r NASLOV—ADDRESS Glasilo K. S. K. U 6117 St. Clair Al Cleveland 3, Ok* I KUPUJTE VICTORY BONDE IN VARČEVALNE ZNAMKE! Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki Posluje že 52. leto SODELUJTE V SEDANJI NASI 'D. U.n KAMPANJI! 1M* 1«. rt tka M OMM al GhMiui, Okh. Qste Aiitlal uth uia. dr la NO. 39 — STEV. 39 CLEVELAND, OHIO, 26. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1945 HM. Aet *f OcUber trd 1»H. AatfaorHed »n »toy Btad ltll VOLUME XXXI — LETO XXXI Tri nove vojne žrtve naie Jednote Zapor. :'t. 118 John Petrincich, Jr. Petty Officer (nadzor, ognja) je dal svoje življenje v obrambi svoje domovine dne 30. julija 1945, kakor sporoča mornariški department njegovim užaloščenim staršem. Pokojni Pe. trincich, ki je bil na križarki "Indianapolis," ko je bila slednja torpedirana, je bil član dr. Kristusa Kralja, št. 226, Cleveland, O. Kakor že rečeno, zapušča pokojni očeta in mater, Mr. in Mrs. John Petrincich, 1250 E. 58tJi St., ter ?est sester: Jane Hlabse, Mary Germeck, Stella Bederly, jJulia Medved ter Sophie in Dorothy. — Hodil je v šolo sv. Vida. graduiral pa je iz East Tech. High šole. Dodatno h gornjemu poročilu moramo omeniti še en smrtni slučaj našega člana - vojaka, in to bi bila zaporedna št. 119. Ta dosedaj predzadnji naš padli junak je brat John Skoff, član društva št. 2, Joliet, 111., ki je umrl letos dne 13. januarja. Kakor nam tajnik navedenega društva poroča, ni mogei dobiti njegove slike za objavo na tem mestu, ker pokojnikove sestre niso hotele njegovi prošnji iz gotovega vzroka ugoditi. Kakor smo dosedaj vsak tak tak smrtni slučaj objavili na tem mestu, zato to čast in priznanje zasluži tudi pokojnik brat John Skoff. Kot dosedaj menda zadnjo vojno žrtev naše Jednote imamo pa zabeleženega še brata Johna Turnarja, člana dr. sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Connecticut, ki je padel na bojnem polju dne 22. marca 1945. Dasiravno smo že parkrat pisali društvu in njegovim sorodnikom, pokojnikove slike in življenjepisa do danes še nismo prejeli. Pokojnikom naj bo miren počitek, užaloščenim svojcem pa naše globoko sožalje. -o- Vesti iz slovenskih naselbin Bridgeport, O. — Na vojaškem dopustu so bili zadnje čase po 30 dni sledeči fantje: John Kocjančič, sin Josepha Kocjan-čiča iz Lansinga, Leopold Gri-'čar, Joseph Strauss in Frank ISmrekar. Razen Straussa, ki je I bil v Italij, so vsi prišli iz Nem-jčije. Iz armade pa je bil odpuščen Andy Gričar, ki se je boje-, val na Pacifiku. Na dvateden-skem dopustu je bil tudi Fred Snoy, njegova sestra Margaret, ki je bolničarka v vojaški bolnišnici Crile v Clevelandu, pa je bil doma za par dni. Kaylor, Pa. — Dne 14. avg. je tukaj umrl Joseph Crnjar, star 62 let in doma od Crkveni-Ice na Primorskem. Zapušča že-I no, dve hčeri in dva sinova (ene-|ga v armadi v Italiji). Joliet, lil. — Dne 24. avg. je umrl John Mandel v lepi starosti 86 let. Zapušča hčer, poročeno Helen Sterniša. Barberton, O.—V bolnišnici Green Cross v Akronu se nahaja Ivana Valenčič. Podvreči se je morala težki operaciji, katero je srečno prestala. — Pri delu v tovarni Coumbia Chemical Co. pa si je zlomil roko v zapestju, Ignac Knaus. Forest City, Pa. — Dne 12. avg. je umrl John Pevc, star 57 let, doma iz Št. Lovreca na Dolenjskem, odkoder Je prišel v Forest City 1913. Pokopala ga je rudarska naduha, za katero je bolehal zadnja tri leta. Zapušča ženo, dva sinova (v Nemčiji), dve hčeri in dva brata, enega v Clevelandu, drugega v stari domovini. SMRT SPOŠTOVANE SLOVENSKE ZENE V North Chicagu, 111., je te dni umrla obče spoštovana slovenska žena, Mrs. Agnes Cepon, rojena Mikš, stara 72 let in stanujoča na 115 Park Ave. Pokojna je bila doma iz Vrhnike ter je prišla v Ameriko leta 1901. V zakonu se ji je rodilo 9 sinov in 4 hčere, od katerih sta 2 sina in 2 hčeri umrli. Od še živečih sinov je eden duhovnik, Rev. Mihael Čepon, in je zdaj duhovni pomočnik pri slovenski fari Matere Božje v Waukeganu, sinovi August, An. drew in John pa vodijo v sosednem North Chicagu znano mesnico in grocerijo. Pogreb je o-skrbel Nemaničev pogrebni zavod in se je vršil v dne 14. sept. iz cerkve Matere Božje v Waukeganu na tamkajšnje pokopa lišče. Blagi pokoj niči naj bo o-hranjen med nami časten spomin, preostali družini pa iskreno sožalje! -o- NASTOP K. S. K. JEDNOTE GLEDE TRSTA IN PRIMORJA Kakor znano, se te dni vrši v Londonu kon ferenca zunanjih ministrov petih velesil, kjer se ti diplomat je posvetujejo glede sklenitve miru z Italijo. Ker se nahaja na tej konferenci tudi ameriški državni tajnik James F. Byrnes, mu je naš glavni tajnik brat Zalar dne 13. septembra v imenu Jednote poslal sledeči kablogram: JOLIET, ILL., SEPT. 13, 1945 THE HONORABLE JAMES F. BYRNES, SECRETARY OF STATE OF THE UNITED STATES AMERICAN EMBASSY LONDON, ENGLAND THE MEMBERSHIP OF THE GRAND CARNI OLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION, A FRATERNAL SOCIETY RAVING OVER FORTY THOUSAND MEMBERS OF SLOVENIAN DESCENT FAVORS A POLICY BY WHICB A LL SLAVIC TERRITORY EAST OF ISONZO RIVER AND INCLUDING TRIESTE, GORIZIA AND ALL ISTRIA BE TRANSFERRED TO JUGOSLAVIA. WE ALSO FAVOR TRIESTE BEING MADE I NTO AN OPEN PORT FOR THE ENTIRE HINTERLAND BUT UNDER JUGOSLAV CONTROL EXCLUSIVELY. WE RESPECTFULLY REQUEST THAT YOU USE YOUR GOOD OFFICES TOWARD THE ACCOMPLISHMENT OF THESE ENDS. JOSEPH ZALAR SUPREME SECRETARY GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION OF THE USA. AMERIŠKI FANTJE B! SE RADI ŽENILI Z NEMKAMI Berlin. — Mnogo ameriških vojakov je že vložilo prošnjo na vojaško poveljstvo da bi se smeli poročiti z Nemkami. Poveljstvo ima vedno več takih prošenj na rokah, ki ni pa še nobene odobrilo. Med prosilci so častniki in vojaki. * MORNARIČNE BOLNIŠNICE NATRPANE Z RANJENCI Washington, D. C. — Pod-admiral Ross T. Mclntire, šef zdravniškega štaba mornariškega departmenta, je razkril, da so mornarične bolnišnice natrpane z ranjenimi in bolnimi ve terani. Department vzdržuje 54 bolnišnic, v katerih se naha ja čez 90,000 bolnikov. Število se bo povečalo s prihodom mor narjev in pomorščakov, ki so bili ranjeni v bitkah z Japonci na Pacifiku. Mclntire je nazna nil, da bodo parniki in transportna letala pripeljala 5000 ranjencev v ameriške luke pri hodnji teden. OKUPACIJSKA ZONA (5T*E, TRSTA IN PRIMORSKE Na tem zemljevidu označeno ozemlje, ki je obrobljeno z vodoravnimi črticami, severno od Trsta, velja kot cona, ki je določena z vojaškim sporazumom med vladami Jugoslavije, Velike Britanije in Združenih držav ameriških. Po tem sporazumu se je jugoslovanska armada morala umakniti vzhodno od naznačene zone. (Po "Borbi.") ŽALOSTNA VEST OD DOMA Joe Birk in Mrs. Milka Fili-pič sta prejela s posredovanjem Kollandrove firme iz Ljubljane žalost vest, da je umrl njiju oče Joe Birk, ki je mnogo let vodil gostilniško obrt v Clevelandu. Nazadnje je imel dobro idočo gostilno v Kamni- RUSKE IZGUBE NA JAPONSKEM Moskva. — Sovjetski informacijski urad poroča, da je od 9. avgusta do 9. septembra 1945 Sovjetska Unija v vojni z Japonsko izgubila 8,219 mrtvih, ranjencev je pa bilo 22,264. Računa se pa, da so Japonci v tej ku, Majstrova cesta 15. Kdaj in vojni samo z Rusi izgubili 80,- kako pove. je umrl, pa poročilo ne SKRITE NEMŠKE "PODGANE" IŠČEJO Berlin. — Zavezniški kontrolni svet je te dni razposlal vsem vladam nevtralnih držav strog poziv in opomin, da naj izžene-jo iz svojih držav vse zloglasne Nemce, če se tam nahajajo. Ta poziv je pred vsem namenjen Švici, Španski, Portugalski in Švedski; te pobegle "podgane" bodo že potem pohrustale zave. zniške mačke. . . 000 mrtvih, ranjencev so pa i-meli 20,000. Po zlomu japonske armade so Rusi zajeli 594,000 Japoncev, med katerimi je bilo 20,000 ranjenih; med številom zajetih je bilo tudi 148 generalov. AMERIŠKA °BOJNA SILA IMA 1J071266 IZGUB Washington—Ameriške voj- farmo, ne izgube štejejo do sedaj 1,071, G-l DOBIL RAZPISANO NAGRADO San Francisco, Cal. — Društvo veteranov iz Ottawa okraja, Oklahoma, je nedavno raz pisalo $1,000.00 nagrade onemu ameriškemu vojaku, ki bo prvi stopil v zavzeto mesto To-kijo. Še ko se je Pfc. Paul E. Davis nahajal v Luzonu, je prosil svojega generala, naj mu dovoli biti prvemu, ko bodo dospeli v glavno mesto Japonske. General Chase mu je obljubil, in obljubo tudi držal. Pfc. Davis je dobil v resnici razpisano nagrado; s tem denarjem bo začel ob svojem povratku v Fairland, Oklahoma, kokošjo 266 mož. Armada šteje 922,3861 Armada šteje svoje izgube izgub, mornarica pa 148,880. V sledeče: 205,569 ubitih, 571,693 to izgubo štejejo ubite, ranjene ranjenih, 24,131 pogrešanih in in pogrešane. 120,988 ujetih. Zunanji ministri odločili glede Trsta Najvažnejši rezultat pogajanja zunanjih ministrov Amerike, Sovjetske zveze, Velike Britanije, Francije in Kitajske glede pogojev za mirovno pogodbo za Italijo je z našega vidika dejstvo, da je Italija izgubila Trst in skoraj gotovo večino ozemlja do sedaj pod Italijo, ki je po narodnosti prebivalstva jugoslovansko. Minister ska petorica je odločila napraviti Trst mednarodno pristanišče ter izročili Jugoslaviji in Italiji suverenost nad prebivalstvom na podlagi narodnosti. Bodoča nova meja med Jugoslavijo in Italijo bo slonela na etnografičnem principu, to se pravi na ta način, da bo čim manj Jugoslovanov spadalo pod Italijo in čim manj Italijanov pod Jugoslavijo. Posebna deputacija te komisije bo obiskala vse prizadete kraje in na licu mesta ugotovila končno razmejitev na podlagi omenjene določbe. Konferenca se je bistveno držala izjave sovjetskega ministra Molotova, ki je na časnikarskem sestanku izjavil: "Hrvatom in Slovencem naj bodo vrnjene pokrajine, ki jim pripadajo. Pravilno je, da spadajo one italijanskega značaja I-taliji." Principielno se je tudi jugoslovanska vlada držala tega pravca, izvzemši v svoji zahtevi po Trstu, katerega je zahtevala radi ekonomskih, geogra-fičnih in komercialnih razlogov ter ker je taka volja večine prizadetega prebivalstva. Mi smo uverjeni, da bodo bodoče meje med Italijo in Jugoslavijo pravilno urejene, če se bo upoštevala vsa Julijska krajina kot enota. Uradne številke kažejo, da šteje vsa ta pokrajina okrog 970,000 prebivalstva in sicer 650,000 Jugoslovanov in 320,000 Italijanov. Prebivalstvo Trsta je leta 1936 štelo 242,430 duš, izmed katerih je po sodbi angleškega profesorja A.J.P. Tay-lorja 60,000 slovenskih in hrvaških, 182,430 pa italijanskih in vseh drugih. Te številke bi pokazale, da živi v Julijski pokrajini izven Trsta še 137,570 Italij anoy, število Jugoslovanov pa bi znašalo 512,430. Ti Italijani živijo največ v večjih mestih ob morju ter v Gorici. Meje na podlagi etnografije si torej ne moremo misliti druge kot ono na zapadu, med Tržičem in Ko_ roško, kajti vsaka druga meja bi pritegnila več Jugoslovanov na italijanske stran, nego Italijanov na jugoslovansko. Slednje pa sigurno ni namep seda-jega zaključka, ki v glavnem bazira na dejstvu, da se čim zmanjšajo narodnostne manjšine i v Novi Jugoslaviji in v povojni Italiji. Vprašaje Trsta je sicer na papirju rešeno, ampak to je vse. Jugoslavija, Italija in druge države centralne Evrope bodo imele v Trstu svobodno med. narodno luko, ki bo pod administracijo komisije Združenih narodov. Trst kot pristanišče in kot industrijski center pa bo v veliki meri odvisen od svojega zaledja, to je od Jugoslavije, kot je bil za časa italijanske okupacije med 1918 in 1945. Razne kratke vesti Hirohito bo obiskal Mac Arthur ja Tokio. — Dobro poučeni japonski viri pripovedujejo, da je cesar Hirohito ukrenil vse potrebno, da enkrat te dni osebno obišče generala MacArthurja v njegovem glavnem stanu, kar je nekaj nezaslišanega v japonski zgodovini. Glede tega ni sicer še nobene-' ga uradnega zatrdila, čeprav se splošno trdi, da se nekaj takega pričakuje že dolgo. Ako bo šel Hirohito osebno v MacAr-thurjev urad v poslopju ameriškega poslaništva, bo to prvič, da bi kak japonski cesar napravil vizite pri kakem tujem oblastniku. Vojni tajnik Stimson odlikovan Washington, 21. sept. — Ker je zadnje dni stopil 78 letni vojni iajnik Henry L. Stimson v pokoj, mu je v njegove zasluge podelil predsednik Truman zaslužno kolajno ravno na njegov rojstni dan. Njegovo mesto je prevzel dosedanji vojni podtajnik Robert P. Patterson. Pošiljanje zavitkov našim vojakom Clevelandski poštar Guy R. Lucas je te dni objavil v raznih listih svoj oklic, da ni treba pošiljati vojakom preko morja nikakršnih paketov ako niste zanesljivo prepričani, da so še na starem naslovu; morda se že sedaj vračajo domov. Božične pakete bo sprejemala pošta šele od 15. oktobra naprej, pa se boste morali izkazati s pismom vojaka, kjer vas prosi za tako pošiljatev. Prememba časa. Vsled sklepa kongresa bomo začeli s 30. sept. računati čas zopet po starem standard času; zato morate označeni dan ob 2. zjutraj uro za epo uro nazaj pomakniti, ali jo pustiti da toliko časa stoji. Kaiser jeva tovarna v Willow Run Washington. — Med R. F. korporacijo in Kaiser-Frazer korporacijo je bila sklenjena pogodba, da slednja prevzame znano tovarno aeroplanov v Willow Run, Mich., kjer bodo kmalu začeli izdelovati dvoje vrst novih avtov. Naciji živijo v Švici udobno Bern, Švica. — V raznih švicarskih letoviščih živi veliko število znanih nacijev, ki so pri-bežali semkaj s polnimi žepi denarja; ti so uverjeni^ da jih švicarske oblasti ne bodo poslale nazaj preko meje. Švicarska vlada poroča, da jih je izmed 257 nemških diplomatov dosedaj deportirala samo 51. V skupnem so imeli označenih 2,867 italijanskih fašistov in nacijev za deportacijo, toda do 22. sept. je bilo deportiranih samo 726. Ponosen ameriški avijatik Boston, Mass. — Te dni se na dopustu mudi tukaj Lt. Francis S. Grajbreski, ki ima številno odlikovanj na svojih prsih vsled njegovega junaštva. Neka filmska družba mu je ponujala pol milijona dolarjev, da bi prevzel glavno vlogo v neki igri, toda ponosen avijatik je to ponudbo odklonil, ker bo rajši ostal še v službi na n^-ki vežLalui poskusni postaji n«*\ Long Island. DMJ3HENA NAZNANILA DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ST. 2, JOLIET, ILL. Naše društvo bo imelo svojo redno mesečno sejo v nedeljo, dne 7. oktobra, na kateri bodo naši nadzorniki prečitali 9mesečni račun društva tekočega leta. Ker je tako poročilo za vsakega člana važno, da zve o stanju in poslovanju društva v vseh ozirih, zato iskreno želim. da bi se te seje VSI člani udeležili; tako bomo lahko tudi ob večji udeležbi članstva marsikaj dobrega v korist društva in Jednote sklenili. Torej na svidenje prvo nedeljo v oktobru ! Zaeno moram poročati žalostno vest, da sedaj, ko to pišem (20. septembra), leži na mrtvaškem odru John Sterk, ki je včeraj umrl. On je bil eden izmed prvih članov ter sousta-novnik društva in Jednote. Zatorej mu v imenu društva želim večni mir in pokoj, njegovi družini pa izražam naše sožalje. Ker bo treba pripraviti knjige in skleniti račune za poročilo nadzornikov, zato prosim še nekatere zaostankarje, da bi še pred 1. oktobrom dolg društvu poravnali; jaz bi jim rad dal čiste knjige brez dolga v pregled. S pozdravom, John Vidmar, tajnik, 515 N. Broadway Telefon: 4118 Viskovich, Louis Kump in L. Legiša. Vsem bolnikom želim ljubega zdravja. Na 30dnevni dopust je prišel iz. Nemčije sobrat Vine. Stem-pel Jr., sin našega blagajnika. Pozdrave vsemu članstvu našega društva pošiljata sobrata John Zagar, ki se nahaja na Filipinskih otokih, in Jos. Zagar, nahajajoč se v Nemčiji. Vsem članom vojakom želim srečni povratek k svojim dragim in k svojemu društvu. Še enkrat prosim, udeležite se seje dne 6. oktobra. Sobratski pozdrav! Valentine Capuder, tajnik. DRUŠTVO SV. JANEZA KR STN1KA, ST. 11, AURORA, ILL. Članstvu našega društva sporočam sklep zadnje seje, ki določa izpremembo časa mesečnih sej. Torej začetkom oktobra meseca se bodo naše seje vršile vsako prvo sredo v mesecu. Naša prihodnja seja se torej vrši v sredo, 3. oktobra, točno ob osmih zvečer v navadnih prostorih. Apeliram na vse člane našega društva, da se gotovo udeležijo prihodnje seje, pa ne samo prihodnje, ampak vsake bodoče seje, da bo tako mogoče čim uspešneje reševati zadeve, ki prihajajo na dnevni red naših sej. Z bratskim pozdravom, August C. Verbic, tajnik. Pittsburgh« in okolice, da nas posjetiju u što večem broju to. ga večera. Biti im čemo veliko zahvalni, i povratiti čemo milo za drago. Svima kličemo: Dobro došli! Tiket stoji $1.25 po osobi, uz to je i Door prize $5. Isto opominjam članove na-šeg društva, da bi dopeljali za našu kampanj u svaki po jeno-ga novega člana. To bi bil je-dan "Surprise" program na dnevnom redu! Bog daj! Svima kličem: Na svidenje na banketu i sobratski Vam pozdrav! Matt Br oženil, tajnik. -o- šne slike, da je s tem pokazal dq se zanima za iivljenske stvari. Bolj redki so ljudje, ki pri tolikih letih izvršujejo društvene posle in delajo za občni blagor svojega bližnjega. Pridružim se vsem, ki so mu v sorodu ali bili njegovi prijatelji. Znjun družim moje globoko sožalje, želeč mu večni mir. Ostalim pa priporočam, naj bi posnemali njega v vsem, kar je izvrševal dobrega. Njegov iskreni prijatelj. Anton Grdina. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA ST. 59, EVELETH, MINN. Smrtna kosa Vsem našim članom in znancem naznanjam žalostno vest, da je naše društvo zopet izgubilo eno članico, in sicer je dne 11. septembra po dolgotrajni bolezni za vedno zaspala naša sestra Mrs. Ana Gregorich, rojena Kastelic. Bila je verna žena in dobra mati svoji družini, ki jo bodo težko pogrešali. Zapušča soproga Ignaca ter šest sinov, John, Frank, Ig-natz Jr., Peter, Rudolph in Louis, slednji je pri vojakih na Pacifiku. Zapušča tudi osem vnukov in dva brata: Ant. Kastelic na Evelethu in Frank Ka. stelic v Sacramento, Calif., ter sestro Mrs. Anton Marver v Sheboygan, Wis. * V imenu društva izrekam tem potom vsem prizadetim globoko sožalje, pokoj niči pa želim, da naj v miru božjem počiva John Habgan, tajnik. DOPISI DRUŠTVO SV. JOŽEFA ST. 57, BROOKLYN, N. Y. S tem uljudno vabim vse cenjeno članstvo našega društva da se udeleži tričetrtletne seje katera se vrši v soboto dne 6 oktobra 1945 od 8:30 v Slovenskem domu na 253 Irving Ave. Na tej seji bodo prebrani računi za zadnje tri mesece in tudi razpravljalo se bo radi veselice, katera se ima vršiti dne 10. novembra. Veselični odbor bo poročal, kar je sklenil na svoji seji v prid društvene veselice, po seji bo pa tudi na razpolago sodček piva. Ker je bila na zadnji seji slaba udeležba, zato bo na razpolago po seji 6. oktobra pivo. Naprošam vse, katerim je le mogoče priti na sejo, da se iste udeleže, kajti več ko nas bo skupaj, boljši program za veselico bomo uredili. Saj sedaj nismo tako zaposleni kot smo bili; vsak in vsaka si lahko odtrga par ur ter se udeleži seje. V mladinski oddelek našega društva je bil sprejet zadnjo sejo Robert E. Kennedy. Mati, Elsie Kennedy je članica društva Marije Pomagaj, št. 184 v Brooklynu, N. Y. To je že njen tretji sinček, kateri je vpisan v naše društvo; ima tudi dve hčerki, kateri sta članici društva št. 184. Čestitamo! Kdor ima kakega novega kandidata za aktivni ali mladinski oddelek, se naproša,-da ga ali jo predlaga na prihodnji seji 6. oktobra. Na operacijo se je moral podati sobrat John Maček; imamo pa še druge bolnike, in ti so: so: Mary Legisa, Anton Gc.be:, Alcisius Cesark, Metod IZ URADA DRUŠTVA SV. MARIJE MAGDALENE, ST. 162, CLEVELAND, O. Članstvu našega društva se tem potom naznanja, da se bo vršila redna seja v pondeljek dne 1. oktobra in sicer ob 8. uri zvečer v prostorih nove šole sv. Vida — soba št. 2. Le udeležite se sestre te seje, boste videle kako prijazno zbo-rovalno sboo nam je cerkveno vodstvo fare sv. Vida pripravilo. Po kratki seji, bomo imele pa nekaj prigrizka in pa medsebojnega razvedrila. Sedaj ko je vojna končana, se že nekoliko lažje podamo v veselo družbo. Le pridite sestre v pondeljek dne 1. oktobra na sejo dru. štva sv. Marije Magdalene, kjer se boste v prijazni družbi zopet nekoliko s svojimi sestrami pozabavale in medseboj po-kramlje. Asesment bom začela pobirati od 6 ure naprej. Pozdrav, Marija Hochevar, taj. DRUŠTVO SV. MIHALJA ODSJ. 163, PITTSBURGH, PA. Draga brača i sestre! Eto nas navrati, i sada uteči ne može-mo, nego samo svi složno da delamo na našem banketu; i kada se naša srca slože, i olovo plivati može, i mi svi težaki da burno u dvorani od 3. sata naprej, da se priredimo i naše goste dočekamo, ko j i sebudu zbirali u 6. sati na večer na nedi-lju 30. sept. u crkveni dvorani, Millvale, Pa. Banket če biti, govora i pomena vredan na veselje svrše-tak rata in onog nemira, koji je vladal 4-5 godina. A isto naši vojnici ali veterani dobro nam došli! Na banketu budu isto govorili naši bojsi, koji su do-I sada odpuščani in došli doma; pak bute stoga dosti čuli od našega staroga kraja, kaj uprav ' komaj čekamo. Takodjer biti če na programu glavni odbornika KSKJ. in HBZ.; ujedno biti če govornika načelnika gra- POKOJNI ČLANICI V SPOMIN Ambridge, Pa. — Dne 12. septembra je po dolgi in mučni bolezni tukaj v Gospodu zaspala Mrs. Josephine Keržan, roj. Grosdeck, članica našega društva in- soproga društvenega predsednika Johna Keržan. — Štiri dolga leta je preležala v postelji, vdana v božjo voljo in trpela strašne bolečine. Ker ji je sapo zapiralo je morala največ v postelji presedeti cele noči. Mučila jo je huda cukre-na boležen, zaradi katere je tudi eno nogo izgubila; ker se ni hotela rana zaceliti, so ji mora-ii nogo v špitalu amputirati. Pokoj niča je bila soustanov-nica našega društva Dobri Pastir št. 183 KSKJ, za katerega je veliko delala in se zanimala za njegov napredek. Večkrat smo ji hišo zamazali, ko smo imeli pri njej seje, ko je bilo društvo še mlado. Bila nas je pa vedno vesela in večkrat je imela kakšno novo misel v korist društva. Čeravno je bila oolehna, je zmeraj rada pomagala pri društvu in tudi pri cerkvi, saj je bila tudi članica društva Krščanskih mater in sv. Rožnega venca. Dobro se. še spominjam, ko smo zidali novo cerkev in prirejali' zabave, je bila vedno zraven. Spadala je •tudi k SŽZ in SNPJ. Ko je ležala na mrtvaškem odru so prišle molit rožni venec članice obeh cerkvenih društev, tako smo ji tudi bratje in sestre našega društva izkazali zadnjo čast., kar smojnogli. Pogreb se je vršil 15. sept. iz cerkve Božjega Odrešenika, kamor je pripadala tekom zadnjih 35 let ali takoj ob svojem prihodu semkaj. Pokopana je na katoliškem pokopališču v Fair Oaks, Pa. Pokoj niča zapušča poleg že označenega moža tri sinove in tri hčere: John Jr., Joe in Charles, Frieda, omož. Teroski, Karolina, omož. v So. Chicagu, 111., in Theresa, omož. Josepak; dalje zapušča osem vnukov in brata Charles Grosdeck v Ambridge, Pa. in sestro Marian Gramba v Greentree, Pa. Počivaj mirno, draga sosestra ! Ne boš tako hitro pozabljena! Spominjali se Te bomo v molitvi, tako tudi Tvoja družina, katero si tako iskreno ljubila. Večna luč naj Ti sveti! Na zopetno svidenje — nad zvezdami! Agnes Smrzlick, tajnica dr. 183. i -o- IZREKAM SOŽALJE Cleveland, O. — V štev. 37, Glasila sem čital o pionirju iz Great Falls, Mont., da je tam preminul tudi meni dobro znani mož Igjiac Trunkle, Sr. Ko sem se pred leti mudil v njegovi hiši, mi je bil tako blag in naklonjen, da ni vedel kaj naj bi storil, da bi me bolje pogostil. Pozneje ni minilo leto, da bi mi ne poslal voščila in o-budil spomine na nekdanje Jed- ZADNJI KLIC NA KONCERT Pittsburgh, Pa. — Še enkrat želim opozoriti naše rojake na važen koncert, katerega prireja Ameriški Odbor za Jugoslovan, ski Relif v petek zvečer, dne 28. septembra v Carnegie Music dvorani, 4400 Forbes St. Svrha koncerta je, da se naredi čim več dobička za nakup zdravil in živeža za bolno in golo deco v Jugoslaviji. Vsi znaki kažejo, da bo udeležba velikanska ; čez 1500 vstopnic je že prodanih vnaprej. Program bo nenavadno bogat. Zlatko Balokovič in Matija 'Govže, direktor Dujuesne Tam-burice, sta izbrala specialne skladbe, katere bodo predstavljale najlepše v jug. glasbi. Te točke bodo brez dvoma zelo u-gajale Amerikancem, ki ne poznajo naših kulturnih vrlin. Zanimanje od strani Ameri-kancev je zelo visoko. Oni čutijo, da so jugoslovanski narodi vredni relifne pomoči prvič zato, ker so bili naši zvesti zavezniki, drugič pa radi humanitarne obligacije. Tisti Ame-rikanci, ki poznajo razmere in politično situacijo v Jugoslavija, naravnost občudujejo odločen nastop jugoslov. vlade, pa pridobi nazaj ukradene dele na. še zemlje, da končno združijo naše narode pod eno streho, da rešijo primorske in koroške Slovence izpod tujega jarma. Koncerta se udeleži ambasador Simič ali pa Slovenec dr. Zore, ki bosta pojasnila in orisala mizerijo in gladovanje, ki grozi in ovira narodno okrevanje. Iz tega razloga se apelira na vse Slovence iz Zapadne Pen-ne, da pridemo na koncert in da poleg lepega duševnega užitka žrtvujemo nekaj centov za naše reveže. To bo naša največja skupna prireditev za relif. Frank Oblak. Mary Zaletel, Frances in Roza-lija ter vnukinje, sestrično Mary Stopar, v starem kraju pa več sorodnikov. Lawrence Barach Po dolgi in mučni je umrl v St. Alexis bolnišnici Lawrence Barach, star 54 let, stanujoč na 1208 E. 176. St. Tukaj za-puščo soprogo Josephine roj. Oreskovec, sina Edwarda SOM 2C, sestro Lucy Turek v Paw Paw, Mich., ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Grižane na Primorskem, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 37 let. Anton StefanUc r 20. sept. je po dolgi mučni bolezni umrl dobro poznani rojak Anton Stefančič, star 60 let. Stanoval je na 890 Rudyard Rd. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary roj. Langus, doma iz Slatne pri Begunjah, sina Anthony, hčer Mary omožena Brothers, sinaho Caroline, zeta Leonarda, vnukinjo Bonita ter brate: Franka, Štefana in Leopolda in veliko drugih sorodnikov. . Rojen je bil v vasi Malo Polje, fara Col nad Vipavo, kjer zapffšča brata Cirila in več sorodnikov. Tukaj je bival 35 le.t Novi grobovi v Clevelandu Mary Bittenc Umrla je v Cleveland Osteopathic bolnišnici Mary Bittenc roj. Debeljak, stara 33 let. Stanovala je na 2004 Nelawood Road, East Cleveland. Rojena je bila v Clevelandu, kjer zapušča žalujočega soproga Franka, hčer Maryann, očeta Johna na Canterbury Rd., brata Cpl. Tony ter sestri Frances poroč. Bogolin in Josephine. Frances Erjavec 17. sept. je umrla v Charity bolnišnici Frances Erjavec roj Kukec, stanujoča na 12012 Cor. lett, stara 58 let Doma je bila iz fare Bosta j n, vas Sonč-nik na Dolenjskem, odkoder je prišla sem pred 33 leti. Bila je članica društva Bled št. 20 SDZ. Poleg žalujočega soproga Antona zapušča hčeri: Mary Sčinkovec, Frances Vadnal ter sina Antona, v starem kraju pa zapušča tri sestre. Anton Kuhel Nagloma je umrl rojak Anton Kuhel, po domače Škarič, stanujoč na 3512 E. 80. St. Bil je star 64 let in doma iz Ježče vasi, fara Primskovo na Do- Napoleonov sestanek z usodo Težavno delo je bilo to, da so pregovorili Napoleona, naj se vrne in naj zapusti svojo armado 1. 1813. Ni hotel ni vedeti o tem, saj je kar venomer trdil, da vojna ni izgubljena. In celo takrat, ko se je slednjič s Caulaincourtom usedel na sani, je govoril le še o tistih zmagah, ki jih bo še dosegel s svo- ko je potoval skozi to deželo. A car Aleksander ni bil usoda sveta, saj niti usoda Rusije ni bil! Kaj menite, kaj bi se bilo zgodilo, če bi se bil jaz, na primer, domislil, da bi ga bil u-strelil? — Nič! — Vse bi bilo pri starem ostalo." Napoleon si je napenjal možgane, da bi mogel razumeti, kaj ta človek prav za prav hoče od njega. Ali je nemara norec pred njim? Ali se le poigrava od veselja zaradi plena, ki mu je prišel v roke, da bi še nekoliko užival svojo pre-šernost in ga bo nato zares napadel? Ali ga bo ustrelil? Skušal je doumeti njegove besede, ki so se dozdevale tako peklensko dosledne. "No, car Aleksander ni bil nič. Če bi bil mrtev, bi ga sledil naslednik; če bi še ta umrl, bi ostal še ruski narod. Zakaj, ruski narod je večen, kakor je tudi naš. A kaj bi ostalo za vami? Z eno samo kroglo bi uničil svet, ki ste ga vi postavili. Ta svet je vaš in je le po vas in bo, dokler boste vi. Ta svet je svet samovoljnosti, ki ničesar ne priznava, še večnosti ne. In krogla, ki more upihniti to samovoljnost, je zdajle v mojih rokah." Napoleon je začutil, kako mu izginja kri iz obraza, in je občutij, kako je prepaden. Nenadoma je začel moža s strahotno jasnostjo razumevati. "Ne ugovarjajte mi!" je oni nadaljeval, čeprav ni bil česar niti besedice spregovoril. "Ni- na tale vrata, kjer morate" iti.kar mi zdaJ ne 0 svo" najprej mimo mene, če hočete j J«n »mu, *°spod! Temu sinu cati hlapce In je zanetil bgenj. Gospodar je bil pravi pravcati orjak, plavih las in stasit kot medved in je opazoval prišlece z majhnimi, ko blisk švigaj očimi očmi, ki jim ni moglo ničesar uiti. Napoleon je zlezel iz voljne toplote svojega kožuha. t)al se je odvestf v majhno sobo, kjer je pil kavojn se je nato ulegel na zofo, da bi malo počival. Za nekaj sob bolj daleč pa je Cau-laincourt ta čas uporabil za to, da si je spopolnjeval svoje zapiske, zakaj, vestno si je zapisoval vse pogovore s cesarjem. Napoleonu se je zdaj pa zdaj zazdelo, ko da sliši škripanje jnegovega peresa po papirju. A brez dvoma je to slišanje izhajalo iz njegove bolne domišljije. Tudi kočijaža, ki je bil s hlapci v razgovoru glede na popravo sani, je iz dalje kdaj pa kdaj zaslišal. Samo hišni gospodar, ki je še nekajkrat stopil v sobo, ko da ima ondi še kak opravek, ga je resnično motil. Napoleon se je čez čas vzne-jevoljen obrnil. A tedaj je gospodar obstal na pragu vrat, ki jih je za seboj zaprl, in ga je vprašujoče pogledal, češ ali znabiti še kaj želi? Cesar je, odkimal z glavo, želeč, naj se odstrani. • Vendar se to ni zgodilo. Začuden se je cesar dvignil. Toda gospodar je mirno-dušno stal na svojem mestu in upiral pogled v cesarja. "Vaše Veličanstvo, to ,pa ni previdno, da ste obesili kožuh doseči svoje pištole," je dejal. Čez čas je dodal: "Manj neprevidno bi bilo kaj takega za vojvodo iz Vicenze, ki se zanj jimi svežimi četami, kadar se [izdajate, kot za cesarja vseh Francozov, kar v resnici ste." Napoleon je nehote poskočil. notine sestanke. Društvo in ; lenjskem, odkoder je prišel sem Jednota sta mu bila v življenju i pred 40 leti. da Millvale itd. Isto čedu pje- velika nada in ponos. Živel je! Bil je član društva sv. Jožefa vati i svirati članovi- tambura- j vzgledno, poln želja, da bi ves' št. 146 KSKJ, Bled št 20 SDZ škeg zbora "Zvezda" iz Law- narod slovenski živel srečnejši, |in Najsv. Imena, renceville. in vernejši. Bil je prava slo-1 Poleg žalujoče soproge Mary Stoga pozivamo sve naše čla- venska korenina in zaslužen roj. Kikol zapušča sinova An-nove i članice, i naša sosedska boritelj za dobro versko življe- ton MM l/C ter Joseph Cadet bodo strnile z nespočitimi. Predvsem pa je hitel, da bi čimprej imel Prusijo za seboj. Naslonjen v kot sani, je ležal ondi brez spanja, kakor sploh v teh dneh ni skoraj nič spal, in dušile so ga strašne skrbi v tej tako čudno jasni, decemberski noči. Le malo besed je v takih urah spregovoril, a to so bile kot pametnice in kakor da bi bila vsaka minuta konec zase. "Tale pot, Caulaincourt, bo nekoč zgodovinskega pomena za vas in vašo rodbino," je nekako dejal. Ali pa: "Pač je malokdaj kakemu človeku usojeno, da more tako dolgo v taki zaupni bližini sedeti skupaj s svojim vladarjem. To priliko bi moral obrniti sebi v prid. Samo te so zdajle središče Evrope. A kako je to dobro, da Evropa niti ne ve ne, kje naj išče svoje središče, saj zdajle ne stoji trdno, ampak drži! Kakšen značilen primer za ta naš položaj!" Koj nato pa je spet opazil strahotnost pokrajine, ki ji je neusmiljena mesečina spačila videz in razmere. , "Kako lahko bi naju kdo napadel in umoril! Kako lahko bi se zgodilo kako zahrbtno dejanje!" je dejal. In ta misel ga je spet tako vznemirjala, da je pogledal, ali ima pri rokah pištolo, ki jo je nosil s seboj v žepu svojega kožuha. Pri tem pa je drgetal od mraza in utrujenosti, dasi ga je bil Caulaincourt pokril še s polovico svojega kožuha. Šlo je na tretjo uro po polnoči, ko se je zlomila desna smuka sani in ni bilo drugače, ko da so se morali ustaviti. To je bilo že tik na meji Saške, katere si je cesar zaradi varnosti tako hrepeneče želel. K sreči so nedaleč našli hišo, majhno gostišče, kakor se je dozdevalo, kamor so konji baš še mogli zvleči sani. To je bila zares tolažba v tej stiski brez tolažbe. Dolgo se na trkanje in klica, nje ni nihče oglasil. A ker trkanje le ni prenehalo, je krč-mar slednjič odprl vrata. Spočetka je nejevoljno brundal, potem je bil že bolj voljan po- ne boste mogli dati ničesar s seboj, čeprav upate na to! Vi že nič več živeli ne boste, ko bo on šele prav za prav živeti začel ! Vi ste zgradili stavbo, ki stoji le, dokler jo sami držite." Namignil je proti pištoli. "Ali A gospodar se za to še zmenil yidite to čudovito orodje, ki od- loča o usodi narodov?" ni. "Zdaj je že prepozno, da bi skrbeli za svojo varnost. Vaša dva spremljevalca naju od tod ne moreta slišati. Staro zidov-je je jako bdelo, midva pa nisva le sama na štiri oči, ampak tudi na štiri ušesa! Tako boste morali hočeš nočeš poslušati, kar vam moram povedati." "In kaj mi morate povedati?" je cesar vprašal z mučnim prisiljenim nasmeškom, ko se je spet usedel na zofo. Gospodar se ni brigal za njegovo vprašanje. "Jaz sem miroljuben državljan, gospod, in v moji hiši ni nobenega orožja, ki bi mogel z njim ogrožati življenje svojih Gospodar je za hip umolknil, nastal je odmor, ki se je Napoleonu zdel neskončno dolg. Trudil se je, da bi mislil na kaj drugega. Slišal je muho, ki je brenčala pri oknu, in v glavo mu je šinila misel, da bi šla muha rada ven in da je treba okno odpreti. Hkrati pa se je čudil, kaj da se te misli ne more iznebiti. Njegov protivnik je sam sebi ugivarjal, rekoč: "Res je pa, seveda, da je bilo nekaj velikanov, ki so svet za vse čase pre-drugačili." Napoleon je pomislil : "Le zakaj ga to vprašanje tako trapi? Tako ga grize, kakor je tudi mene ves čas muči-lo. Ali nemara vsi trpimo za-nl- \ l\ radi te*a vprašanja?" Tedaj-ci pa je oni že nadaljeval: tako nesrečni, da ste mi samr izročili takšno orodje, bi pač nikjer ne bili bolj na varnem." Vzel je s srebrom okovano cesarjevo pištolo, ki ji je držaj molel iz kožuha. Potem jo je položil predse na mizo sredi sobe in se je tudi on usedel. Kazalo je, ko da imata prijateljski pomenek drug z drugim. "Vi ste nas zaničevali in z nogami teptali in nam razbili deželo. A sprevideli boste, da niste imeli povoda tako ravnati z nami. Vsaj to ste že brez dvoma opazili, da imamo dobre oči in da vas spoznamo, kadar pridete k nam." "Zdi se mi, da nimam ne povoda ne prilike, da bi se z vami o tem pogovarjal," je Napoleon tako odločno odgovoril, kolikor je le mogel spričo svojega ogorčenja. "Jaz pa imam oboje — povod in priliko," ga je mož zavrnil. "Nemara da razumete, da take prilike ne bom izpustil." Vstal je in začel dolgih korakov meriti sobo. Pištolo je pustil na mizi, in Napoleon je mrzlično preudarjal, ali jo more pograbiti, preden bi mogel ta človek priskočiti. A njegov strahotni nasprotnik je bil že spet pri mizi. Govoril je, kakor bi se sam s seboj poovarjal: "Nikoli bi si he bil mislil, da bom še kdaj imel usodo sveta v svoji oblasti. Tu, za to mi- "Velikani — da. Ti so imeli tudi svojo vero. A vi? Vi niste imeli nikdar nobene vere! Ali veste, da vam ljudstvo pravi, da ste hudič?" Zasmejal se je kratko, žgoče in suho. Napoleon se je tega smeha še bolj predstrašil kot njegovih groženj. Poln groze je pogledal v ta drgetajoči obraz, ki se mu je poznalo, kako se drug z drugim bijejo misli in sklepi. Drhtel je in znoj ne kaplje so mu orosile čelo. A ta nasprotnik se je skoraj z nadčloveškim naporom obvladoval, dasi je cesarja nenadoma nahrulil: "Vi se mi smejete?" je zakričal, dasi Napoleonu še na mar ni prišlo, da bi se bil smejal. "Le, le sme ja j te se, če hočete! Saj vem, da le norce brije-te iz vsega, karkoli potrebujemo mi za življenje in za smrt. Kakor slepci hlepijo po luči. tako smo mi koprneli po človeku, ki bi nam dal vero vase. Vi ste pa preobrazili svet brez vsakršne vere. In ljudstvo pravilno misli o vas, da ste hudič." Ko je to govoril, je imel solze v očeh. Videti mu je bilo. kako je sleherno besedo tako rekoč iztisnil iz sebe, in kako *e ni mogel več brzdati in je iskal opore, da bi se je oprijel. Brez dvoma bi se ga bil društva, prijatelje i znance iz nje. Večkrat mi je poslal kak- MS., hčere: Josephine Merhar, streči in slednjič je začel kli- zo, je že car Aleksander sedel, i Napoleon zdaj lahko ubranil, (Nadaljevanje na 3. atrani) LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI IZVRŠEVALNI ODBOR predsednik: Rev. M. J. Butala, 416 No. Chicago S., Joliet, HL L podpredsednik: Fnuik Tushek, Joliet, IU. 2. podpredsednik: Josephine Muster, Joliet, HL 3. podpredsednik: John Mlakar, Chicago, HI. Tajnik: Rev. Alojxij Madic, Lemon t. 111. v Blagajnik: Joseph Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet, IU. SVETOVALNI ODBOR Predsednik: Rt. Rev. J. J. Oman. 3547 E. 80th St., Cleveland 5, Ohio. Člani: Rev. MaUja Jager, Rev. Edward Gabrenja OFM. Rev. Aleksander Urankar, OFM. Rev. Frank Baraga, Rev. M J. Hiti. Rev. Štefan Kassovic, John Germ. Frank Wedic, Anton Grdina, Mary Polutnik, Catherine Roberts, Malh Slana, Pauline Ožbolt, John Gottlieb. NADZORNI ODBOR Predsednik: George J. Brince, Eveleth, Minn. Člani: John Terselich. John Den&a, Frank Lokar, Jean Teiak. ZA PUBLICITETO Albina Novak, John Jerich, James Debevec, Ivan Zupan, Rado Staut. NALOGE LIGE KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI Odličen Slovenec nam piše te dni in v svojem pismu nas vprašuje, kaj so naloge Lige Katoliških Slovencev v Ameriki, ki se je ustanovila 24. junija t. 1. v Jolietu. Namen ustanovljene Lige Katoliških Slovencev (ali s kraticami: LKS) je bil omenjen v resolucijah, ki so bile sprejete na ustanovnem shodu. Tiste resolucije dajejo smernice LKS. Dosedaj se teh smernic javnosti še ni mnogo pojasnevalo, kaj prav za prav zahtevajo, da LKS izvede. Prvi sestanek, ki so ga imeli gotovi gospodje v Jolietu pred par tedni, si je nadel prvo nalogo, ki je dobrodelnega značaja. Sklenili so zbirati prispevke za slovenske begunce v Italiji in na Koroškem. Ta naloga je potrebna. Skrbeti za reveže in posebno še za reveže svojega lastnega naroda je ena prvih krščanskih dolžnosti. Akcija za zbirko ^e že razglašena in je v teku. Blagajnik LKS je naš znani odlični rojak g. Jožef Zalar, na 351 No. C hicago Street, Joliet, Illinois, ki sprejema darove za slovenske begunce. Darove je poslati nanj. To akcijo priporočamo vsem, društvom, organizacijam in posameznikom. Ta dobrodelna akcija je ena naloga. Ali pa je edina naloga? Ne, resolucij je več najvažnejša med njimi, vsaj z rfešega vidika, je ona resolucija, ki govori o pospeševanju in razširje-. vanju katoliškega prepričanja in življenja med nami Slovenci. Dalje je omenjeno tudi, naj Liga daje vodilne smernice v gotovih zadevah, kakor za skupne nastope katoliških Slovencev v slučajih, itd. Tudi ta točka je ena najvažnejših. Glede razširjevanja katoliške miselnosti bi se dalo med nami največ govoriti. Ta naloga je najnujnejša, dasi ji vsi posvečamo najmanj pozornosti. Pomemben je pregovor, ki pravi: kar boste sejali, to boste želi. To je že naravni zakon. Če hočeš, da ti bo polje rodilo, ga moraš preorati, obdelati in vsejati vanj seme. Ako tega ne storiš, ni sadu, in si nespameten, če ga pričakuješ, ne da bi preje obdeloval in sej al. N Naš slovenski tisk, slovenska društva in organizacije so naše najvažnejše polje. Kolikokrat se je že zapisalo in povedalo v govorih, da so naše slovenske župnije nastale po mnogih naših j brez zavezniškega dovoljenja, ter se morajo radi tega skrivati pred okupacijsko oblastjo — na vsak način v početku svojega nelegalnega bivanja. Očivid-no je, da tvorijo tako zvani 'Volksdeutche,' katerim je Titova vlada ukazala, da rrtorajo zapustiti, deželo, večino teh novih beguncev. Ti so za časa nemške okupacije postali nemški državljani. Druga vrsta beguncev so neka čudna mešanica četnikov, ki so se borili za Mihapjloviča, u-stašev, ki so sledili Paveliču, in vsi mogoči drugi kvizlinški e-lementi, ki so na begu pred pretečim ali mogoče sodnim obračunom. Nekateri drugi zopet trde, da so bivši pristaši maršala Tita, ali pa da so demokrati, ki nočejo sprejeti sedanjega vlad-negar režima v Beogradu. Trenotno je v britanski zoni uradno registriranih 14,500 jugoslovanskih beguncev, od katerih se večina noče vrniti nazaj domov. V ameriškem predelu je bilo uradno naštetih 76,000 Jugoslovanov. Med temi zadnjimi jih je 16,000 pristašev maršala Tita, ki se bodo vrnili v domovino, čim bodo na razpolago transportna sredstva. Nadaljnih 35,000 je Volks-deutsehe, katere bi Jugoslovani gotovo zavrnili, ako bi se skušali vrniti. GLASILO K. S. K. JEDNOTE, SEPTEMBER 26, 1946 ■■ ' ■ i- _!!l»Ji_-t " """'----L-^-S-r"- — ■ 1 - Potemtakem je v ameriški zoni le približno 25,000 jugoslov. (državljanov, ki niso Nemci in se nočejo vrnili. Večina njih se nahaja v bližini Salzburga. Iz tega računa sledi, da se nahaja tam komaj -četrtina teh beguncev, ki nočejo nazaj, kot sc trdili omenjeni pariški glasovi. Toda to še ni vse — eden ameriških uradnikov mi je dejal danes naslednje: "Med temi 25,000 se uahajajo vsake vr. PISMO SLOVENSKEGA jnikov, tako da imamo vsak dan ŽURNALISTA IZ ITALIJE ! več svetih maš in večkrat slovenske pridige. Naš cerkveni mešani zbor občudujejo vsi, tudi Amerikanci in Angleži. Za otroke imamo šole, za starše pa predavanja. Tudi razne krožke za učenje tujih jezikov in podobno. Tako se nekako za-motimo, da premagujemo v sebi bridkost in domotožje. Druge slovenske skupine so v Rimini, Trevisu, San Cesare in Bologni, obstoje pa tudi središča komunističnih propagandi-stov, pa ti se ne upajo med nas. slovenskih naselbinah iz krogov katoliških društev KSKJ. Pa- »te ljudje. Nekaj jih je brez troni župnij se istovetijo z imeni svetnikov, ki so jih izbrala dru- j™akega dvoma vojmh zioein-stva. in to je dokaz tesnega sodelovanja med društvi in akcijami za ustanovitev slovenskih župnij po naselbinah. KSKJ kot katoliška organizacija je storila premnogo za naše župnije, direktno in indirekno. Seveda so tudi župnije in njih voditelji duhovniki doprinesli v korist KSKJ velik del dela pri ustanavljanju in vsemu poznejšem delu za razmah te odlične slovenske katoliške organizacij1«. Je pač šlo po lepem geslu, da roka roko umiva. % Toda, da smo iskreni in odkriti, nam se zdi, da mi vsi vse premalo storimo za naša katoliška društva in našo KSKJ, dalje za DSD in tudi za SŽZ. Na organizacije se obračamo v vseh slučajih. Naj gre za kakoršno koli gibanje že hoče, na naše organizacije in društva se najprvo obrnemo in od njih pričakujemo Vse gmotne in moralne podpore. Mi ne rečemo, da to ni prav! Opomba: Naslednje pismo, ki ga tu objavljamo v skrajšani obliki, je prišlo iz, Italije na naslov KSKJ v Jolietu. Namenjeno je vsem onim, ki se pisca spominjajo iz časov svojega obiska v Sloveniji. Pismo pošilja CIRIL KOČEVAR, ki je sedaj med begunci v Italiji. Riccione, Italija, 25. julija 1945. Dragi mi ameriški rojaki: Upam, da se rne boste vsaj nekateri spominjali. Bil sem v Ljubljani poročevalec za slovenski tisk in sem vselej obširno pisal o Vas, kadar ste nas obiskali v Ljubljani iz Amerike. Tudi sem vas spremljal po Sloveniji in vam večkrat služil kot kažipot. Na filmu, ki ga je nalpravil v Ljubljani Mr. Anton Grdina o priliki obiska KSKJ, sem prav dobro viden, kako pišem o vas za tukajšnje liste. Ob izbruhu vojne sem bil državni novinar v Belgradu, nato tri leta zopet .v Ljubljani. Od leta 1944 do letos spomladi sem pa urejeval slovenski list v Gorici, ki je začel izhajati tam po 25 letih kulturnega molka med primorskimi Slovenci. Ta list sem urejeval v odločno slovenskem, protifašističnem in tudi proti-komuni-stičnem duhu. V naši ljubljeni domovini vlada sedaj divja druhal, groza, trepet, smrt . . . Svinčenke lastnih bratov pobijajo naše ljudi. To je prinesel s seboj komunizem. Kar nas je bilo razsodnih Slovencev, smo se rešili na Korcško in v Italijo, kjer smo sedaj pod zaščito ameriške in angleške armade. Večina se jih pa ni mogla rešiti in te sedaj mučijo, morijo, obešajo Titovi komunisti po vsej Sloveniji. Obširno bi Vam mogel o če ležala na njima. Protivnik je prvi vstal in se mahoma otresel teh misli. Vzel je pištolo v roko, ki je še zmeraj nedotaknjena ležala na mizi, in je dejal: "Preveč sem vas počastil. Mi vsi, tudi ljudstvo precenjujemo vašo strahovi-tost. Saj vi niti hudičeva niste, ampak ste le smešni." Nato, ko je Napoleonu izročil pištolo, je dodal: "Vidim, da ste na nič in da se je vaša usoda, že začela, kakor sem vam jo prerokoval. P očem u naj bi ji še jaz pomagal? Svojo oblast vra- Angleške oblasti nas sprašu-!čam v vaše roke in ne pričaku- jejo, kam bi radi šli od tukaj, ker o povratku v domovi/io v sedanjih razmerah ne more biti govora. Nekateri mislimo, da bi šli nazaj proti severu med gorške Slovence, drug,i ki ima-* jo svoje v Ameriki, so se prijavili za tja, tretji za Francijo, nekateri za Belgijo. Ne vemo še nič, kaj nas čaka v bodočnosti. Kar je iu Srbov, so se vsi prijavili za Ameriko. Zanje namreč obstoji v Ameriki neka organizacija, ki jim pošilja sem denar, časopise, hrano v paketih in podobno. Lepo bi bilo, če bi se tudi naši slovenski a-meriški rojaki kaj spomnili na nas. Seveda ne prisimo toliko, kolikor dajejo in obetajo Srbi svojim. Saj vemo, da so Slovenci v Ameriki vedno pokazali svoje zlato srce do nas v domovini, če je bilo zelo potrebno aii ne. Toda zd^j, ko smo v tujini brez sredstev in cilja, smo pa prav zares potrebni. Tu v Itaiiji je sedaj že vsega dosti, toda le za tistega, ki ima denar. Mi tega nimamo. In tako nam skoraj vsega manjka. Za silo je začel angleški Rdeči Križ dajati nekaj obleke. Ne pišem Vam tega v svojem imenu, prosim Vas pa, da bi se v Ameriki spomnili vsaj naših otrok, saj imamo samo v naši skupini 30 malčkov, ki morajo Ravno nasprotno, ljudje enega duha gredo skupaj in le med takimi more priti do sodelovanja, drugje ga zastonj prčakuje-mo. Ampak tu je tudi drugo vprašanje in sicer: Kaj pa mi storimo za naša društva in organizacije? Ali mi kaj agitiramo zanje? Jih priporočamo ob vsaki priliki? Ali jim pridobivamo nove člane, jim pomagamo, da rastejo v številu in drugače, ali pa naše organizacije samo kritiziramo in o njih govoričimo, kakšne so in kakšne bi morale biti? Kaj pravi naša vest na to? Neka osrednja organizacija katoliških Slovencev v Ameriki nam je zelo potrebna. Pred vsem, da bi nam dajala direktive za skupne akcije, ki naj pomnože vrste naših društev in organizacij. Društveno življenje je marsikje čisto na mrtvi točki. Vsi ja-mramo, da smo stari, da mladi se pa ne zanimajo več. Takih izgovorov je vse polno. Deloma so resnični, a če bi od kod prihajali kaki živahni nasveti, bi nas še vse spravili na prav živahno delo za naša društva in organizacije. Pridobivanje članov v katoliška društva je veliko misijonsko delo. Za tako delo bi se morali vsi navduševati. Kadar dobi kdo rojaka v katoliško društvo, ga končno pridobi tudi za katolištvo. Saj vsako katoliško društvo stalno opozarja svoje člane tudi na izpolnjevanje verskih dolžnosti. Zato res ne vemo, zakaj naj bi bili tako brezbrižni do katoliških društev. Liga Katoliških Slovencev naj bi začela v tem pravcu delovati in vzpodbujati katoliško javnost med nami k večjemu zanimanju za katoliška društva in organizacije. < Mi prav iskreno apeliramo, da bi naši gospodje pisatelji temu namenu posvetili svoja peresa ter skušali dvigniti kar najvišje zanimanje za naša katoliška društva in organizacije. To je naše polje, na^katerem je še mnogo dela, pa tudi brez uspeha ne bo, če se ga resno lotimo z dobrim namenom in z dobro voljo. Najprej k delu, ki nas vabi in kliče T Ponatis iz "Am. Slovenca" ------o- mikanja. Kot znano, so neki Mihajlovi-ču naklonjeni krogi v Parizu trdili, da morajo hraniti Amerikanci v Salzburgu najmanj 100 tisoč bivših jugoslov. vojnih u-jetnikov in političnih beguncev ter deportirancev, ki so baje odklonili vrniti se domov, dokler je v Jugoslaviji maršal Tito na oblasti. Onim, katerim uspe preiti preko avstrijske meje, store to AMERIŠKI POROČEVALEC O BEGUNCIH IZ JUGOSLAVIJE Dunaj, 13. septembra.—ONA — Landrum Boiling — Ameriški in angleški uradni krogi so danes potrdili, da se izteka neprestan dotok beguncev iz Jugoslavije v njihove zone na zahodu in jugu Avstrije. Dejstvo pa je, da nobeden od njih nima popolnoma natančnih podatkov o obsegu tega pre- cev, katere bomo še izročili Ju goslaviji, ako jih ne bodo zahtevale splošne zavezniške komisije za vojne zločine, da jih * postavi pred sodišče." "Drugi izhajajo iz tako zva-nih 'višjih srednjih slojev,' ki so prepričani, da se jim ne gle-! de na politično prepričanje ne | bo posebno dobro godilo v nji-!hovi domovini, pod njeno se-idanjo vlado. Med njimi jih je mnogo, ki imajo čiste roke v pogledu borbe proti nacizmu — vsaj v kolikor moremo mi tukaj soditi o tem — a so navzlic temu nasprotniki maršala Tita. "Nekaj okrog 1,000 teh je beguncev," je dodal, "ki so vojaki jugoslov. armade iz prvih časov vojne ter so se nahajali v nemškem vojnem ujetništvu, iz katerega so bili osvobojeni po ameriških silah. Prišteti jih je treba med begunce, ker se nočejo vrniti domov." Tako ta ameriški uradnik. Zavezniški okupacijski uradniki dobro vedo, da obstoja stalen dotok beguncev v Avstrijo, a smatrajo, da zadeva ni resnega obšega. Za kar jim gre v prvi vrsti je to, 'da bi ustavili izgone tako zvanih "Volksdeut-sche' iz Jugoslavije, ker za te ni bilo v Potsdamu ničesar predvideno. "Silno imamo posla," je ameriškemu poročevalcu dejal eden zavezniških uradnikov, "ko si prizadevamo odpraviti iz Avstrije sudetske Nemce in Nemce, ki so se pritepli iz drugih dežel. Nikakor nočemo, da se to nadaljuje in da se nam vedno znova nabere v deželi novih množic nezaželjenih Nemcev. "To pa je za naše ameriške okupacijske oblasti mnogo bolj težak in resen problem kot nelegalni prihod političnih nasprotnikov maršala Tita, ter nam dela mnogo večje preglavice." tem pisati, pa prihodnjič kaj | včasih po tri tedne, kakor mi več. Naš Prevzvišeni se je ko-i odrasli, biti brez sladkorja in maj rešil naJCoroško v Lienz in |takih reči> ki Jih težko Po&resa- z njim nekaj duhovnikov. Tu VjJ°* Riccione ga pričakujemo, da j ameriškimi Slovenci kako akci- nas obišče na svoji poti v Rim.b'a. da nam priskočite na po- Drugače so v Ljubljani in dru- Najmanj kar pricaKuje- I mo, je pa to, da nam pošiljate svoje liste in sploh vse, kar se ! med Vami tiska. Na žalost v god padli naši najboljši možje, duhovniki, politiki, pisatelji,! zdravniki, sploh javni delavci. Meni in drugim slučajno bolj i vidnim Slovencem je bilo lahko, rešiti se v Italijo, ker smo bili blizu angleške armade, samo strašno se nam je mudilo, zato jem od vas niti toliko časti, da me boste ščitili, čim boste spet torej, da boste za svoje maščevanje mogli sklicati svoje gard-ne čete." Napoleon spočetka ni razumel njegovih besed. Hotel je vzeti svojo pištolo, a je nato brž odmaknil roko. A gospodar mu jo je vrgel pred noge in je odšel iz sobe, ne da bi se še obrnil. Šele čez nekoliko časa se je cesar počasi sklonil in jo pobral. Potem je trajalo le še malo | časa, preden je bila z majhno! desko smuč popravljena. Cau-, laincourt je prišel, da bi cesarja zbudil. Pa ga je zagledal,; kako je stal sredi sobe, držeč j pištolo v roki. Pomagal mu jej obleči kožuh in ga je odvedel k j sanem, ki so v jutranjem so-! mraku čakale pred vrati. Napoleon se je usedel na svo-1 je mesto in se zavil v. odeje, in voznik je nategnil vajeti. A ko so se sani že zganile, je ce-, sar mahoma pomignil, veleč,1 naj še postojijo. Segel je v žep, vzel iz nje s srebrom okovano pištolo in jo izročil Caulaincourtu, rekoč, da gospodarju v spomin na cesarja Napoleona, ki je bil njegov gost. A kose je Caulain-court osupel dvignil in je hotel izvršiti ukaz, je cesar zakii-cal:Za njim: "Recite temu človeku da sem si še enkrat temeljito premislil! Resnično, Morda bi pa le uspela med J imel sem ga za strahopetca." Čez pičle pol ure so se po lepi vožnji brez motenj pripeljali do saške meje in so bili že drug dan v Draždanih. H. Suessen. lavcev, katere so bili Nemci s silo privedli v Nemčijo, ki so bili pa že večinoma poslani nazaj. Poudaril je tudi, da je treba pomisliti na to, da je bilo manj kot 3 odstotke hiš poškodova-niht v Nemčiji — in to ravno zakaj morejo Nemci spraviti pod streho še mnogo več ljudi, ja naglasil. Deloma se Čehi zanašajo tudi na to, da bodo Nemci sami radi pobrali svoja šila in kopita in odšli. Ko so vprašali ministra Filingerja ali bodo smeli Nemci iz onih predelov, ki leže ob meji, vzeti seboj del svojega imetja, je odgovoril, da bo naj-brže mogoče, da odnesejo del premične posesti. Načelno pa zapade njihovo imet j o čehoslo-vaški državi. Ko je velika masa nemških beguncev zapustila Čehoslova-ško, je zapustila za seboj morje ničvrednega denarja—100,-000 milijonov mark. Zaplenjena nemška imetja bodo vsaj dd neke mere služila v kritje to poplavo s papirnim denarjem. V teku te konference ni bilo povedano, v koliko se je imel g. Fierlinger prilike razgovarjati z ministerskim predsednikom Attlee-jem o teh problemih. -o- VOJAKI, KI IMAJO 70 TOČK IN VE, PRIDEJO DOMOV Pariz. — Ameriška armada naznanja, da bo poslanih iz Evrope domov med 1. septembrom in koncem leta 1,300.000 vojakov, ali 500,000 več, kot prvotno nameravano. Vsak vojak, ki je imel na dan konca vojne z Japonsko 70 točk aii več, pride domov pred božičem. Do 1. januarja 1946 bo ostalo v Evropi še kakih 700,-000 ameriških vojakov, med katerimi je štetih 400,000 kot okupacijska armada. -o- Spominjajte se naše, tako nesrečne stare domovine in darujte kaj v sklad JPO, slovenska sekcija I naši domovini zdaj tiskajo samo strupene komunistične reči, pač pa izhaja v Trstu slovenski dnevnik "Glas zaveznikov," ki je pa le bolj uraden list in red- Izgon Nemcev iz Čeho-slovaške London, 6. septembra. — O. N. A. — Čehoslovaški minister nismo mogli vzeti s seboj do-1 ko Pride do nas. Cim več nam . ski predgednik Zdenek Fierlin- Privatne, bratske in družabne organizacije morejo premoženje svoje organizacije investirati v Obrambne bonde in znamke (Defense Bonds and SUmpe), serije F in G. sti več kot to, kar smo imeli na sebi, denarja pa tako ali tako nihče ni imel preveč, in kar ga je kdo imel, je bilo večinoma v čekih goriških bank, ki tukaj nimajo veljave. Še na slabšem so bili Slovenci iz Ljubljane, ki so imeli s seboj ničvredne ljubljanske lire in nemške marke. K sreči so se za nas zavzeli Angleži, ki so nam dajali spočetka prav dobro hrano in zasilno prenočišče. No, hrana je postala zadnje čase zelo skromna. Kdor še premore kako liro, ki kaj velja, mora dokupo-vati. Kdor pa tega nima, mora trpeti. In teh je večina. Tukaj v Riccione nas je trenutno kakih 300 Slovencev in 100 Srbov. Mesto je prijazno, šteje kakih 10,000 prebivalcev. Kraj je zdrav, letovišče ob Jadranskem morju med Rimini in Ancono. Kopljemo se vsak dan v morju. Zanimalo Vas bo, da smo Slovenci, namreč samci in možje brez'družine, nastanjeni v bivšem Mussolinijevem letovišču, veliki vili. Bivši fašistični diktator in seveda veliko drugih fašističnih veličin je preživljalo tukaj svoja poletja. Slovenske, družine, žene in dekleta so pa nastanjene v nekem hotelu. Pa ne smete misliti, da živimo v razkošju, zakaj vsa ta poslopja so bila po padcu fašizma temeljito izropana. Hvaležni pa smo Bogu in zaveznikom, da imamo vsaj streho nad glavo, slamnjačo in odejo za spanje ter nekaj skromne hrane. Med nami živi nekaj duhov- boste poslali tudi duševne hrane, toliko več zaslug si boste pridobili za nas in iz srca Vam bomo hvaležni. Ob zaključku lepo pozdravljam ameriške znance: Leona Zakrajška, Antona Grdino, Avgusta Kolandra, gospo Ma-rinkovo in vse druge, ki se me morda spominjate od svojih obiskov v domovino. Imam tudi nekaj žlahte v USA. Očetov brat, Frank Kočevar iz Starega trga pri Ložu je živel 30 let v Clevelandu, pa ne vem, če še živi. Materin brat Anton Poje je pa odšel v Ameriko že leta 1907^ pa smo kmalu izgubili vsako sled za njim. Vse prav toplo pozdravlja in se Vam že naprej zahvaljuje za morebitne usluge vdani Vam Ciril Kočevar. Moj naslfev je: Campo Slo-veno - Jugoslavo dei profughi (A MG) Ref. Camp), Riccione presso Rimini, Italia. -o- NAPOLEONOV SESTANEK {Nadaljevanje t 2 strani* če bi ne bil tudi sam kakor hrom. Tudi on je hotel vstati in spregovoriti. A besede tega človeka so ga tako pobile, da bi se ne bil mogel zganiti z mesta, pa čeprav bi bila vrata odprta in bi bila pot svobodna. Tako sta nekaj časa sedela drug drugemu nasproti in sta molčala. A v tem molku so se njune misli borile druga z drugo na življenje in smrt, dasi se ger je priredil v Londonu kon ferenco s časnikarji, v kateri je objasnil nekatere podrobnosti o vprašanju izgona Nemcev iz Čehoslovaške. Dozdaj je zapustilo Čehoslovaške le 100,000 Nemcev, ki so bili že pred vojno češki državljani. Odkar je bila dežela o-svobojena, je sicer pobegnilo v raj h še dodatnih 1,000,000 Nemcev, toda to so bili-le taki, ki so na svojem begu pred rdeče armado končano prispeli na češka tla in ostali tam do končnega poloma. Večina teh je romala naprej kar na lastno pest, brez vsake organizacije, brez strehe in brez odmerkov za živež. Ves čehoslovaški narod je u-verjen o tem, da je v pravem, ko zahteva, da morajo vsi oni Nemci, ki so se izkazali nelojalne državljane zapustiti Če-hoslovaško. Po potsdamski deklaraciji je praška vlada ustavila množične izgone, a svojega namena ni opustila in se zdaj pogaja o tem, kako izvesti izgon vseh ostalih Nemcev v teku prihodnjih 10 mesecev. Kdor hoče razumeti, kako žele zapletena je ta zadeva, naj pomisli, da je bilo približno 750,000 Čehov v Nemčiji kot suženjskih delavcev, katere nameravajo nadomestiti z istim številom Nemcev, ki morajo iz Čehoslovaške ven. Ministerski predsednik Fierlinger pravi, da je še mnogo prostora v Nemčiji za nadaljnje Nemce, ter spomi-niti spogledala nista. Oba sta nja pred vsem na onih približ-čutila, kako je ta minuta more- ne 10 milijonov suženjskih de- V BLAG SPOMIN prve obletnice smrti ljubljenega soproga in dragega očeta ANTONA K. PONIKVAR-JA ki je umrl dne 17. septembra 1944. Rojen je bil na Širokem pri Ljubljani leta 1879; v A-meriko je dospel 1. 1906. Pri hiši se je reklo pri Kramarje-vih; imel je še tri brate in dve sestri. Objavo njegove smrti bi morala sicer že lansko leto dati v list, pa nisem biia dobro o tem poučena; menila sem, da bo to izvršil tajnik društva sv. Jožefa št. 56 KSKJ, kamor je moj pokojni soprog spadal 40 let. Moje dekliško ime je bilo Šterbenk, doma sem iz fare Trebnje, po domače "pri Ko-stajčevih." Dasiravno se pokojnika vedno spominjamo, vršimo to še posebno ob prvi obletnici njegove smrti. Zato mu kličemo: Ljubljeni mož in dragi oče, počivaj mirno v svobodni ameriški grudi, duša Tvoja naj se pa veseli tam, kjer ni več skrbi, ne žalosti. Tolažimo se edino s tem, da bomo vsi enkrat prišli za Teboj. Spominjali se Te bomo do konca naših dni. Žalujoči ostali: Ana Ponikvar, soproga Anton Jr. sin, korporal že 2 leti v Nemčiji Amalia, poroč. Ster«is, hči Maria, poročena Schlaiman, hči. Leadville, Colorado, 20. septembra 1945. "ttJULOK. t IL CUT B. OBOD. Vsi rokopisi te ogM morajo biti v uradu najpozneje do za Za Za m sawrftn ..$3.00 ~t»J00 THE ORAKD OABKZOUAN te« OfTKS: CUT ST. OUB Al MU OUVKJJCD s. orno Por member«, jwuly Fw nouMBaben In U. 8. A. Foreign Ooontriw 40J4 ....... $200 ___ClJOO OBDRŽIMO ZAŽELJENO ŠTEVILO ČLANSTVA! Gotovo ste bili vsi veseli zadnjega uradnega poročila, da je naša Jednota dosegla zaželjeno število 40,000 članstva Zdaj bo pa treba narediti novi načrt, lahko bi rekli tudi po angleško "goal," da hočemo doseči 45,000 članov! To bo pokazalo bodoče zanimanje in delovanje nas vseh skupaj. Vemo, da bo to še nemogoče izvršiti do prihodnje konvencije čez enajst mesecev vršeče se v Pueblo, Colo., pač se nam ta načrt lahko posreči do naslednje konvencije 1. 1950, morda celo nadkriti do—50,000 članstva ! Da bomo pa saj za sedaj lahko pisali in trdili, da naša KSKJ. šteje nad 40,000 članstva, moramo biti oprezni in moramo paziti, da se to lepo število ne zniža ali skrči. Vpoštevati je treba pri tem, da nam nemila smrt sleherni mesec odvzame iz naše sredine povprečno 30 in še več članov, nekaj malega jih odstopi in nekaj suspendanih zgubimo ker ne pristopijo v predpisani dobi 60 dni več nazaj. Zato je treba vsak mesec pridobiti toliko novega članstva da se vrzel zamaši ali nadomesti. Pred vsem in naj prvo je treba pridobivati mladino, kajti mladež je glavni most po katerem koraka naša Jednota iz sedanjosti v bodočnost; mladina je naša glavna opora. Otroci, ki hodijo danes še v šolo, bodo čez leta prevzeli vajeti vodstva naše podporne organizacije v svoje roke. Veseli bodimo tudi, da se že vračajo naši člani-vojaki z raZnih bojnih front in vojaških taborišč. Tudi približno 4,000 naših Jednotarjev je zadnja leta vršilo nevarno službo za obrambo domovine in dosego svetovnega miru; mnogo istih poznamo kot zavedne Jednotarje ker so vršili razne urade pri krajevnih društvih. Ni dvoma, da se bodo radi zopet oprijeli tudi društvenega dela in nam na ta način pomagali ohraniti sedanje lepo število članstva pri Jednoti. Uverjeni smo, da se bo tudi marsikak izmed naših veteranov kmalu poročil s svojo izvoljenko, ki mu je redno pisala, ko je vršil službo strica Sam-a. Vsakemu takemu ženinu naj pa velja naš skromen nasvet, da naj obljubi večno zvestobo kaki članici naše Jednote, če pa ista dosedaj še ni, naj jo pa kmalu vpiše za pristop. UDELEŽUJTE SE MESEČNIH SEJ! Po koledarju smo te dni nastopili prvi teden tretje letne dobe—jeseni. Narava že spreminja svojo odejo, dnevi se kraj-šjo, noči pa daljšajo; vendar bomo od 30. sept. naprej, čez dan za eno uro na boljšem ker bo naša vlada opustila dosedanji vojni čas in uvedla za vse države zopet prejšnjega (standard). Kar se tiče vremena, nastopa tudi v naši državi Ohio tako-zvano "Indijansko poletje," ki nas osobito ob nedeljah vabi ven-kaj na farme ali v naravo; to si seveda privoščijo lahko oni, katerih avtomobil še za silo "rona." Tako je jesen tudi zopet odprla vrata plesnih dvoran, takih veselic bo naravno mnogo, saj je tudi prav, da se ljudstvo zopet enkrat malo razvedri in poza. bi vojne težkoče. Letošnje jeseni in zime se gotovd veseli marsikak društveni tajnik(ca) ker pričakuje večje udeležbe na mesečni seji, češ, da ne bo treba zopet samemu odboru v zborovalni dvorani sedeti kakor se je to rado vršilo zadnja leta tekom svetovne vojne. Konec vojne je začasno ustavil na milijone delavcem delo, torej ne bo zaenkrat več izgovora, da jih je delo zadrževalo iti na sejo. Prosti čas ob daljših večerih bomo pa lahko v tej dobi porabili za čitanje knjig in listov, včasih pojdemo v kino gledališče, ali na obisk k sosedom ali pa se bomo pridružili kakšni kegljaški skupini za razvedrilo. Dragi nam bratje in sestre! Vsa tf razvedrila Vam privoščimo, toda NE pozabite enega dneva v mesecu, ko se vrši redna se. ja Vašega društva! Samo eno uro ali malo več na mesec boste ja žrtvovali svojim sobratom, pa tudi sebi v prid?! Sklenite torej že danes, da se boste od sedaj naprej udeležili VSAKE mesečne seje! Da bo za mesečne seje več privlačnosti, naj odbor kaj posebnega določi kar naj se vrši po seji: malo družabne zabave s kakšnim okrepčilom, igranje na karte ali pa "bingo" brez vstop, nine. Nekatera društva dajejo tudi denarne nagrade onim, ki so srečni in seveda navzoči. Jako umestno in lepo je, da ste saj enkrat skupaj v večji družbi svojih sobratov, kjer se lahko o tem in onem kaj več pogovorite. Pred vsem skušajte dovesti na sejo že prvega člana-vojaka, ki se je vrnil z vojne; gotovo Vam bo rad kaj zanimivega povedal. Iz srca želimo, da bi bile v bodoče seje vseh naših društev glede udeležbe 100%. ZLATE ZVEZDE Kam li angel smrti, si namenjen, kaj posebnega s sabo nosiš? Ali zopet žalost ljudstvu v, srca, solze grenke vsem v oči mu trošiš? "Grem po svetu, iščem vsa grobišča, kjer vojaki hrabri večno spanje spijo; — križe bele znanih in neznanih rad preštel bi dokler ne strohnijo. Barvo zlato, čopič s sabo nosim, zlato zvezdo da na križ označim tem junakom padlim v priznanje in v tolažbo dragim njih domačim." Ivan Zupan. 25-letnica groze Slovencev v Trsta Baš ob času ko se v Londonu razpravlja o perečem vprašanju bodočnosti Trsta in slovenskega Primorja, mislimo, da je umestno, da ponatisnemo jako zanimiv članek, qziroma opis kako so 1. 1920 italijanski Trža-čani (iredentisti) divjali v o-značenem mestu in vprizarjali grozodejstva nad Slovenci. V kroniki slovenskega naroda ne bo ta dogodek nikdar pozabljen. * Trst, 13. julija 1945. — Ko listamo kroniko prežalostnih dogodkov, ki so četrt stoletja za nami in ki bi naj bili zapisali prve besede mrtvaškega lista malega naroda ob Jadranu, pomenili pričetek smrtnih krčev svobodoljubnih ljudi, ki jih je morje in kraška zemlja, skupna, osnovna zavest človfeških pravic družila ene z drugimi ob križišču poti z zapada na vzhod, z juga na sever, se ustavimo ob besedah, ki v polni meri veljajo še danes, čeprav je njih vsebina prepojena drugega, novega duha: Mera trpljenja našega naroda ob Jadranu še ni dopolnjena do vrha. Bliskovito so se zvrstili krvavi, ognjeni dogodki tisti torek, o mraku, 13. julija 1920. "Ponosni naš Narodni Dom v Trstu," je zapisal kronist naslednjega dne središče našega gospodarst. va, naše kulture in političnega življenja. Jokali so naši bratje, stari borci, ki so po vinarjih zbirali in s svojim žulji postavili to veličastno stavbo, v nemi grozi so se krčile pesti in srca tisočev, ki so bili priča krvave mu kresu, zanetenem na najdražjem, kar jim je še ostalo v težkih dneh, se je dvigala nema prošnja: Bratje, vi svobodni in srečni, dovolj je našega trpljeja in muk . . . Usodna ura bije za nas in naše brate,,Ob,Jadranu! Na stražo! To je naš odgovor, edini, do-stbjen svobodnega naroda, ki ne tepta nikogar, pa se tudi ne pusti od nikogar teptati, odgovor naroda, ki se zaveda svoje svobode, svojih pravic in svojih dolžnosti in ki je vedno na straži, miren in trden, pripravljen na obrambo in boj." "Napetost je dosegla vrhunec," je takrat beležila kronika. "Kdo bi mislil, da bo an-tanta, katere ugled je bil ob končani vojni Jako izredno velik, kdaj dopustila, da se bodo smele kriti pravice naroda, ki ne zahteva niti pedi zemlje, ki ni njegova." Peklenska overturn Za tisti torek popoldne je napovedal "Fascio di combat-timento" (bojevniška zveza) v Dantejevi dvorani fašistični shod. Ves Trst je slutil, da se pripravlja nekaj izredno težkega. Fašistični demonstranti so napovedali protislovenski shod znanem trgu Unita, bil je shod, ki je trajal pol ure, do 17.30, nekak aranžma za van-dalski pohod, za prvi protiljud-ski pogrom. Skupina fašistov, bilo jih morda 500, se je zbrala po shodu na trgu. Nekaj jih je splezalo na vodnjak, s katerega je Dagnino iz Milana pozival množico, naj z dejanji nastopi proti "tujerodcem." Govoril je tudi profesor Confor-to, ki pa je moral obmolkniti spričo hrupa drhali, ko je ta pobila na tla nekega Slovenca. Končno je odv. Giunto pozval množico, naj nastopi z vso odločnostjo in profesor Ranti se je še premišljeno zlagal, da je bil pravkar do smrti zaboden neki fašist. Tedaj je tolpa bistvu protiljudsko demonstracijo zbesnela po Korzu, čez Borzni trg v ulico Mazzini. Spoto. ma so nevarno ranili nekega nič zlega slutečega pasanta. V' u-lici Mazzini so vdrli v urad jugoslovanske delegacije, divjaško zagospodarili in zažgali za-j stavo, ki so jo našli v njem. In potem so divljali dalje, napadli, pretepli vsakogar, ki so o njem mislili, da je "lujerodec," pa ranlii tako tudi več Italijanov. Vandalski kres fašističnega razdejanja Z besnim kričanjem: "Pred Balkan!" se je drhal valila dalje proti Narodnemu domu. Bi* la je 19. ura. Veličastno poslopje je bilo popolnoma zapuščeno. Vsa okna zaprta, enako kavarna in restavracija. — Fašisti so se nemoteno vtihotapili v Narodni dom, ki so bile v njem tudi hotelske sobe, orožje in razstreljivo. Takratni fašistično nastrojeni listi so trdili, da se je sprožilo nekaj strelov iz doma, da je treščilo nekaj granat med demonstrante. — Pobesnele zveri, ki so vdrle v poslopje, polile pohišivo s petrolejem in zažgale vse, kar jim je prišlo pod roke, niso našle v njem žive duše. Zgodovina ne pove, koliko je bilo dejansko žrtev v gorečem poslopju, ki iz njega ni bilo izhoda ne rešitve za nikogar. Dejstvo pa je, da v domu, ni bilo niti ene same puške niti enega samokresa niti ene bombe, kolikor jih morda niso vtihotapili v zgradbo, ki so bile v njej tudi hotelske sobe fašisti sami, ki so se po lastni hlvali temeljito popravili na svoj napad. Narodni dom pa je bil v ne kaj minutah ves v plamenih Gost, črn dim se je dvignil pro ti nebu, zidovi so se rušili, stro pi so se vdirali, stene so pokale se majale. Bil je strašen pogled na gorečo stavbo, ki se ji spreminjala v razvaline. Med dimom in plameni sta sipo j a vil i na srednjem oknu t ret. jega nadstropja dve postavi. obupu sta iskali pomoči. Nek moški in neka ženska. Ta j< bila zelo mlada, odeta v višnje*, plašč in proseče je klicala na pomoč. Moški, ki je stal z njo, je bil star, miren, molčeč Množica pa je vzdivjala še bolj Ko jima le ni bilo nobene pc moči, se je dekle pognalo sko zi okno. Trenutek za njo š< starec. Ta, bil je lekarnai Hugo Roblek z Bleda, je obležal mrtev na tlaku, dekle, Ana. je bila smrtno nevarno poško dovana. Narodni dom je bil ves v pla menih, ko so prišli gasilci, pa jih množica ni pustila blizu ii so komaj obvarovali nesreče sosednja poslopja. Ure in ure so se Giuntove zveri naslajale ob razvalinah zgradbe, priče dela in pravic ljudi, ki so živeli mirno in zavestno, ki so iskali v delu življenjsko sožitje skupno s svojimi, po usodi enakimi brali okrog razžarjenih skedenj-skih plavžev, pod pezo vreč, ki so jih do smrti izmučeni dan za dnem prenašali z ladij v skladišče, iz teh na ladje, v slepi službi strojev, mehaničnih kladiv in stružnikov po ladjedelnicah. Poslopje je še vedno gorelo. Daleč po Krasu in Istri je žarelo oblačno nebo spričo odser va plamenov Narodnega doma in požara na Beneškem trgu. kjer je ista drhal istega večera zanetila svoj barbarski kres z inventarjem jugoslovanskega konzulata. Po polnoči je vojaštvo zasedlo trg pred Narodnim domom. Šele kasna nočna ura je ohladila bes fašistične množice, da se je Razšla. Pogrom po mestu Med požarom Narodnega doma so vdrli fašistični demonstranti tudi v stanovanje dr. Ki-movca na Oberdankovem trgu. V nedaj minutah so ga do kraja razdejali, pometali skozi ok. na knjige, dokumente in pohištvo. Drhal je demolirala tudi Lenčkovo gostilno tam v bližini, stanovanje dr. Okretiča v Machiavellijevi ulici. — Druga skupina fašistov je popolnoma devastirala kavarno Commer-cio. Vdrli so v hranilnico v ulici Torre Blanca, kjer so zažgali poslovne knjige in spise, s silo so vlomili v Jadransko banko, zverinsko so gospodarili v njenih prostorih, pometali skozi okna, kar se je le moglo premakniti in zažgali. Enaka usoda je doletela Hrvatsko šte-dionico na Borznem trgu. Razdejal so tudi pisarno člana mirovne delegacije, dr. Otokarja Rybara; pisarni dr. Jos. Vilfana in dr. Konrada Voduška, ka-kof tudi vse slovanske trgovine. Okrog 20. ure je manjša skupina fašistov napadla tiskarno "Edinosti" v ulici St. Francesco, razbila vsa okna na njej in streljala vanjo. Ko ji je oddelek karabinjerjev ' vendarle zabranil vstop v poslopje, je navalila na trgovino s papirjem v ulici Valdirivo, uničila Staničevo trgovino s čevlji na trgu.Rosario. Druga večja tolpa je vdrla v srbsko šolo v ulici Rossini, uničila v njej vso o-premo, pometala knjige na u-lico in jih zažgala. Kmalu po 22. uri se je pognala nova skupina fašistov na Beneški trg pred jugosl. konzulat Z besnim krikom so vlomi, li vanj, spet razbili vse in pometali skozi okna preproge, knjige, pisma, dokumente, — skratka vse, kar so našli po so bah. Na trgu pa so zmetali po hištvo in ostalo na kup ter si zanetili svoj vražji kres. Četrt stoletja kasneje Ta črni dan v zgodovini fašizma, ognjeni znanilec fašistične dobe, ki se je za vso deželo pričel dve leti pozneje, je terjal vrsto človeških žrtev. Med prvimi je bil težko ranjen Josip Ušaj. Anton Bobkovič je bil nevarno ranjen v trebuh, natakar Cezar Almisevič je dobil več ran v stegna in pleča, težko je bil poškodovan Anton Ma. dokavec. Mnogo drugih je bilo manj nevarno ranjenih. Trije so bili ubiti. Skupaj je bilo žrtev okrog petdeset. Tako je beležila žalostne dogodke tistega davnega torka kronika tržaškega mesta v neposrednih dneh in letih pred pohodom črnega tirana na Rim ki je zasužnjil vse slovenske in italijanske ljudi tudi na tem mejniku obeh narodov. Njene strani so se odtlej polnile dan za dnem s popisi razdejanja in uničevanja ljudske imovine, — slovenske, italijanske, vsega naprednega ljudskega duha ni teženj. In kljub vsemu divjanju, zatiranju in klanju fašistične zveri, sta se našla oba naroda četrt stoletja kasneje na svojem skupnem«tržaškem-mejniku ter se podala na skupno pot dela, pravice in svobode. ("Primorski dnevnik"). nost antilopam, da pridejo bližje. * Malajske hišne gospodinje preganjajo ščurke s tem, da potresa j o kuhinje s stolčenim cimetom; naše Slovenke ga rabijo pa za potice. Ko mesar zakolje kravo, dobi samo 55fo njene teže čistega mesa in košti, 47% od ovce in 70% od svinj. * V naših Združenih državah imamo kraje ali naselbine s sle. dečimi imeni poljedelskih pridelkov: Wheat, W. Va.; Strawberry, Ark.; Plum, Texas in Wash.; Corn, Okla.; Frijole, Tex.; Peachburg, Ala.; Coffee, Ga. • Pariški zobozdravnik Jožef de la Miaire se je prvi zavzemal za to, da je treba za čiščenje zob rabiti ščetko. V ta namen je leta 1818 izdal posebno knjižico. * Francoz Emil d^ Girardin je bil prvi, ki je podlistke in romane pisal v nadaljevanjih. Sloveča vrstica "Nadaljevanje sledi" je od njega. * Prve sladke češnje je prinesel v Rim rimski vojskovodja Lukul od Črnega morja. RAZNE ZANIMIVOSTI Mesto St. Louis, Mo., je drugi največji železniški center na svetu, ker je zvezano z 19 znanimi železnicami in devetimi manjšimi; toda to mesto ima največji združeni sistem potniških in tovornih železničnih postaj na svetu. Samo na Union postajo dohajajo potniški vlaki na 42 progah. * Kemično tekočino bencin je leta 1825 sestavil ali izumil an. gleški kemist Mihael Faraday, rojen 1. 1791, umrl 1. 1867. * Za sestavo atomske bombe se zahteva tudi gotovo količino kovine uranija, ki je neznansko draga. Isto se dobiva iz ura-nite ali carnotite rude, katere je največ v Kanadi. Za samo en gram (1,500 funta) čistega uranija je treba tisoč ton te rude, torej za en cel funt se mora iste nakopati 500,000 ton; torej je veliko lažje produci-rati tri milijone galon gazoli-na, kakor pa prej navedeno količino uranija. * Prekanjeni lovci države Nebraska, ko gredo na lov na antilope, vzamejo seboj kako rdečo srajco ali kos rdečega blaga. Isto obesijo na lovišču na kak kol, kar zbuja posebno pozor- Žena Napoleona Velikega, francoska cesarica Jožefina, je bila prva vladarica sveta, ki se je vsak dan kopala in da so jo zaradi tega vsi tedanji sodobniki imeli za prismojeno. * Prve dežnike so nosili že pred 4000 leti imenitni, Kitajci v varstvo zoper vroče azijsko sonce. • Glavno poštno poslopje v New Yorku, ki zavzema dva mestna bloka med 31. in 32. cesto in 8. in 9.. Ave. je po svojem obsegu in uradnem prometu menda največje na svetu. K tej pošti je 1. 1943 spadalo 73 lastnih podružnic ali postaj in 90 najemninskih. Za izvršitev svojega dela je bilo nastavljenih 21,506 uslužbencev, prejemki so isto leto znašali $83,896,230, na dan se je povprečno odpremilo 18 milijonov pisem, časniko v do teže 300,000 funtov in do 100,000 COD paketov. Tekom civilne vojne v naši deželi (1862-64) se na newyor-škem Bowery ni žganja tako prodajalo ali točilo kakor dandanes; tedaj je položil gost en nikelj na baro, nakar je vzel v roke v sodček napeljano gumi-josto cevko in potegnil ž njo visko v eni sapi. Seveda je bar. tender pazil, da cenjeni gost ni še enkrat potegnil. * V General bolnišnici v Los Angeles, Calif, so nedavno začeli rabiti namesto škodelic in krožnikov jedilno opremo iz papirja, kar jih stane na leto do $40,000; s tem se vseeno veliko prihrani če bi služinčad porcelanasto posodo umivala in bri. sala. * Na nekem pokopališču v Duon, Francija se nahaja na e-nem nagrobnem kamnu sledeča reklama: "Tukaj počiva Pierre Mercitr, gostilničar. 1848-1903 Njegov sin ki vodi enako obrt na Dole St. ima očetov recept sloveče Mercierjeve omelete." KAKO NA ŠTAJERSKEM KOŽUHAJO Gotovo ni vtsem Slovencem znana beseda — kožuhanje. — Vendar je to lep izraz, ki ga najdemo menda le v štajerskem narečju. Gorenjci ga najbrž ne razumejo, kakor Štajerci ne bi razumeli, če bi jim kdo rekel: "Koruzo bo treba lička-ti!" Saj še za k™J** °oio- e2rt5£l2!22?i;. w. rnh bi. Chicago. hl ttTiglpoggedsednlk: 1CATH PAVLAKOVIOH. »TUJHatOald St. PttUbargh. Pa. P"** JOCIg>H LEKSAN. 1WI Ifcnt BL.N V, Barterton. O. Crfrtl podpredndnlk: lCKB CERKOVNIK. p. a Bok 887. Kr. S^^SKiSSS?/ o^^^^^Si1411111«^ AT*- Sheboygan. Wis. PAVLAKOVIOH. 4678 Pearl St. Denver 18. Oolo Olavnl tajnik: JOSIP ZALAR. »1 N. Chicago Bt. Joliet, m. Pomodfcni tajnik: LOUIS ŽKLEZNIKAR, 161 N. Chicago St. Joliet DL alarm blagajnik: MATT P. SLANA, 861 N. Chicago St, JoUet m. Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 416 N. Chicago St Joliet m. Vrhovni edravnlk: DR JOS. B. URSICH. 1801 W. Cermak Rd. Chicago 8. HI NAD ZORNI ODBOR Predsednik: QBQRGB J. BRINCK 618 Adama Ave. Bveleth. Prva nadaoraka: MART B. POLCTNIK. ltll K Nth St. mm. O. Drun nadsornlk: PRANK LOKAR, 1888 Hawthorne St. Pittsburgh. Pa. Tretji nadaornlk: JOHN PBZDIRTZ. 14804 Pepper Ave. Cleveland. O. Četrta nadaornlea: MARY HOOHBVAR. 81841 Mlkr Ave. Otoveland. 0. FINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN OERM. 617 But "CT St. Pueblo. Cokx Tajnik: JOSIP ZALAR, 361 N. Chicago Bt, Joliet. 111. Prvi odbornik: PRANK J. GOSPODARIC 300 Ruby St, Joliet HL Drugi odbornik: MARTIN 8HUKLK 611 Avenue "A.** Bveleth. Mlnn. Tretji odbornik: RUDOLPH O. RUDMAN. 400 Burlington Rd. Wilkinsburg, Pa četrti odbornik: QBORGB J. BRINCK 618 Adams Ave. Bveleth. Mlnn. POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DBOHMAN, 1108 Jancey St. Pittsburgh. Pa. Prva porotnica: MART KOSMERL. 117—6th St. & W. Chisholm. Mlnn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS. 1101 K 8th St. Pueblo. Colo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK. 215 W. Walker St. Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH. 1847 W. Cermak Rd. Chicago. DL Peti porotnik: JOHN BEVEC, Alexander Ave. Strabane, Pa. fiestl porotnik: LUKA MATANICH. 2584 K 109th Bt. South Chicago, m. UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 6117 St Clair Ave. Cleveland. O, VODJA ATLETIKB JOSEPH ZORC. 1046 Wadsworth Ave. North Chicago, m. NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKB AKTIVNOSTI JEAN M TEZAK. 457 Indiana St. JoUet HI. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj «e poAflJaJo na f lavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago Bt, Joliet JXL; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K. S. K JEDNOTK 6117 St. Clair Ave. Cleveland 8, Ohio.___ John R. Strah: Poročilo ameriškega slovenskega vojaka (Nadaljevanje in konec) Tu pa smo se ustavili, čeprav sem si" jaz želel se naprej. Ker sem prišel že tako daleč, naj grem še naprej, a ni bilo treba. Tu sem bil v zadnjem boju, ki ni bil ravno meden, in smo ostali po zavzetju tega mesta, kot navadno, malo "na oddihu." Letos 23. februarja sem bil namreč, kot že prej o-menjeno, kuhar in sem moral nadomesovati prvega kuharja. Bilo je zvečer. Jaz in pomožni kuhar sva pripravljala "mena-žo" za prihodnje jutro. V kuhinjo prirohni naš narednik ali saržent in nahruli pomožnega kuharja: "You are lucky, you are going home tomorrow. Get your stuff together!" Kar zabliskalo se mi je ob tej novici. Kako vendar so nekateri srečni, jaz pa tako neznansko osamljen! Zaklical sem kar nekako tja v en dan: "Hjalmer, you are lucky, anyway!" in že ga ni bilo v kuhinji. Z neznansko hitrico je izginil in vprašal mene, oziroma tudi meni povedal: "How about you, Joe? — You are going too." Saržent je zijal vame in jaz vanj; nisem mogel takoj zapopasti take izjave, toda držal sem v roki veliko kost, v drugi pa nož, in oboje je zaropotalo pod mizo: The heck with Italy and war! Tudi jaz sem stekel, da brž spravim svoje "imetje" skup ter da odpotujem y Ameriko. V Ameriko, v tisto deželo, kamor si toliko ljudstva želi, in jaz sem med temi srečnimi. Zopet bom mogel stopiti na rodna tla, na tla — svobode! Kako vendar preprosta beseda svoboda in ko. liko pomeni! O da, veliko pomeni, prijatelji; gotov sem, da se ne zavedate, koliko pomeni. Drugo jutro smo že drveli proti Neaplju, kjer smo se 11. marca vkrcali na ladjo. Vožnja je bila, povem vam, jako slaba, zibalo nas je kot za stavo, vendar smo v desetih dneh že stopili v Boston, Mass., na kopno. kateri ni menda nikjer na svetu slične. V Boston nas je dospelo pet tisoč po številu. Kot pred 1900 leti v puščavi se mi je zdelo iz evangelija, samo s to razliko, da takrat je imel fantek dva kruha in nekaj rib in Gospod je to množico nasitil in še ostalo je veliko. Mi pa smo bili nasičeni s tem: doma smo bili in meni je tudi tega ostalo. Dne 25. marca sem že potrkal na "vrata hišice očetove." Sprejem pa, saj veste, po treh letih vojne, ni bil navaden. — Starši, sestre in-brat, kako vendar smo se želeli zopet videti in zdaj smo ro treh letih spet skupaj ! A žal, nekaj je kalilo veselje. Kje je pa Lojze, moj najmlajši bratec? To je 19-let-ni poba in po ameriških družinskih predpisih še "baby?" On pa tam daleč na Pacifiku preži na divjega Japonca. Ubogi revček, tako mlad, pa je že moral iz toplega gnezda! Šel je za to, za kar sem šel jaz v Evropo. Da bi mogel, bi zamenjal svoj položaj ž njegovim, da bi bil on doma in jaz na Pacifiku. Dopusta sem dobil 51 dni, kar se mi ne zdi rtič pretirano. Dopust pa je tudi tekel kot za stavo, še bolj ko Italijani. Proti koncu sem zaprosil za nekaj dni podaljšanja zato, ker je tudi že Nemčija kapitulirala in sem mislil, sedaj bo treba pa kar gotovo za bratcem Lojzetom na Pacifik. Dobil sem, seve, strog vojaški odgovor. Ravno tam. kjer si bil, in to takoj! Tudi dobro, saj v Italiji sem že tako domač, samo da ne bo treba na Pacifik! Dne 14. maja sem se moral javiti v Fort Sili za odhod. Tam so nas nekaj prebirali, bolj stare v posebno vrsto. Šteli so pointe. Meni so povedali, da imam samo 104 točke ter da »em častno odpuščen iz vojaške službe. Trdno sem zami-žal in neznansko se mi je vrtelo v glavi ob tej novici, celo ameriško zastavo sem videl, čeprav sem mižal. Dne 18. maja sem slekel vojaško suknjo in bil zopet doma. Well, do tu vam nisem pove- uničili, se mi zdi velik greh, a vendar kadar pride zob za zob, potem pa greh gor ali dol. Ako ima sovražnik pravico do mene, jo imam tudi jaz do njega, potem pa ti ali pa jaz. Mnogo sovražnikov smo pohodili, mnogo nedolžnih žrtev je padlo direktno in še več pa umetno. Umetne so tiste žrtve, ki so bile v begunstvu in ki so pomrle od lakote, ne pa na naš račun, temveč na račun osišča. Znano vam je mogoče, da kamor so segli osiščni prsti, so vse pokradli in oplenili, da so ubogi ljudje umirali od lakote taka v Afriki, kakor v Evropi; vse to je znano. Zavezniki pa kamor pridejo, ne kradejo, pač pa darujejo in pomagajo. Še vedno rečem: kako vendar mora biti narod zaslepljen, ki naseda človeškim izvržkom kot sta bila Hitler in Mussolini! Mnogo smo imeli tudi mi izgub na moštvu, da niti ne omenjam materiala. In vse to — zakaj Rad, prav rad bi opisal vse, kar sem doživel v teh treh letih, a vzelo bi preveč časa. Sicer bi se pa Ti gnusilo to početje, katerega sem prebredel. Moja povest se Ti morda zdi kakšna navadna pripovedka, in sicer je do gotove mere res, zakaj danes se mnogo takega sliši. Poudarjam pa tole: mogoče se počutiš, da si dosti sveta preizkusil. Yes, potrdim. — Vse drugače pa je bilo z menoj oziroma z marsikaterim, ki še ni prestopil domačega praga, kot na primer jaz in še mnogo drugih. To se pravi, nismo bili še nikjer in smo morali kar na hitro zgrabiti za smrtno orožje ter hiteti branit domovino in svobodo pred sovražnikom. V koliko smo uspeli, to bo pokazala bližnja bodočnost. Da, prijatelj, človek mora do-1 sti prestati. Poizkusil sem do.' sti in še milijoni z menoj. Mislim samo naša vojna sila, kako! pa je bilo na drugi strani, ne morem reči, toda najbrž ravno, tako. Le ubogo ljudstvo, ki je bilo pregnano, veliko pomorje-nih, šiloma in umetno, s stradanjem in mrazom! Da, mnogim strašnim prizorom sem bil živa priča, a danes se sam vprašujem, ali je bila to resnica, ali sem samo sanjal? O, da, resnica je bila, bridka resnica! Preden sem odrinil k vojakom sem bil—vsaj mislim tako— dober fant. Zunanji svet je pomenil dva bloka od naše hiše in mislil sem si: Kako so vendar • _ ljudje razuzdani, ako so malo na cesti kramljali in se šalili, posebno mladi. Danes, ko sem prišel nazaj in sem stopil v tretji blok, — v boj — vse druge stvari presenečajo! Križem sveta se bi jejo naši fantje in možje. Ljudstvo umira vse križem. Brat brata mori, sin očeta trpinči itd., tu pa . . . pika! Sedaj pa naj še omenim o na ših prostih časih, oziroma o naših dobrih časih — zabavah. Veste, sempatam smo imeli včasih tudi kaj zabave, kar pride še na vrsto. Prva je zanimivost, katero sem videl pri irskih dekletih. Veste, v večini so škrbaste. Bolj ko je brez zob, bolj je moderna. Čudno, ne? Torej svoje vrste moda! Približno tako kot v Ameriki barvanje nohtov. Za moj okus oboje neprimerno. V Algeriji sem videl neizmerne ravnine. Kot sem videl, se tam prideluje mnogo pšenice. Kdo in kakšni so farmarji ali kmetje, mi je pa neznano. — Vem le toliko, da francoski kolonisti izgledajo precej premožni, dočim so Arabci jako revni. Po moji sodbi, kar sem videl pri Arabcih, če ima kozo in par kokoši, že šteje za pol gruntar-ja. Nekoč sem prišel v dotiko z nekim Arabcem srednje starosti. Začela sva pogovor v mednarodnem jeziku — na prste. Bil je videti jako reven. Po on-dotnih razmerah da ima človek le okoli ledij nekaj, pa je vse O. K. Tudi to človeče je nekaj takega imelo, a ni bilo niti imena vredno. Slučajno sem imel na rojah vojaško blazino, to je vrečo, kamor se natlači slama, da je vojaku za ležišče. Na črni borzi bi za to vrečo lahko dobil 10 tisoč frankov ali $10.00 ameriškega denarja. To revše se mi je smililo in podaril sem mu to blazino. Zdelo se mi je, da mu bom vsaj nekaj dobrega storil, nisem pa računal na to, koliko smeha in zabave bom s to blazino povzročil. Kot sem prej omenil o revščini Arabcev, moram reči, da so tudi iznajdljivi in priročni kljub revščini, posebno moj A-rabec je bil kar pravi krojaški mojster samouk. Omenjeno blazino je hvaležno sprejel. Na enem koncu jo je na oglih pretrgal, naredil je luknje skozi ter skozi vtaknil noge, na drugem koncu pa na straneh za roke, na vrhu pa za glavo, seveda. Mož je zlezel v to novo obleko, ki mu je pa bila malo preširoka. Z motvozom se je prepasal in tudi v gležnjih je malo stisnili in mož je bil kar svatovsko oblečen. Stavim, da bi on, če bi bil mlad fant, na vsak prst dobil deset deklet. Tam, seveda, ne pa v Ameriki! Da ste videli, koliko smeha je bilo, a mož pa je bil neizmerno vesel in ponosen je odhlačal. Še danes ga vidim in ne bom ga kmalu pozabil. V Italiji sem tudi nekaj ta- Mnogo sem slišal že od mno- dal kaj posebnega, vendar pa gih, ki so se peljali mimo bo- j pomnite tole: V svoji storiji j. inje svobode, tudi jaz bi rad nisem navajal nikakih imen, videl ta čudoviti kip, ki pred- datumov, kdaj smo kam prišli stavi ja in na veliko razdaljo in zopet odšli, le to sem nava-pozdravlja prišlece - priseljen-j j al, da smo šli naprej in spet ce; tudi moje starše je pozdra- naprej, zavzemali kraj za kra-vil, a meni ni bilo usojeno, da jem in uničevali. Moja storija bi videl to čudo, dasiravno bi se glasi kot raziskovalna tura, ga prav rad in bi pozdravil, kot vendar je temu drugače. Voj-se spodobi vojaku to Svobodo, | ni pohodi niso šala. Kar smo K. S. K. JEDNOTA POSOJUJE DENAR članom in nečlanom na lemljifta in posestva po k% obresti brez kake provizije alibonusa Posojila 80 napravljena na tak naiin, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pišite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS kega opazil, kar ne bi spadalo pod nobenim pogojem v civili zirano Ameriko, ako se smem tako izraziti. Pri nekem vodnjaku sem videl. DVa moška sta vzdignila velik škaf, poln vode Neko 20-letno dekle je zlezlo podenj t$r ga odneslo na glavi Moža pa sta se razšla. Za tak škaf vode prenesti na glavi, bi bilo treba najmanj pet ameriških gospodičen. Le vprašajte jih, ako bi bile tega zmožne in če bi to hotele! Kar pa se tiče italijanskih deklet, one napram Amerikan-cem ne štedijo z uljudnostjo in prijaznostjo. So jako inteligentne, dostojnega obnašanja in prijazne, pa tudi priliznjene, seve. Ameriški vojak naj bi le s prstom mignil, in že bi vse skupaj pustila ter šla ž njim v Ameriko. Nekoč sem pisal domov staršem in pohvalil italijanska dekleta. Za šalo sem ludi dostavil, da bom eno kar domov prinesel." Moj svak, Joe Čož, dobro obvlada slovenščino v govoru pa še tudi precej dobro v pisavi, in sicer kljub temu, da se je u-čil slovenščine le pri domači u-čiteljici — materi. Jaz kot tudi starši smo si dopisovali v slovenščini z omenjenim. Ker pa se ni znal prav izraziti: bom e-no domov pripeljal ali prinesel, je pa seveda Jfo svoje naredil "prinesel." Sicer pa bi to malo špasno izgledalo, ko bi prišel domov, postavil "žakelj" ali kakor se že imenuje ameriški nahrbtnik, na tla in bi iz njega izvlekel črno-laso signorino. Tudi tu bi bilo smeha, ej, Jože? Op. pisca. "Sploh pa moram pohvaliti vse civiliste, kamor koli smo prišli, so nas z navdušenjem sprejeli. Zdi se mi, da jim ni bilo dobro pod fašistično vlado. Dvomim, d"a bi bilo to navdušenje samo pretveza. Kot sem že omenil, smo 5. junija 1944 udarili v Rim, kjer smo bili naslednji dan tudi sprejeti v avdijenci pri sv. očetu. Od njega smo prejeli apostolski blagoslov in več spominkov, katere sem takoj poslal svojim staršem, sestram in bratu. Kar se pa tiče predsedniških volitev, moram pa priznati, da smo to državljansko dolžnost o-pravili sto-procentno v naši e-dinici za našega starega vrhovnega poveljnika, sedaj že pokojnega F. D. Roosevelta, in to že v maju. Nihče v naši edinici se ni izrazil proti njemu; volitve so bile pri nas izključno tajne kot pri vas doma, in tudi javno, dasi ni tega nihče povedal Nem. cem, ki so ta čas v bližini pre-žali na nas. Ravno ko smo delili večerjo na volilni dan, so nas Nemci napadli in nam vse razmetali, tudi kuhinja je to pot poskušala leteti po zraku. Sedaj pa, dragi čitatelji in sobratje, je čas končati to mojo dolgo storijo; boste pač slišali še mnogo takih, meni pa oprostite, ako vas s tem pripovedovanjem dolgočasim. Dostavim naj še tole: človek more in mora veliko hudega prestati. Mnogi so morali umreti, mnogi so dobili trajne poškodbe. Pač, nemila usoda! Mnoge družine so prizadete z izgubo tega ali onega družinskega člana. Za mojo osebo rečem le to: srečen sem, presrečen, vodila me je pač nevidna Roka, kateri se bom še vnaprej zahvaljeval do zadnjega izdihljaja za ta prečudoviti prehod skozi peklenski ogenj. Pozdravljeni! Jos. C oz, vojni veteran 2. svetovne vojne." * ♦ * Tako je moj svak zaključil svojo povest, ki je sedaj že jako "stara," od meseca aprila. Ko se je povrnil v civilno življenje, je nekaj časa "postopal" in "stikal" za primernim delom. Sreče pa ni imel. Pač žalostno. Zakaj? Vsak lahko ve odgovor. Odšel je za delom v svet. Či-tatelj teh vrstic v Clevelandu bo morda tega vojnega veterana osebno spoznal. Stanuje pri družini Math Tekavec v Eucli-lu, oziroma pri svoji sestri; zaposlen pa je v neki tovarni, kjer se dela za žive in mrtve. Čitatelji! Zdi se mi, da vas dolgočasim, zato zaključujem te borne vrstice. Z bratskim pozdravom, F. J. Strah. -o—- 0 položaju v Nemčiji Poroča iz Washingtona H. J* Seligmann Uradna ameriška oseba, ki se je ravnokar vrnila iz Nemčije, je v teku dolgega razgovora z vašim poročevalcem pripovedovala o opazovanjih, ki nazidezno potrjujejo, da ameriški vojaški kontrolni svet ni izvedel v Nemčiji politike, katero so zdelala ministrstva vojne, zunanjih zadev in financ, ter gospodarske administracije za inozemstvo. Te politične smernice je bil odobril predsednik Zed. držav sam. Po omenjenem načrtu je bilo treba najprsej uničiti sposobnost Nemčije za vojno, drugič, j odvesti iz Nemčije vso industrijsko opremo izvzemši ono, ki je neobhodno potrebna za standard življenja, ki pa ne sme biti višji kot v deželah krog Nemčije. Glasom izjave te osebe ni bilo storjeno nič, da se izvede ' ta uradna politika napram raj-hu. Ravno nasprotno, politika vojaškega kontrolnega sveta pod generalom Lucius Clay-em je bila — uvažanje hrane v Nemčijo in obnova onih industrij, brez katerih bi bila vojna nemogoča. Omenil mi je industrije umetnih gnojil, nitratov, ki so obenem temelj industrije razstreliv. "Niti enega samega pametnega ameriškega častnika nisem srečal v Nemčiji, ki bi ne bil do kraja razočaran nad tem kar se godi, ter si ne bi želel priti domov in s tem vsaj nekoliko zavleči industrijsko obnovo Nemčije," je dejal. To spremembo ameriške politike napram Nemčiji je baje pripisati različnim vzrokom. — Prvič, general Clay je javno dejal, da noče, da bi se mu očitalo, da morajo Nemci pod njim stradati. Pravi tudi, da se boji, ako Nemci ne bi imeli "dostojnega" življenja, da se utegnejo obrniti k Rusom. Drugič, nekateri izmed ameriških častnikov žele doseči, kar imenujejo, "good production record," vsled česar si prizadevajo spraviti v obrat čim več industrij, med njimi tudi težko industrijo. Tretjič, Robert Murphy, ki je znan radi svojih pogajanj z Vichy Francijo iz časa pred osvobojenjem, je zdaj a-meriški politični svetnik. Posledica vsega tega je, da si je zbrala Amerika v Nemčiji najlažjo pot, ki je pot obnove nemške produkcije. Ne le, da se ne protivi obnavljanju težke nemške industrije. Nobenega napora ne dela, da bi z manj nevarno industrijo nadomestila obrate težke industrije. Dejal je tudi, da nekateri britanski člani kontrolne komisije še vedno žele ohraniti nemško industrijo na taki stopnji, da bi mogla služiti Nemčija kot jez proti Rusiji. Glede Rusije je zagotovil, da je rusko vojaško osobje v Nemčiji mnogo tesneje v stikih z zunanjim uradom kot druge okupacijske sile. Mnenje te osebe je, da u-tegne ta preobrat ameriške politike povzročiti težke in daljnosežne zapletljaje na političnem polju. Ako bi se Zed in jene države po enem ali dveh letih umaknile iz Nemčije, bi bili temelji zopetne industrializacije Nemčije že položeni — in s tem tudi za zopetno nemško o-borožitev. Kontrola industrije, ki je v polnem obratu, je nemogoča. Naglasil je naslednje: ravnatelji ne upravljajo tovarne. Obrat dela nadzorujejo o-ni, ki so na delu, inženirji, u-pravitelji, delavci. Napovedal je tudi velike ho-matije radi tega. Prepričan je, da prihajajo grenke in ostre pritožbe iz Belgije, Nizozemske, iz Češke, Norveške in Jugoslavije. V nekaterih krajih so nacisti še vedno na vodilnih mestih, mi je dejal. Eden vojaških governerjev mu je rekel, da bodo pri njem ostali nacisti na poslu, ako so najbolj zmožni, da obratujejo tovarne. Največja preizkušnja te u-reditve, v kateri ima vojaštvo vse v rokah brez vsake učinkovite civilne kontrole, bo prišla, ko bo oblikovan načrt za reparacije, prihodnjega 1. februarja. Komandanti bodo imeli polnomoč, da vlože svoj veto za material, ki bo imel biti odposlan. Vse kaže zdaj, da bodo zadržali vse, kar bodo le mogli, narodom, ki zahtevajo reparacije bodo vse odrekli. -o- Bodite ponosni, da imate tako veliko itevilo Jednotinih •obratov in sosester. "Welcome, big boy!" — Na desni slike vidimo malo Janet, ki daje i>oljub svojemu starejšemu bratu Pvt. Lee Harper, ki se je ranjen vrnil z bojišča. Na levi slike j>a je drugi veteran obdan od svojih domačih. To je prvič, da je bilo domačim dovoljeno pozdraviti ranjence, ki so se vrnili z nemškega bojišča. Slika je bila posneta na La Guar-dia letališču v New Yorku. L 01534823482353232348538953484823534823485323235348534853482348 010200010130480101232353535348535323482348532323482353535353534848904891534853232323 532353534819535348534853235348535323485323235353484853484853485353234853534853532348 Ksaver Meško: Drama na morju (Konec) Ce umrem z njim, bolje morda tudi zame, ko če bi moral gledati dan na dan tako sramoto v hiši očetovi . . Zdaj, ko je bilo vse določeno, sklenjeno in potrjeno, mu je bilo jasneje v duši. Zdaj bo slovo lažje, brez prevelike grenkobe _pot smrti naproti omehča srca, izbriše sovražne misli, omili trda očitanja. Dinko se je razveselil, ko je zagledal sestro. Stala je visoko na skali, vsa oblita je bila s s'rebrno, tiho čez svet polzečo mesečino. Glej, ali ni, kakor bi jo nebesa sama božala in blagoslavljala, v znamenje, da so ji odpustila greh, z grenkim ke-som izpran? Prenehal je za hip z veslanjem, dvignil čepico, zamahnil z njo v pozdrav in — v slovo. . "Zdrava, Stana!" Tudi Antonio se je ozrl, naglo, vznemirjen. Videl je, kako jt stopila Stana baš nekaj korakov naprej* povsem do roba pečine, ki Je padala kakor odrezana v morje. Pozdravljala je z roko. "Kateremu je pač namenjen njen pozdrav?" A le za hip ga je zaskelelo \ srce tesno, očitajoče vprašanje Takoj je tudi on zavihtel klobuk. "Pozdravljena, Stana!" Naglo se je spet okrenil. Tako ni videl, kar je dobro videl Dinko, kako se je deklica zgrudila na kolena, kako je za krila lica z rokami in je sklonila glavo globoko k skali, kakor bi, ker na vsem svetu ni imela duše, njej, trdi in brezčutni, tožila svojo bol, njo, mrtvo in brezsrčno, prosila usmiljenja in pomoči, Dinko je strmel med veslanjem kakor začaran venomer tja gori na skalovje. "Dolgo boš čakala, Stana, da se vrneva." Čoln je hitel dalje in dalje po morski cesti, vsi prožni in mehki kakor kipeča mlada usta, ki poljubljajo čoln in se igrajo z njim, dokler da ga nenadoma ne pogoltnejo. Vse srebrno ie bilo morje, kakor bi hotela kraljica neba, luna, to toplo opojno noč v veliki ljubezni in kraljevski radodar-nosti iztresti vse svoje srebro na prelepega ljubljenca v glo-bočini, vsega drhtečegar v tajnem, sladkem pričakovanju . . . Kako dolgo v noč je ždela, malone ležala Stana na trdi, -hladni skali? Ko bi vedela! — O Stana, nocoj ne beže ure, kakor so hitele one, ki si jih prešetala in presedela z Antoninom na obali, ko je bil Diko na težkem, nevarnem delu zunaj na morju, na ribjem lovu. Niso li hitele in letele tedaj kakor ostrokri-li galebi, ko jih podi burja, kakor hite lastovke, ko jih žene srce in hrepenenje v tople, cvetoče južne pokrajine? A nocoj —! Kaj lezejo nocoj tako strašno počasi? Tako kakor ob smrtni uri. Tako je stal čas in se ni ganil v tisti strašni noči, ko je bil oče zunaj na morju, pa je nenadoma zabesel vihar in je v kratkih hipih vzvalovil in razpenil vse širno morje. Tedaj so sedeli — mati, Dinko in ona _ bledi v koči, ki jo je burja tresla, kakor bi jo hotela zdaj-zdaj prekucniti in treščiti doli v morje. Bledi so sedeli v koči, polna groze so bila srca; zakaj vedeli so: zdaj prevrača neus-mlijena roka viharjeva ribiške čolne, kakor meče otrok orehove lupine sem in tja, kadar se poigrava z njimi, a se naenkrat nudo razsrdi . . . Kar se je mati zdrznila, prebledela je še bolj. Z rokami se je krčevito oprijela velike hrastove mize, glavo je sklonila proti oknu. — "Ali nista slišala? Ni li zaklicalo?" _ "Nisva, mati." — "A jaz sem dišala, jasno in razločno sem dišala — prav zdaj je Mate u-onil." — Položila je glavo na mizo, glasno, brdiko je zaihtela. Dolgo, ah, kako strašno dol-lo, kakor da se je čas ustavil, je bilo do jutra, do tistega žalostnega jutra, ko je bljuvalo vedno razdraženo morje deske razbitih ladij na obalo; oče. ra jim ni vrnilo. Tako leze čas nocoj . . . In tako moreče počasi leze, kakor se je leno, obotavlja je se vlival v večnost tisto noč, ko je umirala mati. Še jo vidi Stana pred seboj, nocoj jo vidi živo in jasno, kakor že dolgo ne. Leži na borni postelji, vsa shujšana, razbičana od trpljenja. Težko diha kakor v hudih sanjah, dremlje, kakor bi bila že napol v večnosti. A nenadoma odpre oči, okre-ne glavo proti oknu, zastrmi vun v noč, zadržuje dih, napeto posluša. "Dinko, ali si slišal? Ni li zaklicalo?" Komaj govori, z velikim naporom;'drobne koščene roke ji drhte. "Ničesar ne slišim, mati. Tiha, mirna noč je zunaj." "A jaz sem slišala . . . Mrtvi kličejo." Zamislila se je. Zaprla je oči —morda, da je laže in jasneje gledala v večnost. Dolgo je ležala molče, le ustnice so se ji večkrat zgenile. Govorila je pač z večnostjo, z odposlanci iz drugega sveta. Nenadoma se je spet predramila. S težavo je privzdignila glavo, z veliko grozo so ji za-strmele oči v okno, prisluškovala je vsa drhteča. "Kako strašno šumi morje!" MNe, mati! čisto mirno je" — sta jo mirila z Dinkom. "Komaj se sliši njegovo pljuskanje sem gori." A ni ju poslušala, ni ju slišala. Kako šumi, kako buči! . . . In ti klici! O kliče, Mate ... O Jezus, Mate — saj pridem, že pridem . . ." A čuj — kaj je bilo to zdajle? Ali ni zaklicalo? Iz tihe noči, daleč sem z morja je zaklicalo, bolestno in strašno, kakor bi nekdo umiral tam zunaj, umiral grozno nesrečne smrti. "Kdo kliče? Ali ti, Antonio? Ali ti, Dinko? . . . Morda rajni oče? Ali ljubljena mati? — Strahota, mrtvi kličejo!" Stana je planila pokoncu; drhtela je po vsem telesu, ka-( kor morski valovi v globočinij pod njo. Kako dolgo je stala tako tam na skali in je strmela s plašnimi očmi, ki so jo ščemele in bolele od solz in od utrujenosti, tja čez širno srebrno ravan, tako vabečo v čudežni svoji krasoti in tako strašno obenem — kako dolgo je stala, ali ne"kaj hipov ali več ur, bi sama ne vedela in ne mogla povedati. A glej, naenkrat — se li ni začrnilo tam daleč na obzoru, tam, kjer se kap neba opira ob morsko plan in se s svojo težo pogreza v mehko valovje? Kaj se giblje tam na mehkih, nemirno se dvigajočih in padajočih ogonih in razorih morja? Zasenčila ši je oči, kakor bi jim lesketalo nasproti veliko, žgoče, vid jemajoče opoldansko solnce. Gorele so oči pod drhtečo roko, gorele s čudnim, zloveščim sijajem, napenjale se, se večale, napolnjevale se z ve- liko, morčo grozo. i Glej, tisto črno prihaja bliže in bliže. Val ga podaje valu— kakfr silno veliko pismo je, ki hiti nevzdržno iz roke v roke, ker mora naglo k srcu, kateremu je namenjeno, da ga na smrt zadene z žalostnim svojim sporočilom. Bliže, bliže ... Glej, resnično, ladja je . . . Ah, ne, ne—ne, Madonna . . . pač, pač . . . prazen čoln Antoniov je . . . Kakor bi z veliko silo, z grozno naglico, v silovitem zamahu udarilo jeklo ob neprožno skalo, je jeknil čez morje grozen vzkrik za njim strašen, blazen smeh .. . V daljavi se je vzpejal iz mo rja rdeč lok — solnce je vsta jalo iz nevidne svoje postelje. KONEC. -o- lo tam zbranih največ ljudi, in imel dolg govor. Špartanci so mu pa rekli: "Tvoj govor je bil tako dolg, da smo že pozabili začetek, konca pa nisimo razumeli." In odposlanec se je vrnil brez pomoči. Otočani so posla ti nato nekega drugega moža, ki je bil znan po svoji molčeč nosti. Mož je v Šparto prinesel več praznih vreč in jih položil poleg sebe. Nato je rekel: "Pražne so, napolnite jih!" Špartanci so mu napolnili vreče z moko, nakar so mu dejali: "Ni ti bilo treba povedati, da so tvoje vreče prazne, to smo sami videli. Ni ti bilo treba reči, naj jih napolnimo, mi Rusija ima za U.S.A. največ državnih cest, katerih razdalja znaša nekaj nad 1,600,000 milj, dolžina državnih cest v USA pa znaša 3,065,000 milj. Zopet naprodaj ENGLISH-SLOVENE READER (Anfieftko slovensko berilo DR. F. J. KERN 6233 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND 3. OHIO Cena 12.00 s poitnlno ANEKDOTA V času stare Helade (Grčije) je nastala na nekem egej-skem otoku velika lakota. Kon. čno je lakota prebivalstvo tako pritisnila, da so poslali odposlanca v šparto prosit pomoči. Odposlanec je odpotoval v Šparto prosit pomoči. Odposlanec je odpotoval v Šparto, se postavil na glavni trg, ko je bi- ZAP0JM0! Priljudna zbirka slovenskih narodnih pesmi. Izdala in založila Slovenska ženska zveza. Naroči se v uredništvu Zarje: 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. V knjigi, žepnem formatu, je nad 220 pesmi. Knjiga stane 50c, po pošti 3 cente več. LOGE tej posojilnici __________________P.O. aprajcnsako osebna In droittsos flota LIBERALKE OHHEffl'l St. CUir Savings 4b Lfimm Co. MB M. OUr UMI - HBK CLEVELANPJ^gggE NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim srcem naznanjamo vsem sarodnkiom in prijateljem žalostno vest, da nas Je dne 2. septembra po kratki bolezni ta. vedno zapustila moja ljubljena soproga in naža draga mati Rose Horvath in se preselila v nebeški dom v svoji najlepši dobi. stara 51 let. Pokojnica Je bila rojena na Ogrskem v vasi Tomord Megye leta 1894. S svojimi starši je prišla v Ameriko še kot mlada deklica in sicer iz Beltinske fare v Prekmurju. K večnemu počitku smo jo položili dne 5. sept. po cerkvenih obredih, katere Je opravil Rev. M. J. Golob z dvema drugima gospodoma v naši domači cerkvi, pa kar se jim lepo zahvaljujemo- Srčna hvala tudi botrom, sorodnikom in vsem prijateljem za naročene sv. maše zadušnice in za darovane vence. Lepa hvala društvu Krščanskih mater za mclltev ob njeni krsti in onim. ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu na razpolago. Dalje lepa hvala cenj. društvu sv. Jožefa št. 148 KSKJ. za njih po6el in skrb pri pogrebu. Hvala vsem ki ste prišli pokojnico kropit in jo spremili do groba. Priporočamo jo vsem v molitev in v blag spomin. , v Nepozabna mi ljuba soproga in draga mati! Vse si nas prehitro in tako neprčiakovano zapustila! Počivaj v miru božjem in na zopetno svidenje tamkaj nad zvezdami. Žalujoči ostali: MARTIN IIORVATH, soprog; DVE HČERI OD PRVEGA MOŽA: VERONIKA in ROSE KAV AS; DVE HČERI IZ DRUGEGA ZAKONA: VERONIKA in MARY HORVATH. - Bridgeport, Conn, dne 15. septembra 1945. m mmmammmmmmmmm 'MJL OUR SERVICE GOAL... t'v"''1- ^ero-Vaf PRED VOJNO smo bili mi opremljeni za instalacijo skoro vse telefonske postrežbe na isti dan, ko smo prejeli naročilo, ako Je želel odjemalec takojšno poslugo. Imenovali smo tiste instalacije "zero-dan" ' * Zdaj se pa ne more instalirati skoro nobenih telefonskih naročil, ker primanjkuje opreme. Skoro tri leta so izdelovale skoro vse naše izdelsvalnice telefone, stike, radijske aparate in druge komunikacijske potrebščine za vojno. Kljub našemu naporu, da bi postregli kolikor mogoče največ osebam, da smo raztegnili naše obstoječe pripomočke do skrajnosti in da smo obratovali naše centrale nad normalnim obsegom, pa je kakih 95,000 Ohij-čanov v našem teritoriju, ki čakajo na telefonsko postrežbo. Zmaga nam omogoča, da gremo naprej z vso mogočo brzino z ogromnim delom raztegniti in izboljšati naše pripomočke, da bomo postregli onim, ki čakajo na postrežbo. Da pridemo nazaj na zadostno telefonsko postrežbo vzame čas in velik napor. Treba bo vseh naših virov in zmožnosti, da dosežemo cilj — vso postrežbo, ki jo želite in kadar ter kjer jo želite. THE OHIO BILL TELEPHONE CO. TUNI IN "THI Tf IIPHONI HOUR* MONDAY 9 P.M. (I.W.T.) WTAM • WLW • WSPD • WHIZ > WLOK dnevnik! V Clevelandu Uhaja U nad 49 let slovenski list s Imenom "AMERIŠKA DOMOVINA" V teh Saših, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en SLOVENSKI DNEVNIK Ako še niste naročeni ni "AMERIŠKO DOMOVINO" »nm sporočite in poslali vam jo bomoza en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih. "AMERIŠKA DOMOVINA" je primeroma telo poceni. Za vse leto vas stane samo 16.50; sa pol leta $3.50, za četrt leta $2. Naročite si jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel. ameriška domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio NAROČITE IN ČITAJTE priznano najboljšo slovensko družinsko revijo Novi Svet ★ ★ ★ Prinaša zbrane članke, črtice In najlepše zanimive povesti. Posebno je zanimiv "SLOVENSKI PIONIR," ki prinaša zgodovinske podatke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ameriki. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez tega zanimivega ln pomenljivega slovenskega mesečnika. Stane letno za Ameriko $2; ga Kanado $3. Naročnino sprejema: * * * "NOVI SVET" 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. i KUHARSKA KNJIGA RECIPES OF ALL NATIONS RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STANE SEDAJ $3.00 Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v tem Čimbolj izvežbeti in izpopolniti. Knjigarna Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York 11, N. Y. ■fife- OITRlSiPAflF 1 1 .....]jf WELCOME HOME, G.l.'s! UU Ix qgy inuL BOOST K. S. K. J. SPORTS! ; "The Spirit of a "Rejuvenated K.SKJ" 1 KSKJ N|OW HAS OVER 40,000 MEMBERS! SUPREME SECRETARY ZALAR ANNOUNCES LONG-WORKED FOR GOAL IS ATTAINED The KSKJ now has a membership of over 40,000, according to an announcement made by Supreme Secretary Joseph Zalar, and forwarded to Supreme President Germ. Active KSKJ members by working diligently in the current Officers Membership Drive, made it 40 grand in '45, before the year was over. Brother Zalar's message to Prexy Germ includes: "At your election to the presidency in 1938, at the 19th General Convention held in Eveleth, Minn., you expressed that it would be a distinct pleasure to you to see the organization progress to a membership of 40,000 under your guidance. "At subsequent supreme board meetings, and various lodge functions you repeated your desire. Further, through the columns of Glasilo, you also inspired members to work toward that goal. "It is a pleasure and an honor for me, to inform you at this time that your wish has been fulfilled. As of the 31st of August, the KSKJ numbered 40,021 members. "Now that the Union hj s 40,000 members, your wish has been granted. It has also be_m the wish of the entire Supreme | Board, as well as that of lodge officials, and all individual j members who have the progress of the Union at heart. "That we take pride in our present large membership, we | must in the first instance give credit to all the energetic lod^e 1 officials, particularly the secretaries. "All nonor and commendation to all our active KSKJ workers!" The letter was dated Sept. 15, 1945. JOLIET LADIES IN TWO SETS OF TIES AFTER THEY OPEN 45 46 KEGEL LEAGUE SAVE-A-LIFE QUIZ 1. What proportion of bicyclists are violating a traffic law at the time they are killed or injured in a motor vehicle accident? One out of five. b. One out of three, c. Two out of three. 2. Why is the wise pedestrian especially cautious in fall and winter months? a. Increasing coldness. b. Increasing hours of darkness, c. Increasing number of rainy days. 3. In the month of October which of the following three types of accidents will probably take the largest toll? a. Falls. b. Firearms. c. Drowning. f 4. What proportion of school-age youngsters who die, die in accidents? a; One out of three, b. One out of five. One out of ten. i 5. Most school ground accidents occur m---? а. Football, b. Baseball, c. Unorganized activity. б. For children under five years of age the most frequent type of fatal accident is-? a. Motor vehicle, b. Drowning. c. Burns. 7. Which type of accident caused the greatest number of deaths in 1943? a. Falls, b. Motor vehicle, c. Burns. * 8* During 1943 an average Joliet, 111. — As the autumn nopek, Erna Cheek and Mary season approaches, the cool Ann Theobald ... a hearty weather sports take the lima}1 welcome, girls . . . After an j light. For the KSKJ ladies it! absence of * a few years, we - ■ . .... . , ,. , , , ___. >w . A I of how* many people were kill- is bowling. The league got have amongst us again: Agn2S; ? . under way Wednesday, Sept. Govednik, Mae Mutz, Tere:,e.ecl Per aar- __ 19 at 9 p. m. with a perfect' Juricic and Bernadette Blulh! b- c- attendance. . . . Glad to have you back! 9. There are more occupa- Results far the first week'with us . . . The damp weath-l tjon.1 ^es to which part of show that it was a two out of er brought on some tough kick the • three for the four teams. The in the scores . . . don't give id, | a' lyes' b- heet' c' tmg' Gorsich Food Mart took two girls . . . the season lis stiil .. from the Peerless Printers. Le- young ... All teams are now 10. What is the chief source wandowski Bros, copped two tied for first and second pla:e of farm work accidents? from the Bluth Grocers. Pa-!. . . next we'll see who takes! a. livestock, b. Machinery. pesh Tavern beat the Joliet Of-j the lead ... The Rivals A1- c- h,re- _ |ice Supply twice, and the To-j leys are strictly KSKJ every1 0 zak Florist scored two over the Avsec Printers. Highlights of the Evening: Jo Ramuta turned in the evening's high game with 181. The weekly high series was Cleveland, O. — "As a result of recent legislation, many veterans whose pensions were formerly denied may now apply to the Veterans Administration for a review of their claims," Miss Cecile T. McKay, Red Cross Home Service director, said. "Veterans wlio think they may be eligible for a larger pension under the new legislation should also file a request for a review as package. OVERSEAS CHRISTMAS MAILING Even though the war is over, millions of Christmas gifts will go overseas again this year to our armed forces. It's going to be especially difficult to deliver these gifts safely and on time unless families of service men and women cooperate in starting them^off right. Please cooperate with the Army and Navy by urging employees to observe the following rules for mailing Christmas packages abroad. 1. If your soldier is en route home or about to come home, don't send him a Christmas promptly as possible," she added. "Neither the veteran nor his dependents receive their pensions automatically," Miss McKay pointed out. "They must apply for them, and frequently must produce savisfactory evidence to prove to the Veterans Administration that they are entitled to them. Veterans or their families who need information about State or Federal provisions mity, inquire of our Home Service "Department, 2. Use his latest address JOLIET MEN'S LEAGUE LIFTS CURTAIN; SCORES BELOW PAR IN OPENING SET-TO Joliet, 111. — The 1945-r the Slovenics, while George Gasperich's 477 was high for the Woodruffs. Zema Drugs ...... 877 713 8116 standings: Peerless Prints . 665 833 801 W. Zema Drugs paced by the | Zema Drugs ........ 2 good bowling of Larry Zema j Gregory Builders.. 2 and George Karl won two j Avsec Prints ........ 2 Slovenic Coals .... 2 Grandstand Topics . . . The sticky runways sure had the boys guessing . . . threw them off stride . . . the orchids for the opening nite go to: Larry Zema for his 568 series . . . 200 honor roll: Geo. Karl 210, Andy Kludovic 209, Louis Zeleznikar 204, Bob Tezak 201, and John Kren 200 . . . George Karl after fouling a first frame spare, came back strong to mark up his 210 game . . . good work, George . . ... the League extends its heartfelt sympathies to Eddie Stark, bowler, who passed away last Tuesday . 4. If there's reason to Lj-at the Red Cross chapter, 1227jlieve he may move to a new Prospect Ave. The department location, it's safer to wait tiilj2ames from lne Peerless Print-also will provide or tell peo- you can mail your gift to tr.e|e13- Lan'-V Zema chalked up pie how to get the necessary! ne\v address. — even if this 'a 563 series and George Karl application forms and give as- means asking him for a letter chalked up a 521 series for the resuesting your gift so that you winners, while Rudy Ramuta's 520, Louis Zeleznikar's 506 sistance in preparing them. "Persons filing an application for pension ma£ authorize the Red Cross to represent them in the development of the evidence and the presentation of the claim to ihe Veterans shoe boxes are too flimsy Administration," Miss McKay J 5. Use a heavy box said. "If given authorization for this purpose, the Red Cross assumes the responsibility to assist the veteran or his dependents in following through on the claim." The young and the old are involved in the greatest number of traffic accidents, re-; orts the National Safety Council. Drivers under 20 years of age have the highest accident rate in proportion to the number of miles. From 20 to 50 years the rate decreases, but the rate rises rapidly after 50 years. WAR OUTPUT REPORT IS RELEASED BY WPB Achievements by the United States of a volume of war production that astounded the world, while at the same time total civilian production was maintained at pre-war levels, is pictured in a report released by the War Production Board, WPB says. The report covers in detail United States production from 1939 through 1944, with accompanying tables and charts. The years 1940 through 1944 marked the greatest expansion of industry — manufacturing, mining and construction—of ;any five-year period in the his-jtory of the country. Industrial 'output more than doubled. This compares with a long-term average growth of about four j per cent a year, with a seven i per cent annual increase during the last war, and with an | eight of 12 per cent rate during the years of most rapid peacetime expansion. The report attributed this expansion to three factors: (1) Increased utilization available production resources (two and three-shift factory operations, longer hours of labor, ctc.); (2) the diversion of re-jsources from other sections of the economy to industry; and (8) an increase in productivity of the resources used in industry (more production per man-hour, per machine hour, per ton of raw materials). i -0- CASHED I The town tightwad, out of , town on his wife's birthday, rent her a check for a million kisses. A little annoyed at his thrift, the wife mailed him a card which read: "Dear Jim—Thanks for the lovely check. The milkman cashed it this morning." -o- If water pipes leak, make temporary repairs with old leather, or heaiyy paraffined cloth for cold water pipes. Hold in place with wire tightly secured with pliers. -o- Auntie: "Well, Johnnie, how do you like school?" Johnnie: "Closed." "I'm returning your ring, Mr. Pnthlewhlatle, bat the War Bond* I'm keeping,** ODT LIFTS CONTROLS ON RAILROAD SERVICE Revocation of the conservation order freezing railroad passenger train schedules as of September 1942 and restricting the operation of special passenger trains, special cars and extra sections was announced by the Office of Deefnse Transportation. The revocation took effect September 16, 1945. -o- There's as much latent explosive power in a pint of gasoline as in ten pounds of dynamite. Keep such liquids confined in safety containers, warns the National Safety Council. INSURANCE IS OLDER THAN ROME One of the earliest records of its use is that of the Sea Law, developed on the Island of Rhodes about 900 B.C. This law set up a cooperative plan whereby the loss of a valuable ship would not be borne by one man, but, distributed over a large group of people. However, it was not until the 18th century — almost 3000 years later, that a similar plan was devised for insuring human life. Today, though life insurance is less than 200 years old, there are 70 million policyholders in the United States, and most of the beneficiaries are women! „ WS women help meet thousands or m* m CMUMNEtK EV EM TIME THEY UJFN NIKPM CCpr**, EAT, WAP RW> ADMlHlSTRATfOH SAVS 4V A&!r/OufiJ~ wmw fwmmL BČNEEDEDfm cY'ey i| PXOR rr K URGENTLY NEEDED. ___J MONEY TO LOAN If you intend to borrow money on your home, borrow it from KS.KJ. The KJS.KJ. loans money to members and non-members on improved Real Estate at 4% interest without any commission. Payments on principal in monthly installments. For additional information write to: K. S. K. J. 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS CAMPAIGN PRIZES At the end of the present KSKJ membership campaign prizes will be awarded to the officers of the societies in each group securing the greatest amount of dollars of new insurance written: 1st Campaign Prize.......$100.00 2nd Campaign Prize......$ 75.00 3rd Campaign Prize......$ 504)0 4th Campaign Prize.......$ 25M In addition to the above awards, the following additional monthly prizes will also be given: 1st Monthly Prize.........$25.00 2nd Monthly Prize.........$20.00 3rd Monthly Prize.........$15.00 4th Monthly Prize.........$10.00 The above prizes will be awarded to the officers of each group writing the highest amount of insurance from month to month. As a further incentive to the officers, a special "CAMPAIGN BONUS" will be paid to every society officer whose total amount of insurance is $15J)00.00 or more. The bonuses will be paid at the rate of $1J)00.00 of new insurance, e. g., Insurance Bonus $15,000 ..................$15J00 16,000 ....................................16.00 17,000 ....................................17M 18,000 ....................................18.00 19J000....................................19J00 20J000 ....................................20M Besides the campaign prizes the customary cash awards will also be paid for each new member secured during the course of the campaign: ADULT DEPARTMENT $ 250.00 Insurance........$ 1.00 500.00 Insurance........ 2.00 1000.00 Insurance........ 4.00 1500.00 Insurance........ 6.00 2000J00 Insurance........ 8.00 3000.00 Insurance........ 12M 4000.00 Insurance........ 16.00 5000.00 Insurance........ 20.00 For each NEW JUVENILE member ("AA" and "BB" types of Certificate) $1.00 cash award will be given. In the case of Twenty-Payment Life ("CC" Certificate) and Twenty-Year Endowment ("FF" Certificate) cash awards will be as follows: Insurance 'CC* $ 250.00 ......... $2.00 500M ......... 4.00 1000.00 ......... 6.00 "F F" $ 3.00 6.00 10 M S