrži niti najpriprostejše kritike, ako se pozna natanko takt ene in sfrategič-ne razmere in položaj v deželi in vojno na morju. Kralj Nikolaj je odšel raje v pregnanstvo, kakor da bi podpisal separatni mir, ker je zaupal, da končna zmaera aliirancev vrne njegovi domovini neodvisnost in njeno nedotakljivo ozemlje. Črnogorske čete, ki so sledile svojemu vladarju, so bile pripeljane na Krf, kjer se jih nanovo organizira v pričakovanju trenotka revanše. Z namenom, da zagotovimo vzdržanje srbske armade, smo poslali oddelke čet v Drač, da bi se podpiralo delovanje našega brodovja. Vsled tega je imelo zasedenje Drača časovno omejeno svrho. Ko je bila ta dosežena, se je zbralo^naše sile na kopnem v Valoni, kjer je vlada odredila vse mogoče, da se postavi proti vsakemu presenečenju. Mi smo mnenja, da so vsled zavzetja Valone italijanski interesi na tem delu onostran-skega brega Jadranskega morja zagotovljeni, dokler se vrše dogodki na balkanskem polotoka.
General Esad je zapustil Drač in Italija mu je ponudila prisrčno gostoljubje, kakor tudi albanskim četom, ki ga spremljajo. Njihovo vkrcanje je bilo težko in Je postavHo lastnosti naših bojnih sil na kopnem in na morju v naisijajnejšo luč. Razburkata morje je oviralo vkrcava-
11 je, sovražnik v premoči je bil blizu.
V takih razmerah so nase izgube tekom bojev obeli dni v varstvo vkrcanja, 807 mož mrtvili, ranjenih in pogrešanih, lahke, dočim smo mi prizadjaii sovražniku mnogo težje izgube.
Minister je govoril potem o razmerju do Grške in Romunske, s katerima se goje tudi nadalje dobri od-nešaji in poudarjal, da je Italija dala svoje privoljenje k pogodbi za vzpo-r-tavljenje Belgije, pozdravila vstop Portugalske v vojno in označa OSVO-jenjc Erzeruma in pohod Rusov proti Trapezuntu in Mušu za težak udarce za Turčijo. Minister omenja potem obiske v Rimu in Parizu, da se pride do učinkovite in popolne edinosti v postopanju, za katero je dogovorjen sestanek generalnih štabov v Chanullv m politični in vojaški razgovori aliirancev v Parizu.
Pariško posvetovanje je rešilo več bistvenih vprašani, katerih vsebina je biia javnosti že sporočena. Ugotovijo je, da so se generalni štabi sporazumeli: o enotnosti vojaškega postopanja in eni edini fronti, kakor tudi o enotnem diplomatičnem r>G~.tovzrwi. Da se na gospodarskem polju uresniči skupnost njihovih ciljev in interesov, so poverili aliiran-ci gospodarski posvetovalni korporaciji, ki se sestane v Parizu vsak dan, nalogo, da oredleži primerne odredbe v to svrho.
Z Angleško smo se dogovorili, da je zagotovljeno našim državljanom in prebiva!eem naših kolonij v bodoče v Egiptu čisto enako ravnanje ž njimi, kakor z drugimi tujci. Po tem zagotovilu smo izjavili, da smo pripravljeni, pripoznati odslej n ačelcm odpravo kapitulacij v Egiptu, v kar smo se obvezali že v oktobru 1912 pri pripoznanju italijanskega vrhovnega gospodstva nad Libijo od strani Anglije.
Ra^ni govorniki so omenjali grozno in trdo ravnanje, kateremu so izpostavljeni italijanski državljani v Avstro - Ogrski, Rečeno je bilo, d; so zaplenjena njihova imetja in podjetja, da jim je bilo prepovedano, ss ejemati dohodke iz istih, in podobno.
Mi nimamo poročil o takih odredbah in pričakuiemo odgovora na naše korake, storjene v tej stvari s posredovanjem Z ed i njenih držav. Ako pa bi se množile pritožbe radi takih bolečih slučajev, poda vlada potom že podpisanega odloka možnost, da se uporabi odgovarjajoče protiodredbe zoper sovražne interese. Odkar smo vstopili v vojno, smo sledili pravilu, da sc ne stori ničesar v škodo sovražnih podanikov, če-*sar ne zahteva neobhodno vojaška obramba, in da se spoštujejo vojna pravila, sloneč? na mednarodnih dogovorih. V velikih potezah sem vam predočil, kar smo ustvarili, odkar sem zadnjič govoril o mednarodnem položaju. Imeli smo predvsem pred očmi, zvezo edinosti In skupnosti med aliiranei utrditi s tem, da je prihajalo diplomatično, gospodarsko in vojaško postopanje do vedno ožjega soglasja. Naš cilj je priprost: Mi se hočemo z vsemi svojimi močmi bojevati za skupno stvar in obenem zavarovati največje in najnujnejše interese naroda.
Ta vojna zaznamuje brez dvoma razdelje v zgodovini civiliziranega sveta. Svesti si svoje pravice, zbrani okoli kralja in v polnem soglasju z orožnimi tovariši, se bojujemo neustrašeno z največjim naporom sil za zmago, ki na} ustanovi, ne, kakor hočejo sovražniki, dobo sovraštva in nekdanjih vrhovnih vladarjev, marveč pravičnost in svobodo za vse narode. Mi imamo brez dvoma prestati še trde preizkušnje, ali podprti z vzajemnim srč-
nim skupnim delovanjem aliirancev, z junaškimi čini hrabre armade na morju in na kopnem, s,popolnim soglasjem vsled gorečega patrijofcizma vseh strank in meščanskih slojev utrjenih duhov, se bližamo bodočnosti zaupanja na sijajno usodo Italije. Vsak, na naj bedo kakršnekoli njegove življenjske razmere, se bo štel srečnega, da je prispeval k delu rešitve, ki so je započeli očeUe, ko deprinaša k izpopolnjevanju in utrjevanju slavepolne stavbe, postavljene s tolikimi domovinskimi krepostmi m s tolikimi žrtvami.
Sonnino jc izjavil v odgovoru na razna vprašanja, zadevajoča pravni položaj v severnem Epiru, skupno z zadnjimi dogodki, da se zagotavlja, da je zasedenje te pokrajine samo začasna odredba reda, ne pa osvojenja. Grška priznava tudi danes še sklepe poslaniške konference glede Albanije. Sonnino se izjavlja odločno preti tej odredbi, ki meri na utesnitev diplomarične tajnosti. To bi očitno slabilo italijansko vlado (Živahno pritrjevanje) v njenih razpravah z drugimi narodi. Son-ninov j~ovor je izzval pri vseh točkah o vrlosti Italije in aliirancev viharno odobravanje zborniee.
Poslanec C a p o a. ki je govoril za Sonnmom, je izrekel ministru naj-živahne^še čestitke k dostojnosti njegovega značaja in k imčinu življenja, ki je brez graje, kar je razvilo nov vihar ravduienja. Cappo je Sa-landra. ko je nehal govoriti, objel in zopet se je pojavilo veliko radovanje. Končno je biia sprejeta že naznanjena zaupnica.
Italijanska zbornica je sprejela proračun zunanjega ministrstva v tajnem glasovanju s 307 glasovi proti 40 m nato je bila odgođena do 6. junija.
Zaupnica.
Curih, 16. aprila. (Kor. urad.) V današnji seji poslanske zbornice je imel zunanji minister Sonnino napovedani govor. Pred glasovanjem je pripomnil, da vlada želi izrecno zaupnico, ki izjavi enodušnost o ciljih, podanih tekom razpravljanja. Dnevni red, ki so ga predložili Alessio, Scalea in Bisolatti in drugi poslanci, se glasi: Ko je zbornica slišala izjave vlade, preide k razpravi poglavij proračuna zunanjega ministrstva.Zu-nanji minister Sonnino je naprosil poslanca Alessija kakor tudi druge poslance, ki so predložili dnevni red zaupnice, naj se zedinijo na to-le obliko: Zbornica odobrava izjave vlade in preide k razpravi proračuna. Poslanec Alessio je sprejel to obliko in vsi drugi dnevni redi so bili odtegujem. Od zunanjega ministra predlagana zaupnica je bila v poimenskem glasovanju sprejeta z 352 glasovi proti ?£. Glasovanje je izzvalo dolgotrajno odobravanje.
Salandrova izsiljena zaupnica.
Preko Curiha poročajo privatno: V političnih krogih je vzbudilo splošno nevoljo dejstvo, da Je zahteval Salandra v zbornici zaupnico radi nevažnih vprašanj, dasi je bilo že v seji 19. marca stavljeno vprašanje zaupnice. Najbrže se je hotel Salandra izogniti neprijetnim razpravam. »Secolo« in »Avanti« označata Sa-landrovo zahtevo za zlorabo vprašanja zaupnice in je pričakovati najbrže, da bo vlada vsak trenotek se poslužila tega sredstva. »Avanti« pravi, da po Salandrovi zlorabi zaupnice bodo morali poslanci v bodoče odreči se vsakega svobodnega izražanja svojih misli, kajti drugače lahko izzovejo padec ministrstva. To se pravi, da se hoče zadušiti parlament.
asadno bojišča.
NEMŠKO  URADNO POROČILO.
Beroiin, 17. aprila.   (Kor. urad.) WrGlf2ov urad poroča: Veliki glavni stan:
Zapadno bojišče.
Ob fror.r! nobenih dogodkov pO« sebnega pomeša. V ckolics PeroySa (na Flandrskem)   so naši obrambni
topovi zbili neko sovražno letalo še za bolniško črto in je bilo letalo z ar-tSieriiskmi ognjem uničeno. Nadpo-rcčnlk Bertho'd se sestreH! severo-zapadno od Perona a svoje peto sovražno le-jaio, neki angleški dvo-krovRik. Njega voditelj ie mrtev, opazovalec težko ramen.
Vrhovno armadno vodstvo;
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
14. aprila popoldne. Na levem bregu Mase so Nemci po noči silno obstreljevali najsprednje črte zapadno od višine 304 m. Na desnem bregu so izvršili Nemci včeraj zvečer majhen napad na pozicije južno od Douaumonta, ki smo ga popolnoma zavrnili. Noč je bila, izvzemši precej živahen topovski boj južno od rTaudromonta, razmeroma mirna. V \Voevru artiljerijski boi v odseku Moulainville. Na ostali fronti se ni pripetilo nič pomembnega.
14. aprila zvečer. V Argo-nih so bile naše baterije v okolici St. Huberta delavne, kjer smo poškodovali nemške naprave, ter so nadalje obstreljevale ceste in približamo jarke sovražnika v okolici Mcnfaucona in Malancourta. Zapadno od Mase delovanje obeh artiljerij čez dan v okolici Mort Homma. Vzhodno ot* Mase so Nemci obstreljevali naše jarke v drugi črti. V Woevru je prišlo parkrat do bobnajočega ognja. Zapadno od Pont a Moussona smo razpršili transporte na cesti od Esseva v Nousard. Z ostalih frent ni poročati o nobenem pomembnem dogodku.
Belgijsko poročilo.
14. aprila. Dan je potekel na belgijski fronti v splošnem mirno, razen južno od Dixmuidna, kjer je artiljerija večkrat posegla vmes. Naše baterije so razstrelile neko nemško municijsko skladišče.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO,
14. aprila. Vzhodno od Ver-mellesa smo močno poškodovali z minami sovražne pozicije ter pritegnili nase silen, a brezuspešen sovražni artiljerijski ogenj. Naša artiljerija le danes zjutraj uspešno obstreljevala okolico Soucheza. Neki majhen oddelek je izvršil po noči sunek proti jarkom nemške fronte severozapad-* no od Lensa, pobil nekaj mož posadke ter se nato umaknil.
Angleška brambna dolžnost.
Londonski »Star« poroča, da se je kabinet odločil proti splošni brambni dolžnosti, pač pa se bodo vsi moški, kadar dosežejo 18. leto, pozvali, da se zglase za vojno službo.
Brambna dolžnost v Kanadi.
Ottava, 16. aprila. (Kor. urad.) Ministrski predsednik sir Robert Borden je odgovoril neki deputaciji skoraj vseh okrajev dežele, ki je za-< htevala uvedbo, katerekoli oblike brambne dolžnosti, da je nabranih že nad 300.00Qnmož in da prihaja še dnevno po 1000 novih rekrutov zraven. Vlada razmotriva načrt, da prepreči, da bi se odvzele industriji delavne moči. Istočasno skrbi za to, da se izdeluje čim več municije. •
Neka] o angleški trgovini.
Uradna angleška statistika o piovstvu izkazuje za marec 1916: Uvoz in izvoz 5,417.000 ton proti 5,588.000 ton marca 1915 in proti 9.429.000 ton v marcu 1914.
»Dailv Chronicie« piše v splošnem pregledu: Vprašanje splošne brambne dolžnosti zaostaja popolnoma nasproti mnogo važnejšemu problemu prostornine ladij. Ne da se utajiti dejstvo, da so napravili nemški podmorski čolni angleškemu trgovskemu brodovju veliko škodo, glavni vzrok za pomanjkanje prostora pa so visoke zahteve številnih prekmorskih ekspedicij. Gradba več kakor 100 trgovskih ladij je že mesece ustavljena, ker ni delavcev. Kabinet je trdno odločen, te ladje dograditi in dobiti potrebne delavne moči.
Vojna z Rusijo.
NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROČILO.
Dunai, 17. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Ob zgornjem Seretu so naše pofiske straže zavrnile ruski sunek. Sicer ničesar novega.
Namestnik   načelnika generalnega štaba pl. Hofer. fml.
Berolin, 17. aprila.   (Kor. urad.) \Yolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče.
Rusi so ob mostišču pri Dvinsku živahno delavni.
Vrhovno armadno vodstvo.
* *
*
RUSKO    URADNO POROČILO.
14. aprila. V okolici mostišča pri Ikskilu artiljerijski boj. Dne 12. aprila zvečer so poskusili Nemci med Svetenskim in Ilsenskim jezerom napad, bili pa so zavrnjeni. Po artiljerijski pripravi so napadli Nemci v istem odseku, zopet pa jih je naš ogenj vrgel nazaj. Pustili so pred našimi jarki veliko število mrtvih in ranjenih. Sovražna artiljerija je živahno delovala v okolici Miadzjolskega jezera ter bolj proti severu in v okolici Naroškega jezera in severno od Smorgona. Pri kolodvorur Lasoviki, 35 km vzhodno od Postavov, je zbila naša artiljerija neko sovražno letalo, ki se je spustilo pri kraju Glubo-koje. 55 km vzhodno od Postavov na tla. V okolici Tribunova, jugovzhodno od Bučača (6 km) smo zavrnili neki sovražni napad. V okolici izliva Stripe so zasedle naše čete »Popov grob« imenovano višino in jarke bolj proti jugu. Dva sovražna protinapada, da bi zopet zavzeli ta odsek, smo z velikimi izgubami za sovražnika zavrnili. Glasom dospelih poročil smo v tem boju vjeli nad 100 mož, med njimi 5 častnikov. Dne 12. aprila so prisili naši letalci neko sovraž-no letalo, ki je priplulo v smeri od Bojana nad naše levo krilo pri Cho-tinu. da se je vrnilo. Istočasno se je posrečilo nekemu drugemu sovražnemu letalu dospeti do Zvanjeca ob Dnjestru, nasproti Chotinu ter vreči 5 bomb, katerih ena je ranila stražarja Anatola Psotavneva. Ko je to izvedel car. ki si je ravno ogledoval čete f) vrst severno od Zvanjeca, je podelil ranjenemu križec sv. Jurja 4. razreda.
Rusko prijateljstvo.
Iz Stockholma poročajo: člani dume razpravljajo program svojega potovanja v inozemstvo, pri čemur prihaja do hudih prepirov. Miljukov se boji, da se popeljejo tudi v Rim. Markov je izjavil, da on ne gre obiskat požidovljenega italijanskega ministrstva. Italijanski poslanci so mu zoprni v njegovih notranjih čustvih. Nikakor ni želeti kakega z*blf-žanja Rusije k Italiji. Ako pojdejo drugi poslanci v Rim. se on vrne sam.
DROBNE VESTI IZ RUSIJE.
Preko Stockholma prihaja vest, da je vlada v tajni seji državnega zbora poročala o katastrofalnem po-jemanju poljedelstva in grozečem gospodarskem polomu dežele. V zvezi s tem je poročal Šubinski v dumi o škodi vsled razlastitve nemških kolonistov. Baje bo prihodna žetev za mnogo milijonov pudov manjša. — V Petrograd je dospela Japonska mornariška misija, ki bo pregledala muni cijske tovarne in oporišča vzhod-njemorskega vojnega brodovja ter se bo predstavila tudi carju. — V Bakuju nimajo nobenih živil, ter Je mestni glavar pozval prebivalstvo, da naj ostane mirno.
Dogodki na Balkanu.
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berolin. 17. aprila.  (Kor. urad.) VVdffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Balkansko bojišče.
Ničesar novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Srbski prestolonaslednik na potu v Solun.
Rim, 17. aprila. (Kor. urad.) Srbski prestolonaslednik Aleksander je prispel sem. Pozdravili so ga: srbska poslanika pri Kvirinalu in Vatikanu ter zastopnik srbske vlade. Po desetuniem odmoru je odpotoval čez Brindisi na Krf ali v Solun.
Promet med Nemčijo in Romunijo.
Y zmislu nemško - romunske pogodbe o izmenjavi blaga pošilja Nemčija vsak dan 35—40 svojih vagonov raznega blaga čez Predeal na Romunsko, odkoder se vračajo nato-vorjeni z romunskim blagom, pa ne z žitom. Vojni materijal je od te izmenjave izključen.
Gospodarska pogodba med Avstrijo In Romunijo.
Bukarešta, 16. aprila. (Kor. ur.) »Dimineata« javlja, da b;> v kratkem sklenjena tudi med Avstrijo in Romunijo podobna gospodarska pogodba, kakor med Romunijo in Nemčijo. List poudarja, da vlada zanika, da bi imel ta dogovor Kak političen značaj.
Boji na morju.
NIZOZEMSKA  NOTA  ANGLIJI IN FRANCOSKI ZARADI POŠTE.
Haag. 15. aprila. (Kor. urad.) Z ozirom na memorandum angleške in francoske vlade glede zaplembe prekmorske pošte, je izročila nizozemska vlada dne 11. t. m. omenjenima vladama prilično enake se glaseči noti, v katerih izjavlja, da nizozemska vlada ni nikdar zahtevala za paketno pošto onih predpravic, ki jih je konvencija iz leta 1907 priznavala pisemskim pošiijatvam. Možnost, da se v vojnem času pošilja konterbanda s pošto, je obstojala tudi že leta 1907. Kljub temu se je odločila druga mirovna konferenca za nedotakljivost. Nota protestira nadalje proti zaplembi rekomandiranih in vrednostnih pošiljatev. ki jih pošiljajo nizozemski lastniki v Severno in Južno Ameriko, Španijo, Portugalsko in na Japonsko. Nizozemska vlada pričakuje, da se bo ta pošta vrnila ter si pridržuje pravico zahtevati odškodnino za izgube, ki so jih utrpeli lastniki teh pošiljatev vsled ne-postavnega ravnanja angleških oblasti.
Angleške izgube ladij.
London, 15. aprila.   (Kor. urad.)
Mornariški poročevalec »Morning-post« oznacuie uničenje trgovskih ladij kot najbolj resno stran vojn . kar se tiče Anglije same. Položaj bo lahko zelo resen, če se bodo izgub ladij v tej meri množile. Neobhodnr potrebno je graditi nove ladje. Ni nanj en milijon ton bruto je potreben, da se pokrijejo izgube na ladijski prostornini.
PotopJjeni parniki.
Iz listov posnamemo: Norveški parnik »Pusnantofl« je bil na poti iz New Castla v Boulogne potopljen, en mož ranjen. Angleški parnik »Fairport« (3838 ton) potopljen.
Turška vojna.
TURŠKO   URADNO POROČILO.
16. a p r i I a. Z raznih front ne poročajo o nobenem važnem dogodku. Neko sovražno torpedovko, ki se je skušala približati Sedilbaru ter nekaj sovražnih vojnih ladij in 2 letali, ki sta se prikazali v okolici otoka Koiste (?) v vodah pri Šmirni, je naš ogenj prepodil.
Rusko poročilo iz Kavkazlje.
14. aprila. Zapadno in južno od Erzeruma trajaio boji. Turške napade na cen t rum kavkaske armade, ki so trajali 6 dni, smo vse zavrnili. Sovražnik je imel velike izgube ter se je, od naših čet energično zasledovan, povsod v neredu umaknil.
13. aprila. Turški poskusi zopet zavzeti važne odseke fronte, ki smo jim jih zadnji čas odvzeli, so se popolnoma ponesrečili. Tekom bojev je vporabljal sovražnik posebno zastrupljeno tekočino, s katero je škropil po naših strelcih.
Zadržana ruska ofenziva ▼ AzflL
Preko Berna: O težavah, s katerimi ima  računati ruska  vojska v vKavkaziii. poroča petrogradskj po-
sebni poročevalec »Tempsa« med drugim: V okolici Urmije so zadele ruske čete ob velike množine Kur-dov, ki so priklopljene regularnim turškim četam. Kurdijska plemena bojujejo pravo četaško vojno, ki je popolnoma prilagođena krajevnim razmeram dežele in provzroča našim zaveznikom resne težkoče, ker moti njih zveze, vznemirja zadnje čete ter tako ovira hitro prodiranje proti Bagdadu.
Amerika in Nemčija.
Frankfurt o. M., 16. aprila. (Kor. urad.) »Frkft. Ztg.« poroča v posebni izdaji iz New Yorka z dne 15. t. m.: Ker se hoji predsednik VVilson razprav po časopisju povodom obletnice potopitve »L u s i t a n i j e«, bo poslal Nemčiji noto, v k a t e-ri bo zahteval novih garancij za varnost ameriških potnikov. Nota bo naštela 65 slučajev v katerih so baje poveljniki podmorskih čolnov opustili potrebno ! r e v i d n o s t. Nota ni časovno omejena, pomeni pa baje zadnjo besedo Amerike.
Razne politične vHi.
= Obnovitev Avstrije. Pod tem
naslovom objavlja znani socijalno-demokratični voditelj, podpredsednik državnega zbora poslanec Perners-torfer. v »Berliner Tagblattu« članek, v katerem poudarja, da se vse avstrijske stranke pečajo s preosno-vo države po vojni in da so podale deloma vladi svoje tozadevne spomenice. V notranjem ministrstvu se prav pridno pečaio z raznimi refor-matoričnimi predlogami. V to svrho je bil v ministrstvo poklican gorenje-avstrijski namestnik baron Handel. Pernerstcrfer zavzema v svojem članku precej centralistično stališče ter namiguje, da ni izključeno, da bo sedanji državnozborski volilni sistem splošne in enake volilne pravice ali o-čpravljen. aH pa primerno omejen. Seveda je Pernerstorfer v principu proti taki reformi. Končno izreka nado, da bo rfohenlohe, ki je znan kot mož demokratičnega prepričanja, storil vse, kar je potrebno za bodočnost države.
= Kardinal Mercier Odgovarja nemškemu generalnemu gubernat^r-iu v francoskih listih. Bruselj, 16. aprila. Wolffov urad javlja: Pariški »Journal des Debats« objavlja navodni odgovor kardinala Mercierja, ki da ga je le-ta pisal belgijskemu generalnemu gubernatorju na njegovo pismo z dne 15. marca. Po besedilu, ki ga objavlja francoski brezžični brzojav, gre za pismo, ki so je v prepisu pred 2 tednoma tajno v Bruslju kolportirali. 2e takrat smo javili, da pristojne nemške oblasti ničesar ne vedo o takem pismu kardinala Mercierja. Vprašali smo in odgovorilo se nam je. da do danes ni prispel še ni-kak odgovor kardinala. (Kor. ur.)
— Zedinjene drržave in Mehika.
Rotterdam, 16. aprila (Kor. urad.) »Maasbode« objavlja poročilo »Central \Te\vs« iz VVashingtona, ki pravi, da je amerikanska vlada sporočila, da je popolnoma pripravljena se pogajati z Mehiko o odpoklicu amerikanskih čet. Pričakuje se, da bodo te čete res v najkrajšem času odpoklicane.
Vesti iz primorci MM.
Odbor za begunce na Dunaju, IV. Favoritenstrasse 5. poživlja vse begunce z juga, ki uživajo državno podporo ali je ne uživajo, naj mu pošljejo nemudoma svoj natančni naslov, da bo mogel reševati hitro vsa dohajajoča vprašanja glede begunskih družin.
Da naj ostane goriški deželni odbor doma, ako že ne v Gorici, pa vsaj v kakem kraju dežele, to stališče smo zastopali vedno in tega se je držalo vse prebivalstvo, ali deželni odbor je hodil svofo pot. Odbornik svetnik Dominko je bil ostal v Gorici, ko je deželni odbor pobegnil, alf moral je tudi on tja gor, ker ga je deželni odbor prisilil do tega. Sedaj je baje deželni glavar rekel, ko je bil v Ajdovščini, da se deželni odbor vrne na Goriško. Deželni odbor izven dežele stane ogromno denarja. Ali se sedaj res vrne v deželo, katere bi sploh ne bil smel zapustiti? Čas bi bil!
Pojasnilo o Maski fto> t Kan-faoaru. »Hrvatski List« v Pulju pojasnjuje, kako je prišlo do nemške šole v Kanfanaru. Nekaj begunskii rodbin, ki so se vrnile, je izreklo željo, da bi bik) mogoče njihovim otrokom nadaljevati s poukom nemščine, katere so se nekoliko priučili v begunstvu. C. in kr. mornarica Je imela bel nefcottko brezposelnih uči-
teljskih moči na razpolago in je Izpolnila spontano željo Kanfanarcev. List pravi, da noče, da bi se podtikalo činu dobre volje hudobnih namenov.
f Ivan Mahnič, bivši šolski vodja v Smasti pri Kobaridu, sedaj v vjetni-štvu v Samarkandu, ruska Azija, povprašuje po svojih starših, ki so najbrže internirani v Italiji. Kdor bi vedel za njih naslov, naj ga blagohotno naznani A. Potočniku, adjunktu c. kr. drž. žerez. v Ljubljani.
Zajčeva ulica na Reki. Odbor za nova ulična imena na Reki je v svoji seji pred par dnevi sklenil, da se dosedanja ulica Leonardo da Vin-c! prekrsti v Zajčevo ulico. Razprava o novih uličnih imenih ho v ob= činskem svetu po velikonočnih praznikih.
SlovonsKa pleDfosRo društvo.
V nedeljo dopoldne se je vršil v pevski dvorani »Glasbene Matice« občni zbor »Slovenskega planinskega društva - pod predsedstvom ^. dr. F. T o m i n š k a. Občnega zbora se je udeležilo tudi več članov goriške podružnice. V svojem poročilu o delovanju »Slovenskega planinskega društva« je omenil predsednik, da se je moralo društveno glasilo »Planinski Vestnik« začasno ustaviti. Sicer pa se je delovanje društva omejilo na saniranje finančnih razmer in se je posrečilo dolg v znesku okroglo 16.000 K, skoraj popolnoma poplačati. Finančni položaj društva je torej povsem zadovoljiv. Oa podružnic sta imeli samo goriška in dunajska občni zbor, podružnica v Kranjski gori pa ima obžalovati, če so vesti resnične, izgubo svojega Doma na Vršiču. Spominjal se je nato umrlih članov, med njimi Bogumila Brin-š k a , prof. Štefana Podboja. J. W u n č k a, komercijalnega svetnika P o v š e t a , Antona G u t n i k a . dr. Ignacija Žitnika, Viljema K o s -m a , dr. D r m o t e . dr. Frana Kunci e , staroste vodnikov Frana S k u -m a v c a p. d. Š m e r c a ter c. in kr. stotnika J. D o b n i k a. Spomin umrlih so navzoči počastili s tem, da so se dvignil: s sedežev.
Iz poročila tajnika Josipa liauptmana o delovanju Osrednjega društva S. P. D. v letih 1914 in 1915 posnamemo te-le podrobnosti: Vsled razmer, ki jih je povzročila vojna, se leta 1915 ni vršil redni občni zbor.
Skupno Slovensko Planinsko Društvo je imelo koncem leta 1914 24 podružnic. Članov je imelo Osrednje Društvo 956 in podružnice skupaj 2382. Leta 1915 se je število članov vsled razmer v vojnem času skrčilo za več kot polovico. O svečnici 1914 se je vršil običajni Planinski ples, ki je vrlo dobro uspel. V letu 1914 se je še izdajal »Planinski Vestnik« in sicer 8 številk z zanimivo vsebino in krasnimi slikami. Gre za to zahvala v prvi vrsti uredniku gospodu ravnatelju dr. Josipu T o m i n-š k u , kakor tudi pisateljem ter fotografom.
V prvi polovici leta 1914 so se popravile stavbe, uredile in obnovile oprave in orodje, založil se je provi-jant in pijača, nastavili in vpeljali oskrbniki. Posebno pozornost je društvo pri tem obračalo na največjo in najvažnejšo postojanko, hotel »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru, kjer ni štedilo gmotnih sredstev, da ustvarimo pravi planinski hotel in lahko se reče. da je bil namen dosežen.
Ko se je stoprav začel promet v tem hotelu kakor tudi v drugih do-mih ter kočah pojavljati, nastale so vojne razmere, ki so nadaljni promet ustavile. Potovanje, osobito v Julijskih Alpah in Karavankah se je ustavilo, drugod pa omejilo. Zaloge pro-vijanta in pijač je bilo treba pospraviti, kar je povzročilo ogromno škodo, na mesto pričakovanih dohodkov, ki bi bili za saniranje naših financ silno potrebnL
Osrednji odbor ]e vzlic izrednim razmeram imel vsako sredo sejo. Imel je mnogo posla z urejevanjem društvenih zadev. Veliko skrb so mu delali in mu še delajo hipotečni, menični in drugi dolgovi. Hipotečne terjatve je treba ne samo obrestovati, temveč tudi amortizirati. Menične terjatve, za katere so morali jemati jamstvo tudi odborniki osebno, je tudi treba obrestovati in odplačevati. Dalje je zaostalo ogromno neplačanih računov za nabavljeni provijant. za nabavljene inventare, računi obrtnikov za izvršena dela. Vsi so zahtevah1, kar je bilo z ozirom na obstoječe razmere ob sebi razumljivo, nujnega plačila. Za pokritje teh vsakoletnih rednih Izdatkov, so se porabljali v rednih razmerah izdatni dohodki iz oskrbovanja koč in dohodek Članarine in prispevka podružnic. Sedaj pa so dohodki koč odpadli, dohodek članarine in podružničnih pri-
spevkov se je silno zmanjšal. Nekatere podpore javnih činiteijev so odpadle, nekatere so se zmanjšale. Skrbi niso bile male, temveč silno resne. Nekatere najnujnejše in neodložljive sanacije so se izvršile s pičlimi dohodki članarine, z nekaterimi podružničnimi prispevki in podporami nekaterih činiteijev, ki so priskočili društvu na pomoč. Pri tej priliki se je hvaležno spominjati pospešiteljev in dobrotnikov, od 4caterih« je navesti: Deželni odbor 6000 K, mestna občina, ki je darovala L 1914 in 1915 po 1000 K, Kmetska pos., ki je naklonila
1914 in 1915 po 200 K. banka »Sla. vija«, ki je darovala 100 K, Kmetska posojilnica na Vrhniki, ki je darovala
1915 znesek 50 K itd. Vsem tem imenovanim in drugim neimenovanim dobrotnikom in podpornikom najpri-srčnejša zahvala.
O postojankah je omenil »Zlato-, rog«, kjer se je mnogo potrebnega in važnega napravilo in preuredilo. Vodnikovo kočo na Velem polju, ki je bila temeljito popravljena, inventar spopolnien in izboljšan. Za postajan-ke Aljažev Dom v Vratih, Triglavski Dom na Kredarici, hotel Zlatorog, koči v Kamniški Bistrici in na Kamniškem sedlu se je nabavilo rešilno orodje, kakor nosilke, razne obveze, vrvi in drugo.
Kar se tiče potov in steza so bila nekatera pota zboljšana in popravljena, nekatera na novo zaznamovana, druga obnovljena. Ko se povrnejo normalne razmere, se bo posebna pozornost obrnila na markacijo potov in steza. Do malega vsa pota bo treba premarkirati in opremiti z novimi napisi. To bo ne le mnogo izdatkov, temveč tudi mnogo dela zahtevalo. Toda prepotrebno je.
Izdana je bila reklamna brošuri-ca ^Zlatorog«. Odbor je na tozadevno vabilo nabral več letnikov »Planinskega Vestnikac in raznih brošur ter jih poslal vojaštvu za ranjene vojake v bolnicah. Za Rdeči križ je društvo po svojih močeh darovalo znesek 100 K, vojno oskrbovalnemu uradu pa smo daroval: obresti denarne vloge pri poštno - hranilničnem uradu. Planince je društvo pozvalo, da odstopijo v vojne namene svoje gorske čevlje.
Ob smrti Ni. visokosti prestolonaslednika je društvo po deputaciji deželnemu predsedniku izrazilo globoko sožalje.
Poročati je tudi, da je navdušeni član društya gospod B r i n š e k , ki je med prvimi padel na bojnem polju, zapustil društvu bogato zbirko foto-grafičnih i-zdelkov in pripomočkov proti temu, da se predmeti, ki ne pridejo za vporabo društva v poštev, odstopijo drugim društvom. Društveni dobrotnik in pospešitelj g. duhovni svetnik Jakob Aljaž je v tem času praznoval 70Ietnico.
Prečita nato zapisnik shoda delegatov ter poročilo odobri.
Iz blagajniškega poročila blagaj-nikovega namestnika g. Rudolfa Rozmana je posneti, da je znašal ves promet leta 1914 skupaj 292.172 kron 36 v, aktiva 260.880 K 37 v, pasiva pa 83.081 K 93 v torej društveno premoženje 117.808 K 44 v. Skupni promet leta 1915 je znašal 213.980 K 68 v, aktiva koncem leta 190.679 K 38 v, pasiva 70.917 K 20 v, premoženje pa 119.543 K* 17 v. Poročilo se je vzelo odobruje na znanje ter izrekla blagajniku g. Šusteršiču, ki Je odložil vsled preobremenjenja svoje mesto, zahvala. Pri volitvah sta bila izvoljena za namestnika gg. Maks Hrovatin in prof. dr. Vinko Ša-rabon. Končno je predlagal goriški član prof. g. Zupančič, da naj odbor razmotriva, kako bi bilo mogoče zo-zopet izdajati »Planinski Vestnik«, nakar je predsednik g. dr. Tominšek zaključil občni zbor.
Dnevne vesti.
— Četrto vojno posojilo. Zmagovite in ovenčane z lavorikami, so prodrle avstrijske armade daleč čez državne meje v sovražne dežele, ali pa stoje tik meje in odbijajo z nepopisnim junaštvom vse sovražne navale. To moč naše armade je treba vzdržati, dokler ne omagajo sovražniki m ne pridejo do spoznanja, da je avstrijska armada nepremagljiva. Ta sredstva preskrbimo armadi s podpisovanjem vojnega posojila. Pogoji za podpisovanje četrtega vojnega posojila so še ugodnejši, kakor so bili pogoji za podpisovanje prejšnjih vojnih posojil. Lahko prevzameš: 1. štiridesetletno davka prosto državno zadolžnico ki bo nesla 5V2% obresti. Pri teh zadolžnicah je v gotovini plačati le 93 kron za 100 kron, a ko se bodo te zadolžnice od leta 1921. do 1956. potom žrebanja vračale, bo država plačala celih 100 K; te zadolžnice se glase na 100, 200, 1000, 2000, 10.000 in 20.000 K; 2. lz-
obresti noseče,
« 4	
•'v	
89. štev,
.SLOVENSKI NAROD*, dat 18. apriU iti«.
Stran 3.
e dne 1. junija 1923 v potni Imenski
rednosti izplačale in za katere je
jačati 95 K 50 vin. na 100 kron. Te dolžnice se glase na 1000, 5000, 0.000 in 50.000 kron. Podpisovanje e je  začelo  včeraj, v ponedeljek,
^ne 17. aprila in bo trajalo do 15. a ob 12. opoldne. Oglasila sprejo vse davkarije, vsi poštni ura-vse banke in vse hranilnice, kjer dobe tudi vsa pojasnila, ki jih mo-e kdo zahtevati. Vrh tega so pri štni hranilnici ustanovljene rentne j-anilnice, pri katerih je dobiti de-eže po 75, 50 in 25 kron, katere deleže je lahko tudi prodati, če bi bil kdo tekom prihodnjih 40 let primoran, poseči po svojih prihrankih. Kakor pri prejšnjih vojnih posojilih, je tudi sedaj tako pri avstro - ogrski banki kakor pri vojni posojilni bla-cajni dobiti pod ugodnimi pogoji posojila na vrednostne papirje, oziroma qj hipotečne terjatve. Čim več se r-o podpisalo vojnega posojila, toliko ..je bo zmagala naša armada in Km prej nam pribori zaželjeni mir.
— Osebna vest. Dvorni svetnik pri deželni vladi v Ljubljani ^o<v. Rudolf grof C h o r i n s k v je imenovan za sekcijskega načelnika v mini-sterstvu notranjih del.
— Prostovoljni vstop leta 1S°8. rcjenlh črnovojmkov v službo. Od - nesrjive strani poročajo, da se gotovemu številu in pod gotovimi pogoji dovoli vstop v vojaško službo fcot prostovoljcem tudi takim črno-vojnikom letnika 1898., ki nimajo te
icc. ako se prostovoljno oglase za službo pri kavalerijskih. poljskih, gorskih, trdnjavskntopmčarskih. pi-fotrirskOi in ziako; »lovskih četah in se zavežejo, da bodo služili tri leta -Tesenčno, sedem let v rezervi. Tu-
^e dovoljen vstop v službo pri mornarici s pogojem, da služi doiič-stiri leta prezenčno m pet let v rezervi. Pripaščeni bodo samo taki prosilci, ki so bili spoznani za spo-
bne z? črnovojniško službo z orožiem in nimajo pravice do pro-stovoostva. Tisti, ki imajo pravico do le dveletne presenene službe, se morajo tej pravici odpovedati. Zad-nfai za prostovoljni nastop je
1 nrei. nredno nastopijo črnovojni-ki 1. 1898. službo. Prošnje za sprejem, katerim je prediož?ti poleg do-' m en tov. določenih v 5 133 bramb-ih predpisov T. dela, tudi črnovojnl-*ka izkaznica, je izročiti pri zapo-vedniŠtva nadomestnih kadrov (baterij, kompamj) dotičnih vojaških 1delkov, oziroma pri zapovedni-^t^u zrakcpTovcev na Dunaju XIII., B..: nhrunngasse 33. ali zapovedni-šrvu ko^a matrozov v Pulju.
— Boroevičev zaklad in deželni odbor. Kranjski deželni odbor je po-
>dom oljčneera dne naklonil 5000 K »Boroevičev   zaklad« v korist .:ovam in sirotam padlih junaških raniteljev soške fronte.
— Kranjska deželna banka v Ljubljani   sprejema   priglasitve na
etrto vojno posojilo. V svrho podpisovanja vojnega posojila daje tudi
•ipotekarna posojila. Natančnejša nojasnila daje banka strankam brezplačno.
— Nov xdavek. Kakor nam poroča koresp. urad., objavlja današnja
\Vicner Zeitung<r cesarsko naredbo z dne 16. aprila, ki uvaja posebni davek na vojne dobičke posameznikov in družb. Novi davek je progresiven ter znaša za posameznike od 5% do 45% absolutnega prirastka na dohodnini, pri družbah pa se ravna po rentabiliteti
er se stopnjuje od 10% do 35%. — Podrobnosti sporočimo jutri.
— Vojaška pisma. Vsem čitateljem »Slovenskega  Naroda« vesele
on očne praznike in srčne pozdrave z Brionskih otokov: And. Komar. Bovec, Ivan Čergeli, Misleče; Alojzij Gabršek. Mekinje pri Kamniku; M. Šilar, Brezje; M. Sav-nik. Stari grad, topničarji; L Plesni-čar, Zavrh pri Trnovem; Anton Če-hovin, Potoče. predmojstra; Srečko Bemor.ec, Serpemca; Marko Šetinc, Dobova, desetnika. — Slovenski zrakoplovci v Mariboru voščimo vsem znankam in znancem ter čitateljem Slovenskega Naroda* vesele velikonočne praznike: Tuta Teodor, Tolmin; Kenda Karel, Sv. Lucija ob Scći; Mohor Karel. Liubljana; Štrukelj Anton, Rakek: Polanc, Rafael Oshca pri Ajdovščini; Hodnik Ivan, Vrhnika; Šiško Fran, Selce na btajerskem: Gregorec Karel. Mengeš. — Vsem čitateljem »Slovenskega Naroda« vesele velikonočne praznike in srčne pozdrave od sinfe Adriie: Martin Oobec, desetnik; Peter Rože, Anton Honigman, Anton Mulej. predstrelci; Franc Kračan, Alojzij Cestnik, Štefan Fluher, Jernej Smonkar, Ivan Marolt, Josip Francelj, topničarji, vsi trdniavskega n 'carskega polka. — Srčne pozdrave pošiljajo slovenski primorski pomorščaki vsem znancem, sorodnikom, prijateljem in prijateljicam. Obenem žele vesele velikonočne praznike: Lokej Mirko, Komen; Mi*
heB Jožef. Rihemberg; Mflkovtt Jožef, Opčina; Benčič Ivan, Trst; Ban Jožef, Trstenik; Sancm Anton, Reka; Prinčič Fran, Boršt, vsi se nahajamo na Nj. Vel. križarki »Nova-ra« — s severnega bojišča: Iskrene pozdrave vsem čitateljem »Slov. Naroda« in vesele velikonočne praznike vsem rojakom: Ivan Kavčič, Tolmin; Anton Jug, Vdče pri Tolminu; Ivan Gerzetič in Ivan Kaure, oba iz Podgorja v Istri; Josip Mlač iz Rodika; Alojzij Dekleva, Kozina.
— Vsem prijateljem in znancem Vipavcem goriške okolice voščimo že drugič na italijanskem bojišču, vesele in zabavne velikonočne praznike, z upanjem, da se še kdaj snidemo pri kozarcu rujnega Vipavca kot zmagovalci. — Ivan Mrevlje, Dorn-berg, četovodja; Miroslav špaca-pan, Ozeljan, desetnik; Andrej Gre-goriČ, Vogersko, desetnik; Andrej Polak, poddesetnik, Ozeljan; Alojzij Janžič, Prvačina; Anton Ličen, Ri-henberg; Cernatič Franc, Šempas; Franc Merljak, Batuje.
— Z ruskega bojišča. Sprejmite najprisrčne.:še pozdrave tukaj službujočega železniškega oddelka iz l jubljane, s katerim sem se nepričakovano sešel. Lahko si mislite, kako je človeka nri srcu, če po dolgem Času zopet zasliši svoj ljubi domaČi jezik. Tudi s: lahko mislite, koliko smo si imeli povedati. Ko zagledaš domaČe obraze, kar pozabiš, da si na sovražni zemlji in se počutiš popolnoma domačega. Pri naših sestankih, pri katerih tudi kako domačo zapojemo, a ne pri kozarcu rujnega vinca ali Čaši pive. pač pa pri črni kavi. Tukaj si :cr ne dobivamo sladkornih kart in še manj sladkorja, a zadovoljni smo tudi s kavo. Kot voinopoštni sprevodnik imam vedno nekaj časa, da se razvedrim v domači družbi, v družbi starih znancev. Ker vozimo blizu bojne črte, so nam pozdravi topov in strojnih pušk dobro znani. Jed in pijačo si delimo kakor stari prijatelji. Tu smo seveda sami svoii kuharji. Ne zmanjka nam humorja in zabavamo se po domače, čeprav v vedni bližini sovražnika. Pregovor pravi, da Kranjca Bog ne zapusti, če nima denarja, ima pa uši. A da te ne postanejo preveč nadležne, zato skrbe naše ljube ženice, ki nam pošiliajo prinomočke, da uši preganjamo. Ko dobim -Slovenski Narod — večinoma za ves teden skupaj — gre od rok do rok. -Slovenski Narod« je tista vez. ki nas veže vse. naj bomo kjerkoli po svetu, in če na ruskem bojišču zakli-čemo rojakom »vesele velikonočne praznike«, vemo. da bo ta klic odmeval v vseh slovenskih ^rcih, ne le doma. nego tudi tam v Albaniji, na i a/nem Tirolskem in na sinji AdrijL Tako nam torei poteka čas v tej deželi samih moških, kajti ženske so tu redke. Z željo, da pride kmalu tudi za nas dan vstajenja in se bomo kot zmagoviti bojevniki vrnili v drago domovino, kličemo vsem Slovencem: Vesele velikonočne praznike! — Ivan Košenina. c. hi kr. voinopoštni sprevodnik; Ludovik Vojnik, čuvaj: sprevodnik vojnonoštne železnice Filip Trošt: sluga vojne poštne železnice Ivan Kristan: Tvan O^terman. železniški kovač: Matevž Okroglič iz Trsta, sprevodnik: Andrej Boje. čuvaj; Alojzij Mislcj. tro-jevodja: Rudolf Petrič. odpr; itelj vlakov: Josip Kertl, sprevodnik: Jakob Blaznik. strojevodja.
— V bolnišnicah v Hol ai, v okupirani ruski Poljski, se nahaja mnogo slovenskih ranjencev, ki prosijo čtiva. Kdor ima kako slovensko knjigo odveč, naj jo pošlje na »Mili-tarseelsorge des k. u. k. Reserve-spitals Nr. 4/lV., Cholm, Okupa-tionsgebiet Russisch - Polen.?
— Kdo kaj ve? Moj mož Vinko Novak, pri c. kr. Landsturmmarsch-bataillon št. 29, 2. poijska stotnija. II. voj, vojna pošta Št. 308, kateri se je nazadnje bojeval pri Belgradu, mi že od 14. decembra 1914 ne piše več. Takrat mi je pisal, da je na obe nogi težko ranjen in vjet v Srbiji. Prosim, ako mi kdo zamere sporočiti, kje se nahaja, je li živ ali mrtev, naj to stori proti dobri nagradi na naslov: Marija Novak, posestnica, Zbelova gora, pošta Sv. Duh, Loče, Spodnje Štajersko.
— Za strokovne sodnike - lajike pri tukajšnjem c. kr. deželnem sodišču so imenovani za dobo treh let z odlokom justičnega ministrstva z dne 5. aprila 1916: iz trgovskega stanu trgovci Josip Simon Benedikt, Ivan Samec m Lavoslav Schventner, Fran D r o f e -n i g, Fran Golob in Ivan Koren-čan; iz rudarske stroke rudarski inženir Alojzij Kolka, obratni vodja trboveljske premogovne družbe v Zagorju, rudarski ravnatelj v pokoju Ferdinand S c h (i 1! e r v Ljubljani in c. kr. rudarski svetnik in re-virni uradnik Vinko S t r g a r v Ljubljani.
— Popravek. V št. 88 od 17. aprila atojj mod odlikovanji ppcnotoh
ma višji poštni   komisar Al. H u t -
ter v Trstu. Naj se pravilno glasi: Alojzij Hutter, višji poštar na Rakeku.
— Dve lavni produkciji gojencev »Glasbene Matice«. Vršili sta se v soboto 15. in v nedeljo 16. aprila zvečer v veliki dvorani hotela »Uniona«. Spored prve je obsegal deset, spored druge devet točk. Go-jenke in gojenci »Glasbene Matice« so pokazali mestoma lepo napredovanje in mestoma že upoštevanja vredno stopnjo glasbene omike. Splošno treba priznati, da so v rokah spretnih in veščih učiteljev, ki goje z vidno ljubeznijo večje in manjše glasbene talente in jih izku-šajo spraviti tako visoko, kakor zahteva to odlična šola »Glasbene Matice« in kakor to dovoljuje obseg vsakega posameznega talenta. Na prvi produkciji so pokazale svoje klavirsko znanje štiri učenke in na drugi produkciji tri. Prvi večer so igrale učenke iz šole gospodične Chlumecke. drugi večer iz šole gospodov Gerbiča in PavčHa. Bile so to gospodične: Vrstovškova, Ce-pudrova, Kosovelova, Jurmanova, Simčičeva, Tipličeva in Potočnikova. Iz violinske šole gosp. Vedrala smo čuli gospodično Minko Koprivec in gospode Mirka Hribarja, Albina Fakina in Karla Planinska. Zadnja dva sta dosegla posebno živahen aplavz s koncertnim daom Ch. Dancle. Iz pevske šole gospoda Hu-bada so se udeležile produkcij tri pevke in en pevec. Med pevkami sta gospodični Severjeva in Šuštarjeva, sopranistki; gospodična Zora Rona-sova pa ima lep in obsežen alt. Edini pevec gospod Matija Golobic je nadebuden baritonist. — Hvaliti moramo končno sporeda obeh produkcij. Odlikovala sta se mimo onih prejšnjih let po ljubkosti in priljudnosti izbere in nudila tako prav prijetno zabavo. Obisk je bil oba večera bogat, kar se tiče mladih po-setnikov. sicer pa srednji. P.
— »Glasbena Matica« Je prejela zadnji čas sledeče podpore: Notranjska posojilnica v Postojni. 50 kron; Češka industrijalna banka v Ljubljani, 40 kron; pl. Trbuhovič Evgen, c. kr. sodnik v p., 4 K; gosp. Ivan Mejač za tvrdko Gričar in Alejač v Ljubljani, 20 kron; gosp. Robert Kollmann v Ljubljani, 100 kron; g. Matelič, plakater v Ljubljani, 2 K 52 vin.; Neimenovana 26 kron 83 v.
— »Slovensko planinsko društvo« opozarja, da so bile njegove koče v Kamniških planinah večkrat poškodovane po obiskovalcih, ki so jih brez vednosti odbora in brez spremstva vodnikov posečali. Taki slučaji povzročajo društvu veliko škedo in se ne morejo več trpeti. Zato bo osrednji odbor »Slovenskega planinskega društva« strogo izvajal že objavljeno načelo, da je po-set njegovih planinskih koč, kadar niso oskrbovane, dovoljen samo tistim, ki dobe za vsak slučaj posebno pismeno dovoljenje odbora, ali ki potuiejo v spremstvu takega vodnika. Za naprej se bodo brez ozirov zasledovali vsi slučaji, da si kdo brez dovoljenja vsili vstop in posebno vsako poškodovanje in pone-snaženje koč. Društvo še posebno prosi, da naj se dijaki ne puščajo brez nadzorstva v planine.
— Izplačevanje pokojnin. Iz krofov vpokojenih nameščencev se nam piše: Z dostavljanjem naših pokojnin po pošti, so združeni razni nedostatki. ki jih zlasti v sedanjih časih hudo občutimo. Navezani smo predvsem na to, da svoje le preskromne pokojnine prejemamo natančno na določen dan, ker se nam sicer lahko zgodi, da ostanemo brez krajcarja in — brez kruha, saj je sedaj vse le proti gotovemu plačilu. Na svoje prejemke moramo čakati doma, da nam jih pismonoša prinese, sicer se nam zopet zakasne. Čakanje pa nas mnogokrat odvrača od važnih poslov. Posebno neprijetno pa je. ako je dan, ko se nam izplačujejo pokojnine in rente, nedelja ali praznik. Tak dan nam pošta ne dostavlja nič in to nas časih najhujše zadene. Zato se obračamo do mero-dajnih faktorjev z vljudno prošnjo, bi li ne bilo mogoče kaj ukreniti, da bi se nam naši prejemki, ako je izplačilni dan praznik, izplačevali že dan poprej? — Več penzijo-n i s t o v.
— Otroškemu zavetišču deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih, ki je bilo dosedaj nastanjeno v Metelkovi ulici št. 5, se je dne 8. februarja nenadoma odpovedalo stanovanje, ker se rabi v vojaške namene. Društvo je prišlo s tem v največjo zadrego, ker ne more dobiti drugega primernega stanovanja. Za otroško zavetišče, v katerem so nastanjeni le zdravi otroci ogroženih rodbin, rabijo se tri večje sobe s kuhinjo in če le možno uporabo vrta v zdravi legi na periferiji mesta. — Društvo bi bilo tudi rado pripravljeno, vzeti v najem majhno hišioo %
vrtom, Id bi bila pripravna ▼ ta namen. Vsakdo, ki ve za kako primerno stanovanje, ki bi bilo že s 1. majem na razpolago ali za pripravno majhno hišico, se prosi, da to obratno sporoči »Deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih v Ljubljani
— Sladkorne prejemnice za mesec april se izdajajo trgovcem, obrtnikom in zavodom le še jutri, dne 19. aprila od 10. do 12. dopoldne tam, kakor preje. Prihodnja izdaja bo v sredo, dne 3. maja ob isti uri in istotam.
— Oddaja mlevskih izdelkov iz prosa. V smislu razpisa notranjega ministrstva z dne 3. aprila 1916, št. 15.148, se mlevski izdelki iz prosa lahko prodajajo, oziroma kupujejo brez krušnih kart, odnosno krušnih odrezkov.
— Pozor! Trgovci in obrtniki se opozarjajo, da je danes rok dolžnosti naznanila za usnje, kože, kožice in strojila. Naznanilo je poslati pri-glasišču za usnje v c. in kr. vojnem ministrstvu (»Led^rmeldestelle im k. u. k. Kriegsministerium« Wien, III., Vordere Zollamtsstrasse 3).
— Aškerčeve razglednice s prav dobro zadetim portretom pesnika in z njegovim pomembnim verzom, so izšle v založništvu gosp. Jakoba Vrečka, Maribor, Melling 10. Eventualni čisti dobiček se obrne v kulturne namene in v pesnikov spomin. — Slovenke, Slovenci, častilci nesmrtnih pesmi, naročite In kupujte te razglednice — osobito za Veliko noč in za Binkošti.
— Firme na Kranjskem, ki imajo terjatve proti firmi Gaspare Flli. Shkrelli v Skadru, naj sporoče svoj naslov ter znesek terjatve — ločeno po glavnici ter obrestih — trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
— Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je dobil Kristijan V i 1 m a n, topilni mojster Kranjske industrijske družbe na Jesenicah.
— Koze. Od 2. do 8. aprila je zbolelo v Galiciji 703, v Bukovini 28 in drugod v Avstriji 90 oseb za kozami. Na Dunaju je zbolelo 11, v Gradcu 5 oseb.
" — Iz deželne blaznice na Studencu je pobegnil rudarski delavec Ivan Tratnik iz Idrije.
Iz Poljanske doline. Neurje. Zadnji petek, dne 14. aprila, zjutraj, smo imeli v dolini pravo nevihto z veliko ploho, grmenjem in treska-njem, kar ni ostalo brez posledic in nesreče. Treščilo je proti jutru V hlev na Jezgurcu. v Blegašu. občina Trata. Poleg hleva je pogorela še hiša, kozolec in eno živinče. Sam gospodar je mobiliziran in je bila velika sreča, da je bil oče od gospodinje gori, kateri je rešil živino in več drugega. Zavarovalnina znaša baje le par tisoč kron, medtem ko znaša škoda precej tisočakov.
Podružnica »Rdečega križa« v Ilirski Bistrici se že zdaj marljivo pripravlja na »teden Rdečega križa«. S svojo, skoro dve leti najuspešneje delujočo bolnišnico, je imela naša podružnica mnogo prilike, spoznavati, kako ogromne so žrtve, ki jih je treba dajati na oltar najplemenitejšega človekoljubja za samaritansko delovanje -Rdečega križa«. Prebivalci ilirsko - bistriškega sodnega okraja so že doslej žrtvovali v ta namen mnogo denarja in blaga — kakor je bilo svoječasno poročano. Zato je odbor prepričan, da tudi v »tednu Rdečega križa« ne bodo zaostajali v svoji požrtvovalnosti, marveč podpirali plemenito stremljenje kakor do sedaj, da lajšamo bolečine naših junaških branite-Ijev ljubljene domovine. — Podružnica priredi v ta namen dne 30. aprila »družabni večer Rdečega križa« s petjem, igranjem na klavirju itd. v hotelu »Ilirija« v Ilirski Bistrici: dne 7. maja pa dobrodelno predstavo s petjem, živimi slikami itd. v Trnovem pri »Riboriču«. Začetek obeh prireditev ob 8. zvečer. Med tednom se preskrbi v korist »Rdečega križa« pobiranje prostovoljnih doneskov: hodil bo lajnar z gospodično od hiše do hiše. — Da se ta patrijotična prireditev izvrši najuspešnejše, je podružnica stopila že v stik s krajevnim odborom in učiteljstvom. — Na delo tedaj vsi, ker resnobni so dnovi, saj delo in trud Bog blagoslovi !
Tat v žitnici. Marija Pirš v Viru, občina Podhruška, je opazila proti polnoči, da nekdo v žitnici sveti. Šla je pogledat tja z deklo. Tam je bil neki star človek, ki je pobegnil, ko je klicala Pirševa na pomoč, vzel pa s seboj nekaj ječmena in masti. Tatu so aretirali drugi dan.
Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju ima svoj občni zbor v Celju na Bregu hiš. št. 26 v torek, dne 25. aprila ob 10. dopoldne.
Barvanje Jajc za velikonočne pirune je na Štajerskem letos prepovedano in sicer ne le v svrho prodaje, temveč tudi y privatnih go-spod&otfvil}.
Stanje štajerskih deželnih financ.
Kakor poročajo graški dnevniki, je imela zveza nemško - nacijonalnih poslancev v Gradcu posvetovanje, na katerem je poročal deženi odbor-! nik dr. p. K a a n, da je stanje štajer-< skih deželnih financ še razmeroma? ugodno. Nato se je vršila na posvetovanju debata o sočasnih političnih vprašanjih.
Vinske cene na Spod. Štajerskem so dosegle višino, kakršne še sploh nikoli niso imele. Na Bizelj-skem se prodaja sedaj vino od kleti po 1 K 30 vin. do 1 K 40 vin. liter in še nekaj vinarjev višje. Enake so cene v Halozah in Slov. goricah. Posledica temu je neprestano draženje in slabšanje vina po gostilnah. Celo sadjevec stane v krajih, kjer je tega blaga obilo, sedaj že do 50 vin. liter.
Varuh otrok ...   Iz Maribora
poročajo: Neki kmet iz Ščavnice v. radgonskem okraju je moral v vojno. Tik pred odhodom mu je umrla žena in doma so ostali sami nedorasli otroci. Kmet je naprosil župana, da naj skrbi za posestvo in otroke. To je storil župan na ta način, da je nastavil meseca julija 1915 521et-nega kočarja Jožefa PinteriČa za oskrbnika posestva in varuha otrok. Kako je Pinterič svojo nalogo izvrševal, je dokazala razprava pred mariborskim okrožnim sodiščem, pred katerim se je moral zagovarjati radi posilstva, oskrumbe in zavajanja k nečistosti. Sodišče ga je prvih dveh zločinov oprostilo, ker je dotična 131etna deklica tako razvita, da je verjelo obtoženčevemu zagovoru, češ. da je bil prepričan, da je žrtev njegove pohotnosti najmanj 20 let stara. Pinterič pa je bil obsojen radi zapeljevanja v varstvo mu izročene osebe k nečistosti na 8 mesecev težke ječe.
Drobne vest? s Štajerskega. Umrl je v Središču na Štajerskem vpokojeni župnik Andrej Keček, 55 let star. — Umrla je v Mariboru soproga c. kr. okrajnega višjega zdravnika Celestina Mauczka. — Ruška  koča se otvori letos že
0 Veliki noči in bo na praznike že oskrbovana.   —   Obsojen go-
1 j u f. iMariborsko okrožno sodišče je obsodilo bivšega risarja pri mariborskem okrajnem glavarstvu 261et-nega Reinharda Poschego na 5 mesecev ječe, ker si je kot uradnik preskrbovalne komisije s pomočjo dveh žensk prigoljufal mnogo, za podporo svojcev vpoklicanih vojakov namenjenega državnega denarja.
Radi navijanja cen sta bila obsojena v Celovcu občinski svetnik in tovarnar Pavel Hathever na dva meseca zapora in 7000 kron globe ter agent Fric Fell na 6 dni zapora in 1500 kron globe. »Kupcevala« sta z mastjo, fižolom, rižem in drugimi živili.
Zveza hrvatskih denarnih zavodov. Na velikonočni torek se vrši v Zagrebu sestanek zastopnikov hrvatskih denarnih zavodov, ki bodo ustanovili posebno zvezo ter se dogovorili o skupnem postopanju v zadevi novo osnovane centrale denarnih zavodov. Sestanku se pripisuje velik narodno - gospodarski pomen.
Kino Ideal. Spored učinkovitosti za samo dva dneva: danes, v torek 18., in jutri, v sredo 19. aprila: 1. »Sascha Messirov teden št 74.« Zelo zanimive vojne aktualnosti b. ?. »Smrtna ježa po zlati doHnl.« Drama z divjega zapada v treh dejanjih. 3. »Na planinah ni pregrehe.« (V. lilm Hennv Porten seriji Učinkovita veseloigra v treh dejanjih. Sestavil \Valter Turzcvnskv. V glavni vlogi ljubka Iie::ny Porten. Spored mladini ni primeren! — Na veliki četrtek 20., veliki petek 21. m veliko soboto 22. aprila ostane kino zaprt. — Veliko nedeljo 23. in Veliki ponedeljek 24 aprila se predvaja film: »Polica št. 1111.« Velika detektivska senzacija v treh dejanih. Režija Haarv Piel. — (Prosto.) Ideal kino.
Pri tretjem žrebanju 4W i komunalnih zadolžnic serije A in B in 4V-% zastavnih listov serije I. Kranjske deželne banke, ki se je vršilo dne 15. aprila 1916, so bile izžrebane sledeče številke: 41/2?^ komunalne zadolžnice serije A: 10.000 kron št. 85; po 2000 K št. 314 in 319; po 1000 kron št. 209, 372 in 250; po 200 kron št. 275, 95. 237. 265 in 469; po 100 kron št. 18 in 177. Serija B: po 2000 kron št. 625 in 635; 1000 K št. 582; 200 kron št. 50S. — 4V2% zastavni listi serije I.: po 2000 kron št. 152, 82, 27, 127, 160, 53, 45 in 51; po 1000 kron št. 4, 48, 63 in 97; po 200 kron št. 91. 26, 194, 17, 190, 172, 134, 205 in 19?: po 100 kron št. 20 in 31. — Te komunalne zadolžnice in zastavne liste bo izplačevala glavna blagajna Kranjske deželne banke proti vročitvi od 1. julija 1916 naprej. — V Ljubljani, dne 15. aprila — Sranjgka, deželna baj^
Žrebanje razredna loterije (V.
razred, 6. dan.) 100.000 kron dobi št 106.375; 25.000 kron dobi št. 18.714; 10.000 kron dobi 35.011. Po 2000 K dobe št. 1878, 23.393, 24.494, 27.567, 36.417, 37.151, 55.404, 57.945, 60.464, 63.228. 74.011. 86.671, 96.038, 97.660. Po 1000 kron dobe St. 215, 2540, 6650. 6897. 12.764, 15.544, 22.691, 24.350, 24.150, 29.260, 34.520, 40.775, 41.215, 51.502, 42.702, 44.536, 45.243, 48.482, 48.764, 55.616, 64.571, 66.467, 67.682, 78.523, 91.029, 93.007, 98.560, 104.347 in 109.158.
Tatvini. Zasebnemu uradniku g. Antonu Perkotu, stanujočemu Pred
fkoffjo it. 16, Je Ho h stanovanja
ukradeno 15 leg koruzne m 3 kg pšenične moke ter lonček masti, kar mu je bila poslala sestra za praznike. Tat Je neznan. — V Šolskem drevoredu je neka ženska s stojnice mesarja Jesiha ukradla kos mesa, ga skrila v nedrije in odšla. Oosp. Je-sih je to opazil, skočil za njo in ji plen odvzel.
Izgubljena Je bila zlata zapestnica z uro od Miklošičeve ceste do sodišča. Odda naj se proti jako dobri nagradi v Kolodvorski ulici št. 29 pri gostilničarju.
lm h morilec Zapet i
Dva   zanimiva zločinca stojita tokrat   pred   ljubljanskim izjemnim sodiščem. Martin   Zupet   in Josip Štrukelj sta dva   tipična zločinska značaja —  prijatelja  iz kaznilnice, odkoder se nista vrnila poboljšana, temveč le pripravljena na nova hudodelstva.  V malo mesecih se jima je   posrečilo   nakopičiti naravnost strašno gromado zločinov, in maso-kedaj je obtožnica pri enem samem obtožencu   naštevala   toliko težkih grehov, kakor obtožnica proti Zupe-tu in proti Štruklju. Dokazilno postopanje se nima boriti z velikimi tež-kočami:    Martin   Zupet priznava hladnokrvno vsa  svoja  dejanja in brani se le obtožbe umora. Morda je v svoji obrambi spretnejši, kakor prijatelj in zaveznik mu Josip Štrukelj, ki si je v dolgih mesecih preiskovalnega zapora izmislil in naštudiral jako komplicirano obrambeno metodo. Martin Zupet stoji pred svojimi sodniki v vsej nagoti že od nature izprijenega človeka, ki nikdar ni imel tega kar imenujemo moralično zavest — že s 14. letom je bil tat in nasilnež. V njegovem življenju se nam predočuje moralična tragedija nezakonskega kmečkega otrok?, ki je morda zaničevan od vseh in od vseh zanemar-jan vzrasel kakor strupena bilka na zapuščenem polju. Z nekakim naravnim ciniznom se zagovarja tudi pred sodniki. Gotovo se   zaveda daleko-sežnosti svojih dejanj in morda je v njegovih nastopih in v prizorih, ki jih izživlja, marsikaj   teatraličnega, pa vendar še več otroško naivnega. Izpovedi soobtožencev Zupeta ne zanimajo mnogo.   Desno roko v hlačnem ženu redi na svojem mestu, opazuje z velikim zanimanjem svojega zagovornika dr. Kokalja, mežika nazaj proti publiki, študira črne plašče svojih   sodnikov   in   odgovarja na predsednikova vprašanja z malomaren, ležernim glasom. Očitana »mala hudodelstva^ ga ne zanimajo: Kaj bom pravil, saj imate vse zapisano, tn ko se mu prečita izpoved priče odgovarja: Bo že tako.   Le izpovedim svojega tovariša   Štruklja posveča nekoliko več pazljivosti   in   če se Štrukelj zaleti v prevelike in prepa-tetiene laži, tedaj pozablja Zupet na svoj položaj in se   vdaja naravnost razposajenemu humorju. — Njegov tovariš Štrukelj je   človek povsem drugačnega značaja.   Za več kot lo let je starejši od Zupeta. Obiskoval je šolo in pozna se mu, da ni bil brez vzgoje. Poskuša se vesti kolikor mogoče olikano in sestavil si je kompliciran obrambeni sistem, ki   ima le eno veliko napako, da je povsem negativen. Toda Štrukelj ostaja konse-kventen tudi tam, kjer mu predsednik po lastnih njegovih soobtožencih dokaže, da se laže. Štrukelj je prototip patetičnega obtoženca. Ako bi sedeli pred njim mesto sodnikov po poklicu porotniki, bi morda smel Štrukelj zabeležiti marsikateri vsaj trenutni uspeh. Lastna žena   ga je po nedolžnem spravila v ječo, v Gradiško in ko se je vrnil po prestani kazni domov, ni našel rodbine več, dom mu je bil zapuščen, vse ga je gledalo postrani, oblasti so ga vedno preganjale in sedaj se mu očita vse mogoče, le ker je bil že   enkrat obsojen. >Saj mi nihče ne verjame«.   Na tem temelju si je zgradil   štrukelj svoj obrambni sistem in na vsako očitanje je refren »saj mi nihče ne verjame* zadnji odgovor.   Dobil je od Zupeta samokres. Zakaj? Za slučaj, da pridejo Italijani! In ko vstane Zupet ter se glasno se smejoč obrne proti svojemu tovarišu:   Avša, kdo bo čakal na Taljane z revolverjem! Na te se mora s kanoni! in ko se vtisu tega komičnega intermezza ne  more niti sodišče odtegniti, ostane Škrukelj resen in patetično dvigne  roke: Saj sem vedel, da mi ne boste verjeli. — Štrukljeva metoda je preračunjena morda za druge okolnosti. Napram hladnokrvni logiki in sarkazmu predsednika dvornega svetnika Pajka pa jc patos prav  nesrečno obrambno sredstvo. Niti Zupet niti Štrukelj ne iiideta roki pravice, tata sta in roparja, nasilneža in vlačugarja ali sta tudi morilca, na to bo odgovorilo sodišče, v I
Včerajšnja popoldanska razprava.
Pri popoldanski razpravi, ki se je pričela ob 4., je bil zaslišan Janez Zupet, ki je povedal, da je sprejel 1240 K. Rekla sta mu, da sta enega farja obrala, on jih je pa spodil, ni pa denarja dal orožnikom, ker se je Zupeta in Štruklja bal, ker stanuje na samini. 2endarjem je pa dal toliko, kar mu je ostalo. Orožnikom je tudi povedal, da bosta prišla nazaj.
Martin Zupet je imel pri sebi, ko je bil aretiran še 340 K, ki so bile tudi last okradene Fišter.
Jožefa Fišter se zapriseže ter izpove, da sta prišla Zupet in Štrukelj ter ji rekla, da sta pri vojakih jame kopala in da sta zelo lačna. Hotela sta nekaj za jesti. Zupet je prej enkrat pri njej služil ter mu je ona povedala, da je njen mož prodal vola. Izroči se ji 1550 K 56 v ter za 17 K 44 v blaga, ki ga je bil Zapet st. nakupil. Zahtevati ima še 1430 K.
Zupet se zasliši nato o napadu na župnika Pokorna z dvema samokresoma. Zupet pravi, da ni vredno o tem govoriti. Prebere se izpoved župnika in kuharice. Župnik pravi v svoji izpovedi, da je vprašal Zupeta, ko mu je ta nastavil dva revolverja, ali ima orožni list in dovoljenje za potovanje. Mislil je, da mu bo mogel priti blizu in ko mu je ponujal denar 5 do 7 K. ga izpočetka tudi ni hotel vreči na tla. kakor mu je Zupet ukazal. Storil pa je to, ko je uvi-del, da bo Zupet streljal ter nato na njegovo povelje tudi zbežal. Po izpovedi župnika in njegove kuharice je za Zupetom, ko je ta odhajal, še za-klical, da ga bo še tisti dan doletela usoda. Zupet prizna, da je bilo res tako. kakor je izpovedal župnik.
Zasliši se nato Marija Zor-rn a n, ki pozna obtožence Zupeta. Godca in Slugovca. Dobila je od Slu-govca brožo, Zupet pa ji je rekel, da naj vrže brožo stran. Stanovali so pri njej ter ji plačali stanarino, broio pa ji je Slugovec dal povrh. Brožo je dala nazaj.
Jože Štrukelj se zagovarja zaradi tatvine na Veseli gori ter taji. Pravi, da je bil takrat na Štajerskem. Tudi taji, da bi bil kdaj ukradel kako kolo. Pravi, da je usnje, katero je prinesel k Strniševim, dobil od nekega Scalottija v Trstu, ker n;a je bil ta dolžan nekaj kron. Iz Gradišča je prišel domov in od tam je < Jšel v Trst, kjer je imel ljubico M rijo Filip. Iz usnja si je dal delati Čevlje. En par čevljevr je prodal za 40 K ter ta denar in Še 10 K dal poslati od Loren-ca Strniše Mariji Filip.
Lorenc Strniša pozna štruklja, na Z u n e t a pa se iz Gradiške ne spominja. Bil je obsojen na 4 leta zaradi uboja. Štrukelj je pripeljal Zupeta ter pravil, da je iz Amerike in da ima denar. Štrukelj pa pravi, da so bili Zupet. Strniša in on skupaj zaprti v isti sobi v Gradiški. To potrdi tudi Zupet. Pravi Strniša nadalje, da je Štrukelj pripeljal k njim kolo, ter je prodal bratu. Gašper Strniša potrdi, da je kupil od Štruklja kolo ter mu dal 5 K, za 20 K pa je Štrukelj rekel, da bo počakal.
Prečitajo se nato nekatere izpo-vedbe glede usnja in kolesa. Po Sca-lottiju so poizvedovali v Trstu, pa niso mogli poizvedeli, ali je Štrukelj od njega kaj kupil. Štrukljeva žena ie povedala, da je Štrukelj v svojo lastno hišo vlomil ter pustil tam lonec in še za njo pismo. Glede kolesa se ni moglo poizvedeti kje je bilo ukradeno. Tisočak je dobil od svojega sina, dobil pa je še 40 K od Zupeta za čevlje.. .Pravi, da je živel ob delu in pa prosil ponekod, če ni mogel dobiti dela. Revolver je dobil od Zupeta, ko sta šla k Strnišovim. Zupet je prišel k njemu na dan ter sta potem odšla k Strnišovim nekako en teden pred umorom. Prej je bil sam večkrat pri Strniševih, z Zupetom pa dva ali trikrat. Revolver mu je dal Zupet z besedami: »Vidiš, zdaj so se nas Italijani lotili, se imaš vsaj s čim branit.« Njemu pa da so trije revolverji v napotju.
Zupet ne ve, če mu je tako rekel o Italijanih, vendar se ne more vzdr-
žati smeha glede te trditve ter se na predsednikov opomin izrazi: »Kaj bi se ne smejal, da bi šli z revolverji nad Italijane, oštja, treba imet kanone.«
Štrukelj mlajši pravi, da je dal isti dan prejeti denar stran, nekaj mu ga je bilo pa ukradenega, ali pa ga je izgubil
Lorenc Strniša se ima nato zagovarjati zaradi tega, ker je dajal Zupetu in Štruklju potuho, ker sta tam prenočevala in jedla. Prodal je za 100 K Zupetu in Štruklju koštruna, ki so ga potem spekli ter popili še 10 litrov vina, 20 K pa mu je Zupet podaril. Zupet je baje pravil enkrat, da prihaja iz Amerike, drugič, da je prišel na dopust od vojakov. Prej je izpovedal, da je Zupet prvič, ko je prišel k Strniševim povedal, da je okradel nekega župnika.
Janez Zupet pove, da Zupeta Martina prej že 4 leta ni bilo pri njem.
Gašper Strniša izpove ena ko, kakor njegov brat, ne spominja se pa, da bi mu bil dal Zupet 20 K. Štrukelj je pravil, da je Zupet iz Amerike in da ima denar. Po krivem je pričal glede Zupeta. ker ga je bilo sram, da so bili taki ljudje pri njih.
Stari Strniša izpove o štruklju, da ga najprej ni prav nič poznal. Pred umorom sploh ni vedel, da je bil Lorenc kupaj s Štrukljem v Gradiški. Prvič, ko sta Štrukelj in Zupet prišla, nista nič plačala in nista ničesar potrošila. Dobil pa je od Zupeta 20 K ter je od njega kupil pozneje usnje za 40 K, a to je bilo, ko je bil Zupet drugič pri njih. Da je po krivem pričal, prizna, ter pravi, da mu je danes žal, storil pa je to, ker se je zgodil umor.
Podobno izpove tudi Frančiška Strniša, ki je tudi dobila, ko je bil koštrun zaklan, 20 K. Koštruna sta Zupet in Štrukelj jedla tam 2 dni. Frančiška Strniša vrne onih 20 K, ki jih je dobila od Zupeta, enako tudi stari Strniša. Tudi ta denar je bil od Fišterjeve ter se ji bo denar vrnil.
Zasliši se Franc 11 a š. Zaprisežen izpove, da je bil cel dan na patroli za morilci, zvečer je pri starem Zupetu potrkal ter je stari vprašal: »No, ali sta prilezla?«, iz česar je sklepal, da je bil stari Zupet zmenjen z Martinom Zupetom in Štrukljem.
Prebere se izpoved Neže Zupet. ki pravi o svojem možu. da je zelo surov človek.
Razprava se je prekinila ob 1/47. zvečer.
*
Današnja dopoldanska razprava.
Razprava se je nadaljevala danes ob 9. dopoldne.
Martin Zupet se ima zagovarjati zaradi streljanja na orožnika v Gradacu. Orožnik ga je sumljivo gledal in šel za njim. »Ali se bom pustil takemu oslu aretirat?« Zakaj bo po meni vprašal, sem pa ustrelil z malim revolverjem. On je Še tekel za menoj in vrgel kamen za menoj.
Priča Matija G u č e k , orožnik, se zapriseže ter izpove, da je bil opozorjen na Zupeta, ki je prišel iz gozda. Zupet je tekel pred njim ter mu končno zaklical: »Ne hodi za me-nojter ustrelil. Krogla pa mu je šla jez glavo na 12—15 korakov. Meril ni, samo ozrl se je in že ustrelil. Zasledovali so ga pozneje, a ga niso dobili.
Jože Štrukelj izpove, da je bil kake 3 dni že pri Strniševih pred-no se je zgodil umor. Tja je tudi prišel kovač in sestra ter se je moral skriti na kozolec. Zvečer, ko so se koštruna najedli, so šli ležat. Ležala sta oba v postelji, on pri kraju, Zupet pri zidu. Zjutraj je stopil orožnik pred posteljo ter vprašal: »Kdo sta?«
»Nič nevarna človeka.« »Kakor se ganeta, bosta oba šla.«
Orožnik ga je sunil v roko ter hotel suniti v trebuh. Pugeli naj bi bil preiskal obleke, pa je Štruklja prijel. Tretjega strela ni več slišal, ker je bil že udarjen na glavo, najbrže od Gašparja Strniše, ki ga je videl držati puško pri cevi v rokah. Štrukelj se je začel opotekati ter je končno padel. Pozneje sta se s Pug-ljem še enkrat sprijela ter se ruvala za puško. Naenkrat je stopil Zupet bližje ter ustrelil proti Puglju. Orožnik je stopil par korakov nazaj ter se naslonil na vrata in tam zlezel na tla. Štrukelj izpove, da se je tega strašno prestrašil. Potem je zbežal ven ter se oblekel. Zupet pa je puške, bajonete in patrone pobral ter sta šla nato oba stran.
Martin Zupet se izpočetka brani: »Saj je že Štrukelj povedal, kaj bom jaz pravil.« Končno pa pove, da so stopili orožniki pred posteljo ter je oroinik Intihar zaklical: »Viž ga hudiča.« Naprej se ničesat več noče spominjati, pač pa pravi, da je videl, ko sta se Štrukelj in Pugeli rovala, in pove d* Je orožnik so-
mi nJega ter Je videl, kako da ma gledajo čreva iz trebuha.
Revolverje Je imel spravljene zraven sebe. Koliko strelov Je oddal, ne ve natančno, pove pa, da je streljal iz obeh revolverjev. Ko je ustrelil na Intiharja Iz velikega revolverja, je ta padel. Nato je ustrelil na Puglja, ki je potem umrl na mestu. Ko je ležal Pugelj na tleh, ni več streljal na njega, pa tudi ne na Intiharja.
Predsednik: Vi ste mislili, da je Intihar mrtev?
Zupet: »Kako bom to mislil ko je orožnik sedel na tleh in me zmerjal z »barabe« in »tatje«.
Zupet prizna, da je on vzel obe puški. Štrukelj ni hotel vzeti puške, jaz pa sem vedel, da bodo puške še prav prišle. In če bi bil imel puško še takrat, ko so me aretirali, gotovo bi me še ne bili dobili.
Štrukelj, pove, da je prevzel puško, ko so prišli k stricu Zupetu. Takrat je puško tudi takoj vrgel stran.
Zupet: »Povsod so nas čakali, da bodo ta dva ravbarja dobili.
Predsednik: Zakaj ste vzeli tudi patrone?
Zupet: Patrone sem vzel, seveda, kaj mi pa bo puška brez patron.
Zupet izpove nadalje, da je na orožnika Puglja ustrelil na kake 4 korake. Na Intiharja je streljal, ker je vedel, da bi ga on zaklal, če bi ga spustil. Pomeriti posebno na Puglja ni bilo treba, ker je bil preblizu.
Stari Strniša izpove, da je Štrukelj Puglja še z njegovo puško udaril po glavi.
Zaslišani Strniševi izpovedo, kakor navaja obtožnica. Enako tudi kovač D o r n i k in njegov pomočnik Tori.
Kaznjenec Valentin Mole iz Št. Ruperta označuje Štruklja kot zelo nevarnega človeka, ki si je v kaznilnici iskal družbo takih ljudi, ki bi mu mogli pomagati pri vlomih. Tudi se je skušal vedno informirati kje bi se dalo kaj ukrasti. Njegovemu sinu je povedal, da je v Ameriki ubil s kamnom nekega policaja ter moral zbe-žati. Njegov brat je moral tudi pobegniti zaradi tega iz Amerike. Na »Vederinu« je zgorela hiša pri Golobu, katere posestnica je enkrat rekla, da bi rada dala par kron, če bi bajta zgorela. Nekega Vdovca, ki je tam spal je zbudil klic. da gori. ter se mu je zdel ta klic. da prihaja iz ust Štruklja.
Štrukelj pravi, da ga Mole »tlači not« samo, ker je jezen na njega, ker ima njegov brat z Moletovo ženo otroka.
Orožnik Intihar Izpove, kakor je že povedano v obtoženci.
Štrukelj izpove še, da sta zbežala v gozd in potem v neki graben, kjer mu je skušal »črevo« nazaj potisniti, ker se pa ni dalo, mu je odrezal.
Preberejo se potem razni spisi in lokalni ogled ter izpove dr. H o -mano svoji preiskavi orožnika Intiharja, kar je razvidno tudi že iz obtožnice. Izpove, da objektivno niso bili streli smrtno nevarni, štiri poškodbe so bile težke. Sanitetni svetnik dr. Schuster izpove enako glede poškodb Intiharja.
Dr. M o m a n izpove o rani Puglja, da ni skoraj nič krvavel. Krogle ni bilo najti nikjer v vseh organih, mogoče je, da je padla po žili v srce. Podobno san. svetnik dr. Schuster.
Prečitajo se nato še nekatere druge izpovedbe.
Zupet se zasliši nato zaradi slučaja Spreitzerja. Zupet pravi, da on sam ničesar ne ve o tem.
Predsednik: V preiskavi pa priznavate.
Zupet: Ja, saj priznam tudi danes, saj sem še drugačne stvari priznal, pa še to, Če hočete.
Spreitzer zaprisežen izpove nemško, kakor v obtožnici.
Zupet in Škerjanc odločno zanikata, da bi bila napadla. Javnost se izključi. V tajni razpravi je prišlo na vrsto zaslišanje in dokazi Zupeta zaradi slučajev pri Podlogarju in zaradi hudodelstev po §§ 125, 127 in 128 ter zaradi pregreška po § 305.
Ob pol 1. se prične zopet javna razprava. Zasliši se Fr. K n a u s, ki pravi, da je Lorenc Strniša hodil okrog z Zupetom.
Vsled nekoliko preobilega zajn trka nezaslišana priča berač J a m -š e k, se moti ko naj izbere izmed štirih obtožencev Zupeta, izpove pa glede slučaja pri Podlogarju podobno, kakor ostale priče ter apostrofira Zupeta, ko stopi ta pred njega in mu pove kdo da Je. z besedami: »Ti si ta tič? da bi te koj hudič vzel!«
Razprava je bila prekinjena ob •/«1. ter se nadaljuje ob 7*4.
Razne stvari.
* 112 let stara je umrla v Lodž« a bivša trgovka Marija DawidowiczeI ^ va, ki je živela pri svoji nad 80 lei '1 stari hčerki.
* Shakespeare in Cervantejl l Dne 23. aprila bo 300 let, kar sm ( umrla Shakespeare in CervanteJ 1 dva izmed največjih umov človeške« i ga rodu. „ r
* Umrl je v Pragi urednik »Nal i rodne Politike« Jan Seidl, 52 iel < star. Pokojni je bil strokovnjak-pril < rodoslovec ter je napisal v »Politikitl 1 nebroj odličnih feljtonov in članko^T iz življenja prirode.
* Podraženje moških oblek  n*| ( Dunaju. Združenje dunajskih kroja-r čev je sklenilo,   podražiti moškj obleke za 50 odstotkov, Češ, da se je podražilo tudi blago in so poskočile delavske plače.
* Beli kruh v Budimpešti. Bu-
dimpeštanski magistrat razglaša, di smejo peki od 17. aprila naprej pečtl eno tretjino belega, dve tretjini pa »rjavega« kruha. Beli kruh bd stal 60 vinarjev, rjavi pa 48 vinarjev] kilogram.
* Blazna marljivost. Pred leti je| umrl v Berolinu čudak Albert Schim-ke. Ljudje so o njem govorili, da je »filozof«, ker je ves dan tičal v knji-l gah. Zapustil je celo vrsto zapiskov in med njimi tudi lističe, na katerem] je bilo zapisano. V svetem pismu je 31.173 verzov, 772692 besed in 5,566.480 črk; ime Jehova je natis-i njeno 6855krat, besedica »In« 46.227 krat. Rabil sem tri leta in de lal vsak j dan osem ur, da sem to prestel! Oh, tak filozof!
Trdovratno se vzdržuje govorica, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas. ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4OO0 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglasi »Srečkovnega zastopstva« v Ljub-! ljani.
Nainoveiša poročila.
fkQ¥ IG.-17.
Z Dunaja se poroča:
Med 22. mafem m 29. Julijem & vršijo v tostranski državni polovici generalna pregledovanja vseh doseda] še nepotrjenih črnovojniških obvezancev, lojenih ▼ letih 1866. do 1897. Za spo-sobne spoznani bodo vpoklicani pod orožje najbrž še le po žetvi
PONOVNO PREGLDOVANJE ČRNOVOJNIŠKIH    LETNIKOV 1866 DO 1897 NA OGRSKEM.
Budimpešta, 17. aprila. (Kor. u.) Magistrat glavnega mesta objavlja, da se morajo črnovojniški obvezanci letnikov 1866—1897 v svrho nove konskripcije, pregledovanja in vpo-klicanja pod orožje javiti tekom 24 ur ter priti k zopetnemu prebiranju, ki se bo vršilo med 16. majem in 24. juni-j e m. Nadalje je izšel razglas, ki poživlja vse za sposobne spoznane, pa od aktivne službe oproščene, da se zglase v svrho kontrole med 4. in 12. majem pri okrajnih aradih.
Baron Burian v avdlj&ncL
Dunaj, 18. aprila. (Kor. urad.** Cesar je sprejel včeraj zunanjega ministra barona Buriana v poldrugo-urni avdijenci.
Razbito zborovanje Venizelistov.
Atene, 16. aprila. Reuter. (Kor. urad.) Pri politični konferenci Veni-zelosovih pristašev, ki se je danes vršila v odprtem gledališču, je prišlo do resnih dogodljajev. Ko je predsednik Negro Ponte predstavil govornika Sofoulisa, je nekaj ljudi med občinstvom zaklicalo: »2ivio kralj!« Oddali so se streli v zrak, kar je pc£ vzročilo paniko. Prišlo je do pretepa, dokler ni policija posegla vmes, ki je gledališče obkolila in mnogo Venizelosovih pristašev aretirala.
Ruska duma odgođena.
Petrograd, 16. aprila. (Kor. ur.) S carjevim ukazom sta bila duma in državni svet do 21. maja odgođena*
Bombe na Carigrad in Odrin.
London. 16. aprila. (Kor. urad.) Admiraliteta poroča: Dne 14. aprila so izvršili trije hidroplani polet na Carigrad, kjer so metali bombe na smodnišnico in na neki hangar. Neko drugo mornariško letalo je obiskalo Odrin ter bombardiralo kolodvor. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. Pot, ki so jo preletela letala do Carigrada m nazaj, znaša 300 milj. Vreme je bilo s početka krasno, pozneje pa vetrovno, deževno is burna
65
89. §tev.
.SLOVENSKI NAROD\ one 18. april* 1916.
Stran 5.
Književnost.
— »Ljubljanski Zvon«. Vsebina aprilovega zvezka:   L Iv. Albreht: Večerna molitev. — V svet. 2. Fr. Albreht^ Pojdi z menoj! 3. Dr. Ivo >orli: Štefan Zaplotnik. (Dalje.) 4. fr. Albreht: Notturno. 5. Dr. Pavelj urošelj: Astronomski pomenki. (Da-|ie prih.) 6. Fr. Albreht:   V polnoč _ zdo ure. 7. Josip Ribičič: Razvali-(Konec.) 8. Ivan Podrobnik: Izza ese. (Dalje.) 9. Književna poro-. Dr. Ivan Podrobnik: Silvin Sar-ilenko, Nebo žari. Pesmi. — Dr. Fr. Uešič:  Publikacije   »Jugoslovanske idemije znanosti in umjetnosti■ v rrebu za leto 1915. — Pav. Flere: Otto Hauser. Die I.vrik   des Aus-nds seit 1800. — Popravek.
današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni uradnik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Kašelj nastane vsled prehlajenja sluznic v grlu. Mrzle sluznice so pa v /raku nahajajočim se bolezenskim m zelo dostopne in tako se po« javi kašelj, časih pa še težje obolenje, če pa se potrudimo in prehla-jeno grlo skušamo hitro zopet ogre-ti, potem nam je mogoče odpraviti 11 /lo. Kot izborno sredstvo pripo-: jamo v to svrho   Fellerjev antični, rastlinski   esenčni   fluid z iko »Elsa - fluid .   Z večkrat-iznlakovaniem žrela in grla, porto krvmi obtok v sluznicah, kar zopet ogreje.   Z antiseptičnim kom Elsafluida. se uničujejo ob-n tudi bolezenske kali. Po boleli v vratu dobro   dene zunanje ;nenje z Ffsafluidom. 12 stekle-tega   preizkušenega domačega Istva stare franko kamorkoli le : edino pristne pri lekarnarju E. er. Stnbica, Elsa trg 238. Hr-vitsko. Tudi Fellerjeve voljno odva-rabarbarske kroglice z znam-;    i - kroglice 6 škatljic franko I K 10 vin. lahko obenem naročite.
glice učinkujejo sigurno in hitro. Vlnogo odjemalcev si .je v kratkem ^bilo sredstvo zoper kurja oče->. To ie Fellerjev turistovski ohliž -onih a 1 K m 2 K. (ob)
Jlk© namočite
_ in to nemudoma storite,
Mesečni obrok ia tssh petsmkoz.
tbb^ih li-
\ \ s;tUo igrstona \Wm frrin
j 1 stežka hnflnrcetoaskt InMi I 1 aaairni list 3° o i«Eli. sretfc it leta HM j ^'"'s^ : I zbirni list 4° " ogrsk. Ms. srečk it 1.1584 j t
i - ' '
r------1 12 Jretaij vsaka Ha parsi Mirki 530*000 R.
dobite igralno pravico do -obitkov ene turške srečke v znesku
Do 4.000 frankov popolnoma zastonj
Pojasnila in Igralci načrt pcSilja brezp'a5no
Srečkovno zastopstvo 1., Ljubljana.
Izborno se Je obneslo za vo« jako t TOjskl in sploh za T«av-
tcec» kot najboljše
bo! oblažajoče mazanje
pri prehlajenjn, reumatizma, gihtu mCuenci,  prsni, vratni   ta bolesti v hrbtu
Dr. Richter-ja
Sidro-Linini80t.st
«3K» Sidra-Paln-Ex?el[er.
Steklenica kron. — &>, 140, 1.—.
Dobiva se v lekarnah ali
direktno ▼ Dr. Richter-ja lekarni „Pri zlatem levu", Praga, I., Elizabetna cesta a.
Dnevno rospošlJJanJe.
9    Vdiha ^ kbera   rokavic in raznovrstnih parfemov
O. rJ3<R^ČI£0
Žalostnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužoo
vest da je naš iskrenoljubljeni soprog, oziroma oče tn stric, gospod
Viktor Graul
posestnik In mizarski mojster
danes ob 6. uri zjutraj, po kratki mučni bolezni preminul v Gospodu v starosti 5 S. let.
Pogreb nepozabnega se vrši v četrtek, dne 20 aprila, ob 4, uri popoldan iz hiše žalosti Zg. Šiška št. 54 k Sv. Roku v Dravlje.
Zg. ŠIŠKA, dne 18. aprila 1916.
Marija Orani roj. Svetlin, soproga —Viktor, Ivan« sinova. — Minka L o m bar roj. Orani, Vida, Roza, Angela, hčere. - Aio;i Lombar, zet.
Zahvala.
Za prc:nnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom nepričakovane smrti našega nepozabnega soproga ozir. dobrega očeta, starega očeta, tasta in svaka, gospoda
hoteSirja v hotelu „Tivolš" v Ljubljani,
kakor tudi za poklonjene krasne vence in cvetje ter za mnogobrojno čaščeče spremstvo blagega pokojnika na njega zadnji poti, izrekamo vsem našo najsrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, 18. aprila 1916.
1266
Žalujoči rodbini: Heger - Salzer.
Povodom prebritke izgube naše nepozabne matere, odnosno 3tae matere in sestre, gospe
tam Sinil i tak
zasebnice
izrekamo za vse tolažbe polne dokaze srčnega sočutja, kakor tudi za mnogoštevilno časteče spremstvo drage pokojnice k večnemu počitku, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem na?o globoko, srčno zahvalo.
Osobito in posebej iskreno pa zahvaljujemo velecenjene gospode častnike, ugledno učiteljstvo s šolsko mladino, slavno ognjegasno društvo, vse čislane udeležnike z Vrhnike, dekliško družbo »Bogomila* s zastavo, vse Ijobeznjive darovalce prelepih vencev ter vse, ki so nas tolažili v teh
te';kih dneh.
Iskrena zahvala prav vsem!
BOROVNICA, 18. aprila 1915.
Žalujoči ostali«
■aHalfS^?
Oddam
v jako prometnem  kraju,   10. min. od  postaje  St.  Peter, Kras,  z obsežnim prostorom pred za hišo ter s priljubljeno icjro (Balinc), pod Ugodnimi pogoji v natem. Gle^e drugih informacij na razpolago gostilničar sam. Vzrok oddaje : glavna moč pri vojakih. — Naslov, oziroma vprašanja direktno na
& 1
'M
qos^ilntćar  •/  Rado:    vi vasi  š"ev. 39,  St- Peter, Kras.
sen
v prekrasni drami
„Večna" noč".
SestavES in uprizoril Urban Gad.
5ot«l „pri modri opici".
Veseloigra.
Najnovejše Sascha in Messtrovo ktnematograflčno vojno poročilo.
Samo danes v torek in jutri v sredo v
ino Central11
v deželnem gledališču.
Veliki Mita vel petek ii veliki »Mi ki iIettBet,zaprto.
PostrežniCD
sposobna nemščine se IMo za po* spravljanje d?eh sob. Predstavitev med 9. in Vj12. uro dopoldne, Bieiweisova cesto St. 3, vrata 5. 1256
GRAD
dež. deska, 22 sob, 4 orale parka (gaj) in sočivni vrt, pravica do ribolova, v prijazni legi j Sp. Štajerja na koroški meji, ćetrt ure od postaje se takoj pod jako ugodnimi pogoji ceno proda. Natančneje   podatke   in  slika   pri Pavlini
Farjan, glovamfl Oraste, fttaierftko. 1268
Kontoristinja
vešča slovenskega, nemškega in italijanskega   jezika,   z   daljšo pisarniško prakso išče službo. Ponudbe pod „Ta* ko] 1262" na upravništvo lista.
Sprejme se proti dobremu plačila
v dobro hišo v Ljubljani, dobra, samostojna
kuharica
z letnimi izpričevali. Kuhinjo mora sama urejevati.  Ponudbe pod „kuharica 125711 na uprav. »Slovensk. Naroda«.
1257
1243
pisalni stroj
nay  ae proda. Ljakljajia, Gradišče št. 15.1. lovo.
Prisojno
stonovonle
s 4 sobami se išče za avgust. Cenj. ponudbe na Alojz Persche
Ljubljana. 121$
Proda se iz prosie roke enonadstropna
z vrtom
Poizve se: Nadvojvode Fride-1211     rika cesta Si. 3.
Proda se
lepo posestvo
obstoječe iz 65 oralov zemlje z velikim sado-nosnikom, ki dgje, po 26 polovnjakov sadne pijače, vina po 8 polovnjakov, redi se lahko 10 glav živine, poslopje veliko in prostorno ter vse z opeko krito. Cena fe 14.000 S.
Franc Dobič, posestnik, Dramlje pri Geljn, Štajersko. 1216
Rudolf Vidal), Piran, Istra,
podjetnik v razpošiljanju
sprejema naročila po zmernih cenah. 1070
iz boljše  hiše, z primerno šolsko iz-
. obrazbo, za fino modno trgovino, so
takol sprejme. mg
Ponudbe na poštni predal 92| Ljubljana.
£Uttnka 3iornat, £jubljana, Start trg 21.
Velika "saloga dunajski damskih deviških
slamnikov.
ćPopravila točno in najceneje. Žalni klobuki v veliki hberi
Št. 5888.
Razglas.
1267
C. kr. trgovinsko ministrstvo je zaznalo, da trgovci s sladkorjem baje oddajajo semintja sladkor konsumentom brez sladkornih kart, oziroma da ne odvzamejo one množine odrezkov sladkornih kart, ki odgovarjajo množini prodanega sladkorja.
Magistrat opozarja prizadete kroge na podstavi razpisa c kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 10. aprila 1916, št. 12.546, ponovno na določila § 4., al. 1, 2, ministrskega razpisa z dne 4. marca 1916, št. 61 drž. zak., in poudarja, da se bode oddaja sladkorja brez sladkornih kart strogo kaznovala. Kaznovana pa bodeta oba, prodajalec in kupovalec.
Zajedno odreja mestni magistrat v zmislu citiranega razpisa, da je v vsakem lokalu, kjer se prodaja sladkor, nabiti na vidnem kraju ali na več krajih napis: „Prodaja sladkorja dovoljena, le proti sladkornim kartam!"
Tudi oni obrtnik, ki bi ne imel tega napisa, bil bi strogo kaznovan.
Mestni   magistrat ljubljanski*
dne 14 aprila. 1916.
ima v velikih množinah  v zalogi deželna
centrala v Ljubljani. Krmila vsebujejo
vse redilne snovi, ki so potrebne živalskemu telesu. Posebno jih priporoča centrala za molzne krave in vozno živino. Ob sedanjem pomanjkanju sena naj bi se rabila ta krma povsod.
Cena za 100 kg je K 35*—.  Blago se razpošilja v vrečah 1 o 50 kg. Naročila naj se naslovijo na pisarno deželne centrale krmil, Ljubljanaj Turjaški trg 3.
1225
Tovarna ČevljevTriič.Gorenjsko PETER KOZINA 3L C2
Breg.   LJUBLJANA sv.S^AU«.
PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO
ZAHTEVAJTE CENIKE!
PreVupcem priporoča se izbira in nakup na zalogi
Moderne oblike! Solidni izdelki l
ia avgust eventnelno prej iščem pripraven
3Ui
Z& pisarno v bližini Dunajske ct s (dva
prostora pritlično ali v prvem r.adstr).
Ponudbe pod*wP. G. 10/1233" na upr.
»Slovnenskega Naroda«. 1233
500 Kron!
Vam . ...--m, *ko Vasa kurja očesa, bradavice, obii&ćancl v 3 dneh bre^ bolečin ne izginejo s korenino vred z Ma balzamom. Stotine zahvalnih in pripoznalmh pisem. Lonček z garancijskim pismom 1.50 2. 3 lončki S 4'—, 6 lončkov K 5.50. — Keznenj, — Sostce (Kassa) I Postfach 12 556v Ogrsko. t» 6
!! 28 J!
is sozono !!
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9
svojo bogato zalogo
izpMei oblek
za gospode in dečke
ter mične novosti
309
Ceniki zastonj in franko
PodkovsHa šola t. kr. kmet. HIr kranjske
išče iznrašanega 1242
kovaškega
Vstop takoj.
eček
močan, star 14 let, iz poštene hiše ieli vstopiti kot vajenea k
mehanikerju ali ključavničarju.
Naslov pove upravn   »Slov. Naroda«.
1210
Inteligentno
1240
stenografijo
če tudi začetnico  iŠČe odv. pisarna
dr. F. NDller, Celovec.
Ponudbe z zahtevami in sliko.
iiii
KupuJem
tenjev les
proti gotovini, dobava april-julij Obvezne p.nudbe z navedbo postaje   za   vagon   10.000  kg je vposlati tvrdki: 1175
Vinko Sume, Zdec
Štajersko,
Kupim po
kostanj orehov fesenov
visoki
Ponudbe s ceno in množino (koliko vagonov) je poslati tvrdki:
J. Pogačnik,
Ljubljana, Marije Terezije c. 13 (Kolizej). z     Na ponudbe brez cene se ne ozira. z
z večletno prakso, samostojna, popolnoma vešča slovenske in nemške korespondence, se sprejme tako) v
veletrgovino. Natančne ponudbe z navedbo referenc, naj se pošljejo na naslov
Anton Ilolenc, Celje.
1249
§• S. Skaberne
Mestni trg št tO.
i
□
I H zMarija Šdt%l — £jnh!jaqa, Židovska ulica št 8 H j
odprto skladišče nasproti stev. 7 priporoča cenjenim damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakit enih svilenih klobukov in slamnikov, vedno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovr stnihtovarn in najmodernejšega nakita. Popravila po želji. Kalni klobuki vedno v zalogi. Zunanja naročila obratom pošte.
0
□
S
i ll
8
□
9nA
s/tež-
W-
J; ^"
9
ranjska deželna banka v Ljubljani
sprejema priglasitve na
četrto 5 Vlo avstrijsko vojno posojilo
No Ufetn MH prosto 5U amortlzaftio drtavno nosolOb po ceni »m Mamiiii
m mm proste 5 VW i Mi 19Z3 povratnim m MM ime po po cm •* * » «■ « noi
V svrho podpisovanj, vojnoga posojila dajo Kranjska deželna banka tudi
hipotekama posojila.
8